Štev. 30 (Tek. račun s pošto. -. C. con la Posta)
V Trsta, petek 23. jsl)
Izhaja vsak petek dopoldne. Naslov: TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 37 ali pa: Via Imbriani t/lll.
—0O0
Izdaja: konsorclj MALEGA LISTA
MALI
TBONIK ZA NOVICE IN POUK.
Leto IV.
C. Con.
«MALI LIST« - Tiieste
-EJSKO KNJIŽICA (Dr- ' LJUBLJANA (JUGOS,
'H.
!0 lir
-oOo
Odg. urednik IVAN PREŠEL
Mali koledar.
Petek. 23. julija : Apolonij, Liborij. Sobota, 24. Kristino, Roman. — Nedelja, 25.: apostol Jakob (Radoslav). — Ponedeljek, 26.: lAtoa, Valent. — Torek, 27.: Natalija. — Sreda, 28.: Nazarij, Viktor (Zmagoslav). — Četrtek, 29.: Marta, Beatrika. — Petek, 30.: Julita.
MALE NOVICE
Nezgoda pri dela.
Št. 29. «Malega lista» z dne 16. julija je bila zaplenjena radi članka z naslovom «Sežanska podprefektura«. Dekret, s katerim je bil list zaplenjen, pravi, da članek «Sežanska podprefektura« vsebuje kritiko, ki ni ravnodušna (non equamine) in sodbe, ki niso spoštljive za gosposko (giudizi non riguardosi per 1’ Autorita), vsled česar bi lahko razburjal duhove z nevarnostjo za javni red.
V današnji številki smo ponovili nekatere stvari izpustivši seveda razpravo o sežanski podprofekturi. Čitatelje in naročnike prosimo potrpljenja in vstraj-nosti.
Smrt pisatelja.
V nedeljo 11. julija je umrl v Ljubljani starosta slovenskih pisateljev, dr. Fran Detela. Rodil so je 3. decembra 1850. v Moravčah na Gorenjskem. Gimnazijo je študiral v Ljubljani vedno kot odličnjak. Na Dunaju se je pripravljal za profesorski stan in tovariševa! v društvu «Sloveniji» mnogim slavnim možem. Za profesorja je služil v Her-nalsu in Dunajskem Novem mestu. Potem je prišel za ravnatelja .na gimnazijo v dolenjsko Novo mesto. L. 1906. je stopil v pokoj. Spisal je veliko povesti in nekaj dram. Vsi njegovi spisi so zabeljeni s šaljivostjo in satiro, pa tudi z dobrimi nauki (Malo življenje, Prihaja č, Tujski promet, Svetloba in senca, Pegami in Lambergar itd.). Detela je bil mož krščanskega prepričanja in vzoren tudi v zasebnem življenju. Narod ga ohrani v blagem spominu. Naj počiva v Bogu !
Ljudsko štetje.
Leta 1921. je bilo ljudsko štetje. Sedaj so izšle statistične tabele o prebivalstvu Julijske krajine. Skupno število prebivalstva je padlo. Leta 1910, je bilo v teh krajih 948 tisoč 525 ljudi, leta 1921. pa 919.987. Padlo je torej za 3%. Dvanajst 'judi so našteli starih čez 100 let, 39 j.h je bilo starih čez 95, a čez 90 jo bilo 238. Po občevalnem jeziku našteva statistika Hrvatov 92.800, Slovencev 258.944, Nemcev 4185.
Sleparski tiči.
Ivan Alberini iz Benetk in Lojze Mon-SUidi iz Milana sta hodila po Trstu to po ^6ki nabirat oglase. Govorila sta, da izi-na dan reškega velesejma poseben č&sopis in da bodo ti oglasi vsem trgovcem koristili kar se da. Nabrala sta od bank in podjetij velike svote naprej plačanih oglasov. Sedaj so jih v Reki vtaknili v špehkamro, ker sta sleparila. Trgovci ne pustite se odirati od postopačev!
Bolgarija in Rnmunija.
Ti dve državi se grdo gledata. V mirovnih' pogodbah je Rumunija dobila deželo E*obrudžo ob izlivu Donave v Črno morje.
tisti meji so baje sedaj začeli bolgar-ski četniki napadati rumunske straže; o-
pa vračajo milo za drago. Države Male entente se bodo kmalu spet sestale na Posvetovanje in pritisnile na Bolgarijo zaradi obmejnih nemirov, ki jih četniki Povzročajo.
Kipar.
Franco Gorše, učenec slavnega Meštro-'l^a se je nasolil v Trstu in ima svoj &telj0 v ulici Bartoletti 3,-
Zemeljski plaz uničil kmetijo
Cela vas v nevarnosti.
Letošnje dolgotrajno deževje imelo je hude posledice za vas Pečice nad Ponikvo v Sloveniji O tem poročajo časniki :
Dne 14. julija okrog 13. popoldne se je usul kakih 50 m širok plaz čez poslopja zakoncev Franca iiu Rozalije Sle-menšek, p. d. Mihelaka v Pečicah. Uničil jima je nov vinograd s kakimi 4000 trsi, strl zidano stanovanjsko hišo, da je zdaj kup razvalin, uničil marof (gospodarsko poslopje) z mlatilnico, slamoreznico in vsem kmetijskim orodjem, zasul kapelo Matere božje, prenovljeno pred 2 letoma, uničil velik sadonosnik mladih dreves, polnih zelenega sadja, podsul in ubil 2 vola, kupljena par dni prej za 9000 Din., pokopal nov kozolec s senom in vozovi vred, uničil klet z vinom in jabolčnikom ter sodov za 100 hi, razrval do 3 orale rodovitne zemlje in zasul občinsko cesto s prstjo 4 m na debelo.
Pogled na te razvaline je strašen. Trsi in drevesa ležijo križem, polomljene strehe štrlijo iz zemlje, podrta kapelica se komaj vidi iz zemlje. Ljudje prihajajo od vseh strani in s solzami v očeh zapuščajo kraj nesreče. In vse to se je zgodilo v 2 minutah.
Nevarnost plaza so sicer opazili že
pred tednom, toda vse je sodilo, da plaz vzame kvečjemu vinograd in hišo; nihče ni pričakoval, da bo plaz tako širok. Dne 14 julija je nevarnost postajala čedalje večja. Začeli so izpraznjevali hišo, jo razkrivali, da rešijo vsaj opeko. Delali so domači in sosedje. Med razkrivanjem pa začne tramovje pokati, delavci zbežijo, zemlja se zgane im v par trenutkih uniči, kar doseže.
Vsa vas, ki šteje 4 hišne številke, je zatrepetala groze, kei ljudje sodijo, da je v nevarnosti vsa vas. Razpokline so se pojavile že pred dnevi na sosednih poslopjih, znamenja na bližnjih vinogradih kažejo nove plazove. Vas je prislonjena h gori, na kateri so deloma vinogradi, deloma hoste. Gora obstoji iz laporja, ki ga pokriva ilovica. Deževnica podteka ilovico in povzroča plazove.
Razen Slemenška sta oškodovana dva posestnika, katerima je plaz vzel dele vinogradov, in eden, ki je ob lep kos sadnega vrta. Vsa vas je prizadeta zaradi nerabne ceste, po kateri je dovažala poljske pridelke. Gospodarstvo Franca Slemenška pa je naravnost uničeno. Brez izdatne tuje pomoči ne more obdelovati ostalega mu posestva, ne preživiti svoje družine.
d—
■MIHEC
MIHEC' °d soI.nca in straha se Potim.
se vedno tresem in bojim.
II ven • Ja* pa pogumno tu stojim;
J AIVLU ■ če v dežju ne, se v luknji ohladim.
Velikanske poplave v Jugoslaviji
Letoxnje zgodnje poletje ni bilo p-let ju nič prav podobno. Po raznih delih sveta so bile hude nevihte, plohe in poplave. V Jugoslaviji so silno trpele dežele ob velikih rekab. Najhujši sta bili Drava in Donava. Predno je deževje konec vzelo, napravilo je še zadnjo in naj večjo povodenj. O ti povodnji posnemamo iz časnikov sledeča poročila.
Nasip ob Donavi zrušen.
V četrtek se je ob 8 zvečer opazilo na nasipu 7 km od Apatina v smeri toka poseben majhen izvirek vode. Zlato se je okrog njega zgradil nasip, da bi se voda v novem bazenu izenačila z gladino v sami Donavi. Ob 9. pa se je na tem mestu pojavila kalna voda kot znak, da preti nasipu velika nevarnost. Inženirji so takoj pripravili velike vreče peska in betona ter so začeli luknjo za luknjo mašiti. Že je izgledalo, da mo mogoče nasip rešiti pred porušenjem, kar se je nenadoma ob 3. zjutraj nasip na 50 m daleč z velikanskim hruščem in truščem porušil in čezenj je začela dreti voda, kakor pri kakem sopotu in se začela valiti v bačko ravnino. Slika je bila strašna. V prav kratkem času je bilo veliko ozemlje, skupaj 19.000 juter pod vodo. Poplava je grozila bližnjim krajem. Radi tega so ustavili promet Bogojevo-Sonta. Vsled tega razliva je upadla Donava za 25 cm. V poplavljenih krajih je bilo zadnji dve noči veliko deževje, kar je zelo oteževalo utrjevanje nasipov.
Poročilo iz Osijeka.
Pri nasipu Resfala se je porušil nasip. Inženirji in delavci so takoj začeli vodo graditi, kar se jim je posrečilo in so pro-drto luknjo zasuli. Ker se je podrl nasip pri Apatinu, se je vodni nivo znižal za pol metra. Pri Bogojevu so razstrelili prvi stalni nasip na daljavo 600 m. V nasip so navrtali 12 lukenj in vanje nasuli 220 kg smodnika. Z razstreljevanjem nasipa hočejo izenačiti vodni nivo v bazenu, v ka-
terega je voda včeraj vdrla, ko se je podrl nasip pri Apatinu. Če se ne bi to napravilo. bi voda v nekaterih mestih, zlasti na tistih, ki so nasproti porušenemu nasipu, začela rušiti drugi nasip, vsled česar bi ozemlju grozila nova nevarnost.
Belgradi.
Deli belgrajskega mesta, ki (leže ,oib Savi, so bili pod vodo. Ljudje so se vozili s čolni do svojih stanovanj. Promet na rekah je (bil zelo otežkočen.
Sava poplavila Sisek.
Iz Siska so poročali : Sava je porušila nasip in voda se je razlila po mestu. Poplava je tolikšna, kakršna niti ni bila pred sto leti, ko je bila zadnja velika poplava. Preko noči je tudi Kulpa zelo na-rastla. Ker se je nasip porušil in se je razlilo veliko vode, se je vodna gladina zelo znižala. Sedaj Sava ne teče več po stari strugi, ampak precej na desno mimo Siska.
Koliko je škode.
Tudi po drugih delih državo so bile povodnji. Zato ni lahko oceniti škode. Sodijo pa, da je skupna škoda vsled letošnjih poplav okroglo dve milijardi dinarjev. Kralj sam si je ogledal razne poplavljene kraje in tolažil obupano prebivalce. Tudi razni ministri so se podali i na kraje nesreče in obljubili vladno podporo. Dobrodelna drilštva so osnovala nabiranje prostovoljnih prispevkov za po-: moč oškodovanim.
V dveh urah iz drevesa papir.
Da se natančno prepriča, v kolikem času je mogoče izdelati iz drevesa papir, je neka papirnica v Nemčiji oni dan napravila poskus. Blizu papirnice so ob 7.35 pričeli podirati drevo. Nato so ga o-majili, razžagali itd., tako da je ob 9.34 bil papir že izgotovljen ter bil kolobar takoj odposlan v bližnjo tiskarno. Točno ob deseti uri so dečki že po mestu raznašali časopis, katerega papir je pred 2 in pol ure še rastel.
Plačaj !
Razprodajalec časopisov Nikolaj Lan-zi iz Avezzana si je prilastil po krivem večjo svoto denarja odi razprodaje raznih listov, katerim bi bil moral izkupiček izročiti. Za ta prestopek je dobil 14 mesecev zapora in 700 lir globe.
Za italijansko šolo v Beljaku.
Društvo «Dante Alighieri« hoče v Beljaku na Koroškem ustanoviti šolo za o-troke ondotnih Italijanov. Avstrijska vlada je v to privolila; toda občina v Beljaku se upira.
«Hotel za pijance«.
Ruska vlada je tudi začela preganjati pijančevanje. Kogar zasačijo pijanega, vlečejo ga v posebno hišo, ki se zove .< Hotel za pijance«; tam ga v sveži vodi okopljejo, mu osnažijo obleko ter ga denejo spat v čedino postelj. Kadar se zbudi, mora vse to pošteno plačati, če ne, ostane v »hotelu«, dokler ni ves račun; poravnan. Kdor nima sam, plačati morajo zanj sorodniki ali gospodarji. Če ga potem zasačijo drugič, mora plačati še globo ali iti v zapor za 15—30 dni. Nepoboljšljivi pijanci se internirajo v posebnem zdravilišču, kjer morajo piti mleko.
KJE SE KUPI «MALI LIST» V TRSTU.
V šentjakobskem okraju prodajajo «Ma.li list« :
Roncelj, via S. Marco 26.
Bello, via Bemini 1.
Segolin, via Industria 16.
Voltolina, via Molin a vento 18.
Cecchini, via deli’ Istria 52.
Pečnik, piazza Pestalozzi 2.
Buffa, via del Rivo.
Morpurgo, Caanpo S. Giacomo 19.
Pri Sv. Ivanu :
Prosen, Sv. Ivan.
Železnik, Largo Boschetto 556.
Bizjak, via S. Cillino.
Podlboj, Boschetto.
Godina, Vrdela.
Dva neumna sta si jih povedala.
V nekem malem ruskem mestecu se je zgodil pred kratkim smešen dogodek, ki le slučajno ni imel žalostnih posledic,. Poginil je psiček neke stare gospe. Žalostna starka je sklenila pokopati svojega ljubljenca, položila mrtvega psa v zaboj in ga peljala ven iz mesta z eno-kolnico, da bi ga pokopala. Zunaj jo je srečal komunistični mladinec, član Zveze brezbožnikov in je začel briti šale, fretš, da je greh za tako pobožno gospo pokopati psa brez župnika in zvonenja. Starka se je razjezila in odgovorila, da je bil njen pes — komunist, zahteval je v oporoki, da ga pokopljejo brez cerkvenih obredov. Brezbožnik je takoj naznanil to žalitev politični oblasti. Starko so zaprli in izročili sodniji. Vendar so imeli sodniki usmiljenje in so jo oprostili ker je bila izzvana.
Utrujenost
Postavili smo slovensko besedo za tujko «dcfetizem», katera je dandanes v časnikarski rabi in zadnje čas« na mnogih ustnah ali bolje v mnogih peresih.
Kaj je ta utrujenost.
Kdor hitro teče ali se pri delu prena-penja ali se bojuje in ruje z nasprotnikom, čuti kasneje upehanost in potrebo oddiha, počitka. V javnem življenju narodov se tudi opaža nekaj podobnega. Ob izbruhu vojne je bilo n. pr. po mnogih krajih zlasti med vladajočimi ober-narodi naznansko navdušenje za boj. Zlagali so pesmi, zbirali zlato, celo v znanstvenih spisih poveličavali vojno. Ko pa vojne le ni bilo konec, jelo je navdušenje pojemati in nastopile so skrbi, kaj bo. Pesmi in slavnostni govori so potihnili, ljudje so se začeli spogledovati nekam skrivnostno in pomenljivo. Začela se jo splošna trudnost, naveličanost. Ti reči so rekli defetizem. Po vseh državah je bil in je posili naredil konec vojne.
Novo navdušenje.
Med tem ko so ljudje kazali vedno bolj očitno, da so vojne do grla siti, začelo je narode objemati novo upanje. Wilsonov evangelij o samodločbi je zopet prižgal plamenico navdušenja in plamen je zaplapolal visoko. Njegov blesk je premamil celo razborite in skušene ljudi, da so se prepuščali razbrzdanim nadam na lepše življenje malih narodov, katerim bo Amerika prinesla na krožniku moč in prostost.
Tudi v ti reči je za navdušenjem prišla trudnost in razočaranje. Ljubljanski mestni svet je bil že sklenil imenovati Dunajsko cesto po Wilsonu. Pokojni župan Tavčar pa je modro počakal z izvršitvijo tistega sklepa. Čas je dal prav županu in cesta je ostala stara častljiva Dunajska cesta. Menda je še do danes. Wilson je že malodane pozabljen v Evropi.
Komunizem.
Delavski sloji, ki so svoje čase spoznavali socializem, so h koncu vojne postali vedno bolj radikalni, ostri in bojeviti v svojem naziranju. Na Ruskem je ta bojevita manjšina prevladala v socialistični stranki. Ime «boljševiki» je posta-
lo	slavno. Ko so liberalci zrušili carsko vlado, se boljševiki niso zadovoljili, ampak so v kretkem zrušili še liberalno republiko. Osnovali so komunistično republiko sovjetov.
Podobno kakor v Rusiji so judovski a-gitatorji zavzeli moč tudi na Ogrskem, toda le za malo časa. V Nemčiji, v Italiji v Jugoslaviji se komunistična revolucija sploh ni mogla razviti tako daleč, da bi prišla do državne moči. Pa kljub temu je narode tresla močna mrzlica navdušenja. Vse je hotelo biti «komunist». Vsaka nezadovoljnost, vsaka želja po izboljšanju je bila «komunizem». V ljudeh je bilo trdno prepričanje, da bo s komunizmom in diktaturo proletariata konec
PODLISTEK
Svoje 'kratke počitnice fsem porabil, da sem obiskal nekatere znamenitejše može Osapske doline in, sem skušal najti stare priče iz domače zgodovine; nekaj listin sem našel v arhivih, nekaj so mi poročali starejši možje. Kar sem u-gotovil, sem zapisal, da se otme pozabi.
I.	O CERKVI SV. KLEMENA.
O tej cerkvi ni danes ne duha ne sluha; mlajši rod vobče ne zna, da so ime-
li	v župniji nekoč cerkev sv. Klemena, le ustno izročilo govori še o njej. Ne mladi ne stari pa ne poznajo imenitnosti cerkve sv. Klemena za našo narodno zgodovino.
vsega zla na srvetu; zaključena bo doba ki se je začela z Adamom, in zemeljski raj se bo spet odprl. Gorje tistemu, bi bi se drznil kaj ugovarjati in razdirati prelepi sen prihodnjosti.
Tudi za tistim vsesplošnim komunizmom je prišlo razočaranje. Ni prinesel, kar je obetal, ni se uresničil niti na Ruskem ne, kjer so boljševiki postali neomejeni gospodarji.
Nacionalizem.
Tudi nacionalizem, kakor se kaže po Evropi, je neke vrste duševna mrzlica bolezen, ki izčrpa duševne sile in zapusti občutek praznote, utrujenosti. Izobraženci prej ali slej pridejo do spoznanja, da je narodni bog majhen in smcšer malik, pa si iščejo novih idej in širšega obzorja ali pa utonejo v blatu materializma. Preprosto ljudstvo pa s svojim zdravim čutom še prej pride na to, da je nacionalizem napet mehur, ki se mora razpočiti prej ali slej.
Kako je pri nas.
Neka naveličanost in trudnost se opaža povsod po Evropi. Ideje, porojene pred poldrugim stoletjem v veliki fran-
Kako je
FRANCIJA.
Vsa Francija je trajno razburjena, ker vrednost, papirnatega franka kar naprej pada. Fmcozi so bili pred leti zelo ponosni na svoj kredit. Frank je veljal kot posebno trden denar in so se ga celo v drugih državah posluževali kot merila denarne vrednosti. Toda sam v sebi ni bil frank več zdrav in že pred enim letom jo bolezen očitno izbruhnila. Dognalo se je, da je banka brez vednosti državnega zbora tiskala par miljardic več kakor je izkazovala. Tisto reč to takrat za silo pomašili s poznejšim parlamentarnim sklepom. Toda stroj za tiskanje bankovcev se je vrtil naprej ib nobena vlada ga ni znala ustaviti.
Vzroki padanja.
Bankovci 90 neke vrste državno dolžno pismo. Če vlada z državnimi dohodki in stroški tako gospodari, da se ob letu pokaže dobiček ali pa vsaj ravnotežje, tedaj ima zadostna sredstva in ne rabi posojila. Če se pa pri letnem obračunu pokaže izguba, primankljaj, tedaj mora vlada delati nove dolgove. To se zgodi na trojen način. En način je isti kot pri gospodu, ki si da hlače narediti, potlej se pa krojaču skriva in s plačilom zateguje. Vlade napravljajo ceste, železnice, mostove, bojne ladje, topove in dirugo, podjetnika, ki je delal, pa puste čakati, češ nikar se ne boj, pri državi je najbolj varno, samo potrpeti moraš. Drugi način je ta, da finančni minister vzame pri banki posojilo, da plača državne stroške. Kot zadolžnico pusti banki «zakladne liste«, ali pa razpiše veliko državno posojho na «obveznice» (obligacije). Tretji način za-
Kje je stala cerkev sv. Klemena? Če greš po poti iz Trsta čez Žavlje proti Plavjam, zapaziš, da se par minut od Oreha odcepi pot proti Milam (Mugg;a) Takoj v začetku odcepa vid'iš most, ki mu pravijomost sv. Klemena. Na desno od mosta, če greš proti Milam, vidiš velik topol, 50 metrov od mosta. Tam na tistem mestu je stala cerkvica sv. Klemena, kakor mi je pokazal g. Ivan Hrovatin, po-domače Miško, iz Beliglava v Plavjah štev. 151. in kakor sem dognal iz farnih knjig v Ospu.
Kdaj so zgradili cerkev sv. Klemena?
To se natanko ne da dognati. Zgodovina pa nam poroča naslednje: Sv. Klemen jo bil četrti papež, kajti sv. Peter je umrl leta 67. po Kristusovem rojstvu. Lin je bil papež od 67. do 76., Anaklet od 76. do 88. in Klemen od leta 88. do 97. Cesar Trajan, ki je preganjal kristjane, je pregnal Klemena do Črnega morja (v Rusiji). Tam so svetega papeža s sidrom na vratu v
coski revoluciji, so po desetletjih navdušenja pokazale svojo pomanjkljivost. Vsa zgradba revolucionarnega liberalizma se nevarno maja in leze vsaksebi. Za mrzlico napredka je prišla trudnost.
Tudi v našem narodu in v naši deželi se opaža neka splošna naveličanost. Socializem, komunizem, liberalizem, nacionalizem — vse je skrahiralo. Duša naroda je pregloboka, da ne bi občutila kako so vse teorije malenkostne in prazne. Narod si želi veliko več; želi si idealov, ki ga morejo prevzeti do globin njegovega bitja in ga dvigati nad. vse to smešno in malenkostno zemeljsko vrvenje. Ni mu za teorije, ki se danes oznanjujejo in jutri zametajo, hoče se mu stalnosti, jasnosti, gotovosti.
Ta utrujenost, ki se opaža po deželi, ni zlo, ni v škodo. Narod je prebolel že hude bolezni in bo prebolel tudi moderne «izme». V globinah njegove duševnosti se giblje mlada in sveža sila, ki bo vedno močneje vrela na dan. Sledovi utrujenosti bodo izginili in prišla bo pomlad veselega in čilega delovanja. Vprašanje ostane le, ali bo inteligenca umevala klic nove dobe.
politiko
dolževanja pa je v tem, da vlada kar nove bankovce natisne, ko jih starih zmanjka.
Francoske vlade so močno izurjene v delanju dolgov. Na vse tri načine so zakopane v dolgove. Vsako leto je primanjkljaj in dolg mora rasti. Vsak dolg pa vpije po vračilu. To vpitje začelo je tudi lahkomiselnim Francozom 'slednjič sive lase delati: Če pojde tako naprej, bo država falirala, kakor falira trgovec ali kmet, ki se je prezadolžil.
Dvojno mišljenje.
Med višjimi glavami v Franciji je mnenje o falimentu razdeljeno. Eni pravijo: Gorje Franciji, če bo njeno državno gospodarstvo faliralo. Ves svet gleda nanjo. Povsod je francoski denar veljal kot trden in zanesljiv; tujci imajo milijone naložene v frankih ali po francoskih bankah. Če postane frank ničla, bodo vse zgubili in svoj živ dan ne bodo marali več imeti opravka s Francozi, če bodo pa Francozi zaničevani in osamljeni, bodo tudi obubožali in zgubili bodo svoj politični ugled in veljavo v zboru držav.
Druga stran pa tako govori:	Franka
ne moremo več rešiti; bolan je in se bo iztegnil. Zato je bolje, da mu prikrajšamo smrtni boj. Država je tako zadolžena, da se ne bo nikoli več izmazala. Zato treba napovedati bankrot. S tem bodo vsi dolgovi naenkrat izbrisani. Stare franke im zadolžnice vseh vrst bomo vrgli v peč, potlej bomo pa naredili nov denar, ki bo zdrav in krepak in z njim bo prišlo spet blagostanje v deželo; z blagostanjem pa bo prišla tudi veljava in politična moč.
morje potopili. Nad njegovim grobom so pozneje kristjani postavili cerkvico. Ko je sv. Ciril, slovanski blagovestnik, rojen leta 827., oznanjal evangelij ob Črnem morju, je rešil ostanke sv. Klemena. Leta 863. sta sv. Ciril in Metodi prenesla truplo sv. Klemena na Moravsko in pozneje v Rim, kjer so zgradili cerkev, v kateri so shranili ostanke sv. Klemena in v kateri so kasneje pokopali tudi sv. Cirila. Še dandanes stoji v Rimu častitljiva cerkev sv. Klemena, ki mora biti cilj vsakega slovanskega romarja, ki gre na božjo pot v večno mesto. Takoj po tem dogodku so Slovani radi gradili cerkve v Čast sv. Klemena in med temi so postavili tudi podi milskimi hrilbi ob mostu cerkvico v čast velikemu mučeniku Klemenu, ki je Slovanom zelo mil svetnik, zlasti odkar sta naša blagovestnika nosila njegove ostanke.
Kaj znamo o cerkvi sv. Klemena ?
Med ostanki starih osapskih urbarjev
Kdo bo zmagaL
Vse kaže, da bodo zmagali tisti, ki govore za fialiment. To ne bo prvi vzgled državnega bankrota. Avstrija n. pr. je po napoleonskih vojnah napovedala bankrot leta 1811. Vendar je že 1. 1813. spet imela vojno, 1. 1815. pa je bila vodilna država v Evropi. Podoben je zgledi same Francije. Francoski kralji 18. stoletja so kopičili dolg na dolg. Prišla je revolucjia 1< 1789. in velika zmeda v vsem državnem gospodarstvu. Ko je pa Napoleon vzel vajeti v roki, je brž spravil voz na cesto. Po svetovni vojni je tudi Nemčija uničila svojo «miarko»: za milijardo mark si dobil vrč piva. Te marke so pometali v smeti in vpeljali novo «rentno marko«. Tudi nakdanji ruski rubelj je propadel in danes velja zlati «červonec». Propadla je poljska marka in za njo so prišli «zloti». Za dunajsko krono so prišli «šilingi».
Zadnji padec vlade.
Briand si je dolgo prizadeval sestaviti vlado, ki bi krepko vzela v roke ozdravljenje franka. V svojo zadnjo vlado je sprejel zopet znanega Cailaux-a (Kajb), v katerega so upali vsi, ki so želeli rešiti frank in čast države. Caillaux se je lotil dela. Odstavil je guvernerja državne banke, kateri je pripravljal bankrot, namesto da bi pomagal utrjevati valuto. Potem je Caillaux sklical na posvetovanje strokovnjake v takih rečeh, da bi naredili načrt za ozdravljenje. Na podlagi njihovih nasvetov je slednjič stopil pred državni zbor in povedal v bistvu to: Gospodje poslanci, vas je preveč in tukaj od samega klepetanja ne pridemo do jasnih in določnih sklepov. Če vladi zaupate, glasujte za to, da se ji da polna moč do novembra. Ta polna moč naj obsega pravico, najeti posojilo na tujem, naložiti nove davke in če bo sila, porabiti tudi zlato, katero leži v kleteh državne banke. Polna moč je potrebna, da ne bo vlada prisiljena pred časom izdajati svojih načrtov in se noč in dan otepati poslančevskih muh.
Ta predlog za polno moč je zbornica zavrgla. Zanj je glasovalo 245 poslancev, proti njemu pa 288'. Briandova vlada je nato še isti dan v celoti odstopila.
Kriza parlamenta.
Izkazalo se je vnovič, da liberalni par-Tamentarizem ni več zmožen vršiti svoje naloge. V času, ko je država v največji stiski, mislijo voditelji vsak na svojo stranko in osebo, nekateri pa delajo kar naravnost za svoj žep. Briand, ki je že neštetokrat sestavil vlado, se je sedaj izrazil, da ga ne veseli več to delo. Njegov naslednik je Herriot. Pa tudi on s to zbornico ne bo dolgo oral. Priti bodo morale nove volitve. Za volitve pa je potrebno, kakor trde nekateri, spremeniti dozdanji volilni red. Nastane veliko vprašanje, ali bodo vpeljali' •moderen’ volilni red, po katerem se 'bo glas ljudstva bolj natančno kakor doslej slišal iz krika in hrupa bankirskih mešetarjev. Če se to ne zgodi, bo položaj države vedno bolj obupen, dokler ne vstane zopet kak Napoleon,
in knjig sem našel še nekaj podatkov, ki se tičejo cerkve sv. Klemena. Gotovo je, da je bilo okrog cerkve pokopališče. Dne
2.	avgusta 1619. je umrl neki Ivan Du-gan v Kortinah in pokopali so ga na grobišču sv. Klemena. 22. avgusta 1619. so na istem pokopališču pokopali Nikolaja Bertok-a, 14. aprila 1620. nekega Jurija Kordo. 14. oktobra 1622. so pokopali Marino, hčer Šterana Dugan-a iz Pristave.
11.	aprila 1627. so istotam pokopali Ivana Bertok-a iz Kortin, 6. julija 1627. Je-rolima Kordo iz Plavij. 20. novembra 1641. se je vršil pogreb s sveto mašo pri sv. Klemenu. Pokopali so Katarino Sudič iz Kortin. 29. avgusta 1651. je pokopal tam župnik Gregor Mikol neko Jedrt Magnj-na. Zadnji opis pokopa pri sv. Klemenu sem zasledil 23. marca 1670. Nekega Ivana Piciga iz Pasje vasi (v mrliški knjigi je pisano «ex parochia Pasja vas«), so našli umorjenega v bližini sv, Klemena in so ga tam pokopali.
Deseti brat
na
Korajžnu sm pršu do grence, d’ bom šeu skuzi, pa j' blu tulku vahtarjeu jn tfrencjagrou, d’ sm se mougu kr na peti zasukat jn; naredit po nemško kirtajh, če ne pa u keho. Z Bugam Šmarna g_.ra jn moje zaobluha doker ne dobim legiti-macjo jn kontrofe ! U Studenem je glih k maši zgonilu; kukar star peuc sem šeui kr na kor d' pom če bo treba tud’ an ma- «
lu zabasirou. Alt, glej ga uraga ! Peuke so se «špetirale za note kukar uotroci za žingelčke žangelčke«. Med mašo so pa neki fantalini travo sušili jn anu taku grdo pesem čiukali, d’ se m’ je kr grauže-lu. Reučki ne vejo kaj je Buh o nedeli za-pisou. Tam na novi cesti pod Zagonom so uodprli an;o novo uoštarijo, k’ se notr po noč jn po dneu ceha. Šuštarji godejo na meh, ta ponočne farfale, pa plešejo de je greh. Furmani, jeplenčerjifi uoglarji, kse-li, ladendinarji, cagani, barantači jn še use sorte druzega fulka ima tam notr svoje ibnge. An star možak pa m’ je takule reku: «Tu nuotr se prosi de b’ Buh poslou še več črvov, toče jn použeu, de bodo use flžou jn drugo frugo zlizal’, pol bodo ja kontent«. U Postojni sem ga spiu an flr-kelc, pa sm se mouga taku nasmej et, de me je pod rebrami bolo. Jože z Rauberko-mande je godu jn pojeu ano staro cerkveno pesem, an debeu gasput je pa skoču de je ta pesom žaliva ! — Jože se je pa prekrižu jn reku:	«Gorje	stukrat
človeku, če Šprahe ne zastopi !»
Kaj nam z dežele pišejo
ZGONIK.
V	zadnjem času ni nič glasu od nas, kakor bi se nam godilo prav prijetno in bi bilo pri nas vse v redu. Nekateri pri nas he marajo, da se vlačijo v javnost vaške zadeve, ali če trpi to ali ono škodo cela vas, morda tudi posameznik, radi neknternikov, to je treba vse tiho potrpeti, kajne? Čudimo se le, da mnogi, ki so ravnotako prizadeti, kakor mi, bodo tudi temu nasprotni, a to so možje, za kozarček vina kupljeni in prodani in nanje preveč vpliva sladka beseda. Zavejmo se že enkrat, kje nas čevelj žuli - ■ in postavimo se v bran povzročiteljem krivice, če treba tudi v javnosti, sice1* postanemo po lastni krivdi njihovi bedni sužnji ' —• Pred kratkim je dal novi gosp. podeštat ukaz, naj se poti v hribe popravjo. Cdo-bravamo ! A tega pa ne odobravamo, da so nekateri svoje dele poti prav po otročje popravili. To nam je ▼ škodo in vzbuja tudi med drugimi nepokorščino, češ ako oni, ki imajo vole in voz, ne popravljajo točno in pravilno mari bomo mi, ki tega nimamo ? Mi smo odločno proti temu ! Dognano je, da je najslabše popravljen delež prejšnjega župana v rebri proti Zarovicam, kjer živina pada in tudi ljudje niso preveč vami tod hoditi, ker je ni popravil cela tri leta, če ne še več, tudi v času svojega županovanja ne, kar je zelo graje vredno.
Še nejcaj zanimivega. Naša vas postaja od dne do dne bolj mestna. V tednu in nedelji, po noči in po dnevi, v poznih oziroma zgodnjih urah proti naslednjemu dnevu te vzbudi iz najboljšega sna trobenta in ropot avtomobila. Pranju, da prihajajo s temi vozili sami bo-kati južni lordi snubit «nobel» dekleta, ki Mislijo, da je na Krasu pust večkrat v 'etu in si nataknejo klobuk. Naj bodo ti snubci milijonarji ali še več, mi hočemo
po noči imeti mir ! Pametno naše dekle pa ne bo noči odpiralo tujcem. Želimo pa skorajšnje poroke, da bomo imeli še eno važno skrb manj: da se nam mladina še bolj ne pokvari, posebno po nedeljskem vzgledu teh nepoznancev.
Več vaščanov.
LOKEV.
Tako redko se oglašamo Lokave! v «Malem ilistu». Pa je vendar naša vas velika in znana od starine. Bavimo se največ z živinorejo in mlekarstvom. Mleko nosimo v Trst. Drugega zaslužka ni, zato gremo po svetu, kamor kdo more Sedaj se jih odpravlja mnogo v Argentino.
Pretekli mesec so neznani zlikovci obiskali gostilno K. Placar. Šli so po vrMi, s sovro od voza so izruvali križ iz okna v kleti ter vdrli noter. Pobrali so dva pršuta, «zajca» od prašiča, velik lonec rasti, okoli 25 1 terana in okroglo 130 lir. Lastnica je dogodek naznanila orjžni kom. Ti so osumili dva dečka in ju takoj peljali v kasarno. Eden od teh je tak, da bi utegnil biti v tatinski družbi, drug: pa je znan kot pošten dečko, ki se ni dišalo še nič slabega o njem. Treba torej ločevati.	Lokaveo.
Iz VREMSKE DOLINE.
Že precej časa ni bilo večjega poročila iz naše doline, kljub temu, da se često pripeti marsikatera tako zabeljena, da bi jo neredek Malolistar s tekom pogoltnil. Tako je bilo n. pr. zadnjič s kipom Sv. Srca Jezusovega. Pa smo ga v veliko veselje in oddaiinitev vseh spet našli in svečano vnovič postavili v oltar. S tem pa še ni zadeva popolnoma končana, ampak je v rokah oblasti in povzroča po fari še mnogo hrupa, kar je povečini pridobitev dolgih jezikov. Je kar prav; vreča se je enkrat razvezala, drugič pa z jeziki za plot !
Na Petrovo smo imeli v Britofu prire-
ditev ležeške, britošnje in škofeljske šole skupno. Pohvaliti moramo požrtvovalnost in trud učitelja in učiteljic, obžalovati pa nezanimanje staršev, kajti udeležba je bila jako, jako pičla. Izvajanje je bilo skoro dobro, le petje bi bilo lahko boljše. Igrica škofeljske šole pa je bila naravnost slaba. Saj to ni bilo nobeno prednašanje, « petje* smo rekali temu, ko smo še mi hodili v šolo. Pa smo tudi že takrat vedeli, da se «1» koncem besed kakor so: šel, pel, metal, nosil, ne izgovarjajo tako ostro, temveč kot nekak zvočni «v». Igrala je le grofičina služkinja, ostali so pa le «peli», brez življenja. Izborne so bile pa točke: Siromak, ital. deklamacija učenke ležeške šole, ital. dvo govor učenk škofeljske šole in Pastir.
Britošnja šola je koncem šolskega leta priredila razstavo risarskih in ročnih del. Na kaj takega pri nas nismo vajeni in radi tega je bil tudi obisk slab. Želimo pa, da se kljub temu i v bodoče priredi kaj enakega, kajti misel na razstavo u-čence podžiga k skrbnejšemu delu. Zlasti so se odlikovala ženska ročna dela, le da smo pogrešali volnenih izdelkov, ki so za deželo tudi praktičnejši. Kot poseben talent naj omenimo Cvetko Cerkvenik iz. Gor. Vrem. Njene risbe kažejo izredno spretnost in okus. Tudi njena ročna dela so med najboljšimi. Naj ne zanemari danega ji daru !
H koncu pa: starši, čujte nad svojimi otroci ! In ravno z zanimanjem za njih šolski uspeh boste najlažje spoznali njih zmožnosti in napake.
Iz REŠKE ŠKOFIJE.
Dosedanji upravitelj škofije opat mons. g. Izidor Sain je imenovan za škofa. Posvečen bo avgusta meseca v Reki.
Koncem julija bi morala biti birma, na Premu, Knežaku in Zagorju, pa bo radi tega preložena za en mesec.
V	Trnovo je prišel za dekana g. Janko Dolenc, dosedaj vikar v Podgrajah.
V.Podgraje je imenovan g. Franc Rožič, dosedaj vikar v Zagorju. V Zagorje gre g. Rafael MoreJ, dosedaj župni upravitelj v Trnovem. V Trnovo je prišel za kaplana g. A. Clemente s Cresa (Nerezi-ne), ki pa zna samo par hrvatskih besedi. (Op. ur.: Kaj bo pa delal?) Za tako majhno škofijo velikanske spremembe.
Sv. KRIŽ tržaški.
Na podlagi pisma sv. očeta papeža Pija XI. na kardinala Van Rossum odi dne 2. aprila t. 1. se more letos — ob 16. stoletnici najdenja Sv. Križa — prejeti odpustek sv. leta v vseh cerkvah sv. Križa, a-ko se obišče v enem dnevu petkrat ena cerkev sv. Križa in se opravijo drugi prepisani pogoji.
Ker ni v bližini Trsta druži h cerkva posvečenih sv. Križu, zato podpisani župnik opozarja častite sobrate in vernike na ugodnost, ki jo morejo uživati, ako pridejo sem v Sv. Križ, da opravijo pobožnost svetega leta.
Najlepša prilika za tako pobožnost bo ob slovesni evharistični tridnevnici, ki jo : opravimo tukaj v Sv. Križu odi 6-8 avgusta. Med to tridnevnico bo tu vse dni
izpostavljeno sveto Rešnje Telo, bomo i-meli med soboto in- nedeljo polnočnico s skupnim sv. obhajilom in sklenemo pobožnost s slovesno evharistično procesijo v nedeljo 8. avgusta ob L pop. Zadnji slovesni blagoslov na žive in mrtve na polje in morje bo na pokopališču, od koder se vživa krasen razgled na jadransko morje.
Prejšnjo nedeljo 1 dan avgusta opravimo vsakoletno procesijo na hrib sv. Primoža, kjer bode ob 7. zjutraj sv. maša na razvalinah stare cerkve sv. Primoža.
A. Furlan.
Iz PODGORJA.
Ko sem se v nedeljo slučajno oglasil v Podgorju, so mi domačini povedali žalostno vest, da je v soboto proti večeru divjala tam huda nevihta. Strela je ubila dve ovci in zelo oplašila Korenovega Gabrijela, ki je ovce pasel. — Letina obeta še precej. Dosti denarja dobe ljudje tudi za jagode in maline — Podgorci in tudi Vodičani. V nedeljo so me vabili na domače opasilo v Prešnici. Če bom šel tje, vam bom že poročal, kako je bilo. Videl sem pa, da se tudi v Podgorju pripravljajo. Na 22. avgusta bodo prvič i-meli poleg navadne veselice tudi igro.
Raztrgan misale
v sicer snažni cerkvi je res nekaj grdega. Kaj tedaj ? Popraviti in prevezati ga daj ! Kje ? V Katoliški tiskarni v Gorici, Riva Piaz-zutta 18.
sr KDt
KDOR ŽELI KUPITI
POSESTVO V JUGOSLAVIJI
se naj obrne na splošnoznano in največjo posredovalno pisarno v Sloveniji
„P0SEST“ LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 24 Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število naj-razmovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.— polletno Din. 10. Na željo pošljemo eno številko
1
Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ortiinira
v Trstu
via M. R. Imbriani 16, I. CPraj vla S. Gtovannl)
od 9-12 in od 5-7.
Katapan iz leta 1710.
V	tem katapanu, ki se nahaja v osap-sWn župnišču, so popisane dolžnosti o-^Pskega- župnika tudi glede na cerkev Sv- Klemena. Drugi in tretji petek v mar-ch so vršijo pri sv. Klemenu spovedi in Se deli popolni odpustek. V nedeljo trpljenja je praznik posvečevanja cerkve sv. Klemena, procesija osapskih faranov Ih sv. maša. — Na dan Vstajenja popoldne je procesija k Sv. Klemenu, tam slovesna pridiga in pete večernice. Na dan l^ujdenja sv. križa je procesija k. Sv. Kle-hienu, maša, odpustki Drugi hinkoštni Praznik so obhaja z vso slovesnostjo pri Sv- Klemenu. Iz tega je razvidno, da je bila poleg farne cerkev sv. Klemena bolj čislana kakor vse druge cerkve v fari, v Ospu, Mačkovljah in Gabrovici. Na dan 8v- Antona je bila maša pri Sv.. Kleme-hn, ravnotako na dan sv. Ivana Krstnika, na 2. nedeljo v avgustu, 29. avgusta na dan obglavljenja sv. Janeza, 14.
septembra in 23. novembra.
Oltarji cerkve sv. Klemena.
Iz raznih listin sem posnel, da je imela cerkev sv. Klemena tri oltarje: glavni je bil posvečen sv. Klemenu, in na dan sv. Klemena, to je 23. novembra, se je darovala sv. maša na tem oltarju. Stranska oltarja sta bila posvečena v čast sv. Janezu Krstniku in sv. Duhu.
Iz nekega drugega spisa sem posnel, da je moral biti v cerkvi vsaj še en oltar, in j sicer v čast presveti Trojici, kajti 26. junija se je darovala maša na tem oltarju Lastnik cerkve sv. Klemena.
V	katapanu, ki ga je spisal leta 1768. osapski župnik Ivan Baruca, sem našel tole opombo v latinskem jeziku: Cerkev sv. Klemena je bila pod oblastjo vitezov sv. Ivana Jeruzalemskega. Leta 1757. je bil komiendator vitez Herbert Mirelli Na-politanec in ta me je izvolil in potrdil za kaplana. Lota 1767. je prešla pravica patronata na prevzvišeno družino Far-
setti, beneške plemenitnike. - Joannes Baruzza.
Kdaj so cerkev podrli 1
Nihče mi ni znal tega povedati, tudi zabeleženo ni nikjer. Danes ni o starodavni cerkvi nobenega sledu. Iz ustnega izročila se pa da vendarle nekaj sklepati. Leta 1757. jo bila rojena neka Katarina Hrovatin na Plavijah. Imela je kot žena tri sinove. Iz tistega časa živi v starih možeh spomin na sledeči dogodek. Popišem ga tako, kakor mi ga je povedal že omenjeni Ivan Hrovatin, ki mu je bila Katarina stara mati v 6. kolenu. — «iz Plavij so šli ljudje k maši k svetemu Klemenu. Farman je ravno pridigava!. Pa so prišli sinovi Katarine iz Badiho v cerkev in so žvenketali s ko-vinastimi gumbi, ki so bili kot pokri-vačice prišiti ob suknjo. To žv§nketanje je motilo župnika, ki se je razhudil in rekel glasno: Fantje iz Badihe pridejo v cerkev in sklinčajo s »betoni* kot «ku-
Siab Tip. Silvio Spazzal - Tricste.
nji s Šinigaje«. Katarina je nato glasno odgovorila: «Če sklinčajo, sklinčajo a svojimi«. Nato je duhovnik odvrnil: Ec-cola Radovana ! (Opombe. Sinigalija je bila že v srednjem veku znamenito konjsko tržišče. Naši duhovniki so se tedaj veliko šolali v Italiji, zlasti v Padovi. Padovana je neke pasme osel ali oslica).
Ako vzamemo, da je bila tedaj žena Katarina, ki je imela tri sine, najmanj 35 let stara, potem je stala cerkev še 1793. Verjetnejše pa je, da je bila cerkev porušena ob času cesarja Jožefa II., ki je dal mnogo cerkva podreti.
Kam so znesli ostanke iz cerkve, ne zna nihče. Gospod Josip Hrovatin iz Badihe pd. Popil mi je pokazal v steni hiše posestnika Andreja Hrovatina, pd. Hlaj, majhen kip sv. Petra, ki so ga prenesli z cei kve sv. Klemena. Ustno izročilo pravi, da je bilo prvotno središče cele fare e pri sv. Petru, ampak pri sv. Klemenu.
Popotnik.
GOS RO DA RSTVO
Enoletna vinarska in sadjarska šola
na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 1926. -1927. dne 1. oktobra t. 1. S šolo je v zvezi internat za gojence. Za ved ima namen, da izobražuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek 20 Din.) za siprejem je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 15. septembra t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, ,s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter vsaj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj ekstemistov (izven za.voda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbo-hrvaščine) in računstva, ki so ga oproščeni le absolventi najmanj drugega razreda meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče mladeniče zdravnik zavoda Oskrbnina znaša do preklica mesečno Din. 400.—. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih (izjemoma mesečnih) obrokih. Pridnim sinovom u-božnih posestnikov se .po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta drž. mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim u-božnim spričevalom. Podrobnejša pojasnila daje direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in so razvidna tudi iz tiskanega prospekta, katera tiskovina se pošlje zanimancem proti plačilu Din. 5.— v gotovini. O sprejem« se obvešča pismeno. Direktor Andrej Žmavc.
Cena živine je močno padla. V Italiji izkazujejo za vole najvišjo ceno 550, za krave 450, za teleta 750. Najnižja cena za vole je v izkazih 440, za krave 335, za teleta 600. Tudi pri nas se čuti silno znižanje cen, celo do 350 povprek. Čudno je to v času, ko raste draginja moke. Cena mesa v razprodaji na drobno se ni čisto nič znižala. Tako je ves udarec padel na kmeta.
Seno je letos porastlo v ceni, ker je vreme nagajalo pri sušilu. V Trstu je prišlo že do 70 lir. Če se lepo vreme obdrži, bo morda kaj bolje s pozno košnjo in otavo in se bo cena polegla.
Cena pšenice v Italiji teče med 190— 205 lir za stot.
motiv morilca, ki roma v Rim in dela pokoro za bratomor, kot star motiv vi harnikov; romantičen motiv spoznanja nezakonskega sina m motiv intrigantske-ga pisarja — Kretena, ki zunanje veže med seboj vse niti. Vse to bogato dejanje je dobro motivirano v celoto, ki doseže svoj višek v 4 dejanju. Prizorišča so za ljudske odre malo težavna, a se dado poenostaviti. Kolorit dobe je prav dobro zadet, gmzotnost tistih dni živo občutiš Igra je tudi s kulturno-zgodovinskega stališča vrlo zanimiva, kar je stalo pisatelja nemalo truda, da se je vgiobil v zgodovino tistih napol luteranskih časov «Zakleti grad« je prav doibra romantična igra iz naše preteklosti in bo našla sigurno pot na naše podeželske odre, kot jo je že našla na Mariborsko gledališče, kjer so jo igrali s prav velikim uspehom 17. novembra 1925. — Knjiga se dobi v knjigami J. Štoka, Trst, via Milano 37.
Knjige in časopisi
Zakleti grad. Romantična igra v petih dejanjih. Spisal dr. Alojzij Remec. V Ljubljani 1926. Cena 12 lir. — Snov je romantična, dejanje silno bogato, skoraj preveč se zgodi v igri, okvir 16. stoletje, ko je razsajala po naših krajih grozna morilska kuga, kostum srednjeveški viteški grad na Vipavskem s svojim grofom in skolaromi; slog skuša biti starinski, kot ga je uvedel pri nas Pregelj v Plebanus Joannes. Elementi dejanja se dajo razbrati v ljubezen grofa do grofice Katarine, ki čaka svojega soproga dolgih 16 let (motiv predice ob križu); ljubezen med sholarom in Marjetico; motiv stare pravde slovenskih kmetov — puntarjev; motiv maščevalca nad bivšimi svojimi trinogi v podobi Ahasverja Roka Križaja, ki se prepleta s motivom stare pravde;
Naša pošta.
J. Cotič - Plače. Vsled pomote se Vam oni znesek ni odposlal. Na Vašo željo ga bomo tedaj pripisali k naroč. za 1. 1927. - »Pratiko« dobite prav gotovo.
Melihen Fr. - Ivan Berginc, Čczsoški Log. Vašo zadevo glede firme «Carnica» smo odstopili goriškemu tajništvu (via Mameli 5).
A. R. - Lokev, naroč. L. 10.— v redu prejeli.
Glede polža smo se obrnili na gospoda strokovnjaka. Čujemo, da je tudi po drugih krajih veliko xkode naredil polž. Ponekod je uničeni ves pridelek fižola.
R. J. Zadlog. Obrnite se na domači župni urad, ki naj piše po krstni list v Salzburg.
Neimenovani, Hnetel. Konzul je dolžan nuditi pomoč izseljencem svoje države. Te dolžnosti so seveda precej nedoločne, mnogo je odvisno od oseb in razmer. Kadar Vas uradno vprašajo za «narodnost», misdijo «diržavno pripadnost«, zato imenujte državo, drugače Vas ne bodo razumeli. Za Avstrijca ne morete veljati, če niste rojen na tleh sedanje avstr, republike.
Po cen* je lira?
Dne 21. julija si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 53.75 L. za 100 C. kron — 91.— L. za 100 fr. frankov 63.— L. za 100 Šilingov — 420.— L. za 1 dolar — 30.30 L. za 1 fant — 149.— L.
Objava
Podpisani Sedmak Ivan od Jerneja iz Koritence 51, občina Knežak izjavljam, da ne priznavam nikakih dolgov svoje soproge Sedmak Antonije rojene Rebec iz Radohovevasl št. 27.
SEDMAK IVAN.
^j|uiiiiiiiiHiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiuiiiiiitiiiiiiiiitii||^ I Zobozdravnik
= specialist xa sobe In ušla sprejema
| v Gorici h Travniku št. 20 (
In v Ajdovščini nasproti posojilnici
'^iiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiinmiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiirtlF:
■(iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiB
| ETERNIT )
Jo najboljši za kritje streh
| A. JANACH & O. |
ZALOGA : Trjeste - Trst (12)	5
S Via Milano št. 12 (pri veliki pošti) = f§ V zalogi ima tudi cevi za vodovode = ini stranišča.
| JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42. 1
  .................................
iiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiinitmiiiiitininiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiffiiiiiiiiiiii
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstva v mestu in na deželi, župnim, občinskim im Šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem inzasebnikom.
lastna knjigoveznica.
Zaltžba Vedeža Klein*iayerjeve ital.-slov. sUvnice, slor.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnoveiše slov. knjigo.
imittNnnHniiiiiitiiniiDinHiniuiiiitiiiiiintiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiii
Jakob Bevc
urarna In slatarna
TRST «ČampoJJilacemo št. 5
ZLATO kupuje v vsaki množini po ^najvišjih cenah.
KRONC plačuje više kot vsi drugi. ZALOG® raznovrstnih ur in zlatenine.
SN5/3	g\s/č) gx»\£) e/«v9 e/svD 6\*/a
Suhe gobe, domače, in radič cukerin, zeleni, kupuje:
to s (oi. - isti
Via Machiavelli 20,
£/®NS
Brivec
litin ti - Mia
Via Seminavio 2
se priporoča za vsa brivske in lasničarska dela.
PKIMARIJA
dr. M. de Fiori
—= v Gor>ici =====
C or's o Vtttoflo Em. 111. 14
Sprejema od 9-12 in od 2-4
zobozdravniski ambulatorij
Or. G. Laurlnsich
TRST - Via delle Sette Fontan® 6 - TRST
Izvršuje točno vsako delo z el atom in kavčukom. Slovencem z dežele poseben; popust e& potno stroške.
Govori se slovensko.	Delo	zajamčeno.	Cene	l]udske.
Odprto od 9-13 in od 15-19.
jjinniuminMiiiiiintnimiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiit^
Največja zaloga pohištva
= na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 =
Ustanovljena leta 1897.
Na izbiro 50 celotnih oprem	|
|| bodisi za spalnice	bodisi za obednice §j
od prav preprostih do najbolj razkošnih
g Cene zmerne!	•	Delo	trdno! |
Pohiitvo lastnega izdelka, izvrSeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
MALI OGLASU ANTON BREŠČAK
Cena »Malih oglasov«: navaden tisk 30 stotink beseda; mastno 40 stotink beseda ; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 50 stot.
  beseda.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz ln izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Tret - Via Ugo Polomio 5.
=	VIA	CARDUCCI	(GOSPOSKA	UL.)	IA	M
^iMaiaiiitiniiiiiuimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiUiP7
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, (Sari Giacoino - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vsporedno z ulico via deli’ Istria).
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giacomo -
_Sv. Jakob), Via Giuliani 42.
MLAD IZURJEN KOVAČ išče mesta kot pomočnik, ali pa vzame, za izvrševanje te obrti, na svojo roko v najem stanovanje s kovačnico. (Ima vse potrebno orodje). Naslov pri upravi.
Čevljarnica FORCESStJS!
•ilflAcvaiM v Ptn^mu in Gmnovi 1924. m vatM« pMmi/«, diplom« In mimtm svmttnjo
TrSt vta Caprtn 3 prt Sv. Jakobu JfSt
NI vseeno,
KJE
kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri
FORCESSINU/