Natisov 15.000« „Štajerc" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. 7.a oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (iriseralov) je za celo stran K 80'— strani K 40-— strani K 20"— strani K 10 — strani K 5'— strani K 250 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 20. T Ptuju t nedeljo dne 16. maja 1915. XTI. letnik. Svetovna iTTTy ska. Velikanska naša zmaga proti Rusom. Več kot 150.000 ruskih izgub. — Rusko umikanje. — Nemški uspehi v Flandriji in sploh na zapa-du. — Nemci potopili parnik „Lusitanijo". — Turki uspehi. — Kaj Poročali smo že v zadnji številki o velikanski zmagi, ki so jo dosegle avstro-ogrske in nemške čete na zapadnem Gališkem. Takrat je vedelo uradno poročilo šele o 30.000 vjetih Rusov. Danes pa vemo, daje bilo najma-nje 100 000 Rusov vjetih in da so sovražniki v teh bojih veliko Čez 150.000 m o ž i z g n b i 1 i. Pa ne samo v teh številkah se zrcali pomen te zmage. Glavno je bilo, da smo prodrli železno roško fronto, da smo razbili jekleni obroč, ki so ga tvorile premočne milijonske čete carja-batjnške na severa. Občudovanja vredna je ta zmaga. Ali skoraj še bolj občudovati se mora neumorno in vztrajno zasledovanje premaganega sovražnika. To zasledovanje, ki ne daje sovražniku nobenega hipa počitka, pomeni pravo uničenje ruske 3. in 8. armade. In glasom zadnjih poročil stojijo naše junaške moči komaj 40 km od Przemysla . ■ . Ruski medved je tepen, kakor še nikdar! Na zapadu pa se trudijo združeni Angleži, Francozi, divjaki in Belgijci zaman, da bi vstavili počasi ali dosledno napredujoče prodiranje nemških armad proti Calaisu, v srce zapadnega sovražnika. Tudi tam so nemški uspehi vele-častni. Na morju pričel se je zdaj obupni in neizprosni boj. Posledica je potopljenje velikanskega parnika „Lusitanija", pri katerem je izgubilo 1500 oseb svoje življenje. Pogumno se brani tudi Turčija; Dardanele so zmagovite in tudi tam se mora sovrag izkr-vaveti. Z veseljem in ponosom pravimo torej lahko: celemu svetu se je dokazalo in podpisano je s krvjo stotisočib, da sta v nespremenljivi zvestobi združene Avstro-Ogrska in Nemčija nepremagljivi. Gotovo, tekli bodejo še potoki krvi, ali konečna zmaga mora biti naša. Bog živi našo Avstrijo, Bog čuvaj našo grudo! Uničena 3. ruska armada. E.-B. D ona j, 10. maja. Uradno se danes opoldne razglaša: bo z Italijo? Pod težkimi izgubami iz zapadne Galicije in Karpat nazaj vržena ruska 3. armada je, umikajoča se pritisku od obeh strani, v prostoru okoli Sanokain Lisko skupaj stisnjena. Proti tej masi silijo zvezane armade nadalje uspešno naprej in so priborili od zapa-da prehod čez W y s 1 o k, od juga pa doBegle linijo Dwernik-Baligrod-Bukovsko. Na severnem kriln zapadno gališke fronte vzeli so v šturmu včeraj zgoroje-avstrijski, solnograški in tirolski vojaki več krajev vzhodno in severno-vzhodno Debica. Število v zapadni Galiciji vjetih Rusov je naraslo na 80.000 ; k t e-mu pride še čez 20.000 vjetih, kise jih je dobilo pri zasledovanju v Karpatih. Ruska 3. armada, ki je bila sestavljena iz petih korov 9., 10., 12. in 24., iz treh kavkaških in več drugih rezervnih divizij, je torej samo na vjetih izgubila čez 100.000 mož. Ako se k temu računi še število mrtvih in ranjenih, potem znaša skup na ruska izguba najmanje 150.000 mož. Od tudi sedaj še nepregledne množine vojnega materijah* poštelo se je doslej 60 kationov in 200 strojnih pušk. Boji v južno-vzhodni Galiciji trajajo še naprej. S protinapadom se je na vi-sočinah severno-vzhodno O 11 y n i a močno skupino sovražnika nazaj vrglo. Namestnik generalštabnega šefa : pl. Hofer, fml. Vojni plen po bitki v zapadni Galiciji. Posebni poročevalec badimpeštanskega lista »Pesti Naplo" piše: Dosedanji plen zmage v zapadni Galiciji je neizmeren. Ob Visloki so vozove ruske armade, približno 30.000 voz, zavezniki obstreljevali. Nastala je strašna zmešnjava. Del ruskih voz je zavozil v reko, ostali vozovi pa so prišli zaveznikom pri Dakli v roke. Po kratkem in krvavem boju je naša konjenica naprej jezdila. Pri Dakli so zadeli zavezniki na šest velikanskih skladišč kraha. Radi prodiranja naših čet je nastala med Rusi strašna zmešnjava. Ruski poveljnik general Rad-ko Dimitrijev je pobegnil s svojim generalnim štabom v pondeljek na automobilu v Rzeszow, a vsa živila, skladišča, vojni brzojavni aparati in letalni stroji so padli našim v roke. V hotelu Krakowie, kjer so stanovali Dimitrijev in njegovi oficirji, so našli važne spise. Na kolodvoru Jaslo smo zaplenili dva vlaka ruskega „Rdečega križa" in deset vagonov darov, namenjenih ruskim vojakom. Blizu Jasla smo vjeli podgubernerja okraja Jaslo, brata nekega poveljujočega ruskega generala v južnovzhodni Galiciji. Veliki most čez Ropo ni bil poškodovan; drugi most čez Wysloko so nameravali roški pi-jonirji razstreljati, ali to so naše čete preprečile. Nadalje smo vzeli Rasom velikansko čredo, ki šteje 2.800 glav govede. Zaplenili smo todi glavno bolnišnico 8. roške armade, vjeli vse zdravnike in strežnike, vzeli vse vozove, ranjence ter mnogo železniškega materijala po vseh kolodvorih. Neka visoka vojaška oseba je izjavila, da ta zmaga v strategičnem ozira celo presega zmago pri Mazorskih jezerih. Ovacije feldmaršalu nadvojvodi Frideriku. K.B. Donaj, 11. maja. »Fremdenblatf poroča iz glavnega stana: Ker je njegovo Veličanstvo podelilo feldmaršalo nadvojvodi Frideriku vojaški zaslužni križec z briljanti, je včeraj priredila garnizija splošno spoštovanemu vojskovodji navdušene ovacije. Proti osmim zvečer je šel brezkončen sprevod z lučkami in bakljami, na čelu vojaška godba, k stanovanju nadvojvode. Čarobno je bilo pogledati slavnostni prostor, ki je bil razstavljen od mnogih tisočev bakelj in lampijonov. Pod balkonom hiše, v kateri stanuje gospod nadvojvoda, je godba zaigrala najprej cesarsko pesem. Potem je zaigrala tri koncertne komade, ki jih je gospod nadvojvoda na balkonu stoje poslušal. Globoko ginjen se je StraachiU'cva grenčica iz zelenjava povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. 2atO jo je priporočati zlasti r,a turiste, lovce, vojake, ====== romarje itd. ===== gospod nadvojvoda zahvalil za pozornost in se je v navdušenih besedah spominjal slavnih armad ter jim zaklical: BHoch", ki je bil z navdušenjem sprejet. Koncem slavnosti so baklje-nosci defilirali, vojaki in nepregledna množica je klicala navdušeno : „Hoch !" nadvojvodi in združenima armadama. Patrijotična slavnost je storila na vse udeležence najglobokejši vtisk. Nemško poročilo od torka. K.-B. Berlin, 11. maja. (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Včeraj dopoldne smo pred West-e n d e neko angleško linijsko ladjo z našim ognjem pregnali. Vzhodno Y p e r n a napravili smo nadaljne Dapredke in zaplenili p6t strojnih pušk. Južno-zapadno mesta L i 11 e bo Francozi svoje napade na visočino Loretto in na vasi Ablain terCarency nadaljevali. Vsi napadi so bili odbiti. Število tukaj od nas vjetih sovražnikov se je povišalo na 800. Med Caren-cy in Neuville držali so Francozi od njih vzete jarke še v svoji lasti. Boj traja tnkaj naprej. Južno-zahodno mesta L i 11 e prestrelili smo neki angleški letalni stroj. Severno zapadno Berry an Bac v goz-dovjn južno L a Ville an Bois navalili so se naši vojaki včeraj na neko iz dveh zaporedoma ležečih linij obstoječo postojanko v ši-rokosti 400 metrov; napravili so pri temu ne-kxj n'-anjenih vjetih ter zaplenili mnogo vojnega ciiuerijala in municije. Sovražni infante-rijski napadi severno Flirega ia v Pries-terwalda so se izjalovili pod močnimi izgubami za sovražnika. - .Vzhodno bojišče. Položaj Je neiz- premenjen. Jnžno-vzhodno bojišče. Rnsi so poskusili včeraj v liniji Besko-Brzocow na Stebnici, Brzczanka-oddelek-Rope-zyre-Szczucin na Visli vstaviti zasledovanje armade generalnega obersta pl. Mačke n-sen. Ta namen se je popolnoma izjalovil. Proti večeru bila je ruska linija na raznih mestih, zlaBti pri B e s k o in med B r z o z o w o n ter L u te z a predrta; že dopoldne so je obupni napad večih ruskih divizij od Sanokove smeri pod najtežjimi izgubami za sovražnika ponesrečil. Zasledovanje se nadaljuje. Najvišjo armadno vodstvo. Avstrijsko poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 11. maja. Uradno se danes opoldne razglaša: V bojih zadnjih dveh dni so naši vojaki bojno linijo pri D e b i c i predrli S tem so bile južno od Visle boreče se močne ruske moči prisiljene k hitremu nazadovanju za spodnjo Wysloko. Dalekosežnost teh dogodkov postane jasna vsled od danes zjutraj prihajajočih poročil o nazadovanju sovražnega levega krila n» Rusko-Poljskem. Močno utrjena Nida-fronta se izpozna od sovražnika kot nevzdržljiva in se hitro izpraznuje. Kakor se je prenesel uspeh pri G o r 1 i c i in J a s 1 u na Karpatsko fronto, tako vpliva oni armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda pri TarnowuinDebici na položaj v Rusko-Poljskem. V srednji Galiciji silijo naši in nemški vojaki pod nadaljnimi uspešnimi boji za Hosem premaganih ruskih korov proti Sanovem oddelku Dynow-Sanok. Poskušeni ruski protinapad okroglo treh divizij, od S a n o k a ob železnici proti zapadn se je pod težkimi izgubami sovražnika krvavo odbilo in zasledovanje nadaljevalo. Število vjetih narašča vsak dan. Iz gozdnega gorovja prihajajoče kolone so pri Baligrodn močnega nasprotnika vrgle in s prvimi vojaki S a n pri D w e r n i k u prekoračile. Rsska osma armada, ki se je v sploš- j nem med Lupkowom inUzsokom borila, , je zdsj z močnimi oddelki istotako v poraz za-. pletena. Vjužno-vzhodni Galiciji eo Rusi v raznih oddelkih z napadi pričeli. Napad večjih moči severno P r u t a na Cernovice bil je ob državni meji odbit in smo vjeli 620 sovražnikov. Severno Horodenke posrečilo se je sovražnim oddelkom, vstaviti so na južnem bregu Dnjestra, Tukaj traja boj še naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hof er, Iml. Avstrijsko poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 12. maja. Uradno se danes opoldne razglasa: Poraz ruske 3. in 8. armade se povečuje z vsakim dnevom. V nerednih kolonah, deloma v razpustu hitijo ruski vojaki in treni teh armad v smereh na Jaroelav, Przemysl in C h y r o w nazaj. Iz prostora Sanok-Lisko proti vzhodu bezajoče močne sovražnikove moči se od juga sem po naših čez B a 1 i g r o d in P o 1 a n o prihajajočih kolonah napadajo. Zmagoviti vojaki so v nadaljnem zasledovanju prekoračili spodnjo V i s 1 o k o in zavzeli Rzeszow, Dynow, Sanok in Lisko so v naši lasti. Vsled dosedanjega izrednega uspeha v za-padni in srednji Galiciji pričenja se zdaj ruska Karpatska fronta vzhodno U s z o k a pomikati. Nemški in avstro ogrski vojaki so zdaj tudi tukaj na celi froiiti v napadu, sovražnik pa v prostoru pri T nr k i, v dolinah Or a we ter Opora v nazadovanju. Severno Visle so naši vojaki čez N i d o vsilili. ^^^^^ V južno-vzhodni Galiciji so močne ruske moči čez D n j e s t r v smeri na Horoden-ko sunile. Zaleszczyki smo mi izpraznili. Boji trajajo tam naprej. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Veleparnik „Lusitanija" potopljen. Angleški nasilneži so mislili, da bodejo s svojo velikansko mornarico obkolili Nemčijo, jo s tem izstradali ter potom lakote nedolžnega prebivalstva svoje cilje dosegli. Ali Nemci so se pričeli tako energično braniti, da je danes že pomorska moč Anglije zlomljena. Veliki angleški parniki se skrivajo pred podmorskimi čolni Nemcev, ki so s svojimi torpedi že milijarde s>vra-žnikovega premoženja potopili na dnu morja. Ta grozoviti boj je zahteval zopet velikansko žrtev, pri kateri je izgubilo tudi okoli 1500 ljudi svoje življenje. Dne 7. maja okoli 2. ure popoldne je namreč na višini Krnsale ob angleški obali neki nemški podmorski čoln torpediral veliki potniški parnik »Lusi t anij a" in ga potopil. Pri temu je okoli 1500 oseb, večinoma Angležev in Amerikancev izgubilo svoje življenje. Parnik je imel na svojem krovu tudi jako veliko iz Amerike pripeljanega vojnega materijala, tako n. p. 25.000 kišt streliva, mnogo obko-vanib automobilov, strojev in druzega materijala. Tudi je bil kot pomožni parnik oborožen in se ga je moralo od nemške strani tedaj smatrati za vojno ladjo. Končno se mora še posebno povdarjati, da so Nemci parnik pravočasno pred to vožnjo svarili, da so pa Amerikanci in Angleži to svarilo naravnost zasmehovali. O potopu „Lusitanije" poroča K.-B. med drugim: „Jasno, mirno solnčno popoldne je bilo, ko je bil parnik torpediran. Večina potnikov stala je po zajntrku na krova, ko so nenadoma zagledali belo črto, ki se je skozi modro vodo približavala parniku. Sledil je strašen pok, ladja se je pretresla in se je pričela obračati upajoč, da privozi na obrežje; a zadel jo je že drn torpedo. Ladja se je hitro nagnila na stran i potopila v 20 do 25 minutah po prvi e ploziji. Wolffov urad poroča, da je „Lusitanija vozila razven 5.400 zavojev streliva večino;: tihotapsko blago. Baje je bilo na krovu tudi 400 milijonov markov nekovanega zlata. Vtis tega groznega dogodka, za katere-nosi seveda edino zverinska angleška vlada od govornost, je povsod velikanski. Angleži in nj' prijateljčki v Ameriki se kar penijo od jeze i grozijo na vse pretege. Ali te grožnje so n ravnost smešne, kajti zdaj je vojska in kdo ima boljši meč, tisti bode zmagoval. Gotovo j obžalovati nedolžne ljudi, ki so pri tej bor izgubili svoje življenje. Ali Nemci si ne morej ničesar očitati. Oni so svarili in storili vse, d se nesreča prepreči. Angleški izstiadovalni n" silni politiki pa mora biti konec! Angleži žele mir? K.-B. Dunaj, 10. maja. Politična kor pondenca poroča iz Lissabona: Iz izjav la-Hem došlih uglednih Angležev sledi, da se kažejo v merodajnih krogih angleške vlade meddvomni znaki na pripravljenost, da se kmalu sklene mir. Bi/je se, če bi iztisnili nemško armado če le tudi iz Francije, nadaljnih strašnih žrtev ljudi in denarja. Boje se tudi, če se popolnoma izjalovi napad na Dardanele, da bi to nevarno učinkovalo v Indiji, kjer je položaj vkljub krajevnim nemirom splošno ša prenosljiv. Zmage zaveznikov v zapadni Galiciji razburjajo globoko tudi v Londonu. ^^^_ (Prinašamo to poročilo, čeprav še prav nič ne verujemo na skorajšnji mir. Kajti Angležem se gre za vso bodočnost, za vso njihovo moč in nadvlado. Zato bodejo to nesrečno vojno do skrajnega konca vodili. Op. ur.) Pomorska bitka Angležev proti Angležem. Wolffov urad poroča: Pred večimi tedni je več iz Norveškega došlih oseb pripovedovalo, da se je ponoči od 7. na 8. aprila bila bnda pomorska bitka med angleškimi ia nemškimi parniki v bližini mesta Bergen. Tudi z ladij so poročali, da so opazovali tisto noč vojna bro-dovja, culi gromenje topov in videli žaromete (Scheimverfer). Šele zdaj se je dognalo, zakaj se je šlo takrat. V naše roke je namreč prišlo pismo z 11. aprila, naslovljeno na vjetega poveljnika v Dardanelih uničenega angleškega podmorskega čolna A E 2. V pismu se bere: Parnik „Superb" je potopljen, ,\Varnow" se potaplja, ne da bi bila nemška mornarica kaj izgubila. V petek dne 9. aprila se je pripeljalo več težko poškodovanih (angleških) križark. „Lion" je strašno poškodovan. Uradno poročilo o vsem molči, kar ni prav. Zanesljiva nevtralna poročila sporazumno izjavljajo, da se je kmalu po tej bitki pripeljala cela vrsta težko in lahko poškodovanih anglešk h parnikov v angleška pristanišča, da jih popravijo. Jasno je zdaj, zakaj da je admiraliteta tako goreče tajila, da se je vršila bitka na morju med angleškim in nemškim brodovjem. Nemško brodovje se te bitke resnično ni udeležilo. Ker nevtralne ladje ne pridejo v poštev, seje pač moral vneti boj med angleškimi brodovji, kise v temni noči niso med seboj spoznali. Zločinska zarota proti Turčiji. K.-B. Konstftntinopel, 9. maja. „Tanin" pričenja priobčevati senzacijonalna in uničujoča razkritja o revolncijonarnem komplotu v Konstantinoplu, ki sta ga povzročila Anglija in Francoska. Po tem komplotu naj bi bili z bombami usmrčeni turški državniki, ki imajo zdaj moč v rokah; križarka ,Javuz Sultan Selim' (prejšnja nemška „Goeben"), naj bi bila pognana s torpedi v zrak, nemški oficirji umorjeni; na tem tako neprimerno izravnanem kotu naj bi združene angleško-francoske čete z lahkoto vkorakale v Konstantinopel ter postavile na Hogio Sophio križ . . . Turška policija že pozna vse podrobnosti tega ostudnega komplota, ki se je vsled njene pozornosti spremenil v komedijo. # 3 — Vkljub temu hoče „Tanin" pozdraviti vse tozadevne dokumente, diplomatične šifre, korespondenco z raznimi zunanjimi ministri in pogovore z odličnimi državniki. — Organizatorji te zločinske zarote so bili. Princ Sabah Eddin, bivši poslanik v Stockholma in bivši general Šerif, bivši polkovnik Sodik, bivši poslanec okraja Gumiildžina Ismajl, lord Kithener, francoski in angleški poslanik v Atenab, Venizelos, bivši grški poslanik v Konstantinoplu Panas, sedanji arhivar grškega poslaništva Bukas, grški revolncijonar Nikclaides, angleški admiral, bivši grški poslanec Busios, nadalje več članov armenskega komiteja Hinčak, raznn teh tudi še nekaj kavas, lekarnarjev ter kolonijalnih trgovcev, nastavljenih v turških delih mesta. Vse se je razvijalo pod vodstvom Venizeksa v Atenah. Politične niti je imel Venizelos v rokah in z njim angleški ter francoski poslanik. Velike svote so bile izdane za to zaroto. Lord Kitchener je obljubil 20.000 funtov za umor nekega turškega ministra. Princ Sabah Eddin je dobil denar od Francoske. 20.000 frankov je bilo določeno za policijo. — Vse to je zdaj razkrito! Kakor vedno, hočejo naši sovražniki delovati z umorom. Posrečilo se jim ni. Posledica bode le ta, da bodejo združena cesarstva Nemčije, Avstrije in Turčije svoj njim vsiljeni boj s večjo hrabrostjo in vstrajnostjo do kooca izvo-jevale. Turško uradno poročilo. Konstantinopel, 11. maja. Agence telegraphique Milli: Glavni stan razglaša : Na dardanelski fronti ni sovražnik poizkusil nobene akcije na morju. Po včerajšnjih napadih na suhem, ki so se razbili z velikimi izgubami za sovražnika, ni danes sovražnik izvršil nobene resne akcije. Snoči se je približalo rusko bro-dovje, obstoječe iz petih cklopnic, dveh križark, 12 torpednih rušilcev in nekaterih transportnih ladij vhodu bosporske ožine in je hotelo ponoviti svoje že preje brezuspešne demonstracije. Ko se je brodovje še pripravljalo na obstreljevanje, je pričela naša oklopna križarka BJavor Sultan Selim" s srditim ognjem proti sovražnemu brodovju, ki je pobegnilo v smeri na Se-bastopol. „Javor Sultan Selim" je težko poškodoval rusko vodilno oklopnico. Sovražno bro-dovje se je moglo odtegniti zasledovanju kri-žarke „Javor Sultan Selim" samo s tem, da je pobegnilo v utrjeno, a torpedi zavarovano pristanišče v Sebastopolu. Na ostalih frontah ničesar pomembnega. Spopad ruskega in nemškega brodovja. K.-B. Petrograd, 11. maja. Oddelek križark baltiškega brodovja, ki so križarile v južnem delu Baltiškega morja na višini Vindave, je izmenjal iz velike daljave par strelov v neko sovražno križarko in nekim torpednim čolnom, ki sta izrabila svojo večjo bitrost ter se izognila boju. Izginila sta v južni smeri. Wolffov urad pripomnija k temu: Gre se za spopad naših lahkih vojnih moči, ki so bile odposlane v svrho poizvedovanja, z ruskimi ladjami. Rusi so izginili v severni smeri. Izgube zaveznikov v Dardanelih. K.-B. Dunaj, 10. maja. „Politische Kor-respondenz" javlja iz Aten : Angleško-francoske čete so izgubile v Dardanelih dosedaj 17.000 mož na ubitih in ranjenih. Cesar Viljem piše kralju Viktorju Emanuelu. „K6lnische Zeitung" in za njo drugi listi poročajo: Negotovost glede odločbe Ita-1 i j e traja naprej ; ali zadnja poročila pravijo, da se ni zgodilo nobeno poojstrenje položaja. Posebno zanimivo je poročilo rimske »Tribune", ki izjavlja, da zamore dati natančna poročila o obisku kneza Bulowa pri italijanskem kralju. Knez Billow podal se je v soboto v kvi-rinal, da izroči kralju telegram nemškega cesarja, ki se je poslal v šifriranem jeziku skozi Švico v Rim. Telegram je držan v prijateljskem tonu. Cesar prosi v njem italijanskega kralja, da ga naj vendar v njegovem trudu podpira, da se uresniči sporazum med Italijo in Avstro-Ogrsko. Potopljena vojna blagajna. Poroča se, da se je s torpediranim francoskim pamikom „Leon Gambetta" potopila tudi vojna blagajna francoskega srednjemorskega brodovja v znesku dveh milijonov frankov. Kaj je z Italijo? Najrazličnejše govorice se širijo glede napetosti med Avstrijo in Italijo. Te govorice so večinoma pretirane. Seveda v listu zaradi cenzure o takih stvareh ni mogoče razpravljati. Toliko pa lahko povemo, da se položaj vkljub vojnim hujskačem v 11 ali j i v zadnjem časa ni poslabšal. Zadnja poročila pravijo, da bode bržkone odločitev padla v italijanski zbornici, ki stopi dne 20. t. m. skupaj. Na vsak način priporočamo hladno kri, naj izpade tudi ta zadeva kakorkoli. Italija naj se odloči na to ali ono stran, — nam ostaja vedno upanje z zmago poštene avstrijske stvari ! Bolni napljnčih „. Sanafonj Hrfack?ri,830,Jgty/-ikq;fWf<«:,ii Na prebivalstvo Štajerske! Podpišite drugo vojno posojilo! Kje smo bili pred šestimi mesooi ob času prvega vojnega posojila in kje stojimo danes ? Kar smo si tedaj upali in želeli, da nas sovražniki ne morejo premoči in zmagati našega vrltga zaveznika — to je danes za nas vsled slavnih zmag zavezanih armad radostna gotovost, za cel svet pa občudovano spoznanje. Nasprotniki, kakor močni in mnogoštevilni tudi so, začenjajo omagovati in v veselem zaupanju vidimo početek sadov našega krepkega vztrajanja. Kdor bo imel sedaj večjo odporno silo, se izkazal v moči in duši kot vrlejšega, temu pripade po vojski tudi gospodarska bodočnost. Z občudovanjem je gledal svet, kako je izročil zavezniški narod v trdnem zaupanju v dober izgled svojim vojščakom radodarnih rok z drugim nemškim vojnim posojilom zaklad dvanajstih miljard, da ne trpijo pomanjkanja, ter Bi tako varoval svoj obstanek in si ustvaril svojo bodočnost. Sedaj smo mi na vrsti. Tudi mi ne bomo skopovali, omagali, vztrajati moramo do srečnega konca. Torej podpišite vsi drugo vojno posojilo. Podpisovanje (priglašenje) se začne dne 8. in se konča dne 29. maja opoldne ob 12. ari. Pogoji za podpisanje so še ugodnejši kakor pri prvem vojnem posojilu. Podpisovalna cena je dolcčena le s 95 K 25 vin. in ker so se banke odpovedale na svojo polodstotno provizijo, celo le 94 K 75 vin. To posojilo je plačljivo po 10 letih. Kdor je plačal 94 K 75 vin., dobi dne 1. maja 1925 vrnjenih 100 K. Za to uživa visoko obrestovanje po 5 % K za 94 K 75 vin., to je 6 '/."/o skozi 10 let. Obresti se izplačujejo v polletnih obrokih dne 1. maja in dne 1. novembra po dospelosti. Od poštne hranilnice ustanovljena xetna hranilnica omogočuje z deleži po 75, 50 in 25 K tudi manj premožnim nabavljenje — ravnotako mu nudi možnost, da zamenja svoje deleže zopet v gotovino, če bi bil v teku 10. let morebiti prisiljen načeti svoje prihranke. Premožnejši si lahko nabavijo kose po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 K. Pri zneskih do 200 K je treba nabavno ceno takoj pri priglašenjn plačati. Kdor podpise nad 200 K, plača pri prijavi 10% priglašenega podpisanega zaeska, dne 26. junija in 27. julija po 25%, dne 27. avgusta 20% in ostanek dne 24. septembra 1915. Prijave se mogu vršiti pri vseh poštnih nradib, davkarijah, bankah in hranilnicah in se dajejo iatotam tndi vsa natančnejša pojasnila. Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila dajeta v svrho nabave vojnega posojila pod jako ugodnimi pogoji posojila na vrednostne papirje, blagajnica za vojna posojila pa poleg tega tudi proti zastavi hipotekarnih tirjatev, tako, da se morejo tudi hipotekami upniki, ki ne razpolagajo črez gotovino, brez nadaljnega udeležiti te akcije. Vsakomur je torej dana možnost, da podpiše, tedaj naj vsakdo podpiše drugo vojno posojilo. Ono naj postane znamenje, ki priča daleč na okoli, da je zmagovito orožje naše ljudske vojske podprto in nepremagljivo vzdrževano vsled naše gospodarske pripravljenosti na domu. Podpišite vsi drugo vojno posojilo, da vidijo naši sovražniki, da se strinjajo naše sijajne zmage z močjo celega ljudstva, in se sramotno uniči njihov hudobni naklep, da naše armade zastonj zmagujejo, ker jih ne moremo vzdrževati močne. In kdor še premišlja in pomišlja, naj misli na naše sinove in očete v vojski. Obotavljati se bi bil greh na onih, ki se niso obotavljali s krvjo in življenjem v ledu in snegu, močvirju in strelskih okopih, odvračati od domačije neizmorni naval sovražne premoči. Harfe des grcften Sieges in den Harpata). Velika zmaga proti Rusom. V zadnji in v današnji številki smo poročali natančno o veliki avstro-ogrsko-nemški zmagi v zap&dni Galiciji, ki so jo dosegle združene armade v navzočnosti našega vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika pod vodstvom nemškega generala Macken-sen. Kakor znano, se je v teh bojih do sedaj že čez 100.000 Raso v vjelo in neizmerno bogat vojni plen pridobilo. Prinašamo mali zemljevid onih delov zapadne Galicije, v katerih so se ti odločilni boji vršili. Modrost je uspeh dela naših možgani. Ti pa zamorejo le tedaj jasno misliti, ako niso moteni ali oslabljeni valed bolečin, pomanjkanja spanja, nervoznosti in valovanja krvi. Rabimo vsled tega pri pomanjkanju spanja, nervoznosti, va- lovanju krvi, prenapornem delu, revmatičnih in drugih bolečinah Fellerjev bolečine odpravjajoči, osvežujoči pomirovalni rastlinski esenc-fluid z. zn. „Elza-fluid," kajti ta vstvari zdravo spanje, mirni potek krvi, močne živce in nam omogoči tako jasno mišljenje ter premišljevanje. Mnogo zdravnikov rabi in priporoča to sredstvo in tudi naše čitatelje naj bi 12 steklenic za 6 kron franko'od lekarnarja E V. Feller, Stubica, Elsa-platz št. 241 Hrvatsko) naročili, istotako tudi Fellerjeve odvajalne, prebavo pospešujoče, kriočiš-čujoče Rhabarbara-krogljice z. zn. Elsa-krogljice, od katerih stane 6 škatljic samo 4 kron 40 v franko. reos--------— . — 4 — Odlašati bi bilo sramotno in obenem nespametno, kajti nam ni treba žrtvovati krvi ampak le denar, ki ga dobimo nazaj z odličnimi obrestmi. In nespametno bi bilo na tem dvomiti; danes je država najhvaležnejši dolžnik in najboljši plačnik. Da tudi taka ostane, za to skrbijo naše izvrstne narodne vojske, ki v trdem boju z nevpogljivo junaško voljo mogočno korakajo naprej, naprej po poti do končne sijajne zmage, ki nam zagotovi mirno bodočnost in prospešni razvitek. Torej naj podpiše vsak drugo vojno posojilo. Naši otroci in očetje naj niso zaman trpeli in se borili, se bali in bili v strahu. Že se nam svetlika v bleščečih se obrisih vesela prihodnost. Nova veličastna, krepka Avstrija se nam porodi, „če se v slogi združimo". Okrajni zastop ptujski. Dne 3. maja imel je ptujski okrajni zastop v veliki dvorani mestne h'še pod predsedstvom svojega načelnika g. Jos. Orniga redno svojo sejo. Dnevni red zborovanja je obsegal sledeče točke: 1. Poročilo načelnika. 2. Predlog v potrdilo doklad za leto 1915 do 60% 3. Dodatna odobritev okrajnega zastopa: a) odobritev prodaje nepremičnin vi. št. 127 kat. obč. Spuhlje skozi občino Spuhlje; b) odobritev najema posojila v zneska K 2500 od občine Gradiš; c) rdobritev prodaje državnih zadolžnic od i. aprila 1870, štev. 10846 za K 200 — od občine Trnovski vrh; d) odobritev najema posojila K 4500— od občine sv. Lovrenc v Slov. gor. 4. Sklepanje tičoče se dajatve prispevka za zgrad-njo nove bolnišnice v Ptuju. 5. Predlog za najemo posojila K 90.000'— kot vplačalni prispevek za regulacijo Pesnice. 6. Predlog za najemo posojila K 150.000— za saniranje stroškov za zgradnjo okrajnih cest. 7. Odobritev okrajnega stroškovnega računa za leto 1913. 8. Odobritev okrajnega stroškovnega proračuna za leto 1915. 9. Slučajnosti. Načelnik g. O r n i g je pozdravil navzoče v prijaznih besedah, konstatiral sejino sklepčnost in otvoril sejo. Posebno je še pozdravil zastopnika c. kr. okrajnega glavarja g. dr. viteza pl. N e t o 1 i c z k a. Potem je podal g- načelnik kratko poročilo o odborovem delovanju, kateremu posnemamo sledeče točke: Načelnik je povdarjal, da je okrajni odbor vkljub vojnim dogodkom skušal svojo dolžnost v polni meri izpolniti. Zapričelo se je pregra-jenje Klapovske ceste kakor tudi dograjenje ceste v Dranski dolini. Zaradi nast/pivše vojne pa se je moralo ta dela seveda vstaviti. Na novo zgradilo se je most čez Ragoznico v Badini, nadalje ograja ob okrajni cesti v Krapino z 58 cementnimi stebri in 57 metri cevi. Nadalje se je še vložilo 25 kosov 50-tih, 109 kosov 35tih, 72 kosov 25-tih, 81 kosov 15-tih cevi. Popravilo se je tudi mnogoštevilno škarp. Tadi se je napravilo kanale s cevmi v približnem razmerju 80 metrov. Kar je bilo mogoče, storil je okrajni odbor tudi v kmetijske namene. Vkljub temu da je moral okraj vsled vojne vpeljati največji štedilni zistem, zvišal je konjske premije za 200 kron, tako, da seje leta 1914 na konjskih premijah 800 kron izplačalo. Razdelilo se je tudi 15 bikecev, 8 telic in 23 plemskih merjascev. Glede cestnih korektur se je pešpot pri Sawetzu v dolgosti okroglo 500 metrov napravilo ; Ragozniško cesto za skladišča za blago se je dvignilo; pri temu se je porabilo 1600 metrov šotra. Da se dobi za cesto Ptuj-Krapina ceni šoterski materijal, se je nakupilo jamo za šoter v Jurovcih in se je že s tem mnogo pri-štedilo. Načelnik omenil je nadalje veliki delavski program, ki ga- namerava s pomočjo vojnih vjetnikov uresničiti. Razjasnil je ugodno priliko, da se vporabi ta ceni delavski materijal. Okrajni zastop je pozdravil te nazore naj-topleje in vzel načelnikovo poročilo ednoglasno na znanje. O. z. župnik O z m e c zahteval je prečitanje zapisnika zadnje seje. G. Trancon prečita zapisnik, ki se tudi spejme. Le župnik Ozmec zahteva, da se vodi zapisnik odslej v obeh jezikih. O. z. Maks S t r a s c h i 11 pojasni, da se je zapisnik doslej le v nemškem jeziku vodil, ker bi raba obeh jezikov mnogo časa vzela. Moralo, bi se tudi še nastaviti drugo moč, ki bi se jo maralo istotako plačati. Tudi bi prečitanje zapisnika v obeh jezikih mnogo časa seji porabilo. O. z. F e r m e v c se izjavi s tem zadovoljen, zahteva pa protoboliranje te diskuzije, da se na vstvari za bodočnost kak „prejndic". Ozmec in dr. Fermevc govorita najprvo slovenski svoje govore pa prestavita potem v nemščino. Tako se je končala ta „ narodnostna debata", ki je bila po našem mnenju z ozirom na vojne dogodke in ponehanja politikovaoja prav nepotrebna . . . O. z. Job. S t e u d t e poročal je potem o občinskih dokladah v posameznih občinah okraja. Njegov predlog se je brez razgovora sprejel. O. z. Joh. S t e n d t e poroča Dadaljo o prodaji zemljišča št. 127 k. o. Spuhlje po tisti občini sami. Ker so vse postavne določbe izpolnjene, predlaga dovolitev prodaje. (Sprejeto). Isti poročevalec poroča o sprejemu posojila za K 2 500 po občini Gradiš v namene zgradbe šole. Ker so tudi tukaj vse postavne določbe izvršene, sprejme se i ta predlog. Nadalje poroča o. z. Steudte o prodaji odpiBka državnega dolga za 200 kron po občini Trnovski vrh. Tudi to prodajo se dovoli. Istotako se dovoli občini Sv.Lovrenc v si. gor. posojilo K 4.500. 0. z. M. S t r a s c h i 11 poroča potem o zopetnem prispevku k zgradbi velepotrebne nove deželne bolnišnice v Ptuju. Deželni odbor je naznanil, da bi taka nova zgradba stala 900.000 kron. Po zahtevi deželnega odbora predlaga govornik, da se za to zgradbo dovoli še 10.000 K od okraja in sicer v 10 letnih obrokih. O. z. direktor K a s p e r pravi, da bi zadostovalo povečanje sedanje bolnišnice ; v teh časih se ne more tako velikih izdatkov priporočati. Končno se sprejme predlog, da dovoli okraj še 10.000 kron v namene bolnišnice; priporoča se pa, da se ne zgradi dragoceno novo poslopje, marveč da se le sedaj obstoječe primerno razširi. Namestnik načelnika pl. Pongratz poroča potem o sprejemu posojila v zneska 90 tisoč kron kot prispevka za velepotrebno regulacijo Pesnice. Troški reguliranja Pesnice znašali bi 900.000 kron. Od teh mora okraj 10. del, to je 90.000 kron prispevati. Seveda se v sedanjem času vsled vojne ne more upati na hitro rešitev te zadeve, ki se je od strani okraja že leta sem zahteva. Ker bi se zdaj dela z vojnimi vjetniki dokončala, bi ee tndi troški zdatno znižali. Po kratkem razgovoru se predlog pl. Pon-gratza z vsemi proti enemu glasa sprejme. O. z. Maks S t r a s c h i 11 predlaga v imenu odbora, da se sprejme posojilo 100.000 K za uresničenje vseh zgradb okrajnih cest. Tadi ta predlog se skoraj ednoglasno sprejme. O. z. direktor K a s p e r poroča potem o troškovnem računu za 1913. Računi so se našli v polnem redu. Pregledovali so jih sledeči okrajni zastopniki: dir. K a s p e r, Anton G o 1 j a 1 Andrej W i n d i s c b, Filip M a u č i č. O z. direktor K a a p e r poroča nadalje o dovolitvi troškovnega proračuna za 1. 1915. J Seja se popiše v daljšem pogovoru s tem pr računom. Župnik Ozmec vpraša, zakaj je proračunu še vedno 4.672 kron izkazanih, 1 je dolg vendar že plačan. Načelnik mu pojasni,] da so nekatere občine s plačili še zaostale in in to svoto še vedno dolžne. Dr. F e r m e v i vpraša, kako stoji stvar z mostom v Popovcih. Načelnik mu pove, da je bil ta most, ki. gaje led odtrgal, jako potreben, da se prepreči prebivalcem veliko gospodarsko škodo. Zgradba se ] je vsled tega pričela in izvršila, ker sta namestnik in deželni glavar ustmeno 80%no sub vencijo zgradbe obljubila. Župnik Ozmec predlaga za slovensko študentovsko kuhinjo 400 K] podpore. Pojasni se mu, da dobita nemška kakor slovenska dijaška kuhinja to podporo. Dr. Fermevc zahteva, da se drevje ob okrajnih cestah pred po zajcih prizadeto škodo ' s primernimi ograjami zavaruje. Pojasni se mu, da bi troški takih ograj prizadeto škodo mnogo prekosili. Razpravljalo se je še o raznih manjših gospodarskih zadevah, ki se tičejo posameznih krajev v okraju. Načelnik O r n i g je vsa vprašanja v zadovoljivem zrnisla rešil in pojasnil ter vsem zahtevam, kolikor je to ravno mogoče, ugodil. Končno se je načelnik O r n i g pritožil glede nastopanja stotnika B a d 1, ki je pri asentiranju konj celo breje kobile jemal in ni ničesar vpo-števal kar bi varovalo gospodarske interese okraja. Ko je načelnik proti tema ravnanju nastopal, je Badl to za osebno žaljenje in je hotel načelnika celo na dvoboj pozvati. Okrajni zastop sklene, da se na vseh merodajnih mestih proti temu postopanju omenjenega oficirja protest vloži. S tem je bila Beja končana. Vsakdo mora priznati, da je ptnjski okrajni zastop tudi v teh težkih časih, v najtežavnejših razmerah, svojo dolžnost in več kot svojo dolžnost storil, blo se mu je kakor vedno za varovanje gospodarske koristi okraja in njegovega prebivalstva. Zato gre pač okraju kakor zlasti njegovemu načelniku O r n i g u vsa zahvala ! Kmetovalčeva opravila y mesecu maju. Pri domu bi morala biti pravzaprav sedaj že vsa važnejša opravila dovršena, toda nekaj dela, osobito pa ?.a časa dežja, se dobi še vedno pri hiši. Ce posli nimajo drngega opravila, pripravljajo naj drva za kurjavo, spravijo naj v red gnojnik, popravljajo naj vile, grablje, kose in srpe, popravijo naj vozove in druge k vozom spadajoče priti kline, a tudi na seniku naj lepo vse pospravijo in ga nato skrbno osua-žijo. Na dvorišču se pa morda tudi še dobi delo. Kjer leži voda, naj se globine zasujejo, na previsokih mestih naj se prestrže tako, da bo voda z njih sproti odtekala. Ce ee dela na dvorišču o dežju blato, potrosi ga z gruščem. V hlevu drži se strogo onega, kar se ti je priporočalo v mesecu aprilu ; posebno pa skrbi, da bo hlev snažen in da se bo zadostno pre- Italijansko vojaštvo. Iralienlschashilifir. Onf-intertsf, ».Bersa^ltcn. F. 6.?, a /lannerruppwi 9. Kavalterist. li.Ai-hV *.Jnf.Of[l>j$r. M. Alpcnjjggf Ot!:.r.icrer.j.Ujszn 10 Stabs'Ujjer. Ur''g. Z ozirom na dogodke v Italiji, ki razburjajo v zadnjem času vso javnost in kojih končnega zaključka se t celej monarhiji z napetostjo pričakuje, prinašamo sliko vojaških tipov italijanske armade. — Gotovo bode cenjene čitatelje zanimala Stole (Zimmersessel)« po 3'—, 5'—, 6"— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. ea zračeval. Sedaj že lahko spuščaš živino po dnevu na prosto in tačas uporabi za to, da hlev pre-beliš in ga dobro prezračuješ. če imaš ovce, ostriži jih, a sviDje pripusti. Za vino v kleti je nastopila z naraščajočo toplino tudi večja nevarnost, kajti vino se hitro pokvari. Ker se vino vsled gorkote raztegne, sod lahko razžene. Če ga Se nisi pretočil, stori to o lepem vremenu takoj, kajti Če je vino še na drožeh, se drože dvignejo, in v tem slučaju boš imel opraviti z zavrelko, ki ti vino lahko popolnoma pokvari. Na polju: Se sejanjem tnršice, sirka ali metljaka, lanu, konoplja, pese buč, fižola, graha in sejanjem krompirja nadaljuj do druge polovice maja. Zeljne sadike presajaj in posejaj zgodnjo repo in ajdo. Žito oplevi, a krompir in turšico okopaj; kasneje slednja dva tudi osuj. Prične se košnja inkarnatnice ali laške detelje pa tudi s košnjo lucerne in krmske rži lahko pričneš. Po krmski rži in inkarnatnici ob3ejaj njivo s činkvantinom, zimskim rndečelistnim ra-<3ičem ali pa obsadi jo z zeljem ali pa 8 krm-sko peso. V vinogradu obiraj mladim trtam in divjakom nepotrebno mladje, kakor hitro napravijo 5—10 cm dolge poganjke, a pri starih trtah stori to, čim lahko spoznaš, kateri poganjk ima zarod in kateri ne. Na podlagah cepljenih trt oberi čimprej vse mladje. Prični z žveplanjem in škropljenjem trt. Trte začni žveplati, čim je mladje 10 do 15 cm dolgo, škropiti pa, čim so se razvili na poganjkih ali mladju 3 do 4 listi. Okoli 20. maja, če nastopi toplo vreme, pričueš lahko z zelenim cepljenjem, če se je pokazalo mnogo plevela v vinogradu, oplevi ga Čimprej. Ako bo-Žeš pomagati trtni rasti s solitrom, potrosi ga po sredi med vrstami tako, kakor bi sejal žito. Zatiraj pridno trtjone, črne rilčkarje, grozdnega molja in trtnega zavijača, majevega hrošča in drug vinogradom škodljiv mrčes. Posadi v trtnico stratificirane cepljene kol-& in pazi, da ne bo trtnica plevelna. V sadovnjaka: Zatiraj pridno vsakovrsten škodljiv mrčes po sadnem drevju, kakor gosenice, majeve hrošče, krvavo uš, listne ušice itd. Po tleh ležečo piškavo sadje skrbno poberi in sežgi. Da ne postane sadje grintavo, poškropi sadno drevje z enako raztopino, kakršna se uporablja zoper peronosporo na trtah, če imaš dobro ohranjene zimske cepiče na razpolago, uporabi jih za podcepljenje divjakov pod kožo ali za lubad. Na pritlikovcib začni s skrajševanjem in preščipavanjem poganjkov in sicer odščipni poganjkom vršičke nad 5—6 listov, ne vštevši -vznožnih ali pri izviru poganjka pohajajočih se listov. Na vrtu: Presejaj sajenice gojene v gnojnih gredicah, grah osuj in pristavi mu otiČje, plezajočemu fižolu deni kolce a istotako tudi paradižnikom ter privezi jih k njim na rahlem z rafijo. Solato zredči in če treba tudi presadi. Poskrbi, da bodo vrtne lešice vedno čiste in zemlja rahla, a če ne dežuje, jib vsaj vsak teden enkrat prav dobro zalij z vodo. če guojni-■ce za zalivanje zelenjave nimaš, pomagaš ji lahko s tem, da deneš na vsakih 100 1 vode po 250 g supeifosfata, 125 g kalijeve soli in 225 g amonijevega sulfata. Na travniku in sicer tam, kjer je zgodnja trava, začneš lahko s košnjo. Zapomni si, da je najboljši čas za košnjo trave takrat, ko je večina trav v cvetju. Na pašnikih naj pobira pastir, ko dru-I gega dela nima, kamenje in naj ga spravlja v I kupe. V g o z d u se nabira smrekov lubad ; lipa J ter brest, od katerih se hoče dobiti ličje, se po-I sekavata. Skrb za varstvo rastlin v mesecu maju. V tekočem mesecu čaka kmetovalca vse polno J dela, osobito pa glede zatiranja raznih rastlinskih škod-I ljivcev. Dasiravno se nahajamo v težkih časih, se mora J to delo opraviti, sicer pridelamo malo ali celo nič. V prvi polovici meseca maja naj se poškropi trte I najprvo z modrogalično-apneno raztopino ali pa s pero-I cidovo zmesjo. Da se prihrani modro galico (osobito j letos, ker je zelo draga in jo je težavno dobiti), naj se — 5 — vzame na vsakih 100 litrov vode samo '/, kg galice, a drugega '/„ odstotka naj se nadomesti s '/s kg galuna (po Martin-ovem načinu) ali pa s 'I, kg zelene ali železne galice (po načinu Menozzi). Ako bi nastopilo vlažno, deževno vreme, zviša se lahko množina galice na '/4, k večjem pa na 1 kg. Proti koncu meseca, na vsak način preden začne grozdje cveteti, naj se poškropi trte z modrogalično-apneno raztopino v drugič. Prvo in drugo Jkroplienje ima namen, zatreti peronosporo v kali. Ne samo škropiti, marveč tudi žveplati se mora trte istočasno, da se prepreči pojav grozdae plesni (Oidium). V to suho se rabi prav nadrobno semleto žveplo, za drugo žveplanje, če pa je mogoče, galična žveplena moka. Pobira naj se pridno v smodke zrito trtno listje, kajti v njem se nahajajo trtjonova jajčeca (trtnega ril-čkarja). Pobrane smodke naj se sežge. Enako naj se postopa z listjem, prepredenim z nekako svilo ali paj-čevino, kajti v takem listju čepe ličinke trtnega molja (Tortrix pilleriana). Zasleduje naj se metuljčke grozdnega kiseljaka (Conchyiis ambiguella, t. j. onih črvičev ali gostnic, ki se prikažejo naprvo proti koncu meseca maja in kateri uničujejo mladi zarod. Da se obvaruje trte tfga škod-l|ivca, naj se doda žvepleni moki, ko se trte žvepla, 5 do 10 odstotkov naltaline ali pa naj se razobesi po vinograd h luči na acetilen, nastavi palčice, slamnate po-vezke itd. Palčice in slamnate povezke naj se namaže s kakim lepivom. d se prjav;jo črni rilčkarji, naj se nažene v vinograde purane ali pa race, kajti te živali žro tudi gosenčice črne sovke (Agrostis aq lilina), katere ob-jedajo ponoči trtne poganjke. če pretijo pomladanski mrazovi, naj se zažiga v bližini vinogradov tak materijal, ki razvija gost dim. Sadovnjake,_ podvržene raznim bileznim, kakor gnilobi sadja, grintavosti, riji itd., naj se zdaj vnovič poškropi z 1% modrogalično-apneno raztopino. Brirjeve vejice, napadene, t. j. z nekakim rumenim prahom posute vejice, naj se obere in sežge, kajti napadeno je od glivice »Exoascu? deformans«. Mokavost ali bela plesen po jablanovem listju in poganjkih se zatre, ako se jablane večkrat požvepla z žvepleno moko ali pa jih po škropi z raztopino žreplenih jeter. V to svrho naj se napravi '/«—1% raztopina. Nadaljuje naj se s pokončevanjem raznih gosenic, ličink in raznih drugih sadnih škodljivcev. Tudi razne ušice naj se pridno zatira. Kjer se opazi krvavo ušico, naj se jo zmasti kar s prsti in kdor tega ne mara storiti, naj pomoči čopič v navadni Špirit in napadeno mesto z njim odrgne. Pobere naj se po drevju obvisle in po tleh ležeče nagrbančene hruškice in vrže v ogenj, kajti v teh so skrite ličinke hudih škodljivcev. Pridno naj se otresa in mori majeve hrošče, pa tudi zlate minice in druge večje škodljive hrošče naj se pridno lovi in pekončuje. Zatira naj se plevel po njivah, kakor njivski osat, preslica, lapuh itd. in sicer s pogostim podrezavanjem, da vsaj semena ne obrode. Tudi češminj in boreč, rastoč v bližini njiv, katerih se navadno poloti ona glivica, ki provzroča žitno rijo, naj se izruje ali skopa in odstrani. Ako si zapazil po deteljiščih predenico, pokosi deteljo na napadenih mestih tik tal, nato primešaj ji nekoliko slame in zažgi. Po pokošeoih mestih raztrosi prah živega apna ali pa jih poškropi z 10% raztopino železne ali zelene galce. Da preprečiš peronosporo na krompirju in paradižnikih, poškropi ju z modrogalično-apneno raztopino. Da obraniš tročnice, kakor fižol in grah, bele plesDi po listju in steblah, zadošča, da jih požveplaš z žvepleno moko. Vrtnice se obvaruj; bele plesnobe, ako se jih poškropi s stanjšano raztopino (0'3 do 0'4°/o) žveplenih jeter. Špargljevcga hroščeka se najlažje pokonča, ako se ga s špargljev otresa, pobira in opari. Pokončava naj se bolhače, nage polže, bramorje, ose in druge razne škod ljivce. Razno. C. k. prostovoljni strelci v Ptuju se razvijajo izredno lepo in gre voditeljem vsa čast in hvala. Začetkoma bilo, je teh strelcev samo 50, zdaj pa jih je že čez 200 mož Oddelki so: dva caga v Ptuju in po en cug v Sv. Barbari, Sv. Marjeti in Sv. Lovrencu K temu pridejo še v kratkem po en cug na Ptujski gori, v Zavrču in Leskovcu. Velike vaje so mladeniči telesno okrepčale, tako, da se bode zamoglo v kratkem dvadnevno vajo na Donati napraviti. Vodilne osebe so: komandant kompanije predstojnik mestnega urada lajtnant Leopold G i r 11 e r, adjunkt lajtnant W a n e k, obratni vodja A. M e 1 z e r, pisarniški direktor H. K e r s c h e. Cug v Sv. Barbari zapoveduje korporal naduči-telj Ogorelec, cug v Sv. Marjeti korporal nadučitelj Ž u n k o v i č, cug v Sv. Lovrencu pa cngsfirer Štefan Ljubeč. Ogenj. V gospodarskem poslopju posestnika Monsberger v Oberleidenbergu na Koroškem je nastal ogenj, ki je uničil poslopje, vso krmo in žito ter kmetijsko orodje; tudi dva teleta sta zgorela. Posestnik ima škode za 15.000 kron, medtem ko znaša zavarovalnina samo '6000 kron. Ptujski sejmi. Na sejem v Ptuju dne 4. maja se je prignalo 112 konjev in 680 glav govede; na sejem dne 5. maja pa se je prignalo 722 prašičev. — Prihodnji konjski in goveji sejem se vrši dne 18. maja, prihodnji svinjski sejem pa dne 19. maja. Požar. Na mariborskem kolodvoru se je vnel vagon, ki je bil s prešano slamo naložen. Požarniki so ogenj v 4-urnem delu pogasili. Neki občinski J delavec bil je pri rešilnemu delu težko ranjen. Blazni zločini pijanca. V Mali vrhu pri Brežicah je posestnik Jožef 0 g o r e v c, zelo pijači udani človek, svojo Ženo a sekiro po glavi in prsih udaril, tako da je revica težko ranjena na tleh obležala. Drugi dan zažgal je posestnik svojo hišo; pri sodniji je dejal, da je hotel s tem svojo ženo in svoje otroke umoriti. Ogenj je uničil zaloge žita, gospodarsko poslopje in vinsko klet. Škoda znaša 7000 kron. Polotok Galiipoli. Svoj, že davno napovedani napad s kopnega proti turškim ožinam, so začeli zavezniki Francozi in Angleži izvajati — kakor je bilo pričakovati — pri polotoku Galiipoli, tem, daleč v morje podaljšanem prsta Trakije, ki je spojen z evropsko kopnino le po ozki črti Bulair, znani iz krimsko vojne. Polotok Galiipoli je zgodovinsko jako važen. To je tra-kijski Chersones starih Grkov, ki mu je nekdaj gospodoval atenski junak Miltijad. Ta, kjer se je evropski polotok najbolj približal azijski obali, so se odigravali mnogokrat znameniti zgodovinski dogodki. Z azijske obali je prešel ožino Kserkes in kasneje Turki, a s polotoka Galiipoli je uprizoril Aleksander svoj osvojevalni pohod v Azijo. Tu leži Se s to s, kjer je razsvetljevala Hero vsako noč z bakljo valove Heles-ponta, davajoč ljubimca pričakovani znak. Kasneje je na tem mestu lord Byron preplul Dar-danele. Na mestu Sestosa leži sedaj slikovito turško selo. Neposredno za dardanelskimi utrdbami se dvigajo sedaj na polotoku bele pečine, v katerih leži mala jama, baje grob Hekube. Zgodovina in pripovedka sta prepredli polotok Galiipoli 8 svojim čarom, vendar pa kraj sam ne nudi slikovitosti in lepote. Na obsh obalih Gallipola se bregovi vzpenjajo strmo h morja in le tu pa tam se odpira kaka dolina, po kateri se stekajo gorski potoki v Helespont. Na takih krajih se nahajajo najznatuejše naselbine polotoka, med katerimi je najvažnejša Maidos, grško Madytos — še danes po večjem delu grško mesto. S svojimi belimi stolpi iu hišami izgleda veselo, a kadar piha sovernik — tam skoro vse leto — se hitro obračajo bela krila neštevilnih veternic, ki so glavno označje Ma-dytosa. Če potujemo od Maidoaa proti vzhodu, pridemo do mesta Galiipoli, glavnega mesta polotoka, po katerem je tudi imenovano. Lepi položaj mesta je morda vzrok, da so ga Grki nekoč imenovali „lepo mesto" (Kalipolis), toda danes je Galiipoli, četudi okrožno središče, trhlo mesto, ki ne more ničesar nuditi potniku, ra-zun nekaj ostankov starega veka iz najstareje turške perijode. Galiipoli je prvo mesto, ki so ga Turki osvojili na evropskih tleb, a leta 1854 BO se tam izkrcali združeni Francozi in Angleži. Danes šteje mesto okoli 30.000 prebivalcev, ki so poleg Turkov, največ Grki, Armenci in Židje, ki trgujejo zlasti s kožo in lončarstvom. Pristanišče je sicer plitvo, vendar je važno izvo-zišče z živahnim brodarstvom. Vinogradniki! Ne pozabite na prepotrebno škropljenje z modro galico! Nevihte in toča ter njim sledeča povoden napravile so v raznih krajih spodnje Štajerske v zadnjih dneh precejšnjo škodo. Upajmo, da nam nebo privošči v teh težkih časih vsaj dobro žetev. Srbski profesorji kot agitatorji v inozemstvu. V bolgarskem listu nKambana" poročajo: srbska vlada je poslala skoraj vse vseučiliške profesorje na Angleško in Francosko, da tam v predavanjih in na drug način agitirajo za Srbijo. Bolje bi bilo, ako bi poslala kraljeve sinove v kak pariški ali londonski „tingeltangel,a da bi tamošnje ljudstvo izpoznalo kulturo teh kralje-morilcev. Naš presvitli cesar podal je za avstrijsko drugo vojno posojilo 5 milijonov kron iz lastnega svojega premoženja ; istotako je podaril za ogrsko vojno posojilo 5 milijonov kron. Posne-majmo svojega cesarja in podpisujmo vojno posojilo ! .... 6 - O draginji se zdaj mnogo govori in v resnici je postala že tako občutna, da se mora o nje govoriti. Razumemo popolnoma, da mora vojni draginji slediti, kakor ji sledi bolezen in smrt. Ali zdi se nam, da vsaj v nekaterih naših spodnještajerskih krajih draginja ni po?sem naravna, marveč da je opetovano od gotovih nenasitnih csob na umetni način napravljena. Proti temu je tndi že oblast vse naogcce nčinila, čeprav ne s posebno velikim uspehom. Mi smo v tem ozira popolnoma objektivni. Naši čitatelji vedo, da smo se vedno potegovali za kmetske koristi in kmetske pravice, ker smo ravno v prvi vrsti kmetski list. Ker tndi vemo, da mora kmet danes vse drago plačevati, razumemo po polnoma, da je tudi on a ceno gotovih svojih piidelkov poskočil. Ali nekateri posamezniki pa 80 v tem ozira malo prehudi in mislijo kar čez noč na stroške najrevnejšega ljudstva obogateti. To ni patrijotično, mi»neč odeiuško in zasluži najstrožjo kazen. Oderuško postopanje ne sme nikdo zagovarjati, pa če je še tako pošteni kmetski prijatelj. Seveda razumemo, da padejo kmetje mnogokrat tudi gotovim subjektom v roke, ki nimajo ničesar s poštenim kupčijstvom opraviti, ki pa vendar ravno zdaj v splošni bedi svoj nepošteni žakelj polnijo. Tem subjektom bi bilo treba najojstreje na njih umazane prste gledati. Kajti naši vojaki se ne borijo zato na krvavem bojnem polju, da bi doma nepošteni špekulanti njih žene in deco odirali ... O raznih pojavih na polju draginje bodemo pričeli zdaj brezobzirno poročati in bodemo razkrili gotove mahi-nacije, ki škodujejo ljudstvu in ugledu države. Cenejša moka v Nemčiji. Nemški žitni urad je zopet znižal pšenične in ržene moke. PšeniČ-na moka stane od 15. maja naprej 3575 do 38 75 mark za en meterski cent; ržena pa 32 50 do 3550 Torej stane na Nemškem en kg bele pšenične moke samo približno 45 vin. Upati je, da bodejo storjeni koraki za znižanje moui'Il cen tndi na Avstrijskem imeli kmalu zaželjeni uspeh. K* j ti pri nas gotovo pomanjkanje Žitja fcfe 'stoji v nobenem razmerja z naravnost Oderuškimi cenami, ki se jih komandira od gotove špekulantske stiani. Razstrelba na angleškem parniku. Na krovu angleškega parnika „Hsmbletourange1' se je iz neznanega vzroka pripetila velika eksplozija. Ob tej priliki bila je ena oseba nbita, ednajst pa ranjenih. Avstrijski zdravnik umrl v Sibiriji. V Bo- gotolu je bilo v oktobru lanekega leta interniranih več avstrijskih vojnih vjetnikov. Kot zdravnika so jim dali istotako vjetega avstrijskega zdravnika dr. Pospišila. Zdravnik bil je vsled svoje delavnosti kmalu splošno priljubljen. Ali nalezel si je pri nekem bolniku pegastega tifusa in je kmalu kot žrtev svojega poklica umil. Napravili so mu veličasten pogreb. Sleparije na Ogrskem. .Reichspost" poroča : Domobransko sodišče v Funfkirckenu je prišlo na sled velikim sleparijam pri dobavi sa armado. Niti preiskave se stekajo v StuhKveis-Benburgu, Kašavi in Miskolczu in očitno je, da je bil vojaški erar oškodovan za več stoti-sočev kron in sicer na ta način, da se mu je prodalo ali pokvarjeno krmo, ali pa krmo, ki je bila že večkrat prodana vojnemu erarju. Glavni krivec je Ignac Pollak in je kompanjon že štirideset let za erar dobavljajoče firme Bernhard Pollak. Milijonar je s plačanimi sotrudniki dosegel, da je dva vlaka, ki jih je s krmo poslal pred dragim obleganjem Przemysla tjakaj in ki mu jih je vojni erar plačal, naravnost poneveril, tako, da jih je dal iz kolodvora v Przemysla prepeljati na Ogrsko, kjer je vsebino obeh vlakov, ki sta skupaj imela 100 vozov, nakopičil v svojih skladiščih. Pozneje je pa to zalogo, za katero mu je bil erar že enkrat izplačal veliko vsoto, erarju še enkrat prodal! V pondeljek bo Pollaka aretirali v trenutku, ko se je bil pripeljal z Dunaja. Omejitev prodaje mesa in živine. Izšle so tri ministerske odredbe, ki omejujejo prodajo mesa ter goveje živine, telet, prešiČev in kokoši na pet dni v tednu. Ostala dva dni se ne Bme živino in meso prodajati; pač pa bode dopuščeno prodajati klobase, jetra, pljuča, možgane in druge notranje dele, divjačino, perutnino (razven kckoši) itd. Na ta način se boče vstaviti preveliko porabo mesa; obenem se hoče onemogočiti pomanjkanje živine ter jajc. Z drugo odredbo se smejo molzne in plemenske krave pobijati le s posebnim dovoljenjem in se omeji še bolj kakor de slej klanje telet. Tretja odredba uvaja gotove vrste legitimacije živinskim trgovcem, ki dostikrat na nepošteni in špekulantovski način delujejo. Brezpogojno se tudi odpravlja zapore, ki so jih glede na promet z živino odred'li posamezni okraji in dežele. Umor in poskušeni samomor. Rezervist kovač Franc Simak pri težki baucični bateriji v Maribora je za nekega enoletnega prostovoljca prodal konja, a denar je za-se obdržal. Ognjičar Leitner je razkril to nepošteno ravnanje. Š mak je bil zato na Leitnerja jezen. Simak, daBi ože-njen in oče 6 otrok, se je seznanil z delavko Marijo Kraner, ki ga je_ hotela pustiti, ko je izvedela, da je oženjen. Simak je zato sklenil, da umori Leitnerja, Kranerjevo in sebe. V nedeljo, 2. ra8Ja se je vračal s Kranerjevo iz Rod-vanja v Maribor. Med potjo je 4-krat iz revolverja nanjo ustrelil. Umirajočo je pustil ležati. Potem se je vrnil v Rodvanje iu je povsod iskal Leitnerja, brez da bi ga našel. Končno si je pognal sam krogljo v prša. Kranerjeva je v bolnici umrla, a tudi o Šimaku dvomijo, da bi okreval. Pomorski junak. Danes prinašamo sliko avstrijskega lajtnan-ta linijske ladje, pl. T r a p p, ki je dne 27. Im/enschiffsfeu/itsnf v. Trspp aprila v Jonijakem morju kot poveljnik podmorskega čolna „U 5." torpediral in potopil veliki francoski oklopni vojni parnik „Leon Gambita." Razakuževanje vojaškega perila. Mnogo naših vojakov pošilja sedaj svojo perilo domu, da se ondi s^ere. Mogoče je, da se v takih slučajih prenese mrčes ali pa kaka nalezljiva bolezen. V nevarnosti so v tem oziru posebno perile. Temu se lahko opomore, ako se perilo razokuzi. Najhitreje in najgotovejše učinkuje v tem oziru, ako se perilo 24 ur pred pranjem namoči v vodo, ki vsebuje S°/0 raztopljenega surovega lysoforma. Perilo vsled tega ravnanja ničtsar ne trpi. Zagotovilo, da bo bil lastnik okuženega perila nekedaj bolan ali tudi Se sedaj; bolan, ne vsebuje nikake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkušnja, Slabo podučil je človek, ki pravi pri bolečinah v vra'.u-kaSlju, hripavosti, praskanju v vratu ali zaslinjenju: „To mine samo ob sebi". V takih slučajih naj bi se vedno rabilo Fellejjev kašelj odpravljajoči, sline raztoptjajoči, protikataralični rastln ski esenčni tluid z zn. .Klsa-tluid". Vi steklenic posije Iranko za 6 kron lekarnar E. V. Keller Stubica, Elsaplatz 211 (Hrvatsko). Obenem se lahko naroči tudi Fellerjeve tek in prebavo poipešujoče „Elsa-krogljiceu, 6 škalliio za i »rone 6. ura...........K 6-50 t. 719 Srebrna remonteorna uia.........K 7-80 t. 7S1 Srebrna remont, ura, 6 rubinov......K 11-čO Št. 72S Srebma cil. rem, ura, 6 rub. močne pokr. . . K 1170 Št. 787 Srebrna rem. ura, 6 rubinev, grav. kolesje močne pokrove.............K 12'— Št. 748 Srebrna rem. ura, dvojen plašč.......K 13-60 Št. 3e Ameiikan. duble zlata verižica mod. tazona . K 5*60 Niklasla verižica.............K l-— SI. 656 Dolga sretrna ženska verižica, 150 cm dolga, masivna ................K 5'— Št. 600 Najfinejšaprmiradium-urafpravanikel-anker-remmtoar, j,ravo švicarsko kolesje, gre v kamenjib, prima cifernica in kazalci, ki svetijo) jako natanko regulirana .".....K 840 Razpošilja po povzetju ali proti naprej vpoilanem znesku. Če kaj ne ugaja, se vrne denar. 219 illl'diiito/ll i .i razjpošiljalnica n.ma nobene podružnica —:— Lastna tovarna ur v Švici. ===== Znamka „IR0" slovi po celem svetu — Glavno zastopstvo tovarne ur .,ZENITH'-. Svetovna ekspertna trgovioa z boljSini arami. »Solzna Avstrija" I Kdor mi pošlje v kuvertn za 25 vin. novibl neiabljenih znamk in pa svoj natančen naslov, pošljem mn takoj novo lepo pesem: „Solzna Avstrija". Pesem obsega 17 kitic. Kdor Ijnbi svojo domovino in res zdaj milovanja vredno-Avstrijo, mn ne bode žal, če bo imel ta lopi spomin od te strašne vojske. — Naročnje se pri. izdajatelja Mat. Belec pri Sv. Bolfenku V SI. gor. pri Ptuju (Štajersko). se vrši v Radahovi ob 4t. uri popoldne in pondeljek dne 31. maja ob 8. uri zutraj v Zgor- j nf i Veličini (Teichwiese) j ter ob 4t. uri popoldne v j Samarkoyi K nji vabi uljudno Jos. Ornig v Ptuju 232119 — 7 Gumi za trsje cepiti (Rebengummibander) boste dobili v naši trgovini, ker se nam je posrečilo, nekaj gumija dobiti. m, m\. se dajo takoj v najem. Vprašanja na Jas. Goriupp Ptuj. § Lepe tele bikec (Pinzgauer) za pleroe imam na prodaj. Pogleda S3 lah ko pri mojem vinograda. (Maiberg). Leopold Slavvitsch, trgovec Ptaj. 2S1 Zanesljivi Konjsli hlapec se takoj sprejme pri Joh. BShm, nmetni in valjčni mlin v Framu (Franheim). 229 Pridni žgalec (Brenner) se išče za mašinsko opekarno. Vprašanja na „Ziegelwerk Cilli" I (Celje) 217 Lepo konjsko krmo 30—40 met. centov proda gospa Marie Murkovič, Mala ves, pošta Sv. Marjeta pri Možgancih. 213 Pincgavska mlada živina eci in ter merjasci oddajo se snbvencijskim potom posestnikom sod-sijskega okraja Ptuj. Naznanila je vposlati na okrajni odbor v Ptuju. Načelnik: JOS. ORNIH. 222 Saarrr-^žae^: Kdor ima PT^prodati aH kdor jo hoče naj se oglasi pri okrajnemu zastopu v Pluju =^ai=^: se sprejmejo. Plača na uro 50—56 vin. Vprašanja na firmo ALKIER, STERNTHAL,26 Večina bolezni, katerih vzrok si ljudje ne znajo tolmačiti, je posledica slabih živcev, mnogoštevilne bolečine pojav jo se nenadoma in ne ve se odkod, eno zlo sledi drugemu, tako, da zatr.ore človek v enem letu 365 krat zboleti. Zisčni zistem je obiab'jen (izčrpan) in zategadelj pride do vseh mogočih prikazni, trepetajočim udom, bolečinam v mišicah, brezčutnosti, bojazljivosti, težkoiam v prebavljanju, utrujenosti in še k mnogim drugim bolestim, ki so znaki oslabelih hvr.c.v. Ne prezirajte teh svarilnih znamenj, ker Nezdiavljena s'abost živcev postane včdao hujša in dovede do končnega propada. 233 Kaj pomaga proti temu? Kakor pospešujejo tek (Appetit) sol in dišave, tako učinkujejo »Kola-Tabletten« izpodbuduo in oživljajoče na živce. »Kola« uredi prehranitev, izpodbuja želodec ter pospešuje piebavijanje in po vstj pravici zasluži ime »uničevalec bolezni", ker okrepčuje in telesu omogočuje, bolezni lažje premagati. »Kola« nam da moč in življenje ier omladi telo. Jemljite nekaj časa »Kola«, in videli boste, kako da Vam prija. Tako popolnoma sem prepričan, da »Kola« Vam mora pomagati, ter Vam popolnoma brezplačno pošljem poskus. Jamčim Vam, da pristne »Kola-Tabletten« ne vsebujejo nikakih škodljivih tvarin in da toraj ne morejo škodovati. Profesor dr. Monnet, profesor Manosseo, dr. Dawidoff in še mnogi slavni zdravniki so' z učinki pristnih »Kola-Tabletten« jako lzadovojni. Čisto zastonj pridenem poskusni pošiljatvi tudi po-dučljivo in zanimivo knjigo,.ki bo Vas o vsem znanja vrednem poučila. Zahtevajte še danes poskus zastonj ter pišite takej dopisnico pod naslovom : Heilige Geist=Apotheke, Budapest VI., Abt. 420. nevarnostz n^°r£sl?pU*1 Po golazni razširjajo se večjidel nalezljive bolezni. ;=: SANT0LYT = pokonča sigurno vse vrste domače in hlevske golazni. Najboljše osušenje in desinfici- ranje mokrih in okuženih zidov, sten, kleti, barak. — Trajno pleskanje za fasade, hodnike, bolniške, tovarn ške in stanovalne prostore. 223 nfttVFAfaAirt za vse saniterne zavode, za vso stavbeno !......»»»... ol-rt, za industrijo in kmetijo.; M. Elfer, Dunaj, L, Krugerstrasse 3. Štev. 12167 11 1190 I La^gias Na deželni tdjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se azpiše z začetkom šolskega leta 1915/16 ve«, deželnih prostih mest. Prosilci za taka prosta mesa morajo biti na Štajersko pristojni in najmanje 16 let stari. Oni morajo svoje nekolekovane, na štajerski deželni odbor v Gradcu naslovljene prošnje, katerim je dodati krstni in domovinski list, spričevalo o cepljenih kozah in o zdravju, mavnostno in odpustno spričevalo, do najkasneje 16. julija 11 osebno ravnateljstvu deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru predložiti. Taki, ki dobijo deželna prosta mesta, se morajo s pravoveljavnim reverzom zavezati, da bodejo po ab-solviranju vinogradniške šole in eventualno tudi vojaške službe skozi tri leta na Štajerskem kmetijske službe izvrševali ali pa za vsako v tem času izven dežele prebito leto svoto 200 K za deželni sklad na ravnateljstvo vinogradniške so'e plačali. Plačilni gojenci, t. j. šolarji, ki hočejo podučne in življenske troške v znesku leinih 448 K sami nosili, prosilci za okrajne štipendije in taki drugih korporacij ali mest, kakor tudi praktikanti morajo itsotako za sprejem v zavod s predložitvijo omenjenih papirjev v omenjenem toku prositi in se pri ravnateljstvu zavoda osebno predstaviti, kjer se jim bode vse nadaljno pojasnilo. Plačilni gojenci ne .potrebujejo ubožnega spričevala. Gradec, 7. maja 1915. Od štajerskega deželnega odbora. Ho obenem delavec za klet, trezen in zanesljiv, ter en dostojni HLAPEC se takoj sprejmeta pri Josef Kravagna, vinotržec v Ptuju. 11 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucbt) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 v:n. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Blciburški žvinski prašek a 1/20 K. Prašek proti odvajanja krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni strup 2a podgane, miši, ščurke It K 1'—. Razpošiljate? L. Herbst, apotika Beiburg na Koroškem. 49 Ljudskakopelj mestnega^ kopališča v Ptuju. čas za kopanje: ob delavnikih od Vi. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od ^881**- učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najdi" čulljivejši kiži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi koti mehko in prožno ter nareja jako aromatičen dub. Zadostuje le I poskus in Vi bodelo vedno rabili le lo izvrstno m-lo, ki je le n videzno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kos dolgo časa zadostuje Komad stane 1 krcno 20 vinarjev. „Pfefferminz=Lysoform" je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh iz m takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani. Rabi se lahko hid pri nrhodu v grlu, pri kasl|U, pri katsru, za grgranje po zdrav niskih predpisih. Na časo *ode zadculuje samo par kapljic. Izvirni steklenica stane samo 1 krono in 60 vinarjev ter se dobi v vsak lekarni in drožtriji, Zanimivo knjigo z naslovom : ^Zdravje i razokuževanje" Gesundheit und Desinfektion) rošlje na zahteve zastonj in poštnine prosto: Chemker Hubroann, Referent de? Lysoformwerke, Wien XX, Pelrascbgasse 4- 40 ■■■■■■lil Zlata verižica na obroke! ! 60 gramov težka K 140'— na inss>e K 4'—. Prvorazredna srebrna nra, 3 srebrni pokrovi K 14—. ' Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni nro in verižico kupiti, naj piše takoj 24 zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbemh inštrumentov, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toakto, orežja itd. c. in kr. dvorni liferant, BRtlX St, 781 (fitiko). Nikel-Roskopf-ure K 3-90, 420, 6—. Srebrne ure K 8-40, ni-kel-budilnica K 2-90; budilnica z dvema zvoncoma K 4—. RazpoSiljatev proti povzetju. Brez rizike I Izmenjava dovoljena i denar nazaj. 39 -mlin (Da Hrvatskem) ozdravijo pretiti, revmatizem skrnino. Izdajatelj: Tiskovno društvo „Stajerca". Odgovorni urednik: Kari Linhart Tisk: W. Blank« v Ptuja. 45