\ SVOBODNA SLOVE N DA LETO (AÑO) XLVI (40) Štev. (No.) 29 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 80. julija 1987 iz sebe v svet Govor Tineta (Debeljaka 'ml. na obletnici Hladnikovega doma Večkrat je primerno, da se človek ustavi v svojem vsakodnevnem in utrujajočem delu ter premisli svoje prehojene poti oziroma poti, ki se mu odpirajo. Kajti pot pelje od nekod in je usmerjena nekam. Pri hoji in v utrujenosti človek lahko trenutno pozabi na to, a od časa do časa je prav, da si osveži spomin in očisti očala. Poglejmo na nekatere sicer jasne in samoumevne stvari, kot so v človeku njegovo osebnostno in skupnostno bivanje. Človek je oseba, to pomeni, da je samostojen, sam za sebe, z lastnimi pravicami, da ni samo del nekega stroja zgodovine ali razvoja. Ni zaprt vase, ki bi skrbel le zase in za svoje blagostanje, egoist in egocentrik. človek je tudi usmerjen za druge in k drugim. Človek ni vržen v svet — češ, zdaj si tu, ne veš ne odkod ne kam — človek je namreč povezan s svojo preteklostjo in naravnan na svojo bodočhost. Ima svoje korenine in i-ma svoje hrepenenje in cilje. Poglejmo to našo lastnost: mi smo v svetu — povezani med seboj. Človek ni izoliran, to lahko vidimo vsak trenutek, in o tem razmišljati je skoro preveč. A le poglejmo v podrobnosti te povezanosti. Najprej je človek rojen v družini, ki mu dejansko daje telesno in prvo duhovno življenje. To ga spremlja vse življenje ;— najprej kot otrok sprejema in pozneje —, ko si ustvari lastno družino — tudi daje. Daje se sodrugu in daje se otrokom. Tu je prvi korak iz sebe navzven — družina! A se ne ustavi tu. človek raste tudi v sosedstvu, v prijateljstvu. Poveže se z ljudmi, ki žive blizu in jih srečuje vsak dan. In tudi tu ne samo sprejema, ampak tudi daje. Tu nam je lahko za zgled delo v naših Domovih: tu lahko prejemaš, a si dolžan tudi dajati drugim, seveda po svojih zmožnostih in nagnjenjih. Življenje srenje je dovolj bogato, da Dom lahko potrebuje vsakogar in njegove sposobnosti. Če daješ, lahko pričakuješ, da boš tudi prejemal. Prijateljski pogovor, šport, kulturno delo, igre in prireditve; vsako od teh zahteva najprej trrda in napora, zahteva, da človek položi vanj del samega sebe, nato pa lahko pričakuje, da bo skupaj z vso srenjo tudi nekaj od tod dobil za svojo duhovno rast in potrebe ter se tako še trdneje poveže s svojo okolico, ki je pač njemu najbližja in najbolj odgovarja njegovi duši. In preko te krajevne skupnosti ima posameznik možnost, da se dejansko združi z višjo obliko človeške povezave, s svojim narodom. Narod ni namreč nekaj abstraktnega, nekaj, o čemer se lahko filozofira; narod je živ organizem, kjer so njegovi sestavni deli — posamezniki in okrajne skupnosti, med seboj povezani in se te povezanosti tudi zavedajo in ravno iz nje živijo. To velja še bolj za nas, ki živimo v Sloveniji brez meja, ko geografske povezanosti med nami ni, ko smo povezani le po idejnih in zavestnih vezeh. In tudi tu imamo ne samo pravice prejemanja — jezika, navad, folklore in vzgoje, ampak tudi dajanja. Tudi posameznik tukaj lahko daje nekaj, kar koristi vsemu narodu — vzgoji svoje otroke v slovenskem duhu, pričuje za slovensko zgodovino, prenaša demokratski duh v bodočnost, bogati slovte-nsko dlulšo s svojim tukajšnjim izkustvom, čaka ga kulturno delo ali širjenje poznanja Slovenstva po svetu. Vsako tako dejanje je koristno za ves narod, še tako majhno, ima vrednost za celoto. In isto velja za državo, v kateri živimo, marsikomu že rodno domovino. Tudi tu ne samo, da prejemamo usluge — varstvo zakonov, urejen prostor za svoje delovanje in še in še, ampak lahko tudi dajemo in moramo dajati: lepo postavljena hiša, prav pripravljena šolska ura, prijeten vrtiček pred hišo in dobro opravljena služba — to je lahko naše delo za tukajšnjo skupnost. Prepričan sem, da je med nami kdo, ki se bo povzpel pri tej povezanosti višje in bo njegov doprinos k slovenski narodni ali argentinski skupnosti večji, važnejši in bistven. Slaven zdravnik, domiseln politik, profesor na univerzi, slovenski pisatelj itd. Iz malega raste veliko. In še drug rek velja tu: brez muje se še čevelj ne obuje. Moramo veliko dajati, če hočemo kaj prejeti. In vsak korak kvišku pelje iz prejšnjih korakov v skupnosti. Morda pa se bo dogodilo, morda, da bo kdo od vas prešel na naj višjo raven povezanosti človeške skupnosti, ko bo njegovo delo koristilo vsemu človeštvu in ga obogatilo. Pomislimo le na vse tiste Slovence — po imenu jih ne poznamo —, ki so ustoličevali kneze na Gosposvetskem polju — njihovo delo je tudi pripomoglo k širjenju demokratične oblike vladavine — pomislimo na zavednega Slovenca Jožefa Štefana, katerega zakon o radiaciji se uče inženirji na vseh univerzah po svetu. Pomislimo na argentinske Nobelove nagrajence. Pomislimo na nekatere iz naše skupnosti, katerih umetniško delo ima odmev po vsem svetu. A to so končni koraki v našem romanju iz človekove osebne notranjosti do planetarne povezanosti. Nekje na sredi te poti stojijo naši prosvetni Domovi, tukaj in zdaj. Tu se sekajo naše poti iz družine v svet, preko njih potekajo niti slovenske povezanosti, tu notri se križajo naši pogovori in prijateljstvo. Tu smo si blizu, tu smo si sorodne duše. Tu imamo priliko, da lahko obogatimo sebe — s sprejemanjem — in da obogatimo druge — z dajanjem. Vsak po svojih sposobnostih in močeh. Kamen do kamna — palača, beseda do besede — bogatejša duša. Tu smo — ne pasivni gledalci, ampak aktivni delavci, ki v trudu gradimo nov svet, ki je dejansko naš svet — še bolje, ki je svet vsakega posameznika in svet vse skupnosti. Spoštovanje indijanskemu ljudstvu Po poročilih agencije DPA iz Bonna se je od ,11. do 16. julija v mestu Lima vršilo peto zasedanje Indijancev, kjer naj bi preučevali strategijo, po kateri bodo praznovali petstoletnico odkritja Amerike. Kakor je znano, se v Španiji že vršijo priprave, da bodo slavili Krištofa Kolumba kot odkritelja Amerike. Južnoameriški svet Indijancev — CISA — pa je v dneh >od 28. do 30. junija imel zasedanje v mestu Pu-callpa v Peruju. Izdelal je načrt, katerega je predstavil na zasedanju v Limi in ki vsebuje zahtevo po „spoštovanju indijanskih ljudstev ter njihovo zgodovinsko projekcijo kot edine in avtentične dediče ameri-kanskega kontinenta“, CISA je za-padno-nemški agenciji DPA v Bonnu že izročila izjavo, v kateri spo- rt Studia Croatica" o Slovencih Revija „Studia Croatica“, hrva-ško-argentinska revija v Buenos Airesu je pred kratkim poročala o položaju Slovenije v mednarodni državi Jugoslaviji: Slovenija je zapostavljena in kontrolirana tako gospodarsko kot politično in narodnostno. Slovensko gospodarstvo je pd pritiskom Beograda, ki ji odvzema prihranke in rezerve. Njene finance nadzoruje Ljubljanska banka, ki je — čeprav ima slovensko ime — predstavnica velesrbskih interesov, tako znotraj, kakor zunaj države. Želje Slovencev, da bi s sosednima Italijo in Avstrijo, kjer živi precejšnja slovenska manjšina, navezala kulturne in gospodarske stike — nikdar ni dosegla svojega cilja, ker so unitaristi vedno zatrli vsak podvig. Poleg tega je v Sloveniji naseljenih veliko pripadnikov narodov iz južnega, bal- kanskega predela Jugoslavije. Njih število je že doseglo 10% vsega prebivalstva v Sloveniji, kar seveda vedno bolj spreminja slovenski nacionalni živelj. Slovenska mladi1 na se mora učiti tuje jezike iz vadnic, napisanih v srbščini, ker „slovenske še niso natisnjene“. Tudi mnoge oddaje na ljubljanski televizijski postaji so v srbščini — celo tiste, ki so namenjene mladini. V naslednji številki pa omenjena revija poroča o vedno večjih spopadih slovenskih intelektualcev in časnikarjev z Beogradom. Poroča o sociologu prof. Dimitriju Ruplu, ki je med drugim v beograjskem tedniku „DUGA“ izjavil, da je edina sprejemljiva povezava Slovencev z Jugoslavijo resnična konfederacija, kakor obstoja v večnarodnih državah, kot so Belgija, Švica in Finska. P. D-ova. Volitve v Italiji roča, d'a bo protestirala proti nameravanemu praznovanju odkritja A-merike, ker se je s Kolumbovo invazijo Amerike dejansko pričelo grobo pobijanje milijonov Indijancev.“ Na svetovnem kongresu Indijancev v Limi se bodo zbrali zastopniki vseh ameriških prvotnih naseljencev, prišli pa bodo tudi odposlanci rodov iz območja Pacifičnega oceana in celo iz severne Evrope. Agencija DPA tudi poroča, da ima 47-letni severnoameriški Indijanec Rusell Means iz rodu Siux namen javiti se za kandidata za predsednika Severne Amerike. Na ta način hoče opozoriti javnost, da je v državi trenutno 1.400.000 prvotnih prebivalcev Amerike, katerih polovica živi v od vlade določenih rezervatih. Skoro polovica prebivalcev je brezposelnih, pa tudi alkoholizem je zelo razširjen in povzroča indijanskim rodovom neizmerno škodo. Means vodi “Yellow thunder camps” v Black Hillsu, to je na o-zemlju, katerega so zasedli Indijanci v letu 1981. V imenu svojega ljudstva zahteva, da vlada vrne Indij ancfem velike predfelje ožemi j ai, katere so „belokpžci s prevaro iztrgali rdečekožcem“. To ozemlje naj bi merilo kar 100 milijonov hektarjev. Poleg tega Means zahteva popolno individualno osebno svobodo pripadnikov vseh indijanskih rodov. P. D-ova. ne veste, da ... — da bo knjiga p. Simona Ašiča iz Stične POMOČ IZ DOMAČE LE- ' KARNE, ki jo je pred časom izdala celjska Mohorjeva družba, s ponatisi dosegla izjemno naklado 90.000 izvodov...__ — da kljub deklariranemu in toliko Poročali smo že o poteku parlamentarnih volitev v Italiji in kako so pri tem nastopili Slovenci. Kot je znano, je od Slovencev prišel v parlament senator komunistične stranke Spetič, demokratični Slovenci pa so ge pridružili Sardinski stranki, ki je obljubila, da se bo v parlamentu zavzemala za slovenske probleme, predvsem za globalno zaščito. Pri tem pa smo zasledili po raznih časopisih — Katoliškem glasu iz Gorice, Novem listu iz Trsta pa tudi iz ljubljanskega Dela, da je bila med Slovenci na Primorskem precejšnja debata in nejasnost pri teh volitvah, kar je seveda tudi pripomoglo k o-sipu glasov Slovenske skupnosti — Ssk. Problem je nastal predvsem iz pogledov, da je namreč potrebno na vso moč podpreti krščansko-demo-kratsko stranko proti komunistični, kajti Ssk je demokratično usmerjena. Po drugi strani pa so padli opo-reki, da je Sardinska skupnost u-smerjena bolj na levo in zato je ne voliti. K temu bi pripomnili — kot piše neki župnik v Novem listu —, da je bila letošnja protislovenska kampanja v Trstu zelo močna, pri čemer ni izvzeta krščanska krščanska demokracija, ki se je na samo volilno nedeljo hvalila po krajevnem italijanskem „patriotskem“ časopisju, da že 42 let nasprotuje „dvojezičnosti“ („bilingüismo“), ali, z drugimi besedami povedano, vsakemu dostojnemu poskusu neke zakonske zaščite Slovencev v Italiji. V letošnji nacionalistično obarvani volilni kampanji so zlasti v Trstu in Gorici italijanske vsedržavne stranke z izjemo komunistične kar tekmovale s protislovenskimi izjavami in to početje se jim je lepo obrestovalo. Tako se je v Trstu Craxi-jev PSI (na katerega so do nedavno prisegali slovenski titovci) povezal VEČ IZOBRAŽENIH PRISELJENCEV V Sloveniji se je lani zaposlilo več kot 7.600 delavcev iz drugih republik, kar pomeni četrtino vseh v minulem letu nanovo zaposlenih. Zdaj je uradno v Sloveniji na delu 140 tisoč delavcev iz drugih republik, neuradno pa jih je precej več. K temu je treba prišteti še njih družinske člane! Po regionalni pripadnosti delavcev, ki prihajajo iz drugih republik, prevladujejo podobno kot prejšnja leta delavci iz BiH (61,8 odstotkov), sledijo delavci iz Hrvaške (21,4 odstotki) Srbije (8,1 odstotek), Makedonije (3,2 odtotka), Kosova (3,1 odstotka), črne gore (1,7 odstotka). Prejšnja leta so prihajali s trebuhom za kruhom predvsem delavci ozkih profilov brez kvalifikacij, zadnja leta pa je med njimi vse več izobraženih. V zadnjih treh letih se je v Sloveniji zaposlilo iz' drugih republik kar 1364 delavcev s srednjo, 295 delavcev z višjo in 489 delavcev z visoko izbrazbo. Čeprav se je zadnja leta — zaradi ekonomskega problema — priselilo manj delavcev z juga, pa gornje številke opozarjajo na novo nevarnost: da visoko izobraženi priseljenci z juga spodrinejo Slovence tudi z vodilnih položajev! To je nov problem, ki ga bod'o morali reševati doma na novo osveščeni Slovenci! opevanemu skupnemu kulturnemu prostoru slovenski osrednji tisk sploh ne registrira izhajanja nekaterih slovenskih kulturnih revij, ki se tiskajo v zamejstvu: Mladika, Celovški zvon, Most, Zaliv. .. MLADIKA, št. 4, 1987 s „protiščavovsko“ Listo za Trst in na svojih listah samo v tržaški pokrajini izvolil senatorja in poslanca. Pragmatični Craxi je čisto enostavno preštel glasove, ki bi mu jih v naših krajih - prinesla slovenskim zahtevam naklonjena politika, in glasove, ki bi si jih pridobil z drugačno politiko. Ni mu bilo treba veliko računati: odločil se je za drugo varianto; njegovi socialisti so skupaj z lokalno Listo za Trst, ki se na volitvah ni predstavila, brenkali na protislovenske strune in uspeh ni izostal. Po drugi strani pa je tudi važen pogled na borbo med demokrati in komunisti na vsedržavni ravni, vendar volilni izidi kažejo, da je bil strah pred rdečo nevarnostjo precej neutemeljen, saj so komunisti povsod močno nazadoval, okrepili pa so se DC in predvsem Craxijevi socialisti (ki postajajo vsaj na Tržaškem vedno bolj „nacionalni socia-, listi“). Ssk pa je na Tržaškem in Goriškem obdržali le polovico ali nekaj več svojih tradicionalnih volivcev. Resnično demokratični Slovenci v Italiji si morajo razjasniti nekaj pojmov in vprašanj: Ali res 10 tisoč: slovenskih demokratskih glasov odloča v množici več desetin milijonov italijanskih volivcev o „socialistični“ ali „nesocialistični“ bodočnosti italijanske repu-blke? Mislimo* da je odgovor pa dlani! -1 ■ . Če je res vsak glas dragocen, ko gre za boj med demckpatičpo ,in nedemokratično . bodočnostjo' države (toda ta nevarnost se je zadnje, nase v Italiji precej zmanjšala), potem naj tisti, ki glasove potrebuje (v tem primeru DC),, stopi do vodstva Ssk in naj se s tem vodstvom zmeni za usluge in protiusluge po znanem načelu „do ut des“. S tem bi bili zadovoljni vsi demokratični Slovenci, ki se gotovo zavedajo komunističnih nevarnosti, a tudi nepriznanja Slovencev. Pa tudi Sardinska stranka ni komunistična in se tako nagiblje na levo kot moderne alternativne stranke kot npr. na Koroškem, s katerimi tudi sodelujejo tamkajšnji Slovenci. In res je tudi, da je ta majhna stranka obljubila — in lani tudi dejansko pokazala —, da stoji za Slovence, medtem ko je DC gluha za njih zahteve. Mislimo, da so politiki pri Ssk dobro pretehtali te te probleme in se odločili za tisto rešitev, ki v danem položaju najbolj odgovarja slovenskim nacionalnim zahtevam in demokratični usmerjenosti. ČASI SE SPREMINJAJO Komunisti so vedno trdili, da se bore za delavske pravice, da so oni pravzaprav „avantgarda“ delavskega razreda in da so vsi drugi dtejansko proti delavcem, čeprav se kot npr. katoličani ali drugi, kažejo njih prijatelje. Ssdaj pa so le pokazali, kaj je pravzaprav z njihovo „avantgardo“. Kot je znano, je letos v začetku leta izbruhnilo precej štrajkov po Jugoslaviji, tudi v Sloveniji. Eden največjih in najbolj dolgih je bil štrajk med rudarji v Labinu v Istri. Tam so na sicer vsiljenem sestanku rudarji pokazali svojo moč in izglasovali stavko proti vsem pritiskom. Pri tem pa ja nastala zgodovinska priložnost, ko so člani Zveze komunistov iz tega istrskega rudnika “soglasno“ sklenili — verjetno na pritisk od' zgoraj —, da preidejo med stavkokaze in se tako postavijo proti svojim delovnim tovarišem in za njihove izkoriščevalce — in režim. S tem je bilo dovolj jasno dokazano, da gre komunistom bolj za privilegiran položaj kot pa za delavce! Odličen nastop Tone Mizerit I Izrabil sem priliko, ko sem bil za malo časa v Buenos Airesu, da sem šol v Teatro Colón. Tam se je 23. julija prvič predstavil skupnosti „Grupo de Cámara Carlos Vilo“, v katerem poje baritonist Marko Fink. Poleg njega sestavljajo skupino še: María Inés Pereyra (sopran), Patricia Neme (mezzosopran), Fernando Chalabe (tenor) in Jung Jul Xin (klavir), vse pod vodstvom Carlosa Vilota. V polni dvorani „Salón dorado“ so zapeli samospeve, dvospeve in štiriglasne pesmi, tako s spremljavo klavirja kakor a caipella, argentinskega sodobnega skladatelja Carlosa Guastavina. ’ Skladatelj sam ni prišel na koncert, a zvedeli smo, da je največ pesmi bilo zapetih prvič ravno na tem koncertu. Carlos Guastavino je plodovit skladatelj, orientiran na argentinsko folklorno pesem. Kdo ne pozna njegovega Cañavérala? Tako ima skomponiranih mnogo vrst skladb, jih žal malo zborov poje. Omeniti moramo klavirsko spremljavo. Ponekod je spremljava samo kot taka, a v nekaj komadih ima svoj part. In ravno to skladbo obogati in O slovenskih kulturnikih, ki izhajajo iz naše emigracije- v Argentini, je bilo dosedaj v Sloveniji bolj malo govora. Zamolčevali so jih ali celo blatili, o njih niso skoraj nič poročali. A novi vetrovi, ki vejejo med slovensko inteligenco v domovini, so se p.okazali tudi na tem polju. O-menjeno je bilo že, da je Janko Moder v svojem pregledu prevajalcev omenil tudi nekatere tukajšnje ustvarjalce in njih prevode. Sedaj- pa smo dobili poročilo o novi zanimivosti. Pred leti je v Ljubljano odšla na dopolnilne študije Irene Mislej, hčerka predvojnih naseljencev, ki je tukaj končala umetnostno zgodovino. Imela je precej stikov z našo skupnostjo, dvakrat je na obisku iz Slovenije tudi predavala- pri Kulturni akciji. V Sloveniji je dosegla magisterski naslov in se je sedaj pripravljala na doktorat. Za tezo si je vzela temo: Prispevek slovenskih arhitektov k razvoju mesta Buenos Airesa. Ko je bila tukaj, je zbirala material zanjo in se obrnila tudi na naše arhitekte, katerim je v tezi posvetila važho mesto. Pred mesecem dni je to svojo doktorsko tezo zagovarjala na ljubljanski univerzi pred komisijo, ki so jo sestavljali profesorji dr. Nace Šu- ji da čisto drugo zvočno barvo. Nič ni čudno, da je občinstvo (dvorana je bila polna!) najbolj ploskalo po komadu „Viento norte“, kjer klavir riše mogočen severni veter. Kvartet ni zmeraj zvenel ubrano, ker sta sopran in mezzosopran uporabljala velik vibrato. Brez dvoma je bil najboljši pevec Marko Fink. Tega mnenja nisem samo jaz. Publika je s ploskanjem najbolj nagradila njega. Po koncertu sem imel priliko govoriti z nekaterimi zborovodji in so mi le-ti povedali, da jim je bil tudi najbolj všeč Markov nastop. Na žalost so organizatorji in glasbeni funkcionarji pokazali, kako malo jih briga kultura. Koncert je bil predviden za polšesto uro. Zadnje dni so pa koncert prestavili za pol ure preje. Tako smo tisti, ki smo prišli malo po peti uri, že zamudili začetek koncerta. Zares zelo slaba poteza. Marku Finku znova čestitam (saj poje vsak dan bolje) in mu želim še mnogo uspehov v solistični karieri. Andrej Jan mi (dekan filozofske fakultete), dr. Peter Vodopivec in dr. Milček Ko-melj. Komisija je delo odobrila in pohvalila. Iz obrazložitve te komisije naj navedemo le nekaj misli, ki kažejo, kaj je nova doktorica pisala o naših povojnih emigrantih' in kakšni so bili komentarji in zaključki komisije: Teza Mislejeve najprej omenja zgodovinski pregled od ustanovitve Buenos Airesa dalje in njegov urbanistični razvoj, nato- pa obrne pozornost na Slovence in njihov delež pri tem. Za umetniško delovanje Slovencev med vojnama je kot zgled vzela arh. Viktorja Sulčiča, kjer o-pisuje njegova velika in znana dela •— Mercado de Abasto, stadion Boca, itd. Povojno delo Slovencev predstavljajo štirje, arhitekti: Od staronase-ljencev Alejandro Štoka in Mario Turel, kjer se prvi posveča graditvi stolpnic, drugi pa letališčem (adaptiral je Ezeizo). Povojne emigrante pa predstavljata arhitekta Marjan Eiletz in Jure Vombergar. Eiletza poudari kot avtorja sakralne arhitekture, pa tudi drugih, predvsem industrijskih objektov. Pri Vombergar ju opisuje njegovo delo za slovensko skupnost, predvsem v Slovenski vasi. S tako omembo njene analize šti- Nenadoma dobi človek vtis, kakor da se je čas pričel hitreje vrteti. Govorim seveda o volilnem času, ko manjka le dobrih pet tednov do odločilnega 6. septembra. V luči tega pospešenega ritma je treba gledati sedaj posamezne dogodke, ki sicer drugače nimajo logične razlage. Vzemimo torej nekaj primerov, in si jih oglejmo nekoliko bliže, kajti mnogo vrednega, zanimivega in celo zabavnega bomo mogli zaslediti. PO UDARU, BALZAM Poglejmo konkretno to čudno razmerje med vlado in Glavno delavsko konfederacijo CGT. V zadnji številki smo vsaj na kratko opisali del gospodarskih ukrepov, ki jih je poldrugi mesec pred volitvami pod-vzela vlada na pritisk Mednarodnega denarnega fonda. Po teh ukrepih, in zaradi nekaterih 'drugih činiteljev, ki jih že zaznavah» zadnje dni (v enem mesecu je- meso v klavnicah poskočilo za 40%), moremo mirno reči, da bo inflacija, ki je junija dosegla 8%, julija kar presegla 9% in avgusta priplezala na kako dvomestno številko. Take račune so naredili tudi na CGT, potem pogledali 4,5% povišanje plač, ki ga je odredila vlada, nato pa namerili na radikale, vključno seveda na predsednika Alfonsina, svoje najtežje- topove, in pričeli streljati. A v vseh teh kritikah ni bilo ničesar, kar ne bi že nešte- B»*BaaBBaaB«BB*aBaiiBBBUBBBBBBBBBBBB«mBBBBBBBBBBB#aBB rih slovenskih arhitektov je zadovoljna tudi komisija, ki dobesedno pravi: „...je njeno delo zasnovano kot zgodovina ustvarjanja slovenskih arhitektov vseh rodov v Argentini... disertacija je prav tako obsežno delo,.. ki zajema generacije vseh. naših izseljencev v Argentini.“ Najbolj zanimivi pa je končni odstavek.:, „Spričo takih kvalitet hi bilo prav, če bi slovenska javnost činjprej v celoti dobila vpogled v popisano dogajanje, slovenska umetnostna znanost pa bo morala vključiti dosežke slovenskih arhitektov v Argentini tudi v naš nacionalni fond.“ Pogumna ocena. Naša skupnost se je sicer vedno zavedala, da naše delo spada tudi v slovensko območje u-metnosti; prav pa je, da je istega mnenja tudi uradna komisija ljubljanske univerze. Izreči pa moramo tudi zahvalo Ireni Mislej za njeno nepristransko in pravično ocenitev naših umetnikov. TDml. tokrat, v teh letih radikalne vlade, povedali jasno in glasno. Za nameček pa so še vzpostavili „stanje pripravljenosti in mobilizacije“, kar je prvi korak za proglasitev kake stavke, tako vsaj stvar razlaga vsak, ki j.e- le malo domač v izrazoslovju argentinskega sindikalizma. Se je predsednik ustrašil možnosti kake splošne stavke tik pred volitvami? Ga je pogrelo splošno kritiziranje gospodarskih, ukrepov? Se je zbal, da volivni računi ne bodo taki. kot jih vodstvo stranke kaže? Ali je le raje videl, da nastane polemika, da ljudje hitreje pozabijo na neljube ukrep in glodajo le kost notranjega spora? Vprašanj je še nešteto, in odgovorov tudi, saj je vsak politični opazovalec imel svojo razlago za nenaden izbruh jeze gospoda predsednika, ki je nenadoma vrgel v javnost par ne preveč pametnih trditev. Dejal je nekako takole: Da se pritožujejo menjalnice, ki jih zapiramo, je razumljivo; da se pritožujejo podjetniki, ki jim nabijamo nove davke, jih razumemo; a da se glavna delavska organizacija postavi na čelo podobnega protesta, je le zato ker je „reakcionarna“ in „prc-tidelavska“. Lahko si mislimo kak ogenj je nastal v tej slamnati strehi. A to nas ne zanima, ker je le del tiste veseloigre, ki redno nastane v takih slučajih. Zanimivo je, da je koj naslednji dan, ko so se sestali delavski predstavniki (CGT in tovarištvo) z delavskim ministrom (tovariš Alde-rete), je vlada poklonila „reakcionarni in protidelavski“ CGT dar, ki ga niso sami pričakovali; dar, ki so ga zahtevali osem let vojaške in skoraj štiri leta radikalne vlade: paritetne komisije od meseca avgusta dalje. In še nekatere denarne ugodnosti, povratek danih in nato odtrganih slavnih 50 avstralov, povišico plač na razliko z inflacijo junija, itd. Vse, balzam na zasekano rano. KDO JE KDO Nastala je torej nova idila med radikali in „skupino 15“, to je pravovernih peronistov, ki so zabarikadirani v delavskem ministrstvu. In ker je Ubaldiniju treba priznati, da je peronist, toda rad sprejme vsako ugodnost za delavstvo, tudi če prihaja od radikalne vlade, je razumljivo, da je dar sprejel in ga zagrabil z obema rokama. Poznejše potankosti, kako bodo komisije delovale, da bodo organizirali troje skupin za boljše funkcioniranje celotnega sistema in druge detajle, ni da bi opisovali. Razumljivo je, da je s Glas o naših arhitektih BpaaaBBBaa.B»W«B ■■■■■■■■■«■■■•■■■■ »■■■■■■«■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■' BBaaaBaaaaaaBaBaaBaBaaaar/BariaBBBaBBBBBaBBaaaaaaBBaaaaaaaaaaBaBMaBaaaaaaiiaaaBaaiu aaaaaaaaaaaaaaajaaaaaaaaaaaaiBaaaan Slovensko dušno pastirstvo v Evropi POGOVOR Z DR. JANEZOM ZDEŠARJEM Trideset slovenskih duhovnikov in en posvečen diakon je razkropljenih pa celi Evropi, od Švedske pa d’o Italije, preko Anglije, Francije, Belgije, Holandske, Luksemburga, Italije in Švice. V Nemčiji je dvanajst duhovnikov in že omenjeni diakon. Oni skrbijo predvsem versko za toliko sl c venskih izseljencev in zdomcev, ki. so prišli v te dežele, bodisi kot politični ali kot ekonomski e-migranti. Ti iščejo v tujih deželah večje obzorje in boljšo bodočnost. Dušni pastirji tudi skušajo, kar se najbolj da, ohraniti slovenski jezik, navade in ljubezen do domovine, tudi pri sinovih, vnukih in pravnukih slovenskih ljudi. Njihov delegat je dr. Janez Zdešar, ki je najprej. cd. leta 1961, skrbel za duhovnike v Nemčiji, potem ga je pa škof Lenič naprosil, da bi prevzel tudi ostali del Zahodne Evrope, ker sam že ni bil pri meči, da bi tako pogosto potoval. Kronist se je pogovarjal z dr. Zdešarjem v Miinchenu, kjer ta slovenski duhovnik stanuje. Kolikokrat se dobite skupaj vsi slovenski dušni pastirji v Evropi? Dvakrat na leto se zberemo pomladi in jeseni pri pastoralnih sestankih. Pridemo v ponedeljek zvečer in se vrnemo domov v petek zju- traj. V treh polnih dnevih se pomenimo o zadevah, ki nas težijo, iščemo odgovore na razna vprašanja iz pastoralke, istočasno se pa teološko še naprej izobražujemo. Zato sami delamo referate ali pa povabimo naše strokovnjake iz zamejstva in domovine, da nam povedo iz svojega področja to, kar nas zanima. Tako prihajajo med nas profesorji teološke fakultete in tudi redno naši škofje iz Slovenije. Mislim, da so bili že prav vsi. pri nas, tudi sedanji beograjski nadškof Perko. Edini, ki že trikrat ni sprejel povabila, je škof Grmič, zato ga sedaj vde ne vabimo. Ta srečanja niso samo važna z ozirom na našo teološko strokovno pripravljenost, temveč tudi zaradi srečanja samega in zaradi domačnosti. Slovenski duhovniki smo raztreseni po vsej Evropi. Pomislite, da sta na Švedskem dva dušna pastirja in še ta daleč drug od drugega. Velike razdalje nas ločijo, zato potrebujemo tudi več prijateljstva. Namen sestankov je, da se saj tisti teden počutimo kot bratje v nadomestilo vseh trenutkov samote, ki jih marsikdo občuti. Slovenski duhovniki skrbijo samo za naše ljudi? Naši duhovniki skrbijo samo za Slovence. To imajo tudi druge narodnosti po Celi Evropi: Italijani, Španci, Hrvatje. Ni nekega jugoslovanskega dušnega pastirstva, temveč dva organizacijsko ločena: hrvaški in slovenski. Med seboj se dobro razumemo, nimamo pa nobene povezave. Naš namen je pomagati slovenskim ljudem v tujini, dokler je to potreba. Koliko časa bo še, je pa sedaj žgoči problem nas samih. Naši ljudje v tujini se že v drugi ali tretji generaciji odpovejo slovenstvu. Z žalostjo opazujemo, da k temu kaj dosti ne moremo in ne smemo: narediti, ker točno razlikujemo med zdomskimi in zamejskimi Slovenci. V tujini, kamor so se ti ljudje preselili kot posamezniki, kot kapljice v morju, je pa nujno, da prej ali slej pride do zlitja s tistim narodom. To seveda nas, ki smo tako majhen narod, boli. Vendar pa tega preprečiti ne. moremo. Tudi ne bi bilo prav, če bi se proti temu za vsako ceno borili. Naša naloga je, da tem ljudem pomagamo do orga-ničnega prehajanja, ko bodo morda že postali Nemci ali pa Francozi, pa se bodo z veseljem spominjali, da so sinovi, vnuki ali pravnuki Slovencev. Slovenija mora ostati nekaj1 svetlega v njihovih dušah. Vedeti morajo, da niso člani nekega zanemarjenega balkanskega narodiča, temveč da so sinovi slovenske' domovine. Koliko Slovencev živi v posameznih evropskih državah? Številke bodo samo približne, ker nas vodijo tukaj po raznih uradih kot Jugoslovane. Vendar približno držijo. Na Švedskem je okoli šest tisoč Slovencev, južno od črte Stok-holm-Gotteborg, v južni tretjini. V Angliji jih gotovo ni več kot kakih 800, verjetno še manj. V Belgiji, Holandiji in Luksemburgu j.e morda vsega skupaj dVa ali tri tisoč naših ljudi. Seveda, če štejemo tiste, ki so sedaj ž.e vnuki in pravniki Slovencev, bi bilo število še večje. V Franciji, pravijo, da je okoli trideset tisoč Slovencev. V Nemčiji, bi sodil, da je svojih štirideset tisoč ljudi, čeprav jih je bilo pred leti gotovo dvajset tisoč več, pa so se vrnili v domovino. V Nemčiji je tudi nekaj tisoč naših Gorenjcev in Štajercev, ki so postali invalidi v nemški vojski, pa so tukaj dobili invalidnino in so zato prišli sem. Danes so nemški državljani. V Avstriji je težko ugotoviti število, ker je mnogo delavcev, zlasti iz Prekmurja, ki se redno ob petkih vozijo domov in v ponedeljek zjutraj pridejo nazaj. Nekaj tisoč jih je gotovo. V Italiji pa so predvsem Slovenci iz naše Primorske: Goričani, Tržačani, Tolminci, ki so prišli že v letih fašizma, in tudi po zadnji vojni predvsem v severno Italijo. So pa raztreseni posamezniki po celi Italiji. Prav tako je težko točno povedati, koliko jih je. V Milanu imajo Slovenci redno mašo. Kako odmeva vaše delo v domovini? Naše delo se je začelo že ob kon- tem Alfonsin zbil iz rok zlasti obno-viteljskega peronizma eno najtežjih orožij, ki so mu jih vihteli nad glavo po objavi gospodarskih ukrepov. Treba je le videti, kako bodo pozneje vplivali na voljo volivcev procenti inflacije teh zadnjih mesecev. Drug dogodek, ki ga tudi moremo gledati v volivni luči, je npr. afera okoli izrazov sedanjega poveljnika glavnega štaba vojske, generala Caridija. Stvar je bila celo nekoliko potišana s strani uradnega tiska in TV programov, ker je bila vladi zelo neljuba. Tudi to si oglejmo nekoliko bliže. Vojaški poveljnik, kot vodja in najvišji predstavnik vojske, je izjavil, da ta ustanova še pričakuje „reivindikacijo“ s strani naroda, s strani ljudstva, glede protigverilske-ga boja. Podčrtal je tudi, da ima občutek nepravičnega napadanja vojske prej in sedaj. Reakcija na te izjave je bila izredno ostra s strani opozicije. Opozicija namreč računa na blamažo radikalov vsled dogodkov velikega tedna in poznejšega zakona o dolžni pokrščini. Zato ni čudno, da so peronisti in drugi levičarji, zagnali hrup na te izjave. Vladni možje so previdno molčali; nekateri so celo pohvalili Caridija, ki da išče le integracijo med vojsko in narodom. Če skušamo stvar pojasniti z ne-volivnega vidika, vidimo, da med tistimi, ki Caridija kritizirajo, in med določenimi krogi oboroženih sil, ni mogoče priti do skupne stične točke. Eni in drugi vidijo le vsak svojo plat in svoj prav. V tej zvezi omenimo, da mora biti narod res hvaležen oboroženim silam, ker so ga rešili gverile in njenega prevratnega delovanja. Vojaštvo pa mora priznati, da je imelo v svojih vrstah nekatere nevredne člane, ki so v tej vojni kršili človekove pravice z nekaterimi prav nečloveškimi dejanji. Dokler eni in drugi ne bodo tega razumeli, drug drugemu ne bodo prizali kdo je kdo, skupno življenje ne bo mimo. (Nad. na 4. str.) PRVI KORAKI ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI 26. Slovensko dekle, ki je bila tik pred poroko, se je peljala z vlakom skupaj z bratom. Brala je knjigo, vozni listek pa je spravila v torbico. Pride sprevodnik in ji reče: „Boletos?“ Dekle vsa osupla vpraša brata, kako more sprevodnik vedeti, da se misli letos poročiti, in da jo kar po slovensko vpraša? boletos — vozni listki laaraaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaBaaBaaaaaBaBaaiiBaaaBaaBaaaa cu zadnje vojne. Nace Čretnik je bil že leta 1947 v Parizu; Vinko Žakelj in Reven sta prišla prav takrat ali še nekaj prej v Belgijo. V Nemčiji je že deloval Šeškar, v Severni Franciji pa monsinjor Župančič. Potem pa so počasi prišli še drugi. Sam sem v Nemčiji že od leta 1958. Slovenski duhovniki so bili prvi, ki so prišli med rojake, šele ^otem se je začel režim zanimati zanje, ki so najprej veljali kot izdajalci, ker so zlasti v Nemčijo odšli na črno, brez potnih listov. Pozneje so jih pa pridobili zase, ko so videli, da so ti ljudje postali finančno močni in tudi važni faktor v slovenskem okviru. Mednje so začela prihajati razna poslanstva,. začeli, so ustanavljati klube, društva in konzulate. Nekateri konzuli so se še posebej zanimali. Vendar pa je to, več ali manj, naročeno delo, ker pogosto ne prihaja iz srca in tudi ne iz srčne potrebe, da bi res pomagali slovenskemu človeku. Med tem so slovenski duhovniki sprejeM okoli sebe vse ljudi brez ozira ali so politični ali ekonomski emigranti. Vsaki roiak najde v slovenskem duhovniku oporo. Vaše glasilo je „Naša luč“? Kot važno sredstvo za dušnopa-stirsko delo imamo duhovniki glasilo „Našo luč“, ki je najstarejši časopis današnjih izseljencev v Zahodni Evropi. Menda je to revija izven domovine z največjo naklado, okoli šest tisoč, več kot katerikoli časopis na Koroškem ali Primorskem. Že več let jo uspešno vodi NOVICE IZ SLOVENIJE S SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Sl&vensUa vas LJUBLJANA — Petinsedemdesetletnico je praznovala Gorska reševalna služba. Služba spada pod Planinsko zvezo Slovenije in ima v sedanjosti okoli 650 reševalcev, med katere so prišteti zdravniki, inštruktorji, minerji, reševalci letalci, vodniki lavinskih psov in drugi. Pri slavnosti so podelili priznanja pionirjem organiziranja reševalske službe. NOVO MESTO — 15. teden dolenjskega cvička ni bil samo vinski in vinogradniški praznik, čeprav je šlo kar 10 tisoč litrov tega dolenjskega vina. Poleg razstave vin so bile tudi druge etnolOško-turistične prireditve, kot je tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko, razstava peciva, pogrinjkov, nastop plesne folklorne skupine in petje zbora iz Šmihela. BOHINJ — Brez lepših in boljših pločevink bo težko povečati izvoz mesnih konzerv. Tak je zaključek nekaterih izvedencev, ki so se zbrali na posvetu jugoslovanske mesne industrije. Kljub dobremu videzu in kakovosti mesnega izdelka prodaja ne gre v svet, izboljšati embalažni material je pa tudi težko, ker je pločevina draga, embalažna tehnologija pa zastarela. 'GRIŽE — Mali tabor pevskih zborov, ki je nekaka mala gen eralka tabora v Šentvidu pri Stični, je v tem kraju zbrala 1'5 zborov, ki so najprej predstavili svoj program, nato pa zapeli nekaj pesmi pod skupno taktirko prof. Radovana Golbca. Tabor je končal pozno zvečer oib kresovanju in splošni zabavi. MARIBOR — Samomorilstvo je v zadnjih desetih letih izredno naraslo v tem mestu. Pravijo, da je v tem času statistika pokazala na 10-kraten porast; letos pa imajo v evidenci do konca meseca maja že 18 poskusov. Seveda se psihologi zanimajo za ta žalosten pojav in ugotavljajo, da so današnji otroci bolj proizvod družinskih in družbenih teženj kot pa lastnih želja. CERKNICA — Na cerkniškem jezeru se zadnje čase radi ukvarjajo z jadralnimi deskami (wind surf). Če je le nekaj vetra, se pojavijo in poskusijo tudi kakšen skok. LJUBLJANA — Sida ali aids (slovenska kratica bi bila „spin“) je moderen tudi v Sloveniji. Zaenkrat imajo popisane tri osebe s to boleznijo, 24 jih je pa seropozitivnih. V vsej Jugoslaviji poznajo 9 oseb z znaki bolezni, seropozitivnih pa, je 500. JESENICE — Karavanški predor je iz slovenske strani globok 768 metrov. Obenem prelagajo nekaj čez 5 kilome- dr. Branko Rozman. Revija prinaša vesti iz domovine, gleda kritično na položaj doma, nudi novice iz naših posameznih področij dušno-pastirskega dela in predvsem hoče služiti s članki verske vsebine. Imate vsako leto tudi srečanja? Ta srečanja so zelo važna. Vsako trov magistralne ceste od Jesenic proti Mojstrani, ki naj bi '.bila končana do začetka avgusta. Nat avstrijski strani je prodora samega 13 metrov, gradijo pa tudi 105 metrov dolg mest, ki je neposredno pred vhodom v predor. LJUBLJANA — Kolesarstvo je zelo razvito po Sloveniji. Računajo, da je okoli 500 tisoč kolesarjev; mnogim pomeni kolo tudi najtenejše prevozno sredstvo. Samo v Ljubljani naj bi se jih čez 40 tisoč vozilo na delo. Bolj žalosten je podatek, da ni za kolesarje bolj poskrbljeno, saj na slovenskih cestah umre 100 kolesarjev na leto, več tisoč pa dobi različne poškodbe, STOLAC, BiH — Slovenščino bodo začeli poučevati v oddelku učenec iz petega in šestega razreda, v drugem pa dijake srednješolskega centra. To je posledica pobratenja med občinama Stolac in Postojna, sklenjenega pred štirimi leti. LJUBLJANA — študij medicine so podaljšali od sedanjih pet na šest let pouka, na vseh jugoslovanskih medicinskih fakultetah. Obenem je bilo določeno, da bodo študentje morali ves čas študija imeti redne prakse na kliniki. RADENCI — Brezalkoholne pijače stil in swing, ki jih proizvaja Radenska, ‘bodo začeli polniti v Redi v Bije-lem Polju, črna gora. Radi bi letos i-meli že2 milijona, steklenic, s katerimi bi lažje oskrbeli črnogorsko primorje. Radenska bo preskrbovala re-prombaterial, steklenice in prodajo pijač. Rada bo pa polnila in preskrbovala lastno mineralno vodo. UMRLI SO OD 9. do 13. junija 1987: LJUBLJANA: Marija Cajhen roj. Kos, 82;. 'Marjan Peterlin; Marija Mum roi- Kozlevčar; Miloš Karničnik Ida Arko roj. Matejek; Matevž Lesar; Ivanka Ferbežar roj. Cajzar, 81; Ivanka Čuden roj, Krašovec, 82; Boža Žigon roj. Kobal; Viljem Vrhovec; Veronika Baggia roj. Šuštar; Viktor Gvardjančič; Stanko Vernik, 77; Alojz Pavlovič; Andrej Bele jan; Albin čebela; Angela Šumbergar; Edita Kovač; Terezija Moškrič roj. Trtnik, 86. RAZNI KRAJI: Nataša Benedik-Na-rat, Ljudmila Sterle, Cilka Matičič roj. Rupic in France Majhen, Kamnik; Stanko Grčar (Bergantov ati) in Mirko Gregorčič, Dob pri Domžalah; Ivan Kramar, Otočec; Ana Krakar roj. Rauh, Semič; Stane Naglič, Bled; Hermina Otavnik, Ločna v Novem mestu; Alojz Černe, Celje; Silva Pfajfer roj. Hočevar, Tabor; Anton Pintar, Blejska Dobrava; Kristina Miklavc roj. Lampelj, Sostro; Srečko Brus, Viševek; Rezka Zupanc, 94, Krška vas; Albina Smolnikar, Mekinje; Lojze Klajne, Laško; Slavko Urlbas st., Logatec; Helena, Maček, 85, Lipica pri Škofji Loki; Damjan Novak, Preska; Marija Koprivšek roj. Beraldo, 63, Medvode; Franc Kan-dare, 82, Boh. Bistrica; Terezija Perhaj (Prlesnikova mama), 92, Vel. Lašče; Ciril Zorman, Domžale; Adolf Zorman, Piran; p. Janez Zore, 94, Maribor; Miha Arnež, Kranj; Andrej Rus, Breg pri Zidanem mostu; Ivan Poglajen, Zg. Jaklana pri Litiji; Anton Jančigaj st., Mengeš; Anton Tomažič, Vel. Kostrevnica; inž. Albin Smolnikar; Mekinje pri Kamniku; Anton Zakšek, Brežice; Leopold Princi, Povir; Miloš Šalej, Šentjur pri Celju; Pavle Svetec, Leskovec pri Krškem. Krsti: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila v soboto, 26. julija krščena Viktorija Willenpa~\ hčerka, Francija in ge. Anice roj. Potočnik. Botra sta bila Marko in gdč. Eli Potočnik, Krstil pa je Jože škerbec. V cerkvi Marije Pomočnice pri Don Bosco y Ramos Mejia pa je bil' krščen Marko Aleksander Urbančič, sin Janeza in ge. Nežke roj. Durič. Botrovala sta Albin Cencič in Kristina Durič por. Pantotis. Krstil je Anton Rant SDB. V soboto, 18.. julija je bil krščen v slov. cerkvi Marije Pomagaj Tomaž Vladimir Mele, sin Andreja ‘n Pavle Andrejak. Botra sta bila, Marko Zupanc in Marija Kocmur roj. Mele. Srečnim staršem iskrene čestitke! Poroka: V petek, 17. julija, sta se poročila Marko Jerman in Monika Jenko v vikarijski cerkvi Brezmadežnega Srca Marijinega (Loma Hermosa). Priči sta bila g. Janez Jenko in ga. Ana Jerman roj. Vombergar. Poročil je kapucin Andrej Stanovnik. Novemu zakonu čestitamo in želimo sreč,o! ®®JE[N!@§ EMES DAN SLOVENSKEGA VERSKEGA TISKA V nedeljo, 12. julija je slovenska skupnost v Velikem Buenos Airesu praznovala svoj Dan verskega tiska. Pričeli smo ga ob 15. uri z zahvalno sv. mašo, ki jo je daroval glavni urednik revije Duhovno življenje, Jože Škerbec. V priložnostni pridigi-je poudaril potrebo, da zlasti mlade družine, ki se ustanavljajo, naročajo in berejo slovenski verski tisk, kateri jim bo pomagal, da o-stanejo globoko verni ter narodno zavedni Slovenci. Po maši pa so se rojaki zgrnili v veliko dvorano Slovenske hiše, kjer so marljivi sodelavci pripravili 7. tombolo z namenom, da rojaki v veselem igranju — gmotno pomagajo pri izdajanju tako potrebne revije, kot je ravno Duhovno življenje, katere namen je ohranjevanje in rast verskega življenja rojakov tu na jugu ameriškega kontinenta. Ta del dneva je pričel delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Alojzij Starc, ki nam je med drugim povedal, da je to že 54. obletnica revije, ki je bila v svojih prvih letih na skrbi Jožeta Kastelica in pozneje neutrudnega Janeza Hladnika, nakar so jo vzeli na skrb dušni pastirji pod vodstvom msgr. A. Oreharja. Tombolo, na kateri je bilo oddanih 213 kvatern, 2'20 činkvinov ter 58 tombol, je spretno vodil Miha Ga-ser s pomočjo sodelavcev, ki so to tombolo pripravili. Prvi dobitek: hladilnik z zmrzovalnim oddelkom je dobila goč. Marija Korošec; drugega — prvovrstni jedilni pribor — pa Tone Žagar. Na koncu lahko o-meniroo, da je bilo navzočih tudi precej tukajšnjih domačinov, ki se radi udeležujejo tovrstnih prireditev. Po zaključku in zahvali za sodelovanje so se rojaki začeli razhajati v zavesti, da so skupno pripomogli k olajšanju gospodarskih težav, s katerimi se sooča tudi naš verski tisk. -e -t „TRIGLAVSKA ROŽA“ 20. junija je bila v našem Domu ponovitev Kunčičeve igre „Triglavska roža“, ki jo je z učenci slovenske šole pripravil Ciril Jan, katere komentar je bil že objavljen ob A-lojzijevi proslavi. Voditelj šole se je ob zaključku še zahvalil vsem številnim sodelavcem. Pomoč vseh je bir la potrebna, da so otroci mogli u-spešno nastopiti* njihovo veselje pa je bilo najlepše plačilo. OBČNI ZBOR kjer so pripravljene pogrnjene mize za zajtrk. Preden vstopiš, ti dekleta pripnejo znamenje očetovskega dne in pri polno zasedenih mizah se začne lepo doživeti program. Predsednica SDO M. Zupanc je po kratkem pozdravu napovedala mladinski pevski zbor, ki se je oddolžil z nekaj pesmimi, sledile so recitacije naj mlajših in nato daljši govor gdč. Selanove. Tudi predsednica Našega doma Pavla Lipuščkova se je v svojem pozdravu spomnila očetov in še posebno našega duhovnega o-četa dr. Alojzija Starca, ki je ravno ta dan praznoval svoj god. Poleg, čestitk mu je v imenu vseh faranov izročila skromno darilo, ki je pa prihajalo iz- globine srca. Seveda ni manjkalo tudi besede našega dušnega pastirja. CARAPACHAY družinsko srečanje Da se med nami poživi malo bolj družabno in prijateljsko življenje, jC. predsednica v ta namen organizirala družinsko srečanje. Res, zbralo se je- kar precej družin, ki so vsaka posebej prinesla nekaj peciva in so jim ob čaju in prijetnem pogovoru potekale popoldanske ure. Vmes pa smo imeli priliko videti nekaj filmov iz Slovenije in iz življenja Našega doma, k jih je predvajal B. Miklič. Vsi odhajajoči so bili edini; res, lepo je bilo, še večkrat se bomo srečali. V nedeljo, 12. julija se je vršil po sv. maši vsakoletni občni zbor, ki je bil le informativnega značaja. Odborniki so vsem navzočim poročali o svojem delu v zadnji poslovni dobi. Po vsakem poročilu se je razvila kratka debata in več članov je želelo še doplnilno razlago k nekaterim poročilom. Po sklepu o novi članarini in večji povezanosti med mladimi in starejšimi, še je zaključil 27. redni občni zbor našega Doma. mak Sl Ll 1 IBI ist iiDom SAN MARTIN SAN JUSTO NARODNO POLITIČNI INFORMATIVNI SESTANEK V nedeljo, 12. julija 1987 se je vršil v Našem domu ob lepi udeležbi rojakov iz San Justa narodno politični sestanek, ki ga je sklicalo načelstvo SLS. Sestanek je začela predsednica Našega doma gospa Pavla Lipuščkova, ki je pozdravila vse navzoče in dala besedo poročevalcem. Dr. Marko Kremžar je podal poročilo o mednarodnem položaju in novih premikih v Jugoslaviji, zlasti o predlogih za nove ustavne spremembe, ki naj še bolj utrdijo gospodarski in kulturni centralizem v Jugoslaviji in ki so v glavnem naperjeni proti Sloveniji. — Arh. Jure Vombergar je poročal o delu SLS, o razvoju stranke v državah, v katerih živijo Slovenci in o bližnjih volitvah v Zbor zaupnikov SLS. —-Rudolf Smersu pa je govoril o delovanju Slovenskega narodnega odbora, o njegovem političnem programu, ki je izražen z zahtevo po svobodi na vseh področjih in po slovenski državni samostojnosti. Povedal je tudi, da je SNO poslal pozive vsem narodom Jugoslavije, da naj se vsi jasno izrečejo za samoodločbo vseh narodov Jugoslavije po zlomu komunističnega režima. Tem poročilom je sledila daljša debata, v katero je poseglo mnogo navzočih rojakov in rojakinj. — Lepo uspeli sestanek je po končani debati zaključila gospa Lipuščkova. OČETOVSKI DAN leto se zberemo na binkoštno nede- .............................................................................. je Postal že Prava tradicija v Našem domu, tako se mladina na ta dan še posebej spominja svojih dragih dobrotnikov. Takoj po maši se zberejo v mali dvorani Našega doma, ljo, da proslavimo praznik duha, ljubezni in povezave med nami. Največ obiska je bilo pred nekaj leti v Stuttgartu, ko se je zbralo čez tri tisoč Slovencev. Srečanja so se začela leta 1967 v Derendingenu, v predmestju Ttibingena, in sicer tam, kjer je deloval Primož Trubar in je tudi pokopan. Z veseljem ugotavljamo, da smo prav mi, slovenski zdomski duhovniki v Nemčiji, prvi „odkrili“ Trubarja po vojni, da smo ga imeli v ekumenskem duhu združevanja med katoličani in protestanti, in združevanja med nemško novo domovino in Slovenijo, svojo staro domovino. To je simbol našega povezovanja. Potem so pa prišli za nami tudi režimovci in nekako skušali prevzeti to praznovanje. To se je najbolj videlo lansko leto, ko so praznovali Trubarjevo leto. Lahko pa ugotovim dejstvo, da toliko obiska, kot ga je bilo na Trubarjevem grobu pri našem prvem srečanju, se še ni ponovilo. Prišlo je nad petsto Slovencev, preprostih delavcev, in imeli smo skupno sveto mašo. Janez Vasle OBČNI ZBOR ROZMANOVEGA DOMA Dne 28. junija je bil 18. občni zbor Rozmanovega doma v lastnih prostorih na ulici Martin Fierro 4262, San Justo. Ob 11. uri je predsednik Peter Čarman otvoril zasedanje, pozdravil navzoče ter prebral dnevni red, nakar je dal besedo tajniku Jožetu Že-rovniku, kateri je v svojem poročilu podčrtal delavnost in nalogo, katero vrši ta ustanova. Med poročili je bilo razvidno, da je ob koncu 18. poslovne dobe bilo 42 ustanovnih članov ter 177 rednih članov. V zadr njem času sta pristopila dva nova člana. Moramo pa obžalovati v tem obdobju izgubo ustanovnega člana inž. Teodora Švigla kakor tudi štirih rednih članov, ki so: Franc Šturm, Janez Brula, Jože Štefanič in Maks Loh. Vsem sorodnikom naše globoko sožalje. Ob koncu pa se je zahvalil vsem dobrotnikom in o-sebam, ki nam priskočijo na pomoč ob naših prireditvah in za duševno oskrbo dr. Starcu ter Tonetu Bidovcu. Vsem skupaj lepa hvala. Blagajnik Lovro Tomaževič je podal poročilo blagajne in imovine. Za nadzorni odbor je Marjan Loboda dal poročilo ob pregledu uradnih knjig. Zatem je prišlo do volitve novega odbora. Odbor sestavljajo: Peter Čarman, predsednik; Janez Jenko, namestnik; Jože Žerovnik, tajnik; O-blak France, namestnik; Lovro Tomaževič, blagajnik; Ivan Korošec, namestnik; odborniki: inž. A. Matičič, Franc1 Avguštin, Rudi Bras, Božo Šušteršič, Matevž Potočnik; namestniki: Valentina Oblak, Marjan Loboda ml., Ivan Šilar, Marija Podlogar, Ivanka Puhek; nadzorni odbor: Marjan Loboda, dr. Jože Dobovšek in Jane« Amon. Za zaključek pa je predsednik P. Čarman podal daljše poročilo o celotnem delu in napredku tega doma ter poudaril važnost in pomen te socialne ustanove. Zahvalil se je tudi vsem za izkazano pomoč. Vsem skupaj pa, lepa hvala. LIGA ŽENA-MATI 15. julija je sanmartinska Liga že-na-mati imela v svoji sredi župnika, predavatelja Jožeta Škerbca, ki je govoril o temi: Islam, verstvo in politična sila. Predstavil je islam kot monotei-stično verstvo, s sestavinami judovstva, krščanstva in poganstva, ki ga je že v 7. stol. po Kr. začel oznanjati Mohamed na Arabskem polotoku in se je zlasti v svojem prvem stoletju kot požar širil tudi z ognjem in mečem in šteje danes okrog pol milijarde vernikov. Označil je kot osnovno držo islama predanost Boku. Koran kot sveto knjigo, sumo pa kot zbirko izročil. Za začetek islamskega obdobja velja leto 622 po Kr., ko se je Mohamed iz Meke zatekel v Medino. Glavni členi njihove vere so: Bog je eden, je stvarnik vsega, važno je poslanstvo prerokov, zlasti seveda Mohameda, ob koncu časov bo poslednja sodba. Obredne dolžnosti so izpovedovanje vere, molitev, post, miloščina in romanje. Predavatelj je očrtal strnjeno zgodovino i-slama, vzpon in delni zaton, razkole in krize, sekte šiitov, sunitov in dru-sov, reformistične težnje v modernem islamu, spogledovanje s socializmom in soočenje z moderno zahodno družbo, razmerje do krščanstva, versko poživitev, ki razgibava mohamedanske države, ki pa prehaja v nasilen in za krščanstvo sovražen prozelitizem. Danes mnogi pojmujejo med zunanjimi sovražniki krščanstva poleg marksizma prav i-slam. Veliko članic in tudi nekaj gostov je z velikim zanimanjem sledilo zgodovinski in obenem aktualni temi in .se mu toplo- zahvalilo za ves njegov trud in dobro voljo Prihodnji sestanek Lige- bo 19. avgusta cb običajni uri! SMVEWÍSKI ZGODOVINSKI MAZEJ Upravni svet Zedinjene Slovenije sporoča, da je pričel z zbiranjem predmetov za Slovenski zgodovinski muzej. Upravo muzeja je sprejel Rudi Bras, kateremu bo pomagal Silvo Lipušček. Muzej bo deloval v Rožmanovem domu. Namen muzeja je zbrati' med rojaki v Argentini in drugje po svetu obstoječe predmete zgodovinske vrednosti v dobi c d začetka druge svetovne vojne pa do prihoda svobodnih Slovencev v Argentino (1941-1949). Slovenski zgodovinski muzej bo vsakemu, ki bo izročil kak zgodovinski predmet za muzej, izdal ob prevzemu tozadevno potrdilo. Darovalec bo naprošen, da najbolj točno pojasni zgodovinsko vrednost izročenega predmeta. Predvsem pridejo v poštev fotografije, značke, svetinje, zastave, obleka, posoda itd. Za vsak prejeti predmet bo strokovno vodstvo muzeja ugotovilo, če spada v muzej. V nasprotnem slučaju se darovalcu predmet vrne. Izvzeti so dokumenti, ki spadajo v zgodovinski arhivi Muzej bo ohranjal za zgodovino in bodoče rodove vrednostne predmete iz najbolj usodnih časov slovenskega naroda. Muzej bo imel začasni uradni sedež v pisarni Zedinjene Slovenije. Nabrani predmeti pa se bodo hranili pod ključem v Rožmanovem domu. Zedinjena Slovenija naproša vse Slovence, ki še imajo kake predmete iz prej omenjene dobe (1941-1949), da jih oddajo v muzej. Lahko jih izročijo tudi v pisarni Zedinjene Slovenije, v vseh slovenskih domovih Velikega Buenos Airesa ali neposredno g. Brasu v Rožmanovem domu. MALI OGLASI SNEMANJE Presnemanje kaset vseh vrst. Izbira o-troških povestic in drugih kaset. Mirko Vasle — Pje. Allende 386 -Ra mo s Mejia - T. E. 657-3288, SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656. ZA DOM Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-seo 168 — San Isidro; T. E. 743-5985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovsko zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. ARHITEKTI arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19. arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413. TRGOVINA OPTIKA „Lugano“: Očala vseh vrst — Za Slovence poseben popust. Larra-zabal 3800, Villa Lugano, Capital, T. E. 602-5961. Kol. 141, 36, 117, 80, 185, 56. Delikatesa Franc Vester — Gana 119 - Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers). Alpe Ilogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan). SIOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše). „Ljuba žena,“ ji je rekel, „vaš sin še davno ni zrel za prostost. Če ga danes izpustimo, ga v štirinajstih dneh priženo spet nazaj, hujšega potepuha in tatu, kakor je kdaj bil. Saj priznam, voljo že kaže, da se poboljša. Ali volja ni dovolj, ko mu še manjka moči: prya prilika bi ga spet zapeljala. Zato ni drugače, nego da ostane še pri nas. Razen če bi šel iz našega zavoda v drugega, boljšega — v ta namen ga že utegnete dobiti venkaj. Naše poboljše-valniee niti sam ne hvalim, po starem kopitu je. Zato vam tudi odkrito povem: Fri nas se vaš fant ne bo dosti poboljšal. Toda, dokler je v našem zavodu, vsaj ne krade in drugih otrok ne pohujšuje! In to je tudi nekaj vredno. Ali bi pa. bilo mogoče spraviti ga v drug boljši zavod in kam in kako, vam ne vem sveta. V naši mili domovini ne poznam takega zavoda. Pa z Bogom!“ Kako je bolelo mater, ko je iz ravnateljevih besed spoznavala, da je pač mogoča rešitev nesrečnega sina — ali tukaj v tej hiši ne. Kje drugod? — pa sam Bog vedi. Ali jo bo moči doseči? Učeni gospod ravnatelj ni vedel sveta..., kako se naj posreči njej, neuki, nevajeni revi! Sveta jeza je prijemala preprosto ženo: kako zanikrna je naša domovina, ki bolj skrbi za nespametno živino, da se ji zboljša pleme in reja, kakor za svojo mladino! Koprnela je v pravih vicah, molila Boga in prosila prijaznega gospoda Kobilico za svojega fanta — v ta dva je še imela žaupanje. Pretekla sta dolga dva meseca, — še OBVCSTILG ČETRTEK, 30. julija: Seja izvršnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri v društvenih prostorih. PETEK, 31. julija: 8. kulturni večer SKA v gornji dvorani Slovenske hiše ob 20. uri. Predava Marjan Pertot iz Trsta: „Razvoj slovenskega tiska na Primorskem“. SOBOTA, 1. avgusta: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Primorski večer v Našem domu v San Justo v priredbi Zedinjene Slovenije in vseh slovenskih Domov. NEDELJA, 2. avgusta: V San Martinu družinsko žegnanje. Sv. maša ob 11, ob 12.30 družinsko kosilo, nato vesel popoldan. Mladinska maša in srečanje deklet in fantov SDO in SFZ s primorskima gostoma: prof. T. Simčičem in prof. M. Kravosom v Slovenski hiši ob 9.30. Družinska nedelja v San Justu s prireditvijo olb 16.30. Dan otroka na Pristavi. Po maši av-diovizual, nato kosilo; popoldan igre za otroke. V Slomškovem domu spomin na g. J. Kalana; družinska nedelja in kosilo. SOBOTA, 8. avgusta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 19.15 sv. maša za pokojne urednike in sodelavce Svobodne Slovenije. Kultumo-družabna prireditev SVOBODNE SLOVENIJE v Slovenski hiši ob 20. uri. Visokošolski tečaj ob 15.30 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. lavgusta: 4« obletnica ustoličenja brezjanske Marije v Rosariu. Mladinski dan v Slomškovem domu. ČETRTEK, 13. avgusta: Redni sestanek Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši ob 17. uri. PETEK, 14. avgusta: 9. kulturni večer SKA v gornji dvorani Slovenske hiše ob 20. uri. Predava dr. Tone Arko iz ZDA: „Slovenski znanstveniki v ZDA“. SOBOTA, 15. avgusta: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. 18. pevsko-glasbeni večer SDO-SFZ, mladine Velikega Buenos Airesa v Slovenski hiši ob 20.30. NEDELJA, 16. avgusta: Romanje v Lourdes. SOBOTA, 29. avgusta: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. V Slovenski hiši ob 16 nadaljevanje filozofskega ciklusa pod vodstvom univ. prof. dr. Milana Komarja. Mladinski dan v Carapaohayu. NEDELJA, 30. avgusta: V Rožmanovem domu 17. obletnica s sv. mašo in kosilom. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder). (67) dve pismi je medtem dobila od Stanka, polni sta bili obupanih prošenj — potem ji je prinesel nadstražnik veselo novico, da se Stanku bliža ura rešitve. Kar se ni dalo doseči pri nas, se je doseglo v inozemstvu. Po posredovanju usmiljenih gospodov so odpisali salezijanci v mestu Turinu, da sprejmejo dečka v svoj zavod, tam se došola in potem izuči v kakem rodokodelstvu, skromna vzgojnina se bo zanj plačevala iz dohodkov Korenove hiše, prav po določbah oporoke rajnega, Korena. Bridko je bilo slovo od mame. Do laške meje ga je spremil gospod Kobilica. Tam ga je prevzel odposlanec turinsfeega zavoda, v duhovni obleki je bil, prijazen, vesel in kratkočasen gospod in govoril je tudi slovenski — Stanku je bil ko j všeč in ni se več bal tujine. Čez mesec dni je že prišlo prvo njegovo pismo. Ni se mogel prehvaliti, kako se mu godi dobro: gledališče imajo in godbo — in lepo enotno obleko kakor mornarji in gospodje učitelji ga hvalijo, da je priden; in tako je sklenil, da vse svoje žive dni ostane v zavodu, in sicer kot mizar, ta obrt ga veseli. Gospod Kobilica je rekel: „Saj bo nemara res najbolje, če ostane v zavodu, ondi bo na varnem, drugod bi ga le še utegnila zapeljati očetova kri.“ Kocmurjeva je vzdihnila: „Naj bo, kakor je božja volja! Da le ostane pošten, če ga prav več ne vidijo moje oči. Rajši sina v Turinu kakor razbojnika doma!“ FRAN MILČINSKI Ptički brez gnezda SLOVENIJA V SVETU ZDA V Clevelandu so v Mural Art Ga-lery otvorili razstavo, ki jo je ob 400-letniei smrti Primoža Trubarja pripravila Slovenska narodna in U-niverzitetna knjižnica v Ljubljani. Dr. Jaro Dolar je ob otvoritvi posvetil predavanje začetkom in razvoju slovenskega pisnega jezika.; IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Nad z 2. str.) VPRAŠANJE BREZ ODGOVORA Že zadnjič smo omenili, da v raznih predvolivnih anketah največji procent odnese skupina tistih, ki ne vedo, koga bodo volili. Ta pojav je začel zanimati sociologe in psihologe, in kar tekmujejo sedaj v raznih razlagah, zakaj in kako to. Medtem pa seveda vlado in opozicijo zanima, kam se bo nagnil ta ogromni odstotek neodločenih. Glede razlag, se večina opazovalcev strinja, da neodločnost odgovarja želji po večjem poznanju in zahtevanju po večji informaciji. To je morda bolj znanstvena razlaga naše omembe v prejšnjih številki, da se v ljudeh kaže večja politična zrelost. Nekajkrat so se že opekli ob blestečih obljubah in škoda se jim zdi za edini glas, oddan, pa potem objokovan. Tej množici, tej tihi večini se zdi bistveno, da jim nekdo razloži^po pravici, ne kaj jim obljublja, marveč kaj bo resnično storil, ko bo prišel na izvoljeno mesto. Na žalost, bo to vprašanje, vsaj zaenkrat, ostalo brez odgovora. To pot se bo ta množica morala odločiti „po posluhu“ in izbrati „manjše zlo“. * 2 * * * * * 8 * * * * 13 PEVSKI NASTOPI razstava pa je obsegala reprodukcijo inkunabul (inkunabula je ime prvih tiskanih knjig do leta 1500), rokopisov in knjig, ki predstavljajo dobo od 12. stoletja do začetka 20. stoletja. Člani slovenske šole pri fari Sv. Štefana so letos pod vodstvom režiserja Jožeta Rusa gostovali pri fari Sv. Janeza Evangelista z gledališko predstavo „Božična igra“, delo v 12. prizorih ljudskega pesnika iz začetka prejšnjega stoletja Andreja Šuštar-Drabosnjaka. Sodeloval je tudi cerkveni pevski zbor Sv. Janeza Evangelista, pod vodstvom Mary Bergant. V Floridi je rev. Jože Ferkul praznoval 85. letnico. Rojen je bil v Strugah na Dolenjskem. V duhovnika je bil posvečen leta 1929 v ljubljanski stolnici. V Ameriko je prišel leta 1947 in je bil 25 let hišni kaplan v St. Joseph’ Home v Quincy, Illinois. Leta 1972 je pa šel v pokoj in se naselil v Floridi pri sedaj že pokojni sestri. Zvestemu naročniku našega lista želimo še mnogo let! Letos je bil Slovenski oktet iz Ljubljane zopet na pevski turneji po A-meriki. Pel je med slovensko skupnostjo v New Yorku. OB 20-LETNICI SMRTI DUHOVNIKA Janeza Kalana, prvega ramoškega dušnega pastirja bo v nedeljo, 2. avgusta, ob 9. uri v Slomškovm domu sv. maša, p« maši komemoracija in nato obisk groba. Dobrodelni sklad za Zvezo mater in žena. Darovali sta: ga. Marija Eiletz v spomin materi A 30 in ga. Kačar Fin-kova v spomin očetu dr. Kačarju A 10. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj °!s FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775