DV0MESEČ LETNIK 76, GLASILO
u,
bcknik
Don Boskov duh
med nekdanjimi gojenci
Kaj naj bi prevevalo in kaj prežema srca nas, ki smo krajši ali daljši čas živeli pod salezijansko streho, v skupnosti salezijacev? Po čem lahko člani salezijanske družine ugotovimo, da je v nas salezijanski duh? To smo se dolžni vprašati tudi »zunanji salezijanci in salezijanke«, kot bi rekel don Bosko, torej bivši gojenci/ke, sotrudniki...
V odgovor na to vprašanje se mi ponujajo vrstice don Bo-skovega naslednika P. Albe-reizl. 1915:
»Bi rad vedel, ali je v tebi duh bi. don Boska? Natančno preveri:
1.	ali je tvoj značaj vedno trden in si stalno vesel;
2.	je tvoja ljubezen do bližnjega res prisrčna in potrpežljiva;
3.	preživljaš vsako uro v pripravljenosti na darovanje.«
Zelo jasne Alberove misli so čudovit načrt za vse življenje, so izziv za vsak nov dan. Vsak izmed nas je izzvan, da v svoje okolje izžareva salezijanskega duha.
DRUŠTVO DON BOSKO
Za oživljanje, ohranjanje in izžarevanje tega duha je bilo 7.4. 2001 v Skocjanu na Dolenjskem formalno ustanovljeno »Društvo don Boskovih gojencev in gojenk«, kratko: »Društvo don Bosko«.
Leta 2002 smo v imenu društva vrhovnemu predstojniku sa-lezijancev ob njegovi izvolitvi za 9. don Boskovega naslednika poslali čestitko: »V povezanosti s salezijansko družbo in z vami se bomo trudili, da bi don Boskov duh tudi v Sloveniji rodil vedno več sadov.« Iz Rima je nemudoma prišel odgovor. Don Pascual Chavez je zapisal: »Predragi bivši gojenci ..., prisrčno
se vam zahvaljujem za pozdrave in čestitke ... V svetišču v Valdoc-cu bom Mariji, ki vas je spoznala kot gojence, priporočil, naj sedaj še bolj blagoslavlja vsakega izmed va s - kri stj a n e i n za vzete o bčan e, vaše družine in vaše pobude.«
Zavest, da pri svojem prizadevanju nismo sami, nas krepi pri iskanju novih poti, kako bi v Cerkvi in družbi salezijansko pričevali zajezusa Kristusa. Pri druženju s kolegi iz vrst bivših gojencev mi je v močno spodbudo, ko vidim, kako si vsak izmed njih prizadeva doprinesti svoj krščanski in salezijanski pečat: pri kulturnemu delu in vdružbe-no-političnem delovanju, na področju zdravstva, šolstva in vzgoje, v cerkvenih in karitativnih ustanovah, na področju podjetništva ali pa v zavzemanja za blagor krščanske družine.
VESELJE IN TRDNOST ZNAČAJA sta za don Albera prva kriterija salezijanskega duha, ki pa izvirata iz globoko verujočega srca, iz srca, ki razlikuje med bistvenim in nebistvenim, med kratkoročnimi cilji in dokončnim ciljem v nebesih. Iz srca, ki iz globokega osebnega prepričanja stavi na najvišjo vrednoto, na Boga, ne pa na človeka. Tak kristjan zna Boga prositi, da mu za-
celi notranje rane, nastale zaradi osebne ali tuje krivde. Advent-ni čas bo si iskanim bratom in sestram prepeval o Bogu: »Le k njemu hitimo, saj rad nas ima. Zaupno odkrijmo mu rane srca!«
In zakaj nas Bog vodi tudi skozi trpljenje? Salezijanski misijonar Ernest Saksida nam pravi v knjigi Pustite otroke k meni: »Bog dopusti, da prehodimo Kal-varijo, da bi mogli razumeti Kal-varijo najbolj ubogih bratov in sester.«
LJUBEZEN JE POTRPEŽLJIVA
V drugi točki nam don Albera pravi, da naj bi bila naša ljubezen do bližnjega res prisrčna in potrpežljiva. Govori o naši salezijanski ljubeznivosti. Vvsakem sočloveku naj bi vztrajno in potrpežljivo iskali in tudi našli vsaj iskrico dobrote, ter se potem trudili, da bi se ta iskrica v njem razvnela v mogočen plamen. Nikogar nočemo odpisati - saj se globoko in iskreno zavedamo, da tudi Bog nas ni odpisal, ampak je »prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno!« (Lk). Pri tem se zavedamo, da »ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog«. To perspektivo popolne predanosti Bogu nam odpira tudi Marija s svojim: »Glej, dekla sem Gospodova!«
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
PRIPRAVLJENI ZA DAROVANJE
Tretji don Aiberov kriterij - ali preživljaš vsako uro v pripravljenosti na darovanje-se tesno navezuje na drugega, na potrpežljivo ljubeznivost. Ali sem pripravljen odrekati se svojim kratkovidnim načrtom ter sprejemati Božjo voljo, kakor Kristus, kije »prevzel podobo služabnika«. Spomin mi uhaja v mladost, ko smo gojenci v salezijanski skupnosti skrbeli za strežbo pri mizah. Neko leto je prišel v skupnost salezijanski duhovnik, ki si ni pustil streči, ampak je hotel streči sam. Kakšen svetel zgled salezijanskega duha darovanja za nas mlade! V sebi je nosil Pavlove besede: »Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne.« Podobno seje zgodilo pred 25 letijožetu Marketzu. Kot koroški bogoslovec je zapustil semenišče in v Indiji srečal mater Terezijo. Klečalajevcerkvi,v zadnji vrsti, med več sto sestrami. Srečanje z njo gaje preusmerilo, daje postal goreč duhovnik.
Vesel sem, da smo si v tako oporo tudi bivši salezijanski gojenci in gojenke - tako tisti, ki smo že člani Društva, kot tisti, ki se še odločajo o tem - ter sploh vsi člani salezijanske družine. Tako more don Bosko tudi danes po nas pričati za Jezusa Kristusa.
Stanislav M. Maršič
DVOMESEČNI«
6/2003, letnik 76 (štev. 526) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat
v Ljubljani Ureja uredniški odbor Urednik: Janez Potočnik Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava in založba:
Založba Salve, Ljubljana Tisk: Schwarz, d.o.o., Vrhnika
Salezijanski vestnik, Rakovniška 6, p.p. 2404,1001 Ljubljana tel.:01/427.3028,e-mail:vestnik@salve.si, www.sdb.salve.si
DAROVE za vzdrževanje Salez. vestnika in druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila oz. prosite poštne uslužbence, naj tudi sami jasno vpišejo namen: Salezijanci, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana. Račun: 24200 -9004141717 sklic 00 06.
eržej, Blagoslov delno obnovljenega Marijanišča
item duha v Mariboru
dediči sanjača - vrh. predstojnik dr. Pascual Chavez, sdb
ri Mariji je moj drugi dom - Tone Erbida z Rakovika
Oratorij '03: Daroval sem nekaj dni, prejel ...
plitev ob sliki: Dajajte in se vam dalo
akaj prav jaz? - Matevž Bolta iz Mengša_
ustite otroke k meni - misijonar g. Ernest Saksida, sdb
pet V Burundijtl - misijonar Gusti Horvat, sdb
bvestila — programi Salezijanske mladinske pastorale in drugi
► VSEBINA
SV izhaja v 56 narodnih izdajah. v24 jezikih in v 151 državah, kjer delujejo salezijanci (letna naklada je nad "lOmiHjonov izvodov) in sicer: Antili (Santo Domingo) - Argentina Avstralija - Avstrija - Belgija (Flamska) - Bolivija - Brazilija Centralna Amerika (Salvador) - Češka -Čile - Ekvador Filipini - Francija - Haiti - Hrvaška - Indija 5x (angleško malayalam,tamil,telugu,hindi)-Irska-Italija - JužnaKorej; Kanada- Kenija- Kitajska (Hong Kong) - Kolumbija-Kongt Litva - Madžarska - Malta - Mehika - Mozambik - Nemčije Nizozemska - Paragvaj - Peru - Poljska - Portugalska Rusija - Slovaška - Slovenija - Španija - Šri Lanka - Tajska Urugvaj - Velika Britanija - Venezuela - Zambija - ZDA New Rochelle 2x (angleško, špansko) - ZDA San Francisco (krepko tiskane izdaje prihajajo tudi na naše uredništvo).


f

"/0
X"
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
ISSN 0353-0477
BLAGOSLOV DELNO OBNOVLJENEGA MARIJANIŠČA
tor in darovalec velike slike (5x4m), ki krasi zunanjost zavoda, je razložil vsebino slike in jo kot svoj dar izročil salezijancem.
Predstojnik salezijancev, g. Lojze Dobravec, je povzel govore s čestitkami in zahvalami vsem dobrotnikom ter nato Marijanišče blagoslovil. Med govori so ubrano zapeli zbori iz Veržeja: moški, mešani in otroški. Po ogledu prostorovje sledila postrežba z dobrotami, ki so jih pripravile dobre gospodinje. V moderno opremljeni večnamenski dvorani so si gostje lahko ogledali kratko filmsko predstavitev zgodovine Marijanišča in obnovitvenih del (pripravil župnik Mirko Rakovnik). Bog nam je podaril krasno vreme. Za vse prijatelje Marijanišča je bil to res veseli družinski praznik.
Zavedamo se, da nas po obnovi Marijanišča glavno delo šele čaka. Zavod mora dobiti svojo dušo. Želimo, da bi pomagali današnjemu človeku, zlasti mladim, da bi uresničili don Bo-skov vzgojni načrt: Postati dober kristjan in pošten državljan!
Pri načrtovanju programovv Marijanišču upoštevamo nekaj posebnih vidikov:
1.	Namen, ki sta ga imela darovalec zemljišča (Anton Pušče-njak) in graditelj zavoda (dr. Fran Kovačič): vzgoja mladine in širjenje Marijanske pobožnosti.
2.	Oziramo se na potrebe današnjega človeka in Cerkve, zlasti pomurskega pastoralnega področja.
3.	Upoštevamo karizmo redovne skupnosti sv. Janeza Boska, kije vzgajal v duhu preventivnega sistema.
4.	Marijanišče naj znova postane duhovna in kulturna oaza za mlade in njihove družine, zlasti revnejše.
5.	Marijanišče ostaja odprto tudi za mnoge druge, kraju primerne programe. Zato izvajamo: vzgoj-no-pastoralne programe: vzgoja za vero (za otroke, mladino, zakonce, družine in starejše); izobraževalne programe (razni tečaji in kulturne prireditve) in počitniške programe (enodnevne in tedenske).
Dragi prijatelji, vsem, ki ste do sedaj sodelovali z nami, z molitvijo in s svojimi darovi, iskrena zahvala s prošnjo, da ostanete z nami tudi v prihodnje. Izvajalci gradbenih del in mnogi drugi še trkajo na ekonomova vrata s pripombo, daje delavec vreden svojega plačila. Hvala za vašo velikodušnost tudi v prihodnje.
salezijanci iz Veržeja
Lani smo slovesno praznovali devetdesetletnico prihoda salezijancev v Veržej. Tedaj je prišlo do odločitve, da se temeljito obnovi južni del poslopja, kuhinja in kleti ter doda prizidek z glavnim vhodom. Gradbeno podjetje PGP iz Ljutomera je lani jeseni prevzelo obnovitvena dela in jih v glavnem dokončalo do Slomškove nedelje 28. septembra (ki je tudi nedelja farnega zavetnika nadangela Mihaela), ko je nastopil dan blagoslovitve obnovljenega Marijanišča.
Blagoslova in skupnega praznovanja so se v nedeljskem popoldnevu udeležili mnogi prijatelji, dobrotniki, delavci, strokovno vodstvo prenovitvenih del, zastopniki občine z županom na čelu. Prihiteli so tudi mnogi salezijanci, pa lepo število molivcev za duhovne poklice in domačini.
Po uvodni pesmi je vse navzoče pozdravil salezijanec Janez Krnc, glavni odgovorni za izvedbo gradbenih del, ter se zahvalil vsem, ki so prispevali svoj delež, daje lahko prišlo do skupnega praznovanja. Ravnatelj pomurske salezijanske skupnosti, g. Ivan Turk, je orisal zgodovino zavoda. Župan inž. Drago Legen je izrekel iskrene čestitke, obljubil pomočili se zahvalil za sodelovanje z občino. Slikar Jože Osterc, av-
ŽELIMLJE
RAZGIBANOST ZAČETKA
Na Gimnaziji Želimlje se že pridno učimo ... Prvi šolski dan smo se zbrali pri sv. maši in to šolsko leto pričeli z blagoslovom. Na Gimnaziji Zelimlje so nas, fazane, sprejeli šele ponoči s krstom, ki so nam ga lepo pripravili naši maturanti. Prvi teden je bil v domu filmski večer, navdušeni pohodniki pa so se ponoči odpravili proti Kureščku in občudovali moč polne lune. Na svoj račun so prišli tudi pridni ani-matorji in se do sitega najedli na zaključnem pikniku; med njimije tudi veliko dijakov naše šole.
Na praznik Marijinega rojstva je bil v Želimljem poseben dan,
saj je imel naš bivši vzgojitelj, Drago Šenčur, ponovitev nove maše. Začele pa so se tudi ekskurzije. Drugi letniki so se cel dan potepali po Italiji, fazani smo spoznali štajerski konec, kasneje so Po-točko zijalko obiskali tretji letniki, maturanti pa so spoznavali Prekmurje. Prvi letniki smo šli pogledat preko meje in štiri dni odkrivali Nemčijo in Švico.
V molitvi smo se tudi v Želimljem spomnili praznika A. M. Slomška. Tako so se septembrski dogodki zaključili in pričeli so se še bolj zanimivi, oktobrski.
S prvim oktobrom so maturanti odšli na Pohorje, na t. i. pro-
gram obveznih izbirnih vsebin, kjer so preživeli čudovite tri dni -najlepše šolske dni!!! Vteh dneh je v Šentjanžu potekalo tudi dia-konsko posvečenje našega vzgojitelja Boštjanajamnika. Boštjan, obilo blagoslova ti želimo!
Drugi teden v oktobru nam tudi ni bilo dolgčas, saj so v okviru Tedna vseživljenjskega učenja v naši hiši potekale ustvarjalne delavnice, kemijsko eksperimentiranje, vknjižnici pa smo izvedeli še kaj več o A. M. Slomšku ... In že so maturanti odšli na zasluženo večdnevno strokovno ekskurzijo v Španijo. Nastja Papler in Mojca Šakanovič
MARIBOR
PRISLUHNILI SMO RITMU DUHA
Na 2. festivalu duhovno-ritmične glasbe z naslovom Ritem duha v soboto, 11. oktobra, v festivalni dvorani Lent v Mariboru, se je predstavilo enajst novih, prvič izvajanih skladb, ki so ustrezale javnemu razpisu organizatorjev: Salezijanskega mladinskega centra Maribor in Radia Ognjišče.
Prva se je predstavila lanska zmagovalka festivala Julija s pesmijo 0 moj Bog. Za njo so nastopili domačini, skupina/In/sfara/ s pesmijo Odloči se, za njimi s pesmijo Zakaj bratranca/l/eš/ir? Bojan Traven.
Organistka in zborovodja v župnij Radenci, Anja Ravterin Aleš Žitko, sta se predstavila s pesmijo Ljubljeno ime, skupina Nova zapoved iz Izole pa s pesmijo Prijazen svet. Skupina Dominik je zapela pesem Nasmeh, skupina Vem za pot pa skladbo z naslovom Žarek v očeh. Prva resna preizkušnja je bil letošnji festival za skupino Pesem in njihovo skladbo Življenje. Skupino Dlan iz Kranja je za pesem Bodi luč navdihnil lanski svetovni dan mladih v Torontu. Predzadnja skupina, Svetnik iz Rač, se je predstavila s pesmijo Ti si ob meni. Zadnja v tekmovalnem delu pa je bila na odru Judita Kavčnik s sestrama in prijatelji ter pesmijo Vsa zemlja govori.
Po tekmovalnem delu, ko so člani komisije staknili glave, poslušalci v dvorani na listkih obkrožali imena svojih favoritov, tisti doma ob radijskih sprejemnikih pa glasovali s telefonskim klicem, je za vzdušje poskrbela skupina Mana s krajšim koncertom. Pred razglasitvijo rezultatov je poslušalce nagovoril še častni pokrovitelj festivala škof Franc Kramberger.
Absolutna zmagovalka letošnjega festivala, po izboru komisije in poslušalcev, je bila Judita Kavčnik. Na drugo mesto so se uvrstili člani skupine Svetnik, ki so prejeli tudi nagrado za najboljše besedilo. Na tretje mesto se je po izboru poslušalcev uvrstila skupina Dlan, po mnenju žirije pa Julija.
Več o letošnjem, lanskem in tudi že o drugoletnem festivalu si lahko preberete in ogledate na njihovih spletnih straneh http:// festival.ognjišče.si. j.b.
NOVEMBER - DECEMBER • 2003
ANKARAN
ČARNO MORJE 2003
V soboto, 11. oktobra, je bilo župnišče in okolica cerkve v Ankaranu prizorišče otroške razposajenosti in zavzete delavnosti na osmih različnih »otokih«. Na »Carnem morju«, srečanju otrok, se jih je zbralo nad 200 iz obalnih župnij - veroukarjev do 5. razreda osnovne šole. Z animatorji so prepevali, izdelovali različne izdelke in se igrali. Osrednja misel letošnjega Čarnega morja je bila: Vi ste luč sveta. Kot zaključek otroškega festivala je bila sv. maša, ki jo je vodil salezijanski duhovnik Franc Brečko. Pri maši so otroci sodelovali z navdušenim petjem pesmi, ki so se jih učili na enem izmed »otokov«.
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
BLAGOSLOV
OBNOVLJENEGA ŽUPNIŠČA
v
ski dom stvar župljanov in ne
Ce Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji...« (Ps 126).
Ta napis je 14 dni pozdravljal ljudi, ki so se peljali po glavni ulici v Sevnici in jih vabil na sklepno slovesnost blagoslovitve prenovljenega župnišča ... Vsi so razumeli, da gre za »neko« gradnjo. Čepravje šlo dobesedno za gradnjo oz. prenovo župnišča, je pri tem šlo še za veliko več. Kolikokrat smo dobesedno čutili Božjo pomoč in varstvo. Če samo pomislimo na ure in ure rušenja starih zidov, stropov in strehe, pa nalaganje na stotine kubikov tega materiala, ko seje na desetine prostovoljcev zvrstilo na gradbišču z lopato, krampom in samo-kolnico in se ni nikoli zgodila niti najmanjša nezgoda, potem že samo ob tem lahko rečemo, da nas je Bog varoval. Večkrat je kdo dobesedno dejal: »Z vami pa drži Tisti tam zgoraj. Dobro ste ga podkupili!« To je samo en način »Gospodove gradnje«.
Ob tem seje gradila tudi zavest med župljani, daje župnij-
samo župnikova ali kaplanova. Večkrat me je kakšen zaustavil na cesti, rekoč: »Veste, kako bi rad prišel pomagat, pa sem oslabel!« Ali kakšen od mlajših: »Kar slabo vest imam, da me ni blizu, a kaj, ko pridem iz službe tako pozno, potem pa me doma še vse čaka za postorit'!«
Tudi taka opravičila so bila: »Ker ne morem drugače pomagati, molim za vse vas, da se ne bi nikomur nič zgodilo in da bi se našlo čimveč dobrih ljudi. Nekaj malega sem odpenzije spravila skupaj... Ni veliko, je pa od srca!«
Gospod je »gradil« to prenovo župnijskega doma preko tolikih dobrih ljudi, ki so dajali in še dajejo od svojega denarne prispevke. In »pojavili« so se prav takrat, ko je bila največja »suša«.
Gospod je »gradil« tudi preko izvajalcev, svetovalcev in dobre nadzornice, kije poskrbela za kvaliteto del. To je še kako pomembno!
Ko je prišel 14. september, je bilo po letu dni prenove vse
pripravljeno za blagoslov. Program blagoslova in vsa priprava je bila v rokah članov Župnijskega pastoralnega sveta, ki seje zelo potrudil. Ob mariborskem ordinariju, dr. Francu Kramber-gerju,je bilo pri zahvalni sv. maši navzočih še 24 duhovnikov. Kljub trgatveni mrzlici se je zbralo zelo lepo število župljanov in gostov. Posebna je bila »okrasitev« prezbiterija: vse vrste orodja, kije bilo potrebno pri rušenju in zidavi, pa tudi rožni venec kot znamenje molitve in Božje pomoči.
Blagoslov župnišča, ki gaje opravil škof Kramberger, smo začeli s pesmijo, pozdravom župana KristijanaJanca, ki seje zahvalil za sodelovanje pri obnovi starega dela Sevnice in seve-
da s samim blagoslovom prostorov, kapele, oltarja in podobe bi. A. Martina Slomška, komur je posvečena kapela.
Ob prigrizku in druženju se je dogajanje na dvorišču zavleklo krepko vnoč... Sedaj seje že ves prah polegel. Duhovniki prebivamo v novih prostorih, tudi delav-niške sv. maše so v kapeli. Kmalu bomo pozabili na leto prahu, ropotanja, strahovanja in skrbi. Res je ostalo še nekaj skrbi zaradi dolgov. Toda te prepustimo Bogu in dobrim ljudem. Če nas je Gospod do sedaj spremljal, nas tudi v bodoče ne bo zapustil. Potrebno mu je zaupati. Na koncu lahko samo ponovimo psalmi-stove besede: »Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji...« Dobesedno! Ciril
lililí
KRATKE NOVICE

■ RIM. Svetovna skupščina združenja nekdanjih gojenk hčera Marije Pomočnice. Od 27. 8. do
2. 9. je v Sassone blizu Rima potekala 3.redna skupščina Združenja nekdanjih gojenk HMR Iz naše Zveze smo bile navzoče tri predstavnice. Geslo srečanja je bilo: Naše združenje danes - navzočnost ali preživetje? Temo zbora so poglabljali razni predavatelji.Prof. Nanni je predstavil značilnosti današnje globalne družbe in ob tem izzive za kristjana današnjega časa: neoliberalizem in tržna usmerjenost, ki je postala kar kultura; t.i. medijska diktatura; večkulturnost. Nakazal pa je tudi tri poti, da bi bila navzočnost nekdanjih gojenk v družbi pomenljiva: pot idej in sprememba miselnosti, pot novega življenjskega sloga, pot povezanosti in izbora medkulturnosti. 0 značilnostih karizme nekdanje go-jenke je spregovorila ena izmed dosedanjih svetovalk in nova predsednica Združenja, ga, Carolina Fiorica. Življenjski slog sv. M, D. Mazzarello in skupnosti, ki jo je ustanovila, nagovarja tudi žene našega časa v njihovih odnosih, delavnosti, veselju in preprostosti, zmernosti, teženju k svetosti in zavzemanju za človeka. Vt.i. delavnicah smo udeleženci zbora poglabljali, kar smo slišali. Ozračje je bilo mladostno živahno ne le zaradi lepega števila mladih nekdanjih gojenk/cev. Tudi tiste z večjim številom let so z mladostno svežino izražale duha, ki so ga prejele v času svoje vzgoje. Ob sklepu je vrh. predstojnica sester HMR mati Antonia Colombo, poudarila: »Člani Združenja, vključeni v občestvo Cerkve, morajo vidno živeti svojo identiteto, ko hodijo naproti visokemu cilju svetosti v laiškem salezijanskomor-neškem slogu, da bodo pritegnili mlade rodove." s. I, Novak, hmp
m AVSTRIJA. Bivši gojenci in stoletnica. Ob stoletnici salezijanske navzočnosti so se zbrali tudi bivši gojenci - okrog 600 - na plesu, ki je tradicionalna avstrijska oblika praznovanja. Ob tej priložnosti so se zahvalili salezijancem za vse, kar so od njih prejeli. Navzočih je bilo več osebnosti iz političnega in športnega življenja.
■	IRAK. Salezijansko delo z mladino poleti. 500 otrok in mladih se je zbralo v Mosulu, v Qara Cosh pa 800. Z muslimani se dobro razumejo. Udeležba mladih na poletnem oratoriju muslimanov ni motila,
■	ITALIJA, VIARIGI. Vrhovni predstojnik - častni občan. V
rojstnem kraju nedavno proglašenega novega blaženega, Alojzija Variara, so podelili vrh. predstojniku salezijancev R Chavezu naslov »častni občan«. Novi blaženi je kot 25-letni misijonar v Kolumbiji ustanovil redovno družbo hčera Presve-tega Jezusovega in Marijinega Srca, ki je razširjena v enajstih državah po svetu, zlasti v Južni in Srednji Ameriki, pa tudi v Španiji in Italiji.
■	LIBERIJA. Po sklenitvi miru med državnimi in upornimi silami so sa-lezijanci ponudili, da sprejmejo otroke-vojake, ki jih ocenjujejo na 15.000. Puške in tavanje po gozdovih naj bi zamenjali za stalno naselitev v centrih in za knjige ter zvezke. Mnogi so bili v bojih telesno, zlasti pa duševno ranjeni - zaradi vsega, kar so videli in doživeli.
■	KOSOVO. Priština - odprt nov poklicni center. 8. oktobra so v Prištini odprli nov center poklicnih šol »Qendra Sociale Educative Don Bosko«. Pri gradnji so sodelovale nemške in italijanske ustanove. Ob odprtju je bil navzoč predsednik Ibrahim Rugova, pri-zrenski škof Marko Scopi in barski nadškof Zef Gashi.
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003

u IzvltlA
SV. FRANČIŠEK ŠALEŠKI IMA RAD ČLOVEKA
V ljubezni,
je moc
PRAZNIK VESELE ODLOČITVE
»Pri takem dogodku pa res moramo biti zraven«, je dejalo za cel avtobus mladih in malo manj mladih Rakovničanov, nekateri pa so se pripeljali v Boštjanov rojstni kraj tudi z avtomobili. Že na poti v Šentjanž seje pelo pesmi o Gospodu. Kitare in veseli ljudje so navadno za tovrstno početje dovolj, zato dobre volje že na samem začetku ni manjkalo. Obred diakonskega posve-čenja je bil za nekatere prvič viden, zanimiv in lep dogodek, pa čeprav smo bili mnogi v nabito polni cerkvi primorani stati. Prijetno je bilo opazovati »našega« Boštjana, kako skromno, ponižno, a hkrati z velikim veseljem sprejema službo služenjajezusu in s tem neposredno vsem, s katerimi se srečuje in se bo srečeval. Vcerkvi so bili zbrani njegovi najbližji in mnogi prijatelji. Pela sta mu dva domača cerkvena zbora, ki sta dogodek še popestrila. Ob koncu svete maše so bili Boštjanu namenjeni nagovori in pozdravi nekaterih vplivnih prebivalcev Šentjanža, Rakovničani pa smo mu, s kaplanom Metodom na čelu, zapeli nekaj pesmi. Pesem nasje spremljala tudi na poti proti domu. Njegovi prijatelji z Rakovnika pa sedaj po tihem vsaj malo upamo, da bo Boštjana njegova pot hoje za Jezusom zopet kdaj pripeljala nazaj na hrib Marije Pomočnice...	Andrej
Človek je izmed vsega ustvarjenega Bogu najbolj ljuba stvar. S to Božjo ljubeznijo je torej zaznamovan vsak človek.
Prav Ljubezen - karitas - oblikuje v človeku in njegovi osebnosti poseben »značaj«. Človek, ki živi v povezanosti z Bogom, je nova stvar, in njegovo življenje je že v osnovi drugačno od drugih.
V	človeku, po-ustvarjenem po Božji podobi in sličnosti, vse stvari ureja ljubezen, in vse teži k doseganju oziroma uresničevanju ljubezni.
V	resnici Frančišek ne govori o ljubezni kot o nekem prijetnem čustvu, marveč gre za gibanje, ki ga sproža ljubezen. »Ljubezen je življenje duše, duša pa je življenje telesa«, ugotavlja sveti humanist. Vsak navdih prihaja iz ljubezni.
Kjer je mlačnost ali prevladujejo »dolžnosti« namesto ljubezni, tam ni kake ustvarjalnosti, navdušenja, novosti, saj moč ljubezni ne pride dovolj do izraza.
Izpopolnjevanje v ljubezni je izhodišče za novo kvaliteto življenja. »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil«, nas vabi sam Kristus.
»Ljubezen je življenje duše,
duša pa je življenje telesa«
V Frančiškovem spoznavanju ljubezni odkrivamo različne značilnosti ali stopnje. Najprej gre za neke vrste čustveno naklonjenost do osebe ali stvari, iz česar izvira težnja, da bi to všečno stvar dosegli, posedovali. Ob tem ne sme iti za sebično ali enostransko dejanje, marveč vedno prejemata in napredujeta obe strani - ljubljeni in tisti, ki ljubi.
In niti ni potrebno, da gre ob tem vedno za prijetne občutke! Velikokrat to zahteva od nas pravvelike, skoraj nečloveške napore. Kristusova želja, da bi nas odrešil, da bi bili z Njim
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
tam, kjer je Oče, je najmočnejši dokaz za to.
Frančišek pride do zelo preprostih, življenjskih zaključkov, po katerih lahko vsak kristjan živi svojo odločitev za Kristusa: volja odkriva smer ljubezni, ljubezen pa jo potem dosega in uresničuje.
Sveti učitelj nas uči resnične ljubezni s slikovitimi primeri iz vsakdanjega življenja. Kakor je na stari stenski uri utež, ki poganja celotni mehanizem, tako ima ljubezen tolikšno težo v našem življenju, da nas nenehno spodbuja k dejanjem, nam pomaga preverjati nagibe srca in ostajati zvesti, lahko bi rekli celo »pokorni« Božji Ljubezni.
Ključna beseda, po kateri je vodil k vrhovom svetosti sv. Frančiško Santalsko je bila: Vse delaj iz ljubezni, nič iz prisile!
V ljubezni vsako naše dejanje, četudi še tako vsakdanje, postane resnično naše in nas razveseljuje in spodbuja.
Tako vsako naše dejanje spremlja osrečujoča zavest ljubezni, in v vsaki naši ljubezni čutimo navzočnost Božje ljubezni, ki nas osrečuje in posvečuje.
Injezusova želja, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju postaja za nas resničnost že vtem življenju ...
mag. Franc Maršič, sdb
a
čeln Kčltd
dr. Pascual Chavez, vrh. predst. salezijancevl
TISOČ DON BOSKOVIH OBRAZOV
Dediči sanjača
Značilna don Boskova lastnost: bil je svetnik kot mnogi in... sanjač kot malokdo. Sanjanje je oblika verovanja. Don Boskove sanje so kot razkritje dogodkov, so sanje za graditev prihodnosti, so sanje za reševanje mladine.
■	Don Bosko se med svetniki odlikuje tudi zato, ker je bil svetnik sanjač. Kdor se približa zgodovinski osebi svetnika mladih, je presenečen nad velikim številom sanj, ki so ga spremljale vse življenje, in nad pomenom, ki jim ga i je dajal. O svojih prvih sanjah, ki jih je imel kot devetletni otrok, je priznal, da je bil globoko zaznamovan za vse 1 življenje. Te zgodnje sanje so pogojevale don Boskov način življenja in mišljenja, še posebej pa način čutenja Božje navzočnosti v življenju vsakega in v zgodovini sveta. Ni slučaj, je med leti 1853 in 1863 - obdobje, v katerem je dozorel kot apostol, vzgojitelj, pisatelj, kije izdajal lastne knjige, in duhovnik ustanovitelj - imel najbolj pomenljive, celo drzne sanje.
■	Don Bosko je bil popolnoma odprt nadnaravnemu in njegova komunikacija z nevidnim seje še posebej odražala v sanjah; te so bile naravni most, s katerim je bil odprt k nespoznavnemu. Don Boskove sanje niso vsebovale skrivnostnih ali nejasnih prerokb, ampak jasna in natančna razodetja dogodkov, skritih v globinah prihodnosti. Sanjanje je bil način, povsem njegov, da seje čutil predmet Božjega naročila, ki gaje spodbujal k ustvarjanju tistega, kar je videl samo v sanjah.
■	Don Bosko je imel gotovost tistega, ki se že zanese na to, kar je še skrito. Don Bosko je v sanjah predčasno videl konkreten načrt, ki mu gaje pripravil Bog. In samo vernik lahko zagotovi resničnost tistega, kar še ne vidi, če mu je bilo obljubljeno; njegova vera namreč temelji na nevidnih resničnostih Boga, ki obljublja. Resničnost sanj ni odvisna od vidnosti, ampak od Božje volje. Don Bosko je sprejel izziv drznih sanj in jih spremenil v resničnost.
■	Vse don Boskove sanje so velike sanje: vse so imele za svoj glavni predmet isto temo: rešitev mladine. To je bil edini smisel njegovega življenja. To potrjujejo njegove lastne besede: Recite jim sanje, recite jim prilike, dajte jim katerokoli drugo ime, ki vam prija, prepričan sem, da bodo, ko bodo povedane, naredile veliko dobrega! (MB 1,256).
■	Smo otroci svetnika sanjača in uresničevalca njegovih sanj. Zato smo poklicani, da tudi mi gojimo apostolske sanje in krepimo našo domišljijo, da jih v resničnosti pretvorimo v poslanstvo. Don Bosko sanjač nas vabi, da obnovimo salezijansko sposobnost poslušanja glasu mladih, ki nas kliče, in Božji ukaz, ki nas pošilja. V trenutku, ko ne bi več hoteli sanjati novih poti med mladimi in se ne bi več prebujali, da bi jih uresničevali, bi se oddaljili od naših korenin, izgubili bi izvirnost, ne bi več bili družina svetnika-sanjača.
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003

bwi
Pri Mariji
TONE ERBIDA
Kdorkoli pride na Rakovnik, ga zagotovo pozna, vsaj na videz. Morda je videl njegov resni obraz, ko z rdečim trakom na roki ob raznih praznikih usmerja promet okrog Rakovnika. Morda sliši zvonček njegove »puščice« ali košarice, ko ponižno pobira darove vernikov pri mašah in romarskih shodih.
V
Zupljaniga najdejo tudi med možmi, ki jim župnik za veliki četrtek umiva noge ali ki za veliko noč ali telovo nosi nebo, bandera ali svetilke... Tudi ni romanja, ki se ga gospod Tone ne bi udeležil.
•	Gospod Tone, pa vendar niste samo eden izmed mnogih rakovniških mož ...
Poleg tega, kar ste že omenili, sem tudi redni član žup. Karitas. Ožji krog ljudi ve, da sem zelo pogosto na Rakovniku, tudi med tednom, kadarkoli se kaj dogaja. Tedaj si nadenem delovno haljo: skupaj z drugimi možmi sem poleg pri pripravi jaslic, pri montaži odrov za otroške in mladinske pevske zbore, pri drugih delovnih akcijah ... Zadnje tedne prihajam vsako sredo in soboto, pa še po-gosteje-da pomagam pri pospravljanju bivše šolske stavbe (Angore), dajo skupaj z drugimi možmi pripravimo (pospravljamo, odstranjujemo vse instalacije, podiramo odvečne zidove ipd.) za temeljito obnovo, ki se letos začenja. Sem nekak vodja »delovnega odbora« in sklicujem može k delu.
•	Od kod ta vaša delavnost in čut odgovornosti?
Rodil sem se 28. avgusta 1932 v skromni hišici v vasici Ple-
šivica pri Žužemberku, in sicer v številni družini kot najstarejši izmed 12-ih otrok. Življenjska pot mi sicer ni bila postlana z rožicami, vendar mi je verjetno prav to pomagalo, da sem nekako notranje močan in da me tudi še tako huda bolezen ne potolče.
Zgodaj sem moral prijeti za delo, v borbi za preživetje. Navajen sem bil skromnosti. Vzgojen sem bil v spoštovanju do očeta in matere. Kot najstarejši otrok sem se naučil odgovornosti do bratov in sester. Zato me nekaj teh lastnosti spremlja že od malih nog. Kmalu sem moral zapustiti dom in s trebuhom za kruhom oditi v svet, tudi poln grenkih preizkušenj.
• Iz vaših oči žari ponos in sreča, ob sebi imate svojo družino z vnuki in zvestimi prijatelji.
V podjetju sem si kot mlad fant začrtal novo pot življenja. Za življenjsko sopotnico sem si izbral Milko, s katero sva z roko v roki sopotnika skozi življenje, v slabem in v dobrem. Sonce sreče je zame posijalo z rojstvom hčerk Sonje in Silve, ki sta mi prinesli radostne dneve, pa tudi nove odgovornosti in skrbi. Svoji družini sem želel urediti lep, varen dom. Skromna hišica v Mo-

stah pri Komendi nam ni omogočala normalnega življenja. Tako so se zame začeli dnevi in leta, ko sem garal in težko prisluženi denar vložil v prihodnost svoje družine. Moj trud ni bil zaman, saj so sanje postale resnica in hiša na Rudniku (župnija Rakovnik) je postala dom moji družini.
•	Tako ste še polni življenja, pa čeprav vas pesti težka bolezen. Pravzaprav ste se kot po čudežu vedno znova vrnili v življenje.
Ko sem končno malo zadihal in se upokojil, mi je življenje močno ponagajalo - tokrat zdravje -moje srce meje večkrat z infarktom opozorilo, da sem morda premalo pazil nase, da bo prišel enkrat dan odhoda. Bolezen, bolnica, operacije, zdravniki - to je postalo sestavni del mojega življenja. A jaz se nisem dal. Boril sem se, se disciplinirano zdravil, obenem pa še vedno živel polno življenje, skrbel za svoje zajčke, kožice, vrtiček ... Celo Triglav po okrevanju zame ni bil prevelik izziv. Kot da bi mi težave dajaleved-no večjo moč in voljo do življenja, kot da bi šele tedaj spoznal, kako dragoceno je življenje.
•	Tako zelo imate radi svoje, tako zelo radi ste na Rakovniku, ki je kot vaš drugi dom!
Vsi moji domači so mi bili vedno ob strani, še posebej žena Milka. Ne smem pa pozabiti največje radosti svojih zrelih let, svojih vnukov/inj. Zame so kot mala son-
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
ca in jih nikoli ne morem prav zares okregati. Tudi v skrbeh sem zanje, kaj bodo naredili iz svojih življenj. Že zaradi njih je vredno še živeti. Notranji mir pa sem vedno znova našel v cerkvi na Rakovniku. Molitev in vera mi vračata moči. Tukaj ob Mariji dobivam moči za premagovanje včasih res nemogočih ovir in preizkušenj. Pravvesel in srečen sem, da lahko po vsem, kar sem že doživel, še naredim kaj dobrega, za dom, za Rakovnik, za Marijo Pomočnico.
Vprašujem se, kaj neki pripravlja Marija Pomočnica gospodu Tone-teu tam zgoraj ... in zakaj neki je že nekajkrat ustavila sestro smrt, ki je trkala na njegova vrata. Gotovo tudi zato, ker ga še vedno zelo potrebuje pri sebi na Rakovniku.
Gospod Tone, hvala vam za vse. Naj vas Bog drži na svoji dlani in naj vas angeli čuvajo!
MOLITVENI NAMENI
NOVEMBER
♦ V nebesih sem doma...
Gospod, pomnoži nam vero v resnico, da je zgledno krščansko življenje vstopnlcazasrečo vnebesih..
DECEMBER
♦ Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
Prosimo, da bi Novorojeni v advent-nem in božičnem času našel topel dom v naših družinah in v srcih posameznikov.
JANUAR
♦ Videli smo Gospodovo zvezdo na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit (Mt 2,2).
Prosimo za dar opazovanja in občudovanja, da bi postali pozorni na znamenja, po katerih nam Bog govori.
PISMO MOLIVCEM ZA DUHOVNE POKLICE
ČLOVEŠTVO JE PODOBNO DREVESU Z OBGRIZENO KROŠNJO
Janez Pavel II
Papež Janez Pavel II. je 1.1979 napisal dramo Brat našega Boga - in v usta glavnega junaka Adama položil besede: Človeštvo nikakor ni obžrto pri koreninah. Prej je podobno drevesu z obgrizeno krošnjo.
Te besede je uporabil prof. Krzystof Pavvlina, ravnatelj bogoslovnega semenišča v Varšavi, ko je predaval na evropskem kongresu (2003), ki je bil namenjen razmišljanju o skrbi za duhovne poklice. Govoril je predvsem o izkušnjah iz poljskih bogoslovnih semenišč. V vsa poljska bogoslovja vsako leto vstopi okrog 250 bogoslovcev. Zadnje raziskave kažejo, da prihaja 55 % kandidatov iz kmečkega okolja, 45 % pa iz mestnega. Za Poljsko so vasi še vedno zibelke duhovnih poklicev. Kandidati večinoma prihajajo iz zelo vernih družin. Kar 85 % kandidatov je bilo ministrantov. Glavni motiv, zakaj želijo mladi poljski fantje postati duhovniki, je želja, da bi pomagali ljudem. Pri odločitvi za duhovni poklic imajo veliko vlogo mame (86 %), domači duhovniki (71 %) kateheti (64 %), učitelji (32 %), prijatelji (12%). Tisti, ki kandidate najbolj odvračajo od take odločitve, pa so prav prijatelji.
Ravnatelj bogoslovja, prof. Pavvlina, je spregovoril tudi o težavah, s katerimi se srečujejo v bogoslovju. Krize družbe, porušene moralne norme, izguba čuta za drugega, vse to pljuska tudi v njihova bogoslovja. Čeprav imajo bogoslovci zdrave korenine, se v njihove krošnje rade naselijo tudi ptice roparice, ki načenjajo njihovo vero in moralo. Zadnje raziskave so pokazale, da kar 20 % kandidatov trdi, da ni nobenih absolutnih norm. Pravtako 20 % kandidatov nima nobenega mnenja o tem, kaj je dobro in kaj je slabo. Gre za nov pojav, ki ga ravnatelj bogoslovja razlaga kot bolezen krošenj in ne/co-renin. Neobčutljivost za moralne drže pa vodi v izgubo čuta za bližnjega.
Drug problem, ki je zelo navzoč v poljskih bogoslovjih, je spremenjen pogled na Cerkev in na duhovniško poslanstvo. Večina vidi Cerkev kot skupnost vernih, drugi, bolj zahtevni, hočejo, da bi Cerkev morala postati skupnost svetih. 60 % kandidatov vidi v duhovnem poklicu priložnost za služenje. Drugi mislijo, da je duhovništvo privilegij. Duhovnik mora biti duhoven in pobožen. Tako misli 92 % kandidatov. Nekateri si želijo duhovniškega poklica, ker ne vedo, kaj bi v življenju delali. Nimajo nobene ideje. To so večinoma edinci, ki so brez delovnih navad. Od doma so zelo razvajeni in na zahtevno življenje popolnoma nepripravljeni. So tudi taki, ki bi radi v duhovniškem poklicu uživali. Radi bi imeli majhno župnijo in veliko prostega časa.
Skratka, v poljskih bogoslovjih je danes veliko kandidatov. Prof. Pavvlina pravi, da raziskave kažejo, da število kandidatov ne pada. Zelo pa je upadla kvaliteta kandidatov. Čeprav so zelo verni, pa vendar zelo ranljivi in neodločni. Mnogi kandidati si želijo premor tik pred zaključkom svojega študija. Mladi kandidati težko naredijo življenjsko odločitev... (Povzeto po Pastoralni pogovori "9 P").
Dragi molivci in molivke! S podobno problematiko se srečujejo tudi mladi v Sloveniji, ko gre za življenjsko odločitev, za duhovniški ali redovniški poklic. Pri nas pa je zadnja leta precej upadlo tudi število kandidatov. Storimo, kar je v naši moči, z molitvijo in dobrim zgledom, da bodo korenine in krošnje naših družin in otrok postale in ostale zdrave.	/van jurk
I. T., Ul. br. in enotn, 1, Marijanišče, 9241 Veržej tel. 02/588.9060, gsm 031/358.018
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
¿pt/ kot

don. Boskovlh fantov
Mati Marjeta ni bila samo vzgojiteljica sina Janeza, ampak tudi njegovih fantov in prvih generacij salezijancev. Ko se je don Bosko aprila 1846 nastanil v Pinardijevi lopi, ga je obiskala huda bolezen. Okreval je doma pri materi. Okoliščine so bile take, da se ni mogel vrniti sam. S seboj je vzel mater, ki je prebila v Oratoriju celih deset let: 3. XI. 1846 - 25. XI. 1856. Prvih deset let Oratorija lahko upravičeno imenujemo: desetletje matere Marjete!
Kraj, kjer je bila Pinardije-va lopa, ni bil ravno primeren, da bi tam bival duhovnik. V Pinardijevi hiši mu je poleti 1846 uspelo najeti dve sobici: zase in za mater. Vendar mati o tem takrat še niti sanjala ni.
SE TA TRENUTEK! Ko seje bližal čas njegove vrnitve v Turin, je nekega dne stopil pred mater in previdno nakazal svoj položaj in to, kaj bi želel: Mati, moral bi iti stanovat v Valdoc-co, toda zaradi ljudi, ki stanujejo v tisti hiši, ne morem vzeti s seboj drugega človeka kakor vas. Mati je v trenutku dojela pomen sinovih besed in takoj odgovorila: Če se li zdi, da bi Lo bilo všeč Gospodu, sem pripravljena iti La trenutek.
Samo predstavljamo si lahko, kaj je to pomenilo zanjo, kije vse življenje preživela na kmetih, v krogu svoje družine in sosedov, zdaj pa naj, ko je že v letih, pusti ta mir in gre v vrvež mesta in med množico don Boskovih fantov! Hkrati je njeno srce napolnjevalo tudi veselje, da bo lahko ob sinu Janezu, duhovniku, za kar je ona toliko žrtvovala.
Mati Marjeta je povezala culo, vanjo dala svojo poročno obleko ... vsega toliko, daje lahko nesla peš dva dni hoje. V Val-docco sta prispela 3. novembra. Mati, vajena revščine, je tu našla nekaj, nad čemer je lahko samo strmela: dejansko ničesar, ali zelo velik kup revščine. Gotovo seje ob tem spomnila tistega, kar je rekla Janezu: da namreč ne bo prestopila praga njegove hiše, če bi kot duhovnik po nesreči postal bogat.
IZOBILJE REVŠČINE
No, nečesa pa je bilo v Val-doccu v izobilju: revnih fantov,
11 ' i V ZAČETKU JE BILA MATI
sirot. Ti so potrebovali vse: hrano, obleko, stanovanje, delo ... Vse to sta jim skušala oskrbeti mati in sin, kolikor sta mogla. Bolj kot to pa so fantje potrebovali koga, ki bi jih sprejel, razumel, jim dal čutiti dobroto srca. Tega pa je bilo v tej revščini pravo razkošje: ob materi Marjeti so fantje doživljali dobrohotno materinsko ljubezen, saj so bili vsi Janezovi fantje kot njeni sinovi. Zato sojo preprosto klicali: mati Marjeta! Prav tako so tu uživali ljubezen don Bosko-vega srca, kije bilo bolj skrbno kot marsikatero očetovo.
Mati Marjeta je bila za vse: snažila je, prala, pomivala, krpala, likala, kuhala... in seveda vzgajala, saj ob vseh opravilih ni bila toliko gospodinja kot mati. Revščina pa taka: vse, kar je imela in je hranila za svoj pogreb, je šlo v prodajo, daje lahko kupila najnujnejše za lačna usta vedno večjega števila fantov.
Qam ne vem, kakšen bi bil in kako bi živel, če ne bi imel mame, ki me je O vzgajala. Vedela je, da ni njen glavni poklic tisto, za kar se je šolala, pač pa, da je glavno zanjo biti dobra vzgojiteljica. Pripeljala me je do vrednot, do katerih sam ne bi zlepa prišel, in tudi če bi, bi prišel po velikih ovinkih in s precejšnjimi težavami. Oče nas je imel sicer rad, vendar je glavni del vzgoje prepuščal mami. Moram priznati - odlično se je odrezala. Jaka, tesar draščal sem v kmečki družini in moja starša sta več časa porabila za kmetijo kotza vzgojo otrok. Vendar vzgoja tako alitako ni zgolj z besedami, pač pa predvsem z zgledom. Mama meje vzgajala v preprostem in poštenem duhu, ravno s svojo delavnostjo mi je približala delo kot nekaj samoumevnega. Danes ne vem, kako bi se znašel in kako bi živel, če bi bil len in bi do vsakega napora čutil odpor. Ravno mama je bila tista, ki je s svojo skromnostjo in marljivostjo naredila največ za moje življenje. Miro, voznik
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
prof. Tone Ciglar, RAD VAS IMAM. 0 don Boskovem preventivnem vzgojnem sistemu.
Kogar zanima kaj več o don Boskovem načinu vzgoje in o preventivnem vzgojnem sistemu na splošno. Kogar zanimajo glavni don Boskovi pedagoški spisi. Kdor se poklicno ukvarja z vzgojo (vzgojitelji, učitelji, kateheti, študenti pedagogike, voditelji oratorijev, mentorji, duhovniki...). Kdor je že doslej rad prebiral vzgojne članke in knjižice prof. Toneta Ciglarja.
V knjigi z okrog 600 stranmi bo našel neizčrpne zaklade vzgojne modrosti. Poli originalne fotografije sv. Janeza Boska in njegove portrete, ki so jih upodobili slovenski slikarji. Knjiga bo izšla spomladi 2004. Redna cena bo 6.000 SIT.
Če knjigo naročite do 31. januarja, cena samo 4.000 SIT. Naročila sprejema: Salezijanski vestnik, Rakovniška 6,1000 Ljubljana tel. 01/427.3028 (Potočnik J.), gsm 041/215.711 ali e-mail: vestnik@salve.si
^POGLED NA KRIŽ
Od doma je bila vajena kri-žev in težav, vendar se ji je tu včasih zdelo tako hudo, daje mislila, da ne bo vzdržala. Ob toliki množici fantov je težko prišla do svojega miru. še težje jih je bilo krotiti in miriti, da niso v vihravosti pomendrali na vrtičku vsega, kar je gojila. No, in nekega dne poveže culo, v katero skoraj ni bilo več kaj dati; napotila seje k vratom, da bi odšla. Janezu seje stemnilo pred očmi: ali naj spet ostane sirota brez matere, prav tako njegovi fantje ... Vendar, kako naj mater sili v nemogoče, kako naj jo poučuje? V svoji bolesti zato samo brez besed pokaže na Kri-žanega v kotu sobe. Mati Marjeta seje zazrla v križ, se obrnila, razvezala culo in se za vedno zapisala Oratoriju, saj je tam
Zavedam se, da so mame pred odgovorno nalogo; to je naloga, ki se je tudi sama po eni strani veselim, po drugi pa mi vzbuja tudi nekaj skrbi. Vsaka mama ima neke iluzije o svojih otrocih, predstave o tem, kakšni morajo biti in kakšni ne. Umetnost pa je sprijazniti se, da bo vsak otrok nekaj posebnega, enkratnega in drugačnega, kot si to predstavljam. Želim si vzgajati otroke v ljudi brez predsodkov, v ljudi z velikim srcem in pozornostjo do sočloveka. Težka, a lepa naloga...	Alenka, študentka
Kot mama vidim, da vzgoja ni kaj preveč enostavna naloga. Vzgajaš, se trudiš, približuješ otrokom vrednote ... potem otroci skoraj odrastejo in ti odkriješ, da si na nekaterih področjih uspel, na drugih pa prav nič. Včasih se zamislim nad sabo, kaj sem naredila narobe, kje sem zgrešila, a sem potola-žena. ko se zavem, da sem naredila vse, kar je v moji moči. Vzgajanja ni nikoli konec, ljudje se učimo celo življenje in vem, da se bodo tudi moji otroci še veliko naučili ob pogledu na moževo in moje življenje. Simona, upokojenka
lovek lahko vzgaja na veliko načinov in tudi na različnih položajih. Skušam biti dobra mama, kot učiteljica pa lahko veliko naredim tudi za vzgojo otrok, ki so mi zaupani v delovnem času. Sama sem kot otrok od svojih učiteljev veliko dobila za svoje življenje, zato vem. da lahko na tem mestu tudi veliko dam. Izkušnje, ki jih dobim doma z vzgojo svojih otrok, mi koristijo za delo v šoli in seveda tudi obratno. Vsakega otroka je škoda, da bi odšel v svet brez dobre priprave na življenje.	Tina, učiteljica
tudi umrla 2!5. novembra 1856. Tako je celo desetletje stala ob strani sinujanezu in mu pomagala v najtežjih časih.
V ČUDOVITEM SOZVOČJU
Do zadnjega vlakna prežeta z globoko vero je mama Marjeta vzgajala fante, med katerimi je rasla tudi prva generacija sa-lezijancev. Če natančneje pogledamo to njeno obdobje, ni prenehala vzgajati niti sina Janeza.
V čudovitem sozvočju sta ustvarjala nekaj, nad čemer svet strmi še danes: čudež don Bo-skovega preventivnega sistema. Temeljit pogled v vzgojo matere Marjete in v prvine preventivnega sistema nam odkrije, da pri don Bosku,najodličnej-šeni vzgojitelju (Pij XI., 1934) ni ničesar v vzgoji takega, kar vsaj v zasnovi ne bi bilo že v vzgoji njegove matere.
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003

Če bi bilo možno, bi bilo smiselno oba skupaj, mater in sina, razglasiti 7.a cerkvena učitelja s področja vzgoje.
Ob tem strmimo nad tem, kaj lahko naredi dobra družinska vzgoja. Kakšna sreča za tistega, kije to svoje poslanstvo dobro opravil. Kako čudovito sta se ujela in dopolnjevala mati in sin. Ker sta oba drug drugemu dajala vse, sta tudi drug od drugega prejemala. Presrečna mati ob koncu vidi, daje prav ljubila in vzgajala. Sinajaneza vidi takšnega, kakršnega je hotela, celo več, presegel je vsa njena pričakovanja. Kakšna sreča za sina, ki z zadovoljstvom ugotavlja: imel sem mater, o kakršni niti sanjati ne bi mogel. Kako čudovit splet življenj. Blagor materam, ki imajo takšne sinove, blagor otrokom, ki imajo takšne matere.
MATI SALEZIJANCEV
Nekaj lepega, kot živa relikvija, je ostalo tudi za nas in za naše odnose: za salezijance in za vse starše salezijancev. Don Bosko-va matije bila mati prvih salezijancev, ki sojo tako tudi klicali. Tako še danes salezijanci staršem sobratov pravimo - oče, mati. Čudovita dediščina matere Marjete, ki se s številom novih salezijancev množi. Tako starši, ki darujejo svojega sina don Bosku, dobijo tisoče novih otrok in sinov.
Hvaležen spomin na mater Marjeto obhajamo 25. novembra, ko salezijanci mašujemo za žive in rajne starše salezijancev. Materi Marjeti pa se bomo, tako upamo, lahko kmalu priporočali tudi v uradni cerkveni molitvi, saj se že pomika proti oltarju, kjer bo našla svoje mesto.
prof.Tone Ciglar, sdb
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
G
SREČANJE ANIMATORJEVORATORIJA: RAKOVNIK, VERŽEJ
Hvala za oratorij
Zgodovina Rakovnika bo zanamcem v vednost ohranila 6. september leta Gospodovega 2003 kot prav poseben dan. Najprej kot dan veselja in zahvale za dva mlada fanta, ki sta takrat izpovedala večno zvestobo salezijanski družbi. Te vrstice pa bodo bolj kot njima posvečene več kot 300 mladim, ki so se prav tega dne zbrali pri Mariji Pomočnici.
Skupina fantov in deklet je javnosti bolj znana pod imenom animatorji oratorijev. Ob slovesu poletja - časa oratorijev - so se zbrali, da bi se najprej zahvalili Bogu za milost, da smejo osrečevati otroke, za moč, da nosijo težo enega, dveh, treh ali celo več tednov, in za Njegovo varstvo in pomoč; pa tudi, da bi drugim predstavili kakšno posebnost svojega oratorija in izmenjali izkušnje - skratka, da bi se domov vrnili bogatejši.
Po zahvalni sveti maši, ko so pospremili Jureta Bahnika in Klemena Balažiča na tako pomembno pot (izpoved večnih zaobljub v salezijanski družbi), je sledil družabni del, ki gaje začel "vedno za hece" Adi Smolar. Ko je moral gost zaradi tehnikovih muh predčasno zapustiti mlade, so program nadaljevali kar sami. Kekec in Bedanec sta poskrbela za smeh, štirje mladi pa so spregovorili o svojem doživljanju oratorija kot doma, šole, župnijskega občestva ter kraja igre in veselja. Sledila je izvirna izvedba letošnje igrice o Kekcu (animatorji iz Dolenje vasi), potem pa so se mladi s skupno pesmijo še enkrat zahvalili za letošnji uspešen oratorij.
Naslednje jutro pa je majhna skupinica - dva salezijanska kandidata s svojim ravnateljem in koordinatorjem slovenskih oratorijev Janezom Potočnikom, sedla v avto in jo mahnila na drugi konec sveta - v Veržej. Tudi tam naj bi se srečali animatorji oratorijev, ki pokrivajo Štajersko in Prekmurje. Čeprav so se bali, da bo srečanje zaradi pomanjkljive promocije odpadlo, jih je okrog 60 mladih, ki so kljub vsemu prišli, prav prijetno presenetilo. Program je bil precej podoben rakovniškemu, zato ga ne bi obnavljal; morda le to, da je Adija zamenjala mlada, a obetavna Julija Klajnščak.
Dan seje že prevesil v večer, ko je izzvenela zadnja pesem in so si polni lepih vtisov obljubili: Nasvidenje prihodnje leto! Kristian
Prečna
Šenčur
Domžale
Letos so oratorij izvedli v približno 140 župnijah. Udeležilo se ga je kakih 13000 otrok. V izvedbo iB oratorija je bilo vključenih približno 2500 mladih in manj mladih animatorjev. Koliko prostovoljnih ur, koliko darovane ljubezni, koliko odpovedovanja in dobrih del... Naj Bog blagoslovi vse to delo. JH
}$J	I , |
' m iumuciuo ^cctiieci
S	l " V l '
Oratorij je DOM, ki sprejema ki evangelizira, ŠOLA, ki uvaja v življenje, in DVORIŠČE, kjer živimo v veselju in prijateljstvu. fi ln mislim, da je vse to letošnji oratorij bil.
Razmišljanje ammahrke rakovniikega y
dom
Ljudje, ob katerih se počutimo ljubljene, sprejete, varne, zaželene, lepe, dobre in dragocene. V pravem domu se imajo ljudje radi, si zaupajo, si pomagajo, se skupaj veselijo in tolažijo, so si v oporo in veselje, se sprejemajo. Z veseljem sem v dneh oratorija opazovala otroke in animatorje, ki so vsako jutro, čeprav še napol speči in utrujeni, z veseljem in navdušenjem prihajali. Mislim, da se je za vsakogar, za otroka in animatorja, našel nekdo, ob katerem je začutil, da ga ima rad, da ga je vesel, da ga sprejema takšnega, kot je, da mu lahko zaupa, da bo tam, ko ga bo potreboval. In kako težko smo se ob zaključku vsakega tedna poslovili. Spomnim se, da sem vsako leto komaj čakala, da grem na morje. Lani pa sem se s težkim srcem en teden prej ! poslovila od oratorija in odšla na morje. In mnogi so se letos težko poslavljali in odhajali na morje. Marsikdo je odšel z besedami, da pride drugo leto morje na vrsto j šele po treh tednih oratorija.
Vendar tudi najbolj ljubeč dom kdaj prekrijejo temni oblaki prepirov, ljubosumja, nesprejemanja, krivičnosti .. in tako je bilo tudi v našem domu. In hvala Bogu tudi za to. Saj nas je le-to vodilo do tega, da smo lahko spoznavali bolečino nesoglasij in veselje odpuščanja.
Zato, hvala Bogu za oratorij, ki nam daje možnost, L da župnija postane naš skupni dom.	A
r 2U?tUW	'
Don Bosko je rekel: »Menim, da brez vere za mlade ni mogoče storiti nič dobrega. Kdor mladih ne vodi k Jezusu, je dejansko njihov sovražnik!« Voditi k veri, k Bogu je osnovno vodilo oratorija, župnije. Naj nas vse, kar delamo, kar živimo, kar se dogaja, vodi k Bogu.
Vsako jutro smo se animatorji zbirali k naši molitvi. Skozi tri tedne smo prihajali do spoznanj, kako pomembni so ti jutranji trenutki. Trenutki, ko razmišljamo o sebi, o bližnjem, o Bogu, o poslanstvu animatorja, o lastnostih in vrednotah kristjana... Trenutki, ko skupaj molimo, prosimo za blagoslov, se zahvaljujemo... še zadnji trenutki tišine in miru pred razigranostjo in veselimi vzkliki dneva, ki je pred nami.
Nato pa še zgodba, molitev in kateheza za otroke. Skupaj s Kekcem in ostalimi junaki letošnje oratorijske zgodbe smo tudi mi želeli postajati boljši v našem odnosu do Boga, bližnjih in sebe. Mnogokrat rečemo, da sadov naše molitve, naših katehez ni opaziti, vendar verjamem, da se je v vsakega izmed nas zasidrala marsikatera beseda, marsikatera misel, o kateri je razmišljal in se jo trudil uresničiti. Samo Bog ve, kako izpolnjujemo njegove besede!
In višek, ki ga daje ta del oratorija, je sv. maša - prav poseben čas našega skupnega življenja. Veselje, pesem, molitev, spodbudne besede naših duhovnikov so nas zbirale ob oltarju Jezusovega darovanja in našega odrešenja. Priložnost, da mašo ne doživimo samo kot tradicijo in obveznost, ampak kot praznovanje, kot svatbo, na katero povabimo Jezusa. Prav posebno veselje sem doživljala ob ljudeh, ki so se vsakčetrtekzbiraliznami, oratorijanci, pri sveti maši. Kako je lep občutek, ko spoznaš, da ljudje v župniji ^ podpirajo naše delo, naša prizadevanja za dobro, da so z nami v molitvah in dobrih mislih.
Zato, hvala Bogu za oratorij, ki nas vodi k dejavni ljubezni do Boga in bližnjih.	J1PM

Ne šola, ki uči o stvareh, ampak šola, ki uči o življenju. Življenje je dragocen dar, je lepota, je enkratna priložnost. Nekdo je zapisal: »Ni pomembno, kaj naredi življenje iz nas, ampakto, kaj mi naredimo iz življenja!« In to se učimo. Narediti iz naših življenj, iz talentov, ki jih imamo, iz naše ustvarjalnosti, Iztegakarsmo.darzaBogain bližnjega. Prav gotovo je še posebej za nas animatorje to velika »šolska« preizkušnja. Jezus je rekel: »Kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel!« Poslanstvo animatorja je izgubljanje življenja: ne pojem, pa je prav, da pojem; težko mi je dvigniti roke v zrak in kazati neke otročje gibe, pa je prav, da to delam; zjutraj bi najraje preskočil molitev za animatorje, pa je prav, da grem; v delavnici se mi ne da ukvarjati z otrokom, ki ga prav nič ne zanima, pa je prav, da mu posvetim svoj čas; komu se pa da v tej vročini popoldne tekati od ene do druge zame brezzvezne igre, pa je prav, da to počnem: ker je vse to moje poslanstvo, ker vse to darujem otrokom, ki so mi zaupani, ker vtem najdem resnično življenje.
Včasih sem se ustavila in opazovala kakšnega od animatorjev. Poznam ga, vem, da to, kar dela, ni v njegovi naravi, saj tega ne mara, saj se k temu težko pripravi, vendar zdaj to dela. Neverjetno je spoznanje, kako Bog iz naših sebičnih človeških življenj dela l stvari, katerih jaz ne bi nikoli pričakovala. In vsakič || znova sem vesela, ko vidim, kako nas Bog vzgaja, vodi in razvija v poslanstvu animatorja in kristjana. ■ Zato, Gospod, hvala za oratorijsko šolo življenja. .
* vvomci
Prosti čas, zabava, igra, kričanje, prešerno veselje - vendar v prijateljstvu, pošteno, brez preklinjanja in kreganja. Čas, ki nas vodi drug k drugemu, nam razvedri duha in okrepi telo, nas zabava in iskreno iz srca nasmeje. Da smo se trudili živeti tudi to, najbolje potrdi spoznanje gospe, ki nas je opazovala, ko smo na igrišču ob vodnih igrah postajali vedno bolj mokri. Rekla je: »Že kar nekaj časa opazujem te otroke in nečesa ne morem razumeti. Toliko jih je, vendar v vsem tem času nisem slišala nobene kletvice in nobenega prepira.«
Pomemben del oratorija so bili tudi večeri, ko smo se animatorji zbirali ob igranju odbojke, taroku, gledanju filmov, pečenju klobas, petju .. .Včasih je bilo že kar grozno, saj smo doma le nekaj pojedli in se mogoče preobleki, pa smo bili že nazaj. Vendarteh trenutkov nismo hoteli prevečkrat zamuditi, saj je bil to ' čas, ki je bil namenjen samo nam.
Zato, hvala Bogu za oratorij, na katerem se iskreno 1 in pošteno veselimo, igramo in zabavamo. ji
.........
Hvm...
Čeprav je bilo ob koncu oratorija izrečenih veliko zahval, je prav, da je kakšna tudi zapisana.
Največja zahvala gre seveda Bogu. Velikokrat se ne zavedam tega, vendar vem, da brez Njega ne bi bilo ničesar. Hvala, Gospod, ker vodiš naša življenja, nas imaš rad, nam pomagaš. Ne bom pozabila Metodovih besed (op. ur. salez. duhovnik, voditelj rakovniškega oratorija), ki jih je izrekel enkrat med oratorijem: »Ce ne bi bilo Boga, si jaz ne bi upal početi vsega tega!«
Hvala vam, otroci, ki ste pravzaprav »vzrok«, zaradi katerega se zbiramo. Hvala za vašo otroško razigranost, navihanost, iskrenost, skozi katero nas tudi vi večkrat vzgajate.
Hvala staršem otrok in vsem drugim, ki nam zaupate in nas podpirate.
Hvala vam, naši starši! Vemo, da smo vtem času večkrat zanemarjali naše družinske dolžnosti in obveznosti. Vendar, hvala vam, ker nam to dopustite in se zavedate, da je to, kar delamo, za nas pomembno in dobro.
Hvala tebi, Metod, naš »don Bosko«! Napisane besede težko izrazijo vso našo hvaležnosttebi. Verjamemo pa, da jo občutiš v naših dobrih in slabših dejanjih, prijaznih in manj prijaznih besedah, v našem veselju in mladostniški vznesenosti, v naših drobnih neumnostih in želji, da bi jih popravili.
Hvala vam, dragi animatorji! Če pomislim, kako velika je Božja ljubezen, ki nas je pripeljala skupaj in kako revni bi bili, če se naša življenja ne bi srečala v naši župniji. Hvala za vsakega izmed vas, zato, kar ste, | kar živite, kar verjamete, v kar upate in po čemer hrepenite, za kar se trudite.
Hvala, ker se imamo radi in smo skupaj srečni! j
IIIPS^H&S^^lliHHnHBHHiSMn
■»MBB ...Vse besede ne morejo pričarati duha «j^ oratorija. Jreba ga je doživeli, občutiti, 1 "iS, treba se je zanj truditi, se darovati in ob tem neizmerno prejemati, finimatorka A
Ustavi se ob sliki, premišljuj, kaj ti govori! In potem ob sliki zapiši molitev ali pesem ali razmišljanje in jo do 15. decembra pošlji na naslov Salezijanskega vestnika (glej na str. 3).
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
Čeprav te ne vidim, te slišim. Če hočem, odprem uho, malo utihnem in pustim, da mi govoriš in se mi dotakneš srca. Čeprav te ne vidim, te slišim.
Sandra
Prisluhni glasu, tih je, zelo tih ...
namenjen je le tebi, slišen je le tebi ... prisluni ... slišiš ...?
Nekdo bi ti rad nekaj povedal ... ne slišiš?
Ne ušesa, srce naj prisluhne,
srce naj se odpre, srce naj sprejme glas ...
tih glas naj se dotakne srca ... srce naj se vzradosti,
kajti to je On, ki ti govori;
da, to je Njegov glas, glas, ki te bo vodil ...
vodil te bo po pravi poti, po poti, ki te bo pripeljala k njemu,
k njemu, ki je naš Oče in Vodnik.	Matjaž
B1LOJE PRED LETI: Hej, Bog! Ali me slišiš? Prosim, vzemi si malo časa zame! Zopet Te bom nekaj prosil, pa oprosti, ker Te motim pri kakem bolj pomembnem opravilu. Veš, čez nekaj dni bom šel študirat v Ljubljano. Ja, saj vem, da že veš, ampak vseeno ti te rad prosil, da me v teh letih še posebej spremljaš. Vem, da si povsod z menoj, toda vseeno imam boljši občutek, če Te še enkrat prosim. Pa oprosti, ker prosim zopet le zase. BILOJE PRED MESECI: Bog!!! Poslušaj to novico! Diplomiral sem! Saj res, Ti to že veš. Ampak ... hvala, hvala, ker si bil vseskozi ob meni; še posebej takrat, ko sem »ruknil« kak izpit. Vem, da Ti to rečem pre-malokrat, zato Ti še enkrat rečem: hvala.
BILOJE PRED DNEVI: O, Bog, kako je to mogoče? Pristal sem na Zavodu za zaposlovanje. Adi Smolar bi prav gotovo zapel:»... to je kraj, kjer se končajo sanje ...«. O, Bog, vzemi si nekaj časa zame, rad bi ...
Primož
Prisluhni, Nekdo ti govori, prisluhni, le dobro ti želi. To Jezus je, prijatelj tvoj, rad te ima, nikar se ga ne boj.
Anita
Kakor je morje široko in globoko, taka je brezmejna ljubezen Njega, ki nam je položil v srce glas VESTI, ki nas vedno opominja delati dobro, se varovati čeri razburkanega morja v našem življenju. Sumeča morska školjka - glas srca ve za vrtince in koliko stranpoti preti na človeka - na našo dušo. Od-primo ušesa, prisluhnimo Njemu, ki nas želi obvarovati hudega in se potopimo v valove Večne ljubezni.	Cilka
Naj prisluhnem Tebi, ki si moja Pot. Tvoj glas počij v meni, ki si moj Gospod.
Žejna duša je Besed in srce po tebi joče, ko napije se Bližine, se umiri utripajoče.
Naj prisluhnem v veter, v travo, v zlato klasje sred1 polja in zašepetam v daljavo: »Ljubim svojega Boga!«
Ingrid
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
MATEVŽ BOLTA
Zakaj
kJ « r% ■
prav jaz?!
ZAVZET ZA SLUŽENJE CERKVI
V tretjem razredu sem se odločil, da bi postal ministrant. Tisti fantje v belih oblekah so se mi vedno zdeli tako pomembni. Najprej sem povprašal doma, če bi smel začeti, nato pa sem kar nekaj časa zbiral pogum, da sem to vprašal tudi našega župnika Mateja. Danes, po dobrem desetletju ministi iranja, sem že skoraj desna roka župnika. Zadostuje že pogled in ve se, kaj je potrebno storiti.
Pred nekaj leti, ko sem ravno končal osnovno šolo, meje k sodelovanju povabila s. Anci-la. Pripravljala je letovanje Marijinih prijateljev in meje povabila zraven, da bi malo pomagal. Ponudile so se mi prijetne počitnice, stran od kmetije, in seveda rade volje sem sprejel ponudbo. Takrat seje v meni prvič prebudil animatorski duh. Na tem letovanju sem spoznal tudi Katarino, ki jo poznate iz prejšnje številke Salezijanskega vest-nika. Teden je hitro minil in že smo bili ponovno doma. S. An-cila je morala iti v Bohinjsko Bi-
INaša družina... bom začel kar na začetku. V družini nas je pet. Poleg staršev mi družbo delata starejša sestra Urša in malo manj starejši brat Janko.
Moja zgodba pa se začne dobrih devetnajst let nazaj, ko sem se kot tretji otrok rodil mami Milki in očetu Janezu.

^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
Svoje otroštvo sem v glavnem preživel pri star mami, skupaj s sestro, bratom in bratrancem. To so bila leta iger, veselja, tekanja in početja vsega možnega. Ti časi so hitro minili in žeje šla Urša v šolo, kmalu za njo pa šejanko. Čez nekaj let sem tudi sam stal v avli šole, ko so nas klicali in razvrščali po razredih. Po šoli smo ponavadi šli k stari mami, ki nam je pripravila kosilo. Otroci smo počasi rasli, stara mama pa je slabela. Velikokrat sem moral iti k njej in ji pomagal, največkrat sem kaj pometel ali pa nanosil drva. Takrat sem mnogokrat negodoval, pa zakaj vedno jaz, zakaj ravnojaz. Danes, ko je stara mama že štiri leta pokojna, pa se vprašujem, zakaj nisem šel večkrat k njej, naredil več zanjo. Ko smo bili otroci še majhni, nas je vedno pazila, nas previjala, prala naše plenice. In ko smo začeli hoditi v šolo, nam je vedno kuhala kosilo. Toliko je storila za nas otroke, meni pa je bila vsaka reč odveč.
tiji se vedno najde kakšno delo. Pa smo pri kmetiji. Ko me kdo obišče, se vedno vprašuje, kje skrivam kmetijo. To se zgodi, če me obiščete v Mengšu. Kmetijo imamo v Dragomlju, tako da se dnevno vozimo tja, da opravimo vsa dela.
In ravno Dragomelj je imel name izreden vpliv. Tam je živela, sedaj že tudi pokojna, očetova teta, ki sem jo imel za svojo drugo mamo, saj meje ravno ona vedno opozarjala, kako se kristjani obnašamo, kako govorimo in predvsem, da tudi molimo. Sama je zelo veliko premolila in za to sem ji tudi hvaležen, saj je molila tudi za nas, za našo družino. V mojem srcu bo teta Kristina ostala svetnica, saj v vsej svoji skromnosti in pobožnosti danes gotovo že uživa nebeško kraljestvo.
NAŠA SKRITA KMETIJA
Tako smo otroci rasli, čas za igro je hitro minil, še posebno, ker imamo kmetijo in na kme-
strico, tu pa jo je zamenjala s. Andreja. Srečanja Marijinih prijateljev oziroma Marijanske Vin-cencijanske mladine (MVM) pa so se nadaljevala skozi vse leto. Na žalost sem bil bolj poredko-ma navzoč, saj v srednji šoli med tednom ni bilo veliko časa za kmetijo in je le-ta prišla na svoj račun konec tedna, takrat pa so bila ponavadi srečanja MVM.
MOJ PRVI ORATORIJ - NORO!
Leto je minilo in bližale so se nove počitnice. Takrat pa sem se prvič srečal z oratorijem. Ker sem bil animator pri MVM, sem nekako prišel tudi do oratorija. Prvo leto mi je ostalo v zelo lepem spominu. Z otroki smo neskončno uživali, se podili, s kakšnim seje bilo potrebno tudi pogovoriti na štiri oči, a nič preveč hudega. Moj prvi oratorij -noro! Kratek, a iskren opis.
Leto je bilo ponovno naokoli, začele so se priprave za nov oratorij, ko seje pojavila manjša zadrega. Voditeljica je nam, animatorjem, povedala, da ona ne bi bila več voditeljica in tako je vodenje oratorija za kratek

čas prevzela moja sošolka iz pa-ralelke. Toda animatorji so trd oreh in ona ni imela tistih pravih klešč, da bi ga zdrobila, pa je vse skupaj, še danes ne vem, kako, pristalo na meni. Postavljen sem bil pred nalogo izpeljati oratorij. Gotovo mi ne bi uspelo, če za menoj ne bi stal župnik. Letos, ko smo v Mengšu praznovali deset let oratorija, sem jaz praznoval svoj tretji oratorij, ki pa seje zelo približal mojemu prvemu. Človek se z leti marsikaj nauči in tudi jaz sem se že marsikaj naučil. Zdaj pa se mi zdi, da bi bil počasi čas, da še kdo drug poizkusi orato-rijskevajeti, saj nikoli neverno, kam nas lahko zapelje naša življenjska pot.
IZKUŠNJA TAIZEJA
V srednji šoli so moj novoletni čas popestrila evropska novoletna srečanja, kijih organizira skupnost bratov iz Taizeja. Ta srečanja so v Mengšu prava legenda, saj naš župnik, ki bo letos že dvajsetič poromal po Evropi in ponavadi vodi pripravljalno skupino, vedno najde tudi nekaj domačinov, ki se mu pridružijo. Pa tu niso samo novoletna srečanja, tuje tudi obisk skupnosti vTaizeju v Franciji. To mije bilo gotovo eno boljših izkustev skupnega življenja. Bratje, ki živijo v svoji skromnosti, privabijo mlade dobesedno iz celega sveta. Tu živijo, pa čeprav samo teden ali dva, v taki harmo-
niji, ki si jo človek ob vseh prepirih, ki nas vsak dan obdajajo, res težko predstavlja. Vse skupaj deluje kot velika družina z mnogimi posvojenimi otroki.
RAD SEM DOMA
Po vseh takih ali drugačnih potovanjih po Sloveniji ali Evropi, pa naj zveni še tako klišej-sko, vedno rad pridem domov. Vem, da me tu vedno čaka mehka postelja, mami, ki pripravi kaj za pod zob, tu je moja družina, tu je moj dom.
Ne pravim, da živim težko življenje, sploh ne, idealno pa tudi ne. Ko gledam nazaj, sem vesel, da so me starši naučili olike, molitve, predvsem pa dela in ubogljivosti. Ko danes gledam otroke, starši vedno hodijo okoli njih in jih sprašujejo, ali bi to ah ono, ponavadi želijo samo dobro svojemu otroku, toda prevečkrat mu dajejo po-tuho. Velik problem je razvaje-nost današnjih otrok. Ne zagovarjam pretepanja otrok, toda če si zasluži po riti dve ali tri, bo to pri majhnem otroku mnogo bolj zaleglo kot pa samo beseda. In tudi bolj si bo zapomnil.
Tudi sam upam, da se bom nekega dne preizkusil v vlogi očeta in bom svoje otroke vzgajal v pravem duhu.Jezus nas uči. daje naša prihodnost kratka in negotova, toda v družbi svoje družine je vedno prijetno in toplo ozračje. Naj bodo naše družine tudi take!
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003

c
O NEKEM MESTU, KI SE IMENUJE DON BOSKOVO DEŠKO MESTO
Pustite otroke k meni
Rakovnik, 26. oktobra. Zadnja nedelja v mesecu, ki je ob rednih shodih namenjena posebnim slavjem. To nedeljo so rakovniško svetišče napolnili verniki v želji, da se srečajo z misijonarjem Ernestom Saksidom, ustanoviteljem Don Boskovega deškega mesta v Corumba v Braziliji, kamor je odšel že leta 1935 kot šestnajstleten fantič. Danes je znan po vsej Braziliji, oblast pa je njegovemu delu dala priznanje s številnimi najvišjimi odlikovanji. O njem in o njegovem delu so napisali že nekaj knjig. Pri nas je izšla tudi ena z naslovom Pustite otroke k meni. Značilno Jezusovo zadržanje do otrok je postalo tudi njegovo. Po somaševanju in nagovoru v cerkvi je sledilo srečanje v dvorani, zlasti z botrcami in njihovimi družinami, ki so praktično posejani po vsej Sloveniji.
Spet sem med vami v svoji 68-Ietni misijonski dejavnosti. Bogu sem hvaležen za to priložnost. Misijonar, ki živi že 42 let med reveži, zlasti med ubogimi otroki, ima gotovo kaj povedati tistim, ki se niso nikdar srečali s pravo revščino posameznikov ali družin.Jezusov evangelij nas uči, da moramo bližnjemu pomagati, mu izkazovati ljubezen. Tega ni izrekel le kot neko vabilo: to je namreč pogoj, da dosežemo zveličanje. Zato nikakor ne zadošča, da uboge po-milujemo in jim izrazimo svoje sožalje. Bog od nas zahteva ljubezen, ki se izraža v krščanski dobrodelnosti, torej nekaj, kar zahteva našo žrtev, da smo zares solidarni z ubogimi. • Revež mora občutiti, da ga imamo radi, da nas njegovo trpljenje prizadene. Tudi sama molitev, če ni povezana z dejanji, ni zadosten izraz ljubezni. Marija ni podjezusovim križem samo nemo stala, ampak je z njim trpela. Z bližnjimi je treba
sotrpeti. V tem ubogi prepoznavajo našo ljubezen. Resnična ljubezen se ne izčrpa v tem, da uboge otroke pobožamo, se jim nasmehnemo, jih obdarujemo (znamenja družbe izobilja), temveč da zanje živimo. • Se ne šestnajstleten sem izrazil salezijancem v Gorici željo, da bi šel v misijone. Ti so me kar takoj poslali v Brazilijo, da bi se pripravil na delo med indijanskimi plemeni. Božji načrt zame pa je bil nekoliko drugačen. Namenil mi je delo med nepopisno revnimi in zapuščenimi otroki in njihovimi družinami. Ker sem vedno hotel biti zvest temu poslanstvu, sta me povsod spremljali Božja previdnost in pomoč.
Svoje delo sem začel v Zavodu sv. Terezije DJ v Corumba: ustanova, dobro urejena, v kraju, kjer v neposredni bližini ni bilo barakarskih naselij. Počasi sem ob večerih, ko sem končal svoje delo, začel zahajati vse dalje in dalje od zavoda.
•	Tako sem odkril drug svet: svet ubogih v nemogočih gmotnih in socialnih razmerah. Začutil se nekaj kot jasen namig, daje to polje mojega misijonskega dela. In sem začel sam, tako rekoč iz nič. Kakor don Bosko v Pinardijevi lopi tako jaz v skromni baraki, ki še stoji kot priča nečesa novega, kar je sčasoma preraslo v Don Bosko-vo deško mesto. Ustanova se je vsako leto širila: osnovne in poklicne šole, raznovrstne delavnice in mnogotere dejavnosti in projekti. V 42-ih letih obstoja Don Boskovega deškega mesta je šlo skozi to ustanovo nekaj deset tisoč mladih in njihovih družin, ki so se izšolali, se postavili na svoje noge in začeli drugačno življenje.
•	Kar je zame še posebej razveseljivo, da so se v ta odrešilni projekt za mlade zapisali tudi mnogi slovenski kristjani. Nekateri so pomagali že dalj časa priložnostno in neorganizirano. Pomočje potekala tudi po misijonski animaciji salezijan-ske inšpektorije v Ljubljani. Zadnje čase pa je stekla organizirana misijonska pomoč prek Misijonskega središča v Ljubljani, in sicer tako imenovano botrstvo, neke vrste začasna posvojitev revnih otrok na daljavo. Tako je dobilo svoje nove starše že več kot
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
ni vprašujejo: Oče Emest, kaj bo pa z nami, ko Vas več ne bo? In jaz pravim: Kaj bo z mano že sedaj, če me moji dobrotniki zapustijo! • Vsi živo čutimo, da je Bog z nami, da je On tisti, ki nam navdihuje pravo ljubezen do ljudi. Življenjska pot se mi počasi izteka, a v krščanskem zadržanju najdem jaz sam tolažbo in mir ter hvaležnost Bogu v upanju, da se bodo vedno našla plemenita srca, ki bodo nadaljevala moje misijonsko delo v Braziliji za lepše in dostojnejše življenje tistih neštetih revežev, ki mi jih je Bog zaupal. Njim sem posvetil svoje življenje, saj sem jih ves čas predano ljubil.
Naj dobri Bog naj blagoslovi vse dobrotnike, vse družine in prijatelje, posebej tise, ki ste posvojili moje sirote, ki zdaj zaradi vaše ljubezni to niso več.
ERNEST SAKSIDA salezijsnaski misijonar
MISIJONSKI KRIŽ ZA NOVE MISIJONARJE
Od 27. do 29. septembra seje zbralo 350 mladih, ki so že bili ali še bodo šli kot prostovoljci v misijonske dežele, vsak vsaj po dve leti. Pripovedovali bodo o svojih izkušnjah misijonarskega dela v revnih deželah. Navzočje bil tudi konzultor Svetovnega združenja salezijanskih sotrudnikov, Enrico Sacchi, in seveda vrhovni svetovalec za misijone, Francis Alencherry. V nedeljo, 28. septembra, je vrhovni predstojnik v baziliki Marije Pomočnice podelil misijonske križe novim misijonarjem: 16 salezijancem, 6 hčeram Marije Pomočnice in 26 laikom. Med laiki je tudi družina z dvema majhnima otrokoma.
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
tristo sirot v Corumba, ki lahko nadaljujejo s šolanjem in s pripravo na boljše življenje. Tukaj si niti predstavljati ne morete, kaj pomeni to za otroka brez vsega, da občuti radost: nekomu pa nekaj pomenim, nekdo me ima rad, nekdo skrbi zame, nekomu pa le ni vseeno, kaj bo iz mene.
• To je hkrati vabilo v imenu še množice drugih revežev, ki željno čakajo koga, ki bi postal dobrotnik- rešitelj njihovega življenja. Trkam na vaša srca, saj ti otroci, ki nimajo ničesar, potrebujejo obleko, hrano, stanovanje, šolo in seveda vzgojo, da se pripravijo za drugačno življenje. Če jih ne iztrgamo iz revščine in okolja, čejih ne vzgojimo za drugačen odnos do življenja in dela, bodo propadli v okolju, kije sicer tako surovo in nasilno in predvsem za mlade nadvse pogubno.
V našem misijonu že nekaj časa kot laiški misijonarji pomagajo razni prostovoljci, zadnja leta Anton Grm in Alenka Oblak. Kako močno bi potrebovali koga, ki bi bil med drugim tudi živa povezava med posvojenimi otroki in botricami v domovini. • Upam in prosim, da bo Don Boskovo mesto delovalo in opravljalo svoje poslanstvo tudi naprej za dostojno rast in človeško življenje tamkajšnjih revnih ljudi. Danes gledam na svoje delo: od tistih skromnih začetkov, ko sem bil sam in moje delo ni poznal nihče, pa do danes. Srečen sem, ko vidim, da so tudi ti ljudje spoznali, kaj je prava človeška ljubezen in solidarnost, zato mi ploskajo, me objemajo, izražajo svojo hvaležnost. Ker sem že v 85. letu življenja, me večkrat zaskrblje-

tri Alte P P
GUSTI HORVAT, SDB
Spet v Burundijii
Po šestmesečni odsotnosti zaradi zdravljenja v Belgiji in domovini (posledice avtomobilske nesreče) je misijonar Gusti Horvat 20. oktobra odpotoval in se srečno vrnil v svoj misijon v Ngozi - Burundi. Pred odhodom je mladim v rakovniškem gradu, kjer je postavljena razstava o delu slovenskih salezijancev v Afriki, odgovoril na njihova vprašanja. Nekaj jih posredujemo tukaj.
Rl
•	ŽIVLJENJE
Življenje zelo ljubijo, se ga veselijo, med revnimi na podeželju ni samomorov in drog. Življenje je težko, vendar vedno upajo na boljše. Otrok je veliko in jih imajo radi. Nerazumljivo pa je, kako v medsebojnih bojih drug drugega brez pomisleka ustrelijo.
•	BOLEZEN IN SMRT Bolezni se bojijo, smrt jim
vzbuja strah. K zdravniku gredo velikokrat prepozno ali pa ga sploh ni. Še vedno - tudi kristjani - radi obiščejo čarovnika. Umrlega sicer objokujejo, vendar ga pokopljejo še isti dan. To storijo kar sami in se na grobove več ne vračajo.
•	PREHRANA, STANDARD Živijo od tega, kar pridelajo.
Kakšno malenkost imajo za prodajo: kavo in čaj. Služb dejansko ni, razen učitelja in katehista. Vsakdanja hrana: fižol, banane, pa tudi grah, koruza, sladki krom-
pir, avokado, manjoka, meso zelo redko. Jedo sedeč na preprogi iz skupne sklede, z rokami. Podeželje pri nas še ne pozna civilizacijskih pridobitev: elektrike, hladilnikov, radia, televizije... Svetijo s petrolejkami.
•	ŠOLA
Osnovna šola je sicer obvezna, vendar je polovica otrok ne obiskuje, saj so staršem glavna delovna sila. Mnogi zato pridejo v župnijske šole dvakrat tedensko. Po osnovni šoli jih ima le peščica možnost nadaljevati na srednji šoli. Nekateri imajo srečo in se izučijo kake obrti. Sanje afriških otrok so: kako priti v šolo.
•	VERNOST
Skoraj vsi so kristjani, vendar vera še ni globoko zasidrana, saj je Cerkev mlada. Kot ani-misti nimajo težav s sprejemanjem krščanske vere. V preteklosti so bili čarovniki tisti, ki so obvladovali vse življenje. Da-
nes so prepovedani, vendar si ljudje v stiskah najdejo pot do njih. Sovraštvo med Hutuji in Tut-siji ni versko, ampak plemensko, obračunavanja pa so sila kruta.
•	TEŽAVE ZA MISIJONARJE
S strani ljudi jih dejansko ni, ker misijonarje cenijo, saj so vedno na njihovi strani in jim pomagajo. Bogati in vodilni pa jih ne vidijo radi, saj zaradi misijonarjev ne morejo tako despotsko vladati množicam. Vojna ne prizanaša niti misijonarjem: tako je izpostavljeno naše življenje in naše imetje, zlasti nismo varni pred oboroženimi nekontroliranimi skupinami. Tuje tudi jezik, saj na podeželju dejansko francoščine ne razumejo.
•	ODNOS NAS V DOMOVINI
Ker ni miru, tudi domačini
ne vidijo prave prihodnosti. Živijo iz dneva v dan. Mi jim pomagamo v vseh pogledih, vendar nam za to zmanjkuje sredstev in ljudi. Naš misijon šteje nekaj nad štirideset tisoč vernikov, pa smo samo trije: midva z g. Mlinaričem in domačin sobrat pomočnik. Daleč premalo za vse potrebe. Tu je veliko prostora za prostovoljce, za laiš-ke misijonarje ali strokovne delavce, ki s svojim življenjem in delom tem ljudem zelo jasno pokažejo, daje vernost v Evropi tudi kaj globljega.
OBISK S. KRISTINE LUZOVEC
Prvi dan meseca oktobraje po 58 letih obiskala domovino sale-zijanka iz Argentine, s. Kristina Lužovec. Kot devetletna deklica je po vojni skupaj s svojo družino bežala z rojstne Gorenjske (Zg. Brnik), da si reši golo življenje. Po nekajletnem bivanju v avstrijskih taboriščih je družina dobila zatočišče v Argentini, kjer je spoznala redovno ustanovo hče-
ra Marije Pomočnice. Don Bo-skov duh je mlado Kristino nagovoril in odločila seje posvetiti vse svoje življenje Bogu za mlade kot redovnica salezijanka. V štirinajstih dneh bivanja v svoji ljubljeni Sloveniji je obiskala svoje sorodnike, znance, nekaj sestrskih skupnosti in si ogledala nekaj kotičkov Slovenije, npr. Brezje, Ku-rešček, cerkev z Rupnikovim
TOMISELJ
MISIJONAR - ZLATOMASNIK
V nedeljo, 21. septembra, je bil med nami v župniji Tomišelj naš nekdanji župnik (1974-79), g. Nace Kustec, da bi skupaj obhajali njegov zlatomašni jubilej. Bilje tudi misijonar v Indiji, zdaj pa že več desetletij pridno deluje po raznih salezijanskih župnijah v Sloveniji. Verni ljudje v vaseh pod Krimom se g. Načeta spominjamo različno: po čudovitih pridigah, polnih zgledov, zavzetem pastoralnem delu, po velikem delu na materialnem področju, pa tudi po okusnih dobrotah, ki jih je znal pripraviti, ter po »šnofa-nju tobaka«... Zanj še danes velja misel, ki jo je izrekel ob slovesu iz župnije Tomišelj 1. 1979: »Z nasmehom sem prišel, z nasmehom odhajam. Ostanimo si prijatelji!« povzeto po zapisu Uroša P.
mozaikom v Grosupljem, kraje, ki spominjajo na Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta ... Kolikokrat je ponovila: Vi ne veste, kako sem srečna! Ob vrnitvi v svojo drugo domovino je s seboj odnesla krstni list, ki gaje dobila v domači župniji, Cerklje na Gorenjskem, kot dragocen dokument svoje pripadnosti Cerkvi v Sloveniji. Svoja doživetja domovine je s. Kristina odnesla sorodnikom v Argentino, med katerimi sta še sestra salezijanka in brat, salezi-janski duhovnik. s. IN
V »KERECEV SKLAD«
za salezijanske misijon(arj)e
ste od 1. septembra do 30. oktobra 2003 darovali: Beričič P., Brezavšček R., Čemažar N., DolinšekA., Fučka A., Gruden C., Hribernik P.,Jeglič M., Kiemenčič F., Kranjčan H., LuštrekM., Macerl I., Meglen 1., MeglenJ., Mrzel S., Nartnik C., Pajsar N., PerčičV., PodlipnikJ., Pojej., PoredošB., PuntarF., RutarK., StrnišaA., Škerlavaj B., ŠtuhecF., Urbanija L., VambergerM.,VidmarM.,Vukan M., Vukšiničj., ZorčecA., Žele V. in drugi neimenovani dobrotniki. Darujete lahko za posamezne misijonarje ali splošno za misijone, in sicer oddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transakcijski račun Salezijanskega vestnika (gl. str. 3) s pripisom "M1S" Vsem iskren »Bogplačaj!«
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
Seveda - delo zbiranja denarnih sredstev za plačevanje računov pa še zdaleč ni končano.
V prem letu izhajanja Salezi-janskega vestnika v slovenskem jeziku, ko seje začela gradnja cerkve Marije Pomočnice in zavoda ob njej, je bilo 1. 1904 zapisano:
»Marsikdo je že vprašal: Kako si upate začeti tako velikansko delo? Kako boste mogli zidati svetišče, ki bo stalo toliko tisočakov? Dobre osebe so vam že dale svoj dar in ne bodo mogle večveliko pomagati... Ta vprašanja so velikega pomena in bi nas strašila, ako bi zaupali samo v ljudi. Toda mi zaupamo v Marijino pomoč. Ona lahko navdihne druge dobrotnike, da nam prihi-te pomagat. Kakor drugodi, tako bo tudi tu Marija Devica vzbudila dobra srca, katerih do sedaj niti
ne poznamo ... naj Marija blagoslavlja delo zavzetih sotrudnic in naj v obilni meri poplača njih trud.« (DonBosko, 1/3, sept. 1904). IN KAKO POMAGATI? Še vedno lahko odstopite certifikat ali delnice. S pravnoveljav-no oporoko lahko zapustite svoje nepremičnine ali premičnine (oporoka: lastnoročno pisana ali overjena pri notarju). Za daljše obdobje lahko »posodite« določeno vsoto denarja (kot bi jo shranili v banki). Lahko pa nakažete denarna sredstva na naš tran-sakcijski račun (glejte na drugi strani pod »Sklad Rakovnik«).
Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in enkrat tedensko obhajamo evha-ristično daritev po namenih dobrotnikov in članov Masne zveze, janež POTOČNIK, ravnatelj salezijanskega zavoda Rakovnik
Bliža se 23. november, o letnica prihoda salez jancev na Rakovnik, k bo predstojnik slovenskih s; lezijancev blagoslovil začete obnovitvenih del v nekdanji šo ski stavbi (Angori - glej sliko Naš predstojnik pravi, da je v z; četku novega stoletja salezijai ske navzočnosti na Slovenske: obnova Rakovnika pravi projel.. stoletja. Kot pred sto leti se zavedamo, da zavoda ob cerkvi ne obnavljamo le za nekaj let, za generacijo ali dve, da tega ne delamo zase, ampak da se lotevamo obnove stavb, ki bodo služile generacijam, ki bodo zagotavljale salezijanskemu delu v prid mladih primerno okolje za stoletje in več ... Zato upamo prositi tudi vas za pomoč, ker kot don Bosko ne prosimo zase, prosimo za dobrobit tolikih mladih in njihovih družin, ker bi radivpre-novljenih prostorih naredili čimveč dobrega v korist mladih po don Boskovem vzoru.
Rakovniški možje so opravili že ogromno delo s pospravljanjem in odstranjevanjem vseh dotrajanih instalacij. Načrti so narejeni, čakamo na soglasja. V nekaj dneh bo vložena dokumentacija za gradbeno dovoljenje.
BOŽIČ - je praznik Življenja, je praznik Ljubezni. V svoji
veliki ljubezni je OČE na svet poslal svojega SlNA, njega, ki je
Pot, Resnica in Življenje.
MARIJA - je Mati Življenja: ker je ljubila Boga nad vse in
zato zaslužila, da postane Mati Njega, ki je Življenje samo.
Naj praznik Življenja in Ljubezni spodbuja vsakega izmed nas, da bi se kot Marija odprli Božji Ljubezni in jo velikodušno
razdajali v svet, ki jo tako potrebuje.
Iskreno se Vam zahvaljujemo za vse oblike Vaše pomoči: za vse
molitve in darovano trpljenje, za raznasanje salezijanskega vestnika in za denarne darove za razne namene.
Blagoslovljene božičnepraznike in o bik Božjega blagosbva
v novem letu 2004 Vam želimo
uredništvo Vestnika in vsisalezijanciz Rakovnika

SKLAD RAKOVNIK
Za obnovo Rakovnika ste od 1. septembra do 30. oktobra darovali:
Ambrožič M., Avsec A., Bartol A., Be-laj Z., Bezek I., Bogateč M., Brezavšček R., Butalin A. 2x. Cankar T., ČemažarN., Dežman F., Dolinšek A., Erlah A., Galetti M., Gorše M. in M., GrčarT. 2x, Grdadolnik l„ Gruden C., Heghtun R„ HribarV., Hriber-nik R, Ivkovič L., Jakopič M. in B., Jakša J., Jakše J., JavoršekB., Jeglič M., Jurak M., Jurca M. 2x, Juvan C., Karlovškovi, Klemenčič F., Knap A., KnezJ., KolarM., Kordan A., Koščak I., Kotar M., Kovačič J., Krajnc J„ KrajnikM., Kranjčan H., Lev-stek M., Likar A., Luštrek M., Macerl I., Ma-rinič J., MarovtS., Meglen J., Mihelčič M., MirtA. in J., Močan F., Modrijančič I., Mo-har A., Moškon M., Mrzel S., Murko E„ Nart-nikC., Nered, Nose J., NovakA., Novaki, OblakM., Onušič I. in M., OsredkarM., Otrin I., Oven M., Pečkaj K. in M. 2x, Pečlin A., Peternel F., PetkovšekJ., Petrič A., Pod-bregarT., Poljšak M., Potočnik F., Preseč-nik M., Prosen M., Prašek A., Pucko I., PuntarD., ResnikP, RetuznikN., SadarM., salezijanci Kodeljevo, sestre Frančiškan-ke BS, sestre sv. Križa, Šolar J., Stržinar V., Šimenc-ovi, Škerlavaj B., Škrabl R, Šo-lincV., ŠpanA.,Štalec A. in J., Štrukelj M., Štuhec F., Šturm L., Tekavec M., Tudjina J., Uran A., UrbanijaL. 2x, UrbanijaS., Ur-šič A., Velkavrh J., Vidmar M., Vozelj A. in V.,VukanM.,VukšiničJ. in S. 2x, Zaman i., Zorčec A., Zorko T., Zornik Z., Zupančič M. 2x, Živec M. Več N. N. namesto cvetja najjrob ob smrti salez. duhovnika Franceta Skrabla in nekateri neimenovani dobrotniki. Vsem darovalcem iskrena hvala.
povrnil
Svoje prispevke lahko izročite osebno, po poštni nakaznici ali nakažete na transakcijski račun.
Salezijanci, Rakovniška6 1000 Ljubljana.
M 24200-9004141717, sklic 00 06
Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK'ter nas tudi obvestite o namenu nakazila ali pa prosite poštne in bančne uslužbence, da pri sebi res vpišejo namen plačila.
Oa kronike
Salezijanskega zavoda na RAKOVNIKU Zvezek 1942-1971
JANUAR 1952- NOVEMBER 1952
25. januar. Iz Karlovške 22 se seli na Rakovnik Dom gospodarskih učenk v poslopje za cerkvijo, kjer je bila prej milica.
14.	februar. Že drugi dan neprestano sneži tako hudo, daje že 1,7 m snega. Ves promet je ustavljen.
16.	februar. Padlo je toliko snega, daje nevarnost plazov s streh in nevarnost, da se porušijo hiše.
17.	februar. Prišla sta dva miličnika, da moramo takoj zapreti cerkev in mora ostati zaprta, dokler ne spravimo snega s strehe ... Popoldne smo se vsi spravili na streho in odmetavali sneg.
5. marec. Ravnatelj zavoda je dobil odločbo od notranjega odseka, daje kaznovan z denarno kaznijo 5.000 ali 25 dni zapora, ker je dopustil, da sejevcerkvi na Rakovniku dne 17. 2. 1952 vršila maša - baje kljub prepovedi komandirja LM.
23. avgust. Dobili smo odmero davkov za leto 1951 v znesku 257.000 din. Naredili smo pritožbo.
25. avgust. Šentjakobska II. gimnazija se seli na Rakovnik, kjer se hitro urejuje, ker bodo 1. septembra že popravni izpiti tukaj.
10.	september. Dobili smo odločbo, da nam odvzamejo prostore pod cerkvijo (katakombe), in sicer so dodeljeni ti prostori MLO Upravi za notranje zadeve.
11.	oktober. Dobili smo položnico, da moramo do 15. tega meseca nakazati MLO (Mestni ljudski odbor) 426.000 din na račun davkov. Popoldne je začelo hudo snežiti, vsa narava je že odeta z belo preprogo.
15.	oktober. Opoldan so prišli organi UDB in naredili preiskavo v pisarni in kapelici. Odnesli so 71 knjižic »Ura češčenja« iz razlogov čl. 151 do 154 ZKF.
16.	oktober. Popoldne sta bila klicana na UDV ravnatelj in zakri-stan Franc Sušnik zaradi molitvenikov »Ure češčenja«.
31. oktober. Zaradi izterjatve davčnih zaostankovje bil izvršen rubež naslednjih predmetov: 1 krava mlekarica, 1 telica, 1 kobila, 6 prašičev, 1 pisalni stroj in 1 ročna slamoreznica. Če do sobote 8.11. ne bo celotni davčni dolg poravnan, bodo odvzeti predmeti prodani ...
2. november. Prodali smo šivalni stroj za 40.000 din, da bomo lahko dali nekaj na račun za davke in tako preprečili rubež.
11. november. Dobili smo odločbo na našo pritožbo glede davkov. Nič ni znižano. Zahtevajo takojšnje plačilo.
14. november. Prodali smo telico rudniškemu župniku za 36.000 din. Čez pol ure, ko so telico odgnali, so že prišli z davkarije po denar.
18.	november. Izveden je rubež. Odpeljali so nam 4 prašiče, kobilo in kravo ter odnesli pisalni stroj. Dve svinji so pustili, čeprav sta zarubljeni, ker ima ena 10 mladičev, druga pa je breja.

^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003

»K Bogu
so odšli po plačilo
naročniki Salezijanskega vestnika,
člani Mašnezveze
in molivci za duhovne poklice
Bedenejože, Sentrupert na Dol.
Beg Elza, Celje
Camplin Terezija, Lendava,
poverjenica Salez. vestnika Cernič Anton, Lj. Rudnik Ferenčak Franci, Brežice,
poverjenik Salez. vestnika Kočevar Neža, Gavce Krapec Andrej, Ižakovci l.enarčič Izabela, Šempeter pri Gorici Lesjak Tilka, Ravne na Kor. Lotrič Tilka, Ljubljana Maleš Anica, Tunjice pri Kamniku Pasičnjek Ema, Petrovci, Boreča Petrič Marija, Vrhnika Pezdirc Mile, ZDA Pirnat Martin, Maribor Pristovnik Amalija, Vojnik,
poverjenica Salez. vestnika Prosenc Marija, Izlake Roje Marija, Šempeter pri Gorici Saksida Cirila, Gorica, Italija Sodjajože, Koprivnik Škrabl France, salez. duhovnik Vučko Verona, Črensovci
Dr. FRANCE ŠKRABL
salezijanec duhovnik
*8.6.1940 +4.9.2003
10.septembra smo napokopališču Ljubljana Rudnik k večnemu počitku pospremili duhovnikasalezijanca, dr. Franceta Škrabla, docenta na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Pogrebno svečanost je vodi i msgr. Alojz Uran, v navzočnosti skoraj stotih sobratov duhovnikov, med katerimi sobilitudi:pred-stojnik salezi-jancev, g. Lojze Dobravec, ter dekan Teološke fakultete, dr. Alojzij Slavko Snoj, skupaj z mnogimi profesorji steološkihfakultetv Ljubljani in v Mariboru.
Rajni duhovnik, dr. France Škrabl, se je rodi 18.6.1940 v kraju Žiče, Očetu Francu in mami Pavli, rojeni Olup, so se rodili trije otroci: France, Pavla in Janko. Za Francetovo življenjsko pot je bilo odločilno srečanje ssalezi-janskim duhovnikom Martinomjurča-kom iz bližnje vojn iške župnije. Le-ta ga je seznani I z don Boskom in ga povabil, naj nadaljuje šolanje nasalezi-janski šoli. Takoje France leta 1955 odšel v srednjo šolo najprej na Reko, nato pa vZadar. Leto noviciata je preživel na Reki in 16.8.1957 naredil prvezaob-Ijube vsalezijanski družbi.
Po uspešnoopravljeni maturi in vojaški dolžnosti je jeseni 1.1962zače! študij bogoslovja-prvaštiri letaještu-diral v Ljubljani, zadnji dve pa v avstrijskem Gradcu, kjer je poleg študija opravljal delo vzgojitelja v tamkajšnjem salezijanskem dijaškem domu.
V duhovnika je bil posvečen 29. 6. 1968 vopatijski cerkvi v Celju. Po novi maši je kot kaplan deloval v župnijah Ljubljana Moste, Cerknica in Rakovnik, kjer je opravljal tudi službo ekonoma vsalezijanski skupnosti. Z veliko iznajdljivostjo in zavzetostjo je nekdanje gospodarsko poslopje spremenil v primerno bivališče za bogoslovce in druge sobrate skupnosti.
Z namenom, da bi razširil in poglobil svoje znanje, so ga predstojniki poslali na podiplomski študij v Rim. Odločil sejezaštudij pedagogike na Fakulteti za pedagoške vede Salezijan-ske papeške univerze v Rimu in jo po nekaj letih uspešno zaključil kotdok-torznanosti.
Leta1981 je postal župnikžupnije svete Terezije na Kodeljevem (1981 — 1985) ter hkrati voditelj Katehetskega centra in urednik zbirke rakovniških Knjižic. Nato je bil prvi predstojnik v novoustanovljeni skupnosti Dobrega Pastirja v Rudniku v Ljubljani, ki je postala hkrati sedež Katehetskega centra. V Rudniku je preživel vsa nadaljnja leta svojega življenja, zaznamovana z vsestranskim zavzetim delom. Leta 1983 je postal predavatelj pedagogike in andragogike na Teološki fakulteti v Ljubljani, občasno pa je predaval tudi na njeni enoti v Mariboru. Kot vod itel j Katehetskega centra je bi I dolga leta urednik mnogih zbirk, sči-mer je pomembno prispeval k bogati-
tvi in širjenju študijske literature s področja katehetike in pedagoških ved v slovenskem prostoru. Kot urednik zbirke rakovniških Knjižic si je prizadeval, da bi različne verske in vzgojne vsebine približal čim širšemu krogu bralcev. Dolga leta je kot zavzet častilec Marije Pomočnice skrbel za pripravo Marijanskega koledarja. Vrsto let je tudi skrbno pripravljal in vodil študijska potovanja slovenskih duhovnikov in katehetov po Evropi. Tako jim je širil obzorja in utiral pot do novih spoznanj. Dolga leta je bil član in nekaj let tudi vodja Medškofijskega katehetskega sveta Slovenije. Bil je tudi član različnih evropskih in mednarodnih katehetskih združenj in v njih dejavno sodeloval.
Čeprav je bilo njegovo delo predvsem študijskega značaja, je ves čas rad pomagal tudi pri delu po raznih župnijah (Bučka pri Škocjanu, Dobrna, Grahovo pri Cerknici).
V	času težke bolezni (kostni rak), ki se je začela oglašati pred dobrim letom, je v sebi gojil močno voljo do življenja in dela, a bolezen ni ponehala. Vse svoje trpljenje je daroval za Cerkev, zlasti za nove duhovne poklice, Izčrpan od dolgotrajne bolezni in utrujen od hudega trpljenja je v četrtek, 4. septembra, sklenil svoje zemeljsko življenje. V trenutkih njegovega od hoda v več nost so b i I i v molitvi ob njem njegov brat Janko, sestra Pavla in sobrata Tone Košir in Franc Drobnič, ki mu je podelil zakramente za umirajoče. Njegova 84-letna mati pa ga je z molitvijo spremljala na njegovem rodnem domu.
V	orisu pokojnikove življenjske poti je njegov predstojnik med drugim izpostavil nekaj njegovih temeljnih drž. Pokojni France je bil človek neutrudnega dela, saj je bil prepričan, da s svojim delom prispeva svoj delež za srečo in odrešenje ljudi, zlasti mladine. Druga njegova lastnost je bila velika ljubezen do Cerkve, tako vesoljne kot krajevne. Kot predavatelj na Teološki fakulteti si je prizadeval, da bi nove duhovnike, katehete in druge pastoralne delavce kar najbolje pripravil za delo v Cerkvi na Slovenskem. Z izdajo mnogih knjig je želel pomagati katehetom pri poučevanju in staršem pri vzgoji, vsem pa pri rasti v veri in v poglobitvi duhovnega živ-

^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
GORJE
msMi
Skupina molivcev Salezijan-skega molitvenega združenja za duhovne poklice iz župnije Bočna, ki je bila ustanovljena v času misijona 1. 2002, seje lepega oktobrskega dne podala na romanje v Veržej. Da bi si ogledali tudi lepote naše domovine, smo se peljali po regionalni cesti od Slovenskih Konjic, Polj-čan, Štatenberga, Ptujske gore, Ptuja, Ormoža, Ljutomera v Veržej. Vračali pa smo se na relaciji Radenci, Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Celje, Bočna.
Cilj romanja je bil ogled Sa-lezijanskega zavoda Marijanišče, kjer nas je sprejel misijonar in
voditelj molivcev g. Ivan Turk. Seznanil nas je s pomenom in zgodovino zavoda ter z delovanjem salezijancev. Za nas je daroval tudi sv. mašo v obnovljeni kapeli. Ogledali smo si zavod s kapelo Marije Pomočnice kristjanov. Po prijetnem srečanju in druženju smo se odpeljali še na ogled Babičevega mlina na Muri. V Radencih smo si s pomočjo tamkajšnjega župnika ogledali cerkev sv.Cirila in Metoda. Pot smo nadaljevali v Maribor, kjer smo šli v stolno cerkev in obiskali grob bi. škofa Antona Martina Slomška. Romanje smo zaključili v prijetnem razpoloženju z željo, da bi ga še kdaj ponovili.
Marija Robnik
Ijenja. In še ena lastnost je bila izpo-stavljenaob uri slovesa. Pokojni France je bil človek neomajne zvestobe Bogu in človeku. Zvestobo redovniš-tvu induhovništvu je cenil kot najvišjo vrednoto. Življenje je sprejemal kot dar, ki ga mora deliti z drugimi, in kot nalogo, ki jo mora zvesto izpolniti. V zvestobi in vedno večji predanosti Bogu je zorel zlasti v zadnjem obdobju trpljenja in velikih preizkušenj, v katerih ga je Bog dokončno prečistil in pripravil, da je lahko kot dobri in zvesti siužabn i k stop i I v veselje svojega Gospoda.
Id
MARIJA PODJED
Sredi meseca avgusta je odšla v večnost po zasluženo plačilo Marija Podjed, po domače Klemenova Micka iz Cerkelj na Gorenjskem. Živela je sama v svoji hišici. Vse življenje je bila zelo delavna.Vsako delo je z veseljem opravljala in vestno izvrševala izrek: Moli in delaj! Svoje močijerazdala za blagor bližnjih. Če je le mogla, je ljudem pomagala na polju ali v kuhinji. Kdor jo je prosil za pomoč, mu jez veseljem pomagala. Vsak dan je bi la pri sv. maši. Dokler je mogla, je hodila z veseljem prepevat na kor. Tudi potem, ko je bila od starosti v postelji, je rada prepevala. Umrla je v 94. letu starosti. Več časa je s svojo skromno pokojn i-no podpirala enega kandidata za duhovni poklic vželimljem. Prejemala je Salezijanski vestnik in rada darovala za sv. maše. Vse, kar je imela, je velikodušno razdala.Tudi svoj domek je velikodušno darovala za blagor in potrebe naše župnije. Zato smo ji vsi hvaležni. Več let je rada prihajala na srečanje v molitveno skupino. Bog ji je naklonil dolgo življenje in ko je bila že priklenjena na posteljo, ji je vsako nedeljo župnik prinašal sveto obhajilo. Ob slovesu soji zapeli domači pevci, ob grobu pa pesem V nebesih sem doma.
Majda K.
NOVEMBER - DECEMBER - 2003
ZAHVALNI DAN: "GLEJ, TVOJA MATI!"
Otroci, animatorji, starši, sodelavci, sestre HMP, župan občine Bled in vsi, ki smo se v soboto 18. oktobra v Gorjah pri Bledu udeležili Zahvalnega dne 2003, smo v srcih posneli in ohranili veliko lepih fotografij. Med drugim so v našem spominskem albumu: gostoljubni animatorji, program v telovadnici OS Gorje, delavnice, srečolov, sv. maša, ki jo je daroval domači župnik g. Ko-Ija. Pa še prelep sončei pogled na Gorje z okolico! Jesen ni samo čas, ko se zahvaljujemo za poljske pridelke. Je tudi čas, ko se živahni poletni utrip umirja in se družina ponovno lahko zbere. To smo čutili tudi vsi zahvalničarji: skupaj smo, ker smo družina, ki jo povezuje Marija, Pomočnica. Ker tudi za vsakega od nas velja, kar je bilo lepo izrisano in oblikovano na panoju z geslom zahvalnega dne: Glej, tvoja mati!	s. M. Š.
MLADINSKI CEH (kraj bo še določen)
15.-16. november (tema: mladostnik); 10.-11. januar (tema: skupina) in 28.-29. februar (tema: homo ludens): Mladinska akademija pripravlja tri usposabljanja animatorjevzapridobitevnaslova»animatorskupine<' Informacije in prijave: Matej Cepin
BLED 30.12.-1. januar: duhovne vaje in silvestrovanje za srednješolce in študente. Informacije in prijave: s. Irena Jakljič, s.Marija Imperl SV. PRIMOŽ NA POHORJU 30.12.-1. januar: silvestrovanje za mlade. Informacije in prijave: s. BrigitaZelič, s. MojcaPipan ŽELIMLJE 12.-14. december: duhovne vaje za srednješolce. Informacije in prijave: Peter Pučnik
ZELIMLJE
nmmmm
19.-21. december: priprava na božič
za dekleta 5.-8. razreda. 9.-11. januar: duhovne vaje za dekleta 6.-8, razreda. Informacije in prijave: s. Irena Jakljič, s.Marija Imperl 5.-7. december: duhovne vaje
za fante in dekleta 7.-9. razreda. Informacije in prijave: Peter Pučnik
ZELIMLJE 28.-30. november, duhovne vaje za ministrante Informacije in prijave: Peter Pučnik
RAKOVNIK
23. november, nedelja, ob 15.00 OBLETNICA PRIHODA SALEZIJANCEV V SLOVENIJO in ZDRUŽENI MLADINSKI PEVSKI ZBORI
Sveto mašo ob 15.00 bo vodil predstojnik slovenskih salezijancev, g. Lojze Dobravec, ki bo tudi blagoslovil začetek obnovitvenih del v nekdanji šolski stavbi oz. Angori. Pridigo bo imel odgovorni za salezijanske sotrudnike na svetovni ravni, g. Stjepan Bolkovac iz Hrvaške. Vabljeni prijatelji salezijanske družine, častilci Marije Pomočnice in sv. Janeza Boskater prijatelji lepega petja.
ROMANJE
V DON BOSKOVE KRAJE ZA MLADE bo od 23.-27. aprila 2004. Zaanimatorjeoratorija, patudi za druge mlade, ki so dejavni v mladinski pastorali. Podrobnejši spored bo objavljen v naslednjih številkah Vestnika. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do konca marca'04. Cena petdnevnega romanja je 25.000,-SIT. Vabljeni!
Prijave sprejema: Janez Potočnik, RakovniškaB, 1000 Ljubljana.
Tel. 01/427.3028, gsm041/215.711 ali e-mail: janez.potocnik@salve.si
mmmmMm
•	Matej CEPIN, Rakovniška 6,1000 Ljubljana: tel.01/427.7140 gsm 031.313.031, e-mail: matej.cepin@skavt.net
•	s. Irena JAKLJIČ, Partizanska 6,4260 Bled; tel.04/574.1075,
•	PeterPUČNIK, Želimlje 46,1291 Škof!jica;tel. 01/470.2123, gsm 040/360.729 e-mail: peter.pucnik@guest.arnes.si
s. BrigitaZELIČ, Vorančeva 19,2360 Radlje ob Dravi, tel. 02/887.1495
sAtl
M p&znate.
Imri mlak
bi šel v nebesa. Veliko boš še moral narediti: ozdravel boš, prejel boš duhovniško obleko ... postal boš duhovnik... in potlej ... potlej boš z brevirjem pod pazduho moral veliko potovat ... in brevir boš dal v roke še mnogim ljudem ... šel boš zelo daleč, zelo daleč.«
Ko je don Bosko to povedal, je odnesel popotnico nazaj v cerkev. Nekaj dni pozneje je vročina nenadoma popustila, Janez pa je odšel v Castelnuovo na dolgo okrevanje.
Nekaj časa sta se Buzzetti in Cagliero spraševala, kaj neki je videl don Bosko, ko je vstopil v sobo.
Odgovorje dal don Bosko sam pozneje: »Stopil sem na prag, ko sem nenadoma zagledal veliko svetlobo. Čisto bel golob, ki je imel oljčno vejico, seje spuščal nad bolnikovo posteljo. Ustavil se je samo nekaj centimetrov od bledega obraza Cagliera in mu spustil vejico na čelo. Takoj se mi je zazdelo, da so se stene sobe odprle in se raztegnile v neizmerna daljna in skrivnostna obzorja. Okrog postelje seje pokazal množica čudnih, robatih postav. Imeli so videz divjakov velikanske postave. Nekateri so imeli temno kožo, tetovirano z rdečimi znaki. Ti velikani ponosnega, a žalostnega obraza, so se sklonili nad bolnikom in so drgetajoč šepetali: Če bo ta umrl, kdo nam bo prišel pomagat?'
Videnje je trajalo nekaj trenutkov, sam pa sem začutil globoko prepričanje, da bo Cagliero ozdravel.«
T. Bosco, Za vas živim, Ljubljana (Salve) 2001, str. 166s
^^^ NOVEMBER - DECEMBER • 2003
Strašna novica je prišla v Turni julija. Kolera je napadla Ligurijo in pobrala tri tisoč ljudi v Genovi. Prvi primeri vTurinu so se pojavili 30. in 31. julija. Središče kužne bolezni je bilo naselje Dora, malo stran od don Boskovega Valdoka.Venem mesecu je umrlo 500 ljudi.
Na praznik Marije Snežne 5. avgusta je don Bosko govoril fantom. Začel je z obljubo: »Če boste vsi v milosti Božji in ne boste storili nobenega smrtnega greha, vam zagotavljam, da se ne bo nobenega prijela kolera.«
Potem jih je povabil: »Potrebni so bolničarji in asistenti, ki bi skrbeli za okužene. Če kateri čuti, da bi lahko šel z menoj v bolnišnice in zasebna stanovanja, bomo skupaj naredili dobro in Bogu všečno delo.«
Še isti večer jih je bilo na seznamu štirinajst... pozneje še več. Fantje so bili razdeljeni v tri skupine: največji so bili na delu v bolnišnicah in po hišah. Druga skupina je krožila po cestah in odkrivala nove bolnike, tretja, skupina najmlajših, je ostala v oratori-ju, pripravljena na pomoč.
VELIKANI Z ŽALOSTNIM OBRAZOM
Nekega večera proti koncu avgusta se jejanez Cagliero, bilje star 16 let, ko se je vrnil iz bolnišnice, počutil slabo. Morda je v zadušljivi vročini tistih dni jedel pokvarjeno sadje. Zdravnik, ki gaje don Bosko takoj poklical, je izrekel hudo diagnozo: »Tifus je.«
Vročina gaje mučila ves september. Zadnje dni meseca, bila
gaje le še kost in koža, seje čutil na koncu svojih moči. Dva zdravnika, ki sta bila poklicana na posvet, sta izjavila, daje njegovo stanje brezupno. Svetovali so, naj se mu podelijo poslednji zakramenti.
Don Bosko se je močno vznemiril. Tega fanta je imel nadvse rad. Ni imel poguma, da bi mu sporočil žalostno novico. Prosil je Jožefa Buzzettija, naj to stori on, vendar obzirno. Medtem je šel v cerkev po popotnico.
Jožef Buzzetti je komaj povedal Janezu, ko je vstopil don Bosko z Najsvetejšim. Ni šel naprej: za nekaj trenutkov seje ustavil in gledal v prazno, kakor da bi videl nekaj, česar drugi niso mogli videti. Potem seje približal bolnikovi postelji. Nekaj gaje globoko spremenilo. Žalost, vznemirjenost, ki sta se mu malo poprej brala na obrazu, sta izginili. Bilje vesel in seje nasmehnil.
Janez je zamrmral: »Ali bo to moja zadnja spoved? Moram res umreti?«
Don Bosko je s trdnim glasom dejal: »Ni še prišel čas, da
salve
pri prava za tisk • založba • video • trgovina
JEZA
Jeza je boleče, močno in zapleteno čustvo. Kdor pa zna krotiti svojo jezo, se veliko nauči o samem sebi.
V	Terapiji od A do Ž boš našel praktična navodila, kako ti lahko jeza pomaga pri oblikovanju lepote tvoje duše.
POGUM
Pogumni ljudje vedo, daje vsakdanje življenje polno preizkušenj, kjerzmagujejosamo pogumni. Nitreba biti velik heroj, kajti pogumni ljudje so veliki v drobnih vsakdanjih odgovornostih.
V	Terapiji od A do Ž boš spoznal, da so srečni samo tisti, ki sanjajo svoje sanje in so pripravljeni za njihovo uresničitev plačati določeno ceno.
Jože Brojan In Erna Puclhar
SNEŽINKE PLEŠEJO
Ilustrirane pesmi o mamici, medvedku, bistrem potočku, soncu, liščku, lačnem ščinkavcu, polžku, jajčku za Špelo In še mnogo drugih stvari za najmlajše.
Karmen Spellč in Karmen Jenič
DOMINIK SAVIO
Pobarvanka- življenjepis fanta, ki je v salezijanskem oratoriju sprejel in uresničil nasvet sv. Janeza Boska: »Dominik, če hočeš postati svet, bodi vesel!«
Svetniki
varuhi - zavetniki - vzori
^mmmd
JEZUS LJUBI VSE OTROKE
Pobarvanka,
ki najmlajšim razkriva njihov vsakdanjik.
BOG JE DOBER 1
Svetopisemska pobarvanka, ki najmlajše vodi od stvarjenja do nastanka Izvoljenega ljudstva.
ČRNA SUKNJA
Strip o škofu Frideriku Baragu, misijonarju med kanadskimi indijancl
SVETNIKI - VARUHI, ZAVETNIKI, VZORI
Napete zgodbe in živobarvne ilustracije o svetnikih in zavetnikih, ki so ustvarjali današnjo Evropo in krščansko kulturo. Spomin nanje je večen. Ime, ki gaimam, je nadaljevanje svetnikovega življenja. Njegov zgled me izziva, da mu hočem biti podoben vsaj veni kreposti
info@salve.si
www.salve.si
trgovina je odprta: • vsak delovni dan	8.00 - 1	16.0
• ob sobotah	8.30 - 1	12.3
• ob romarskih shodih	13.00 - !	17.3
tel.: OI 427 73 10 • Rakovniška6 • 1000 Ljubljana