p od ložn iške obveznosti do zem ljiškega gospostva , km ečko p reb iva ls tvo po osebnem po loža ju , de lavc i v ag ra rnem gospodars tvu , ag ra rna p rem oženjska razm erja in raz­ redn i bo ji ag ra rnega p reb iva ls tva . Od tega je več ino pog lav ij obdela l Sergej V i l f a n , ki je z n jim i znova dokazal svo jo izredno g lob o ko in te m e ljito , h k ra ti pa š iro ko znan je o ob ravnavan i p rob le m a tik i te r sposobnost n jenega znanstvenega obdelovan ja . N ič ne zaos ta ja ta za n jegovim i p rispevk i obe pog lav ji, ki sta ju obde­ la la druga dva a v to rja in sou redn ika kn jige : pog lav je o pod ložn išk ih obveznostih do zem ljiškega gospostva , ki ga je nap isa l te m e ljit poznava lec teh obveznosti iz zgo ­ dov insk ih v irov Pavle B l a z n i k in pog lav je o razredn ih bo jih agra rnega p re b i­ va ls tva , ki mu je jedro ob ravnavan je razredn ih bo jev tega p reb iva ls tva v fevda ln i d ružb i (z d rugo besedo »km ečkih uporov«) izpod peresa našega zgodov ina rja — sp ec ia lis ta za te bo je Boga G r a f e n a u e r j a . Delo, ki so ga o p ra v ili ti tr ije a v to rji, ne im pon ira sam o po svojem obsegu in po svo ji te m e ljito s ti. Dokazu je nam h k ra ti, kako ko ris tn o in uspešno je lahko pog lob ljeno raz iskova lno de lo v tis tih znanstven ih vejah, ki so vg ra jene v so lidno zgradbo k u ltu re naroda, ne da bi pri tem m orale, pa tud i m ogle s led iti vab ljivem u k licu po neposredn i povezavi s po trebam i p rakse in združenega dela. Sam o v prid je n jihov i kakovosti, da podobnim , vabam a li skušn javam n iti ne m ore jo s led iti, tud i če bi to želele. K n jig i je tud i v prid , da se je s svojo, zgora j označeno zasnovo dokončno p re lev ila od p rvo tne , m očno leks ika lne zasnove ce lo tn e »G ospodarske in d ružbene zgodovine S lovencev«. Nam geogra fom seveda ta druga kn jiga , v ka te ri p rev ladu je jo d ružbenorazvo j- na, de lom a ce lo m očno pravnozgodov inska vp rašan ja , ni tako blizu kako r nam je b ila prva, čeprav se seveda njena p rob lem a tika m ars ik je veže s p rob lem i, obde­ lan im i v p rv i kn jig i in so to povezavo a v to rji na š te v iln ih m estih tud i podčrta li. V endar je tud i za nas podrobna p rou č ite v po jm ov kakršn i so soseska, župa, ag ra rne skupnos ti, zem ljiško gospostvo in podobno izredno d ragocena in nu jna za razu­ m evanje t. im. »agra rne geogra fije« in g e o g ra fije podeželja sp loh. Celo ob po­ g lav jih o ag ra rn ih de lavc ih (sosesk in ih in p lan insk ih p a s tirjih , d n in a rjih , gozdnih de lavc ih , v in ič a r jih itd.) se naša zan im an ja s tika jo , š e posebno bi b ilo ko ris tno , če bi se t is t i naši geogra fi, ki se u kva rja jo posebej s t. im. »socia lno« geogra fijo , poskuša li o b o g a tit i z zgodov insko razvo jn im i v id ik i, čeprav se jim zde m orda m alo preveč odm akn jen i, de lom a po p rav ic i, ke r je razvo j o s tro p re k in ila d inam ika sodobne de a g ra riza c ije in u rba n iza c ije podeželja, ki je us tva rila č is to nova d ru ž ­ bena razm erja in sprož ila nova družbena g iban ja , s ta ra pa ko t s ledove p re tek los ti m očno po tisn ila v ozad je in včas ih ka r p reveč v pozabo. Č eprav k p rob le m a tik i, ki jo obravnava ta druga »družbena« kn jiga , geogra fi s svo jim delom nism o m nogo p rispeva li, vse kako r m anj ko t k p rob le m a tik i prve kn jige , nam je v zadoščen je , av to rjem kn jige pa ve lja p riš te ti v zaslugo, da so pri uporab i lite ra tu re upošteva li tud i t is te drobce , ki sm o jih p rispeva li. S ve tozar Ilešič Potresni zbornik. Izdala obč inska kon fe renca SZDL To lm in . Za lož ila tem eljna ku ltu rn a skupnos t To lm in . 496 s., T o lm in 1980. Ob s lovesnem zak lju čku g lavne po tresne obnove izdana kn jiga je posvečena vsem de lovn im ljudem , ki so sode lova li p ri obnovi p rizade tega Posočja. Čeprav je delo istega izda ja te lja in za ložn ika (ured il J. D olenc), nim a ob iča jnega naslova T o lm in sk i zbo rn ik , ki bi mu b ila to tre tja š te v ilka (druga je izšla I. 1975). Razlog uv id im o že ob prvem in na jda ljšem p rispevku z naslovom »Potresi v Furlaniji in Posočju leta 1976, kratka seizmološka zgodovina in seizmičnost« (s. 17— 80) izpod peresa znanega se izm ologa V lada R i b a r i č a . O bravnava ne le Posočje, tem več vse jugovzhodne A lpe med Verono in G raško ko tlino . O pisu je vse na jm očne jše po ­ trese po I. 1116. Med n jim i je posebnost na naših tleh na j jač ji po tres iz I. 1511, ko se je šest u r po prvem ka ta s tro fa ln e m sunku z ep icen trom v Id riji (M =6 ,9) sred išče p rem ikov p rese lilo v 50 km odda ljeno F u rla n ijo (M = 7,0— 7,2). N ovosti p rinaša tud i op is p litvega a m očnega be ljaškega po tresa I. 1348, ki je izzval podor z gore D obrač v Z iljs k o do lino . Potres 1976 R iba rič podrobne je op isu je po k ra jih na fu r ­ lansk i in naši s tran i meje. V e rje tno je na p rošn jo u redn iš tva dodal p isec še raz­ lago osnovn ih po jm ov iz m oderne se izm olog ije , in ta ko n jegov č lanek da leč p re ­ sega loka ln i pomen. D rugi prispevek, ki presega m eje to lm inske občine, je de lo M ilana O r o ž n a - - A d a m i č a (s. 81— 122) z naslovom »Učinki potresa leta 1976 v Posočju«. Isti a v to r je podobno š tu d ijo o b ja v il že v G eogra fskem zbo rn iku XIII in o n je j sm o v našem časop isu (GV 1979) že po roča li. Tu se je p isec bo lj o s redo toč il na posoške k ra je , in delež p reb iva ls tva brez va rn ih b iva lišč po po tresu — v okv iru k ra jevn ih skupnos ti — p rim e rja l s p o k licn im p reb iva ls tven im s tan jem in razvojem . Na osnovi obo jega je izde la l ka rto tip o v p rizade tos ti k ra jevn ih sku p n os ti v to lm in sk i obč in i. Pomen take razč len itve de lno uv id im o iz č lanka ing. S. U r š i č a o posoškem km e tijs tvu v popotresnem razdobju , ka te rega s ta n je ni rožna to . N a jveč km etov to lm inske obč ine je v s ta ros tnem razredu nad 70 let, s redn ja ve liko s t km etije je 2,25 ha oz. 0,25 n jiv in 1,2 travn ika , na jveč re jcev go ji le 1— 3 krave in skupno š te ­ v ilo govedi še nazaduje, čeprav m lečna p ro izvodn ja rah lo ras te in se š ir i m eha­ n izac ija . T ravna zem ljišča se še vedno k rč ijo , čep rav ima T o lm inska na jugodne jšo k lim o za tra vn o p ro izvodn jo . K m e tijs tvo da je res sam o še eno dese tino narodnega dohodka v obč in i, a bi vseeno lahko zad rža lo izse ljevan je . Po O rožnovi š tu d iji so po tresno na jbo lj p rizade ti k ra ji obenem tud i na jbo lj km etijsk i. Zdi se zato, da sama obnova stavbnega fonda še ni zadostna za sa n a c ijo gospodars tva . M ed a v to rji p rispevkov, ki jih je nad tridese t, na jdem o še dva geogra fa . Sergej K o g l o t govo ri o o rg a n iz ira n os ti reg ije p ri o d p ra v lja n ju pos led ic e lem en ta rn ih nesreč, Radovan L i p u š č e k pa podrobno op isu je in s š tev ilka m i te r fo to g ra ­ fija m i dokum en tira sprem em be v k ra jih med K obaridom in Bovcem. O sta li p rispevk i so ze lo raz ličn i po vseb in i, k v a lite ti in do lž in i. G eogra fsko podobo pos led ic po tresa dobro po ja sn ju je jo neka te ri g radben išk i č la n k i, iz ka te rih zvemo za m ed ite ransk i način g radn je s tavb s p res labo tno povezanostjo e lem en­ tov k a m n itih ko n s tru kc ij, za rad i česa r so b ile ob fu rla n ske m in črnogo rskem po­ tresu poškodbe še posebno hude. A rh ite k t Peter F i s t e r v svojem č lanku ni p rep ričan , da je b ilo po trebno s ta ri B reg in j ta ko re ko č iz ra vna ti z zem ljo in zg ra ­ d iti novega. P otresn i zbo rn ik je p rv i ko lik o r to liko ce lo v it p rikaz kake ve like ka ta s tro fe na S lovenskem . K d o ku m e n ta c iji po tresn ih sprem em b m nogo p rispeva jo zelo š tev ilne č rno -be le in neka te re barvne fo to g ra fije ; m noge so delo M. O rožna-A dam iča. D obro bi b ilo , če bi se ta P o tresn i zb o rn ik znašel na kn jižn ih po licah vseh po tresno ogrožen ih kra jev S loven ije . Zaka j p rila go d ite v na po tresno nevarnost in ž iva za­ vest, da se lahko ka ta s tro fa ponovi, rešu je im ov ino in ž iv ljen ja . To zavest bi m o­ ra li š ir it i z las ti geogra fi, ško d a , da po tres iz I. 1976 ni b il geogra fsko p roučen z vseh v id ikov , ki jih pozna geogra fska teo rija . Ko preberem o kn jigo , im am o p rije tn o zavest, da je naša družba tud i v prim eru po tresa I. 1976 so lid a rn o s tn o razm erom a h itro odp rav ila po tre sn o škodo, tako kot p ri vseh povo jn ih ka ta s tro fa ln ih po tres ih v naši državi. I. Gams Mag. Robert Gary Minnich, The Homemade World of Žagaj. An In te rp re ta tio n o f the » P rac tica l Life« Am ong T ra d itio n a l P easant-Farm ers in W est Haloze — S loven ia , Jugos law ia . S o c ia la n trop o lo g isk in s titu t U n ive rs ite te t i Bergen. Bergen, 1979, 250 s tran i, 22 fo to g ra fij, 4 sk ice , 5 tabel, 3 karte , 80 b ib lio ­ g ra fsk ih navedb in s lovensko -ang lešk i s lova rček neka te rih za š tu d ijo pom em bnih pojm ov. A v to r kn jig e je A m eričan iz K a lifo rn ije , k je r je d ip lo m ira l iz p o lito lo g ije in se v pod ip lom skem š tu d iju p reusm eril v š tud ij soc ia lne an tro p o lo g ije . Na pred log m en­ to rja je odšel nada ljeva t po s td ip lom sk i š tu d ij na m lad in dobro o rg a n iz ira n soc ia l- n o a n tro p o lo šk i in š titu t p ri U n iverzi v Bergenu na Norveškem . P od ip lom ski š tud en tje tega in š titu ta raz isku je jo po na jra z lične jš ih de lih sveta, vendar do M inn icha ni b il n ihče v evropsk ih so c ia lis tič n ih d ržavah. Ju g o s la v ijo oz. S loven ijo si je M inn ich izb ra l za to , ke r je p reko žene S lovenke (d ip lom an tka F ilozofske fa k u lte te v L jub ­ lja n i) S loven ijo že poznal in se naučil tud i neka j s lovenščine . Po nasvetu p ro f. dr. V lad im ira K lem enčiča si je izb ra l za p roučevan je Haloze ko t eno na jm an j raz ­ v itih s lovensk ih p o k ra jin . P odpisan i sem mu ko t raz iskova lec H aloz in tam ošn ji