Leto IX, ft«. 258 L|ubl|ana, sreda 31. oktobra 1928 Cena 2 Din Dn —; ta mm* Dta Oglnl po tiifu. Uredništvo i ]U«M|ana, Kn*flova ulica itev. 5/L Totatao it M07* in 1804, ponoči tudi St. «034. ■•kapi«! se mm traia]«. šu 54. — Telefon it. U LJubljana, te. 4. — Telefon te. Dnevnik za«gospodarstvo, prosveto in politiko PodruZnici: Maribor, Aleksan«---- te. 13 — Cel)«, Aleksandrova cest« __ Katan pri postnem ček. zavoda t L|nb> te. 11.843 • Praha čialo 7&1S0. Wien, Nr. to$.s4i. Ljubljana, 30. oktobra. Stanovska organizacija hrvatske duhovščine »Vzajemnost« je te dni izdala proglas, v katerem obsoja zločin od 20. junija kot smrtno žalitev naroda in prisega zvestobo hrvatskim strankam. Izjava je jasno naperjena proti SLS in dr. Korošcu, obenem pa tudi proti episko- na otoku šolti. «Poljski dom» je bil zsrrajen s poljskim denarjem in bo služil poljskim turistom za oddih na Jadranskem morja. Krvav politični pretep Bosanska Gradiška, 30. oktobra, n. Davi nekoliko po 1. uri je tukaj prišlo do velikega pretepa med pristaši JMO in radikali. Pretepa se je udeležilo nad 30 oseb, ki so nastopili z noži in revolverji- 11 oseb je bilo ranjenih, med njtimi eden težko in ni BfKaga, da bo ostal pri življenju. I Savčičeva akcija se bliža likvidaciji Živahna posvetovanja režimskih voditeljev. - Odmevi Davidovicevega napada na Koroščevo vlado. - Včerajšnje avdijence Beograd, 30. oktobra p. Tekom današnjega dne je bilo zopet več važnejših konferenc. Politični krogi smatrajo, da so te konference veljale položaju vlade, o kateri se vedno bolj šušlja, da je omajan in da je pričakovati morda že v kratkem važnih političnih dogodkov. Najprej se je sestal dr. Korošec z Velijo Vukičevičem. Nato ie iuiel Vukičevič še daljši sestanek z radikalnimi ministri, tekom popoldneva pa so Korošca obiskali še nekateri drugii njegovih političnih prijateljev. Iz okolice vlaide se doaroava, da bo inž. Savčič nocoj zapustil Beograd in potoval v Užice, kjer ostane do sobote. V političnih krogih so mnenja, da je Savčič že do dobra presondiral teren v prestolnici. Njegovi napori im pogajanja veljajo ideji koncentracijske vlade. Čim prejme inž. Savčič odgovor predsednika vlade, bo po vsej priliki odpotoval v Zagreto, da informira, kakor domnevajo vladni krogi, vodstvo KDK o svojih pogajanjih in o svojih rezultatih ter zahteva od KDK konkretne protipred-lose. Politični raporterjl so nadalje doznall, da je posl. Svetislav Popovič danes obiskal inž. Savčiča in se z nJim dolgo razzovar-ial. Nocojšnja »Pravda« meni, da le ta sestanek nov dokaz, da je Savčičeva akcija v najtesnejši zvezi s KDK. Z oe:rom na to vest vladne »Pravde« le vaš poročevalec posetil poslanca dr. Po-poviča in ga zaprosil za informacijo. Poslanec Popovič je izjavil, da Je obiskal inž. Savčiča v prvi vrsti zato, ker je slišal, da namerava odpotovati v Zagreb. Povedal mu je, kakšno je razpoloženje v vodstvu KDK in v Zagrebu sploh, in mu svetoval, naj opusti svojo namero, ker bi njegov prihod v Zagreb v sedanjem trenutku ne mogel imeti nikake koristi, pač Pa b- mocel napetost le še poostriti. Beograd, 30 oktobra o. Nocojšnje »Novosti« naglašajo v svojem političnem uvodniku da postaja politična situacija z vsakim dnem bolj kritična Na vseh straneh se govori o sporazumu ali do odločnih dejanj ne pride. Nato napada list Ljubo Davidoviča. ki je v svojem govoru kritiziral vlado, ne da bi iz te kritike izvajal posledice in zahteval novo situacijo. Beograd, 30 oktobra p. V političnih krogih se pričakuje, da bo Ljuba Davidovič na podlagi svojih razgovorov z inž. Sav-čičem v najkrajšem času sprejet v avdijen-ci. Beograd. 30. oktobra o. Kralj je danes sprejel v avdijenci predsednika vlade dT. Korošca in ministra za socijalno politiko Stjepana Bariča. »Politika" napoveduje umik dr. Korošca Beograjska »Politika« zatrjuje, da se dr. Korošec pripravlja k odstopu. — Savčičeva akcija za novo vlado je baje tik pred zaključkom Beograd, 30. oktobra, p. V političnih krogih zadnje dni mnogo komentirajo izjave, ki jih je v zadnjem času podal dr. Korošec in v katerih naglaša, da je njegova stranka za sporazum, da pa se dogodki ne razvijajo tako. kakor bi bilo v skladu z misijo njegove vlade. Današnja «Politika» pa ve celo poročati iz najbolje informiranih krogov, da bi predsednik vlade dr. Korošec raje odstopil «kot nositelj režima», kakor pa da bi stopil v borbo s KDK. To vest «Politike», ki ima za vladnimi kulisama dobre informatorje, smatrajo v beograjskih političnih krogih za dokaz, da so morali nastopiti momenti, ki napovedujejo preobrat v političnem položaju. Docela neverjetno je namreč, da bi dr. Korošec hotel »raje odstopiti*, kakor pa da bi otvoril borbo proti KDK. Koroščeve intencije gredo za tem, da z vsemi možnimi sredstvi podaljša življenje sedanjemu režimu in s tem prepreči polom politike svoje stranke. Na drugi strani pa se izvejo še bolj zanimive informacije o teh pripravah za Koroščev umik. Zatrjuje se namreč, da je Savčičeva akcija že tako daleč napredovala, da je upati na pozitivne rezultate. Ker pa e; dr. Korošec glavni nosilec sedanjega režima, ki tvori glavno oviro za sporazum s KDK, se hočejo merodajni krogi najprej znebiti dr. Korošca. Ne branijo ga niti radikali, še manj seveda demokrati in vse kaže na to, da se bo na dr. Korošcu znova uresničil znani nemški pregovor Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan . . . Za klerikalce porazna bilanca bosanskih občinskih volitev Svetozar Pribičevič o rezultatih nedeljskih občinskih volitev v Bosni in Hercegovini. — Velesrbska gesla ne vlečejo več. — Katastrofalen poraz klerikalcev Zagreb, 30. oktobra n. O rezultatih občn-skih volitev v Bosni in Hercegovini je izjavil Svetozar Pribičevič novinarjem med drugim: »Že pri arondiranju občin so bile storjene tolike nepravilnosti, da kriče do neba. Tako so ponekod v prilog radikalov, a drugod v prilog JMO arondirai; občine tako, da morajo nekatere vasi Iti preko sedežev drugih občin v sedež svoje občine. Primerov za taka arondiranjq imamo celo kopico Dalje je treba konstatirati. da so bili predsedniki volilnih odborov na mnogih voliščih najbolj zagrizen* radikalski partizani, ki so volitve izvedli z nezaslišanim terorjem in se posluževali najbolj or-dinarnih prevar. Režimski aparat se je posluževal pri teh volitvah istih metod, ki so mu služile za časa skupščinskih volitev Zgodilo se ie celo. da je orožništvo vršilo pritisk v korist vladnih kandidatov in da so se nekateri žandarmerijski častniki ponašali kot najfanatičnejši radikalski agitatorji.« »Jasno je. da so zlasti v kmečkih občinah pri volitvah odločevali lokalni interesi in obari na lokalne prilike. To je izrabilo no-tran;e ministrstvo, da je izdalo s-umaren pregled o rezultatih volitev, ki j«ih prikazuje seveda strankarsko pobarvane. Pri prožlih skupščinsk h volitvah so samostojni demokrati dobili 1 mandat, radikali pa 13. Po vladni objavi volilnih rezultatov pri občinskih volitvah so samostojni demokrati dobil; na svojih listah in na listah KDK nad 200 mandatov To znači. da je razmerje teh mandatov napram radikalskim 1:6 in ne 1:13. kakor ie bilo na skupščinskih volitvah. To znači. da so samostojni demokrati vzlic vsej velesrbski hajki v razmerju proti radikalom podvojili svoie število.« »Radikali so utrpeli poraze ne samo v kmečkih občinah, nego celo v mestih, kar vzbuja tem večjo pozornost, ker je bila bosanska čaršija poleg orožništva in policije glavni temelj radikalske moči v Bosni ;n Hercegovivni. Ce seštejemo mandate KDK in učinimo ootrebne korekture na vladnih številkah, vidimo, da ie KDK v Bosni in Hercegovini vzlic vsemu volilnemu terorju in vzlic vsem voflilnim falz.fi-katom vsaj toliko laka kakor JMO, a vsekakor jačja od radikalske stranke.« »Vsekakor so nedeljske volitve pokazale. da velesrbska hajka ne uspeva niti v Bosni in Hercegovini, kjer ie bilo največ terena in možnosti za njen uspeh. Srbstvo v Bosni in Hercegovini noče več nasedati tej hajki, ker kandidati KDK in zemljoradniki. kakor tudS radikali grupe dr. Srški-ča. ki je javno nastopil proti današnjim političnim hegemonistom, predstavljalo večino srbskih občinskih mandatov v Bosni in Hercegovini. Samostojno demokratski in zemlioradniški mandati iznosijo skupaj okrog 800. In če se temu doda samo ena tretjina radikalskih madnatov, ki se morejo smatrati kot mandati Srškičeve grupe, je jasno, da se je velika večina bosansko hercegovskih Srbov izrekla proti današnjemu srbijanskemu hegemonizmu.« »Ako se more govoriti o kakem porazu, ie to mogoče v prvi vrst govoriti za stranko dr Korošca, predsednika beograjske viade. Po izkazu dr. Korošca amega je ta stranka dobila 24 mandatov. To znači da je docela izbrisana.« Naša stranka, oklevetana kot revolucionarna, antidržavna, republikanska, v najhujši opoziciji proti režimu, ie dobila lOkrat več mandatov nego njegova, čeprav ie on predsednik vlade, minister notranjih del. rešitelj države in čuvar monarhije.« Pribičevič je zaključil svoio izlavo: »Kadar se bo menjal splošni položai v naši državi. se bo moralo na novo izvršiti arondi-ranie bosanskih občin in izvesti svobodne volitve. Svobodna občina ie temelj svobodne države To ie jasna stvar in iasno ie tudi to, da KDK ne bo trpela stanja v občinah. ki ie bilo stvor?eno s temi nasilnimi volitvami.« Beograd, 30. oktobra, p. Velja Vukičevič je imel danes sestanek z radikalnimi ministri iz Bosne in Hercegovine. Sodi se. da je ta sestanek v zvezi z nedeljskimi volitvami v Bosni in Hercegovini. Radikalska ministra Kujun-džič in Andrič namreč zahtevata, naj bi Velja Vukičevič v imenu radikalne stranke zahteval od dr. Spaha, da se županske volitve izvTŠe na podlagi splošnega sporazuma med radikali in muslimani. Radikalski ministri so navajali, da so muslimani izjavili, da se ne morejo ravnati po konstelaciji v Beogradu in da bodo njihovi klubi v novo izvoljenih občinskih svetih postopali po lokalnih interesih in iskali lokalne koalicije. Velja Vukičevič je radikalskim ministrom obljubil, da bo v njihovim smislu interveniral pri dr. Spahu. čim se ta vrne v Beograd. Radikalski ministri so istočasno naprosili Vukičeviča. naj bi tudi predsednik vlade dr. Korošec interveniral pri dr. Spalni. „Zeppelinova" borba z viharji nad Oceanom Na povratku v domovino se mora „Zeppelin" zopet boriti s hudimi viharji. - Radizelo neugodnega vremena je spremenil smer. - V Evropo bo prispel v sredo ponoči Newyork, 30. okt. r. Dočim se je polet »Zeppelina« sprva razvijal gladko in je izgledalo, da bo imel mnogo ugodnejše vreme kakor pri poletu iz Evrope v Ameriko, se Je vreme kmalu po startu spremenilo tako, da «e mora zrakoplov boriti s hudimi viharji, Cim :e »Zeppelin« zapustil ameriško celino in dospel nad Ocean, je zašel v močne viharje, ki so ga prisilili, da ie krenil s prvotno nameravane proge, ki ie šla v direktni črti na A zore, dalje proti severu, iščoč ugodnejših atmosferskih prilik. Zato se bo. kakor vse kaže. držal na svojem povratnem poletu severnejše proge tako. da bo dosegel evropsko celino visoko ob Ro-kavskem zalivu. Polet je tokTat le v toliko ugodnejši, da ima »Zeppelin« viharje v hrbtu, kar še pospešuje hitrost, ki znaša povprečno 150 km na uro. Po vesteh, ki jih zelo pičlo pošilja dr. Eckener s krova, je na krovu vse zdravo in dobro razpoloženo. Zrakoplov je tokrat boljše opFemljen in je tudi znatno povečal zaloge živeža in pitne vode tako da lahko vzdrži v zraku več dni preko normalnega trajanja poleta Ce bo zrakoplov lahko obdržal sedanjo hitrost, računa dr Eck&ner, da bo v najkasneje v četrtek zjutraj že pristal na cilju v Friedrichshafenu. London, 30. okt. s. Parnik »Mauretania« poroča opoldne brezžično, da ie opazil »Grofa Zeppelina« sredi Atlantskega oceana. Tamkaj vejejo zmerni jugovzhodni vetrovi. Newyork, 30. okt. s. Po zadnjih vremenskih poročilih je pričakovati boljšega vremena za »Grofa Zeppelina«, ko bo dosegel vzhodni Atlantik. Natančnih napovedi ni mogoče izTeči, ker še ni poročil z oceanskih parnikov. niti s postaj na kopnem. Kliub temu je pričakovati vzhodno velikih novo-fundlandskih čeri za najmanj 800 km daleč ugodno vreme. Nizki pritisk na severo -zapadni obali Irske se bo najbrže spremenil. ko bo zrakoplov prispel v njegovo bližino. Berlin, 30. okt. g. »Grof Zeppelin« Je dosedaj prevozil polovico poti. Dr. Eckener se je moral vsled velikih viharjev poslužiti vožnje v serpentinah in je najbrže vzhodno Nove Fundlandije ušel viharnemu pasu. Zrakoplov je vozil od časa do časa 160 km na uro. Nemški poskusni zavod za zrako-ptovbo je od 3.40 popoldne stalno v zvezi z oddajno postajo na krovu »Grofa Zeppelina«. Sprejem je zelo dober. Zrakoplov so na odprtem morju opazili Številni parniki. Berlin, 30. okt. (be.) O »Zeppelinu« ni direktnih poročil. Kakor poročajo ladje, se nahaja »Zeppelin« sredi Oceana in se mora boriti z velikimi viharji. »Zeppelin« najbrže križari, da se izogne viharnemu vremenu. Ker je vreme na irski obali zelo viharno, domnevajo, da bo krenil »Zeppelin« pToti francoski obali. Newyork, 30. okt. (be.) Polet »Zeppelina« v Evropo se razvija brez posebnih težav. Zrakoplov se sicer še vedno bori z viharji, ki pa mu ne delajo težkoč. Berlin, 30. okt. s. Po brezžičnih vesteh, ki prihajajo iz Amerike, se potrjuje, da je »Grof Zeppelin« v popoldanskih urah prevozil skoraj polovico Oceana. Kje bo zrakoplov dosegel evropsko celino, še ni mogoče reči. ker nafbrže ne bo vozil v smeri na Azore, razen če ga bo prisililo vreme. Domneva se, da bo »Grof Zeppelin« preletel jugozapadno konico Anglije, dalje Rokavski zaliv ter nadaljeval vožnjo ob Renu do Friedrichshafena. Ameriške mornariške oblasti porabljajo »Zeppeiinov« polet za neke vrste vojno vežbo. Mornariško ministrstvo je izdalo številnim vojnim ladiam in brezžičnim postajam na kopnem nalog, naj stalno opazujejo zrakoplov in poročajo o njegovem kre-tanju. Na ta način so dobile ameriške brezžične postaje prvič priložnost, da preizkusijo svoje postopanje proti morebitnim napadom sovražnih zračnih sil. Po neki brzojavki »Lokalanzeigerja« ie »slepi« potnik, ki potuje z zrakoplovom, mlada deklica in ne mladenič, kakor se je prvotno poročalo. Friedrichshafen, 30 okt. g. Tukaj računajo, da bo prispel »Grof Zeppelin« v četrtek dopoldne semkaj. Če bi dosegel nemška tla že v sredo in bi ne mogel pred temo prileteti v domače pristanišče, bo najbrže vso noč križaril ter po ovinkih morda preko Berlina počakal jutra, da bo lahko podnevi pristaH v Friedrichshafenu. Med tem se vršijo mrzlične priprave za njegov sprejem. Hoteli so skoraj vsi prenapolnjeni, ker hoče mnogo ljudi iz province videti »Zeppeiinov« pristanek. Vse vstopnice za letališče so že razprodane. Policiia je storila vse potrebno za zaščito zrakoplova pri pristanku pred prevelikim navdušenjem občinstva. Zelo zanimivo Je vprašanje »slepega« potnika. Po poizvedbah na pristojnem mestu bo policija slepca pri pristanku prijela, da ugotovi, ali ima vizum, odnosno potni list Če tega ne bo imel v redu. bo morda moral plačati zelo nizko denarno kazen, ki bo morebiti po navodilih merodajnih oblasti odpuščena. Zelo verjetno ie, da bo »slepemu« potniku ameriški konzulat v Stutt-gartu izstavil naknadno listine, nakar bo izpuščen. Demlsija čsl. finančnega ministra Finančni minister dr. Engliš je pa še ni bila sprejeta. — Praga, 30. okt. s. Kakor poroča «Ceske Slovo», bo finančni minister dr. Engliš po* dal ostavko, ker je prišel v spore financi* jelnega in gospodarskega značaja s koali' ci j skim i strankami. Nesporazum je v glav* nem pripisovati vprašanju davka na slad' kor Kot njegov naslednik se imenuje, dasi demisija dr. Engliša še ni sprejeta, guver* ner Narodne banke dr. Pospišil. Praga, 30. oktobra, h. Finančni minister dr. Engliš je pred nekai dmevti vkvai d&misšio. ker ni bil zad^volilen z nekaterimi zahtevami koalicije glede sladkornega darvka im vprašanoa mved- že nred dnevi podal c stavko, ki Kdo bo njegov naslednik be državnega zaivairovamija za Ssvmo. V Jubfl-eiTiiti dmeviih ni bilo mogoče rešiti t« krize, sedaj pa ]e odiporovail namestnik m »istrskega predsednika ms.gr. Šrainok na Moravsko, tako da tudi sedad še ni mogoče mislM aa rešitev. Razeo tega to zastopnikov konzuma. Istotako tudi ri bila pra' ;lna poskusa peka k jha. V Ljuoijani jo danes 43 mesarskih ob Mikov in ni nit' e-ieg- med njimi, ki ne bi bil re« fllifefni posestnik, kar pač pove več kakor je treba. Tudi sc govori, da so trgovci s sadjem na trgu združen? v kartelu. ki d5'-« tira c~ne in je vsakomur onemogočeno ui.^ dajati cenejše blago. Ko je Nabavl:,na zanov. Branjevke so svoičas ved« no na debelo zabavljale čez tržno nadz etvo, zakaj pa danes hvalijt ? Kontro'i mleka se je rčasi vriHla že daleč mestnega pomerija in to zelo pogosto, da« nes pa se uvaža v mesto močno z do zmešan- leko. Sr !l manjka danes vsa« ka kontrola. Na tehtnicah na trgu je opa« žiti. da iih rszfeda zeleni volk, čet *t včasi ni bilo. ""udi v pogledu higijene je slabo preskrbljeno. Govornik našteva razne dra« stii .e primere o zapostavljanju kon®umeti» ta. Zborovalci spremljajo te navedVe z bur« nimi medklici. a Beguš meni, da hoče danes že vsakdo živeti na račun konzumenta in da rastejo razne bra« njerije ter male trgovine nalik gobam po dežju. Magistrat naj omeji izdajo konce« sij. Zahteval je naj se najemnine v mest« nih hijah reducirajo in spravijo v sklad s plačami srednjih državnih nasta- 'jencev. Priporočal je še krepkejšo organizacijo državnil nameščencev, ki si naj ustanovijo konzumna društ/a ter nabavijalne zadruge. Protestu proti draginji 2 je pridružil pred zaključkom tudi zastopnik UJNZB g Ciril Zupan, ki je izrazil solidarno t železničarjev v boju za zahteve Z Slednjič je stopi! na oder tudi zastopnik železniških delavcev g. Aibin Somrak, ki je nazorno prikazal neznosno mizerijo teh najslabše plačanih dr£rvnih nameščen« cev, ki morajo preživljati svoje družine -500 do 600 Din mesečno. Orisal je bedo lačnih otročičkov, ki kličejo za kruhom ter strašno žalost zgaranih starišev, ki ga jim ne morejo dati. Na predlog tajnika g. Bekša so zbo.o« valci enodušno sprejeli resolucijo, na kar je predsednik zaključil lepo uj»>eli sh d. Zborovalci so se mirno razšli. Resolucija Na protestnem shodu dne 30. oktobra 1928 v Ljubljani zbrani aktivni io upokojeni državni nameščena!, privatni nastavtjenci, delavci in inva-Mdd — brez raizlike politične pripadnosti — skratka vsi oni, ki žriiv« ob dnevnih, tedenskih ali mesečnih plačah in kii reprezem-iraijo glavni del ljubljanskih konzumentov, so sprejeli sledečo resolucijo : Na podlagi statistično utemeljenih referatov, ki so jiih podali posamezni poročevalci, ugotavlja današnji shod, da ie Ljubljana bodisi glede žhrH-skiih bodisi glede drugih živl/enskih potrebščin eno Izmed naidražjih mest v naši državi. Današnji shod emodušno odklanja vsatoo nasprotno trditev, ki se naslanja samo na enostranske Informacije m ki ji je v glavnem namen obraniti sedanje nevzdržno stenje ter prikazati ž.ivljenske pogoje konzumentov v 6sto drugačni luči kakoT v resnici obstojajo. Današnji shod ugotavlja zilasti. 1.) da je nadzors tvo na ljubljanskem živite kem trgu docela neurejeno, nesmotreno in usmerjeno v pravcu, ki hoče v glavnem ščititi interese pro-ducentov. To dejstvo Je pripisovati neskladnemu razmerja, ki vlada med organi tega nadzorstva in med zalagaitelji živilskega trga. Javna tajnost je, da tržni nadzornik na način, ki se absolutno ne sklada z njegovim službenim položajem, bodisi posredno ali neposredno obratuje z živili, ka«- mora že samo po sebi docela izključevati njegovo objektivnost v presoji dejanskega položaja na ljubljanskem živilskem trgu. Nič manj neznano ni, da se vsled sorodstvenega razmerja, ki veže tega ali onega tržnega organa s to ali drugo prekupčevalko živil, vrši nadzorstvena služba povsem pristransko, in da daje ta služba v javnosti samo videz formalnega vzdrževanja reda. Takšne odnošaje !e pripisovati deloma tudi posebni, samo za organe tržnega nadzorstva veljavni službeni pragmatifci, ki ne dopušča niikaik-šnih personanih izprememb in kl odpira pod plaščem sicer pisane, a ne izvrše>vaut kontrole na široko vrata pravcati hierarhiji. 2.) Vzporedno z draginjo živil rasto tudi cenc stanovanjem, ka v premnogih primerih presegajo zlato pariteto. Delavec. privatni m državni nameščenec, ki mti s!užbodaja!ec njegovega fizičnega odnosno duševnega dela ne more ali noče odkupiti s potno protivrednostjo, je prepuščen obupni in brezplodni borbi za obstanek ter za kratko dobo ne bo mogeil več vzdržati bremen, ki jih vali na njegova ramena mestna občna v obliki najrazličnejših dajatev, pa nate i se že te dajatve imenujejo gostaščina, kanalska pristojbina, vodarhia ali kako drugače. — Poudarjamo, da so ta bremena emfnentno neposredne prlrode, ket slone na najemnika in n e na hišnem lastniku. 3.) Tržna anketa na mestnem magistratu, obstoječa iz producentov, je '■zrekla na naslov ljubljanskih konzumentov težko žalitev, ki jo odločno zavračamo ter globoko obžalujemo, da je bilo torišče te žalitve mesto, ki bi moralo po svoji avtonomiji nuditi zaščito prav tako konzumentu kakor producentu. Državni nameščenec, privatni nastavljenec in delavec dajejo danes duška svoci ogorčenostjo nad žalostnim dejstvom. da je mogla mestna občina pod svojim okriljem dopustiti ta inzult in da se v danem trenutku ni zadostno zaivedala naloge. k.i ji mora pripadati pri obrambi mestnemu prebivalstvu skupnih interesov. Današnji protestni shod zahteva: a) revizij« sedanjega m določitev novega tržnega reda, ki naj mu bo ob primerni kazenski sankciji in poleg omogočitve proste konkurence v obratovanju glavni cilj odstranitev sedaj vladajočega kartela pri prodajnih cenah vseh vrst živil brez izjeme, zameno sedanjega tržnega nadzornika In vseh njegovih organov z drugim ob-JektivneJšim osobjem ter otvoritev konkurenčnih prodajalnlc živil In mesnic v režiji in pod nadzorstvom mes'ine.ga magistrata. b) ustanovitev posebnega mestnega gradbenega fonda, v katerega naj se radi zadostne preskrbe z zdravimi Ln cenenimi stanovanji za ljubljanske nepridobitne sloje stekajo najemnine, presegajoče zlato pariteto, ob sočasni opustitvi nameravane nove odmere gostaščine in drugih pristojbin na osnovi zvSanih najemnin. Prav tako zahtevamo, c) da mestni magistrati na nepristranski način ugotovi fun-kcijonarja, ki k dal v izvrševanju službe, torej v uradnem poslovanju, povod sa nizkotne žalitve, izrečen« na naslov državnih in drugih nameščencev, ljubljanskih konzumentov, da ga po disciplinskih predpisih kaznuje in da da Javno zadoščenje na časti težko prizadetim meatroim slojem. Končno prosimo vefkega žunana ljubljanske oblasti in ljubljanski oblastni odbor, da vzameta kot nadzorovali ob-lastvi ljubljanske državne in druge nameščence, prepuščene na milost in nemilost izvestnim pro-duce-ntom, v zaščito in da radi saniranja nezdra- vih namer, U m m razpasle m faMJamkem 14- Tittkem tr«u ter pri določitvi stanovanjskih |wnuin, ▼ tvojem delokrogu vse potrebno ukreneta. * Vprašanje na g. župana Sinočnr shod javnih nameščencev je po« kazal, da vlada med UTadništvom posebno razburjenje zaradi postopanja tržnega nad« zornika g. Plemlja, katerega izpadi se »ma« trajo za žaljiva izzivanja in o katerem se pripoveduje tudi to, da je poskušal doseči prepoved sinočnjega shoda. Lju' 'janski kon« zumenti zahtevajo, da se tržno nadzorstvo poveri spretnejšim rokam in uvidevnejše« mu funkcijonarju. Sedaj čujemo, da jo mestni župan že odvzel g. Plemlju tržni re« ferat, ali da svoje namere ni mogel izvr* siti, ker je posegel vmes veliki župan dok* tor Vodopivec, ki je z vso svojo avtoritet to pritisnil, da g. Plemelj ostane na svo« jem mestu. V interesu vse javnosti bi bilo, da se ta stvar takoj razčisti, ker skušajo znani huj* skači dejanja g. Plemlja naprtiti g. županu, odnosno SDS ter predstavljajo stvar ta« ko, kakor da bi se mestna občina solidari« zirala z gotovimi nekvalificiranimi izpadi proti uradništvu. Po jubilejnih slavnosiih H. — Praga, 29. okt. Zunanji efekt jubilejnih slavnosti je bil vsaj v Pragi tako posrečen, da je človeku žal. ko se mora ločiti od bajnih slik, ki so jih nudili Hradčani in Vac-lavske namesti, razsvetljeni s tisoč ln tisoč žarnicami. Toda ne samo po noči, tudi po dnevi je bilo mesto prekrasno: ni bilo hiše, ki bi ne bila okrašena. Poleg pestrih narodnih zastav, ki so se vile s streh, so bile predvsem vse izložbe okrašene z narodnimi barvami in povsod je bil med zelenjem in trakovi opaziti kip predsednika Masaryka. V desetih letih obstoja republike niti ena slavnost, razen sokolskega zleta, ni bila tako praznična in na zunaj učinkovita. Jubilejne številke listov so izšle v ogromnem obsegu, da je naravnost čudež, koliko dela in umstvenega napora je bilo te dni vloženo v liste. Vse stranke so pritegnile svoje najodličnejše de-lavce in predstavitelje. Med vrsticami teh slavnostnih člankov pa pozoren 5i-tatelj razločno čuti notranjo razdvojenost ljudske duše. Legionarsko g'asi!o »Narodni Osvobozeni» je razpisalo anketo z vprašanjem: «Česa želite republiki za bodoče desetletje?* Nekateri odgovori so zelo zanimivi in odkrivajo neskladnosti, ki so jih slavnosti tako uspešno skrile. Neki odgovor pravi, da želi republiki pogum onih, kl so pripravljali prevrat zunaj, in složnost onih, ki so delovali zani doma. Podpredsednik senata V. Klofač vidi nevarnost za republiko v prevelikem strankarstvu in želi, da bi .H pošteni ljudje vseh strank zagotovili obstanek. Tretji zopet želi, da bi stranke prizanesle narodu s hujskaško gonjo, ki jo je moral prenašati teh deset let. Ta anketa dokazuje, da prenapeto strankarstvo in grabežljivost ter brezobzirni boi za moč še vedno prevladujejo v našem javnem življenju. Neki list se tolaži, češ da je nemirni boj samo pomembna značiinost češkega političnega življenja in da bi bilo slabo, ako bi vse to ponehalo. Ta tolažba je slaba, ker vidimo, da se vrše politične borbe z obsodbe vrednimi metodami in da gre za vse kaj drugega nego za principe. Dejstvo je, da niti na zunaj tako posrečeno slavje ni moglo pomiriti narod in izgladiti vse notran:e spore in razlike. Vendar je neko dejstvo, ki ga najdemo samo nekoliko naznačenega v zgovornih jubilejnih številkah čeških listov. Nekoliko let po ustanovitvi republike so proroki iz vseh kotov Evrope napovedovali. da ta država ni zmožna življenja in da nima trdne podlage. Kljub vsej notranji razcepljenosti se nam je posrečilo republiko ne samo obdržati, marveč ji zagotoviti obstanek, da se splošno priznava, da je naša država eden izmed stebrov evropskega miru. Z gospodarske strani pa smo dokazali, da je naša država pred vsemi novo nastalimi državami in se njen gospodarski poJožaj lahko primerja z marsikatero staro državo. Vse današnje veselje velja tej činjenioi; kaj bi se bilo lahko doseglo ako bi se bi!i vrgli na delo za okrepitev države mesto da smo se lotili medsebojnih prepirov in hujskanj. Vlada, ki ji stoji na čelu msgr. Šra-mek, se je ob jubileju pokazala na zelo čuden način. Hotela je dokazati svoio upravičenost kot rešiteljica republike in je posedla Prago z veliko orožniško posadko. Ljudski tabori 21. oktobra na Vaclavskem trgu so se vršili ob asistenci velikih orožniških oddelkov s puškami in nasajenimi bajoneti; bila je tudi mobilizirana vsa policija na konju in peš. Vse to samo iz bojazni da nameravajo češki boljševiki prevrat, kakor so oznanili nekateri listi. Vsem je že znano, s kolikim uspehom se vrše podobni komunistični poskusi in vsa mobilizirana sila ni imela drugega dela, kakor da ni pustila nekemu boljševiške-mu poslancu prečitati nekega nesmiselnega proglasa. Ta slavnost je bila obeležena s puškami ln bajoneti samo zato, ker je predsednik vlade bolan in je na njegovem mestu klerikalec, ki ne ve, kako gre izvajati državni praznik ln kako je treba nastopiti proti Izrazitemu komunističnemu pouličnjaštvu. Volitve v Švici Parlament Švicarske konfederacije sestoji iz dveh zbornic: iz senata (»Stfnderatc) in iz Narodnega sveta (»Nationalrat«). V prvi prihaja do izraza zvezni značaj Švice. Vsak izmed 22 kantonov, naj si bo velik aH majhen, voli samo po dva zastopnika v senat, (šestero polkantonov voli samo Po enega zastopnika.) Izmed 44 senatorjev je bilo doslej 20 radialnih demokratov, 19 katoliških konservativcev, 2 socialista, 2 agrarca, 1 liberalni demokrat in I socijalni politik. Spodnja zbornica ali »Narodni svet« ima 198 članov. Najmočnejše je bila doslej zastopala svobodomiselna in socijalno napredna »radikalno-demokratska stranka« z 59 poslanci, nato socialistična z 49, kato-Iiško-konservativna z 42, kmečka stranka z 31 mandati. Liberalni demokrati (desnica) so imeli 7 narodnih svetnikov, socijal-no-politična frakcija 5. komunisti 3, brez-strankarji 2. Na 20.000 prebivalcev, se voli Po en poslanec. Volitve se vrše po proporcionalnem sistemu, vsak kanton je samostojno okrožje. Ženske nimajo volilne pravice. Mandat traja 3 leta. Pri nedeljskih volitvah Je šlo predvsem za to, alj se bo meščanskim strankam posrečilo ustaviti napredek socijalnih demokratov, ki so od I. 1902 naprej neprestano naraščali. Število njihovih glasov se je od 1. 1902 do 1925 dvignilo od 64.000 na 195.000 in število poslancev od 7 na 49. Prva stranka so bili doslej radikal«, ki so dobili leta 1925 225.000 glasov. Socijalisti so upali, da bodo pridobili vsaj pol ducata sedežev v spodnji zbornici, s čimer bi postali številčno najmočnejša stranka. Seveda bj se njihov eventualni uspeh šele tedaj poznal v državni politiki, če bi se zvezali z radikali po primeru francoskega levičarskega kartela iz leta 1924 ali pa po vzgledu ženevskega kantona, kjer vladajo skupno radikali in socijalisti. Toda za celotno Švico ima taka kombinacija malo Izgleda na uspeh. Popravek V včerajšnjem poročilu o govoru poslanca Ivana Puclja na zboru KDK v Celju se naim je vrinila neljuba pomota, ki je is-ktjuono tehničnega značaja io njoti pravi smisel zgodovinske remdniscence, ki jo je navedel v svojem govoru g. posl. Pucelj. Omenjeni pasus se ima glasiti v celoti: »Danes teden je zborovala KDK v Sisku. Zborovala je na istih zgodovinskih tleh, kjer smo pod Ljudevitom Posavskim pred frankovsko premočjo klonili tilnik in pred nekoliko stoletji pognali Hasan-pašo v Kolpo.« S tem popravljamo neljubo pomoto, ki Je nastala s tem, da je izpadla ena vrsta. General Nobile v nemilosti Stockholm, 30. oktobra, a Listi poroča* jo iz Rima, da je bil general Nobile v zve* zi s preiskavo njegove ekspedicije na se* verni tečaj odpuščen iz aktivne službe. Ge* nerai se ne sme pokazati v jasnosti, niti zapustiti Rima, niti objavljati članke alt sprejemati novinarje. Hussmann oproščen Essen, 30. oktobra, s. Ob tričetrt na 8. zvečer je bila razglašena obsodba v razpra« vi zaradi umora v Gladbecku. Med sploš* no tišino je proglasil predsednik razsodbo, po kateri je bil obtoženec Kari Hussmann oproščen. Sodišče je utemeljilo oprostilno razsodbo s tem, da ni bilo mogoče doka« zati niti krivde niti nedolžnosti obtoženca. Pred sodiščem in v dvorani se je zbralo med razglasitvijo razsodbe več sto posh»= šalcev, tako da je mogla policija za novi« narje le s težavo napraviti ozek prehod. Obtoženec, ki je bil med vso razpravo mi« ren, je ob razglasitvi sodbe klonil. S hrb« tom proti občinstvu si je neprestano bri* sal solze. Takoj po razglasitvi sodbe je bil izpuščen. Stavbna katastrofa v Ino-mostu Inomost, 30. oktobra, s. V Rentschu pri v . Bolcanu se je »rušila nova hiša. V trenirt« Kontni volilni izid kaže, da se Je več ku, ko se je zgradba porušila, je hotela ali mani enotni fronti meščanskih strank posrečilo preprečiti uresničenje socialističnih upov. Le ti so sicer pridobili en mandat, ki so ga odvzeli komunistom, toda prva stranka so še vedno ostali svobodomiselni radikali s svojim, 58 mandati. Kmetje in brezstrankarji so ohranili svoje posestno stanje, demokrati so izgubili dva mandata in desničarski liberalci enega. Meščanska fronta proti socijalistom je koristila samo klerikalcem, ki so napredovali za 4 mandate. Komunisti imajo sedaj samo dva zastopnika, vsled česar ne bodo mogli več tvoriti samostojne frakcije. Tako ostane v glavnem vse pri starem in v švicarski politiki ni pričakovati nobene bistvene Izpremombe. Bern. 30. okitoihra (be.) V Svfcairski narodni svet (poslansko zbornic«) ie bilo izvoljenih 58 radikalov, 6 liberalcev in konservativcev, 46 katolikov, 31 pristaSev kmečke stranke, 50 socija-Kstov, 2 komunista, 3 socijalisti in 2 neopredeljena. Državni proračun - državna tajnost Beograd, 30. okt. p. Predsednik vlade dr. Korošec je miel danes daljši sestanek z ministrom financ dr. Nikom Subotičem. Iz vladnih krogov se doznava, da je proračun za leto 1929/30 že sestavljen in da bo v najkrajšem času dostavljen državni tiskarni v Sarajevu, da ga pravočasno natisne ter da bo predlo-žen Narodni skupščini v zakonito določenem roku. Vaš poročevalec je z ozirom na to vest vprašal ministra financ, je-li bi mu mogel označiti točno vsoto novega proračuna. Dr. Subotič ie izjavil, da mu na to vprašanje ne more odgovoriti, ker je to — državna tajnost! Skrivanje proračuna hna očividno svoj vzrok v povečanju davčnih bremen ... Konferenca Jugoslovenske Matice Split, 30. okt. n. 1. novembra se bo v Splitu vršila konferenca Jugoslovenske Ma« tiče, ki ji bodo prisostvovali delegati iz vseh krajev države, v prvi vrsti iz okolice Zadra, Splita, Dubrovnika, Beograda, Za« greba, Ljubljane itd. Pred to konferenco se bo vršil razgovor delegatov, na katerem bodo razpravljali o vprašanjih, ki se bodo obravnavala na plenarnem sestanku. Pomanjkanje kuriva v Zagrebu Zagreb, 30. okt. 5. Zagrebški trgovci z drvmi so se te dni pritožili pri direkciji državnih železnic zaradi pomanjkanja va« gonov, ki bo imelo za zagrebško prebival« stvo, zlasti za revne sloje, ki kurijo z drv« mi težke posledice. Vsled pomanjkanja va« gonov si trgovci niso mogli nabaviti po« trebnih količin drv, vsled česar so že po« slednje dni cene poskočile pri kub. metru od 500 na 560 Din. Računati pa je, da bo« do cene šle še višje in da bodo dosegle 700 do 800 Din za kub. meter, ako železniška direkcija ne dobavi trgovcem potrebnega števila vagonov. Trgovci so danes povabili novinarje in jim na podlagi dokumentov in uradnih spisov predočili položaj na za« grebškem trgu ter vzrok draginji. soproga železniškega uradnika Porfiria z dvema otrokoma obiskati neko prijatelj« sko rodbino. Ruševine so ženo in oba otro« ka zasule, dočim je ostala žena s štirimi otroci, ki jo je hotela ponesrečenka obi« skati, po srečnem naključju nepoškodovan na. Katastrofa je zahtevala tri smrtne žrt« ve. KTivdo za katastrofo pripisujejo malo« marnemu gradbenemu vodstvu. Uvedena je bila stroga preiskava. Akcija Male antante proti povratku Habsburžanov? Beograd, 30. okt. p. Nocojšnje »Novosti« poročajo iz Bukarešte, da se v tamošnjih političnih krogih razšiTjab verzije, da se bo decembra vršila konferenca Male antante v Beogradu. Na dnevnem redu te konference bi bila vsa aktualna vprašanja srednje - evropske politike, zlasti pa vprašanje madžarske akcije za proglasitev kralja. Vaš poročevalec se je nocoj obrnil za informacije na ministra zunanjih del dr. Ma-rirrkoviča, ki pa je te verzije demantira.!. Kljub temu pa se v poučenih krogih zatrjuje, da se vrši med Prago, Beogradom in Bukarešto živahna izmenjava misli /iasti o ukrepih proti nameravani restavraciji Habsburžanov, ki jo v zadnjem času znova for-sirajo madžarski monarhi stični krogi. Prepoved komunističnih listov v ČSR Praga, 80. oktobra, h. Kakor smo poročali, je vlada ustavila izhajanje komunističnega strankinega glasila cRude Pravo*. Komunistična stranka je hotela namesto tega lista izdajati drug list pod imenom cDeluicke Noviny». Policija je tudi ta list prepovedala. Železniška nezgoda Zagreb, 30. oktobra, č. Včeraj je iztirilo v tunelu med Delnicami in Sušico nekoliko vozov tovornega vlaka. Vsled tega so imeli ostali vlaki tako proti Zagrebu, kakor proti Sušaku po več ur zamude. Človeških žrtev ni bilo. Vlak povozil avtobus Dubrovnik, 30. oktobra, n. Davi je nekaj sto metrov pred gruško železniško postijo trčil tovorni vlak v avtobus, ki vrši promet med Gružem in Reko Dubrovačko. Avtobus jie popolnoma razbit Šofer je bil nbit, kondukter avtobusa pa je dobil težke rane. Nov ljudskošolski zakon Beograd, 30. oktobra p. Kra.Ij je podpisal »-konski načrt o ljudskih šolah, kd bo prihodnje dn' predložen Narodni skupščini. Za 100 tisoč Din — 10 let ječe Beograd, 30. oitobra p. Danes Je sodišče obsodi to glavnega blagajnika državne markarnrce zaradi poneverbe 101.000 Din na 10 let Ječe. Hmeljski trg Zatec. 30. oktobra, h Nespremenjena tendenca hmeljskega trga. Nakupi oa deželi so se gibali v okvirju cen od 1700 do 2100 Kč. Zaključno razpoloženje in cene so trdne. Dr, Tarrasch ne bo več nastopal Berlin. 30. oktobra s. Dr. Tarrasch je ua tad-raiem mojstrskem turnirju odstopil, in je izjavil, da iz zdravstvenih ozirov ne bo več sodeloval na šahovskih prireditvah. Anglikanski škof v Beogradu Beograd, 30. oktobra p. Vlada je nocoj priredil« banket angleškemu škofu Hixu, anglikanskemu vladiM v Oibraitarjn. Visoki angleški cerkveni dostojanstveni Je prispel v n«žo državo, da prouči na$e eeirkvene razmere ln možnost zbli-žanja pravoslavne cerkve z anglikansko cerkvijo Nove aretacije v novosadski spijonažni aleri Nov! Sad, 30. oktobra p. Preiskovalni sodnik ki zasleduje špijonsko afero vojnega dobavitelja Dimiča, je danes odredil airfetacijo soproge osimljeoesra Dlmida. Pričakuje se, da bo policij? fovršHa prihodnje dti! celo vrsto senzacionalnih aretacij. Najino zlato dete, najina ljubljena hčerkica, oziroma sestrica Tatjano Li&arjeno je umrla danes ob 2. popoldne po težki bolezni ▼ nežni dobi 5 let Pogreb bo 1. novembra ob pol 16. uri s postaje na tukajšnje pokopališče. V Zagorja »b Savi, 80. oktobra 1928. Globoko žalujoči starSi: Budo in Jela Likar Boris, bratec. JL JHl, Pred sezono košave... Beograd, koncem oktobra. Roma] Človek, potuj križem sveta, ali tako nespodobnega vremena ne boš našel nikjer, kakor v Beogradu! V Londonu in Lj)ubljani je doma megla, ki ima zelo mnogo sovražnikov, toda ta megla je v primeri z nespodobnostjo beograjskega vremena silno nedolžna stvarca, je kakor prihuljena, v siv plašč ograjena starka, ki sicer včasih nekoliko zagode, ali ne stori poštenemu kristjanu nič zalega. Beograjsko vreme je pa kakor divjak nekultiviran, brezobziren, neprestano preteč in bijoč s pestmi na vse strani. Posebno ta-le koMva, ki je zadnje dni pričela hrumeti od Dunava navzgor! Višek nespodobnosti e to, kar Tam ta beograjska špeeijaliteta, ta vremenska hudoba, počenja sedaj po ulicah metropole kraljevine SHS! Buta vam v hrbet in prsa, obmetava vas s peskom in prahom, da vam oči in ušesa nehote odpovedujejo pokorščino, tem. kod bodo potovali, kaj vse da bodo iapisali «na podlagi svojih vtisov in študija* r:a potovanju. cEpohalno delo» bo to, kako-ik. nekak remijeri. Premijerski abonma. Narodno gledališče v Mariboru Zaretek ob 8. zvečer. Sreda, 31.: ^Jesenski manever*. A. Gostovanje gde. Lnbejjeve. Četrtek. 1. novembra: ~ Gostovanje v Celju. Sobota. 3.: . Slavnostna predstava z? premijerski abonma. — Abonenti reda B dobe v sredo 31. oktobra Suppejevega tBoocaccia* v običajni zasedbi. Umetniški oddelek ministrstva prosvete razpisuje književno - glasbeni natečaj pod naslednjimi pogoji: 1.) večja povest ali roman dobi nagrado 8000 Din; 2.) dramsko delo, tragedija ali komedija, v prozi ali v verzih, ne glede na število dejanj, dobi nagrado 8000 Din; 3.) glasbeno delo (simfonična kompozicija ali glasbena drama) dobi nagrado 8000 Din. Za natečaj pridejo v poštev samo še neobjavljena dela. Književna dela morajo biti napisana s strojem, kompozicije pa s črnilom. Dela se morejo predati ali osebno proti potrdilu, ali pa potom pošte (priporočeno s povratnim recepistom) umetniškemu oddelku ministrstva prosvete. Delo mora biti anonimno, opremljeno z istim geslom na delu in na zapečatenem pismu, ki vsebuje pravo avtorjevo ime. Rok je določen do inkluzivno 1. marca 1927. Nagrajena dela ostanejo avtorjeva last. cProdana nevesta* v Parizu, ki so jo uprizorili prvič o priliki desetletnega obstoja češkoslovaške republike, je doživela sijajen uspeh. Vsi pariški dnevniki poročajo o njej zelo obširna in priznalna poročila ter obžalujejo, da je Pariz tako pozno spoznal umetnost velikega češkega skladatelja. Noblova nagrada ia medicino. Letošnja Noblova nagrada za medicino ie bila priznana profesorju Charlesu Nieolleu, ravnatelju Pasteurjevega zavoda v Tunisu, in sicer zaradi njegovih znanstvenih del o tifusu. Murska Sobota, 31. oktobra. Štefan Pintarič. uslužben pri grofu Sza-paryu, ie bil 15. januarja T. 1915 vpoklican k vojakom ter par mesecev pozneje zaiet od Rusov, potem ko je na levem krilu njegovega polka prešel cel batalion Čehov na rusko stran. Voina je bila medtem minula, o njem pa ni nobenega sledu. Sodišče v Murski Soboti ie za njega uvedlo postopanje. da se ga proglasi za mrtvega. Nekega dne pa dobi žena pismo iz Rusije, s proš njo za nekaj denarja, da bi »mrtvi» mož mogel priti domov. ». . . lepou te pozdrafim 1 bok dai kabite etu moje malu pišimo zdTafu gori našlo. Juliska dam ti znat ka do varsave (Varšava!) pridem a na dale nekvati jo meni pei-nezi. csi jezetine dobim ot moji zemlakof. tak jasz Posletm telegram. tebi z varsave es; bodeš tak dobra ka mi pošleš tele-grampejneze du varsave drugo ti ne vem kaj novoga pisati ka meni teška otetevo prit . . .« Štefan Pintarič ie dobil 25 dolarjev, (toliko namreč rabi navaden zemijan danes da pride iz srca Ukrajine do Murske Sobote). se oglasil še na našem konzulatu v VarSavi, ki mu je tudi velikodušno naklonil podporo osemdeset (!) Din, se vozi! osem dni in osem noči. prespal po nekaj nočnih ur na kolodvorih ter se končno srečno pripeljal domov. Od ljudi, ki niso po svoiem poklicu vajeni ostrega i— V Gorici izpreminjajo priimke tal.o* le: Markič De Marchi, Medveš Orsini, Med* vešček Medessi, Mervic Mervizzi, Mihalik Micheli, Muznik Musini, Onestingel One« sti, Pertovt Pertini, Petelin Petelini, Pisk Pischi in Piccini, Pitamic Pittami, Reja Rea, Skrjanec Ceriani. Sekli Secoli. Smre* kaT Delpino, Srakar Sarca, Stres Sressi, Šu« šmel Sumelli, Trampuš Trami, UkmaT Ugo« mari, Velušček Velussi, Vrtovec Vertove* se, Vidic Visani, Zbogar Borghi in Buzzi, Zgonik Sgonichi, Zotter (Cotar) Zotteri. p— Novi učitelji. V jesenskem roku sc napravili izpite še: učiteljski kandidat Mir» ko Gregorič v Benetkah in kandidatinje Marija Majnik, Marija Klinkou in Pavla Zazula v Tolminu. p— Granata je raznesla 231etnega Josipa Valentinčiča, ki je brskal pc starem voja« škem materijalu blizu Pevme. Z nabira* njem takih nevarnih reči si je služI revež svoj vsakdanji kruh! p— Odpuščen je iz službe g. Viljem Sfi* Iigoj, dolgoleni občinski tajnik v Dobro* vem v Brdih. Na njegovo mesto pride Ita* lijan •JUTRO'« It. 256 Sreta, SI, X. 1938 Naj Domače vesti jnove jša volilna statistika «Slovenčevo» poročilo o izidu občinskih volitev v Bosni in Hercegovini vsebuje poleg netočnosti in zavijanj tudi ganljiv pasus, ki naj dokaže, da hrvatski klerikalci iz pučke stranke niso nič izgubili. Koroščevo glasilo pripoveduje o tem takole: »Raznesle so se vesti, da je HPS izgubila mnogo glasov, kar pa ni res. ker HPS v mnogih krajih ni kandidirala. Ce bi bila kandidirala, bi bila dosegla isto število glasov, ki jih je dobila pri prejšnjih volitvah, kar dokazuje, da ni ničesar izgubila.* Ta prelepa logika temelji na onem slavnem načinu dokazovanja, ki se imenuje ceornutus* in se glasi: Česar nisi izgubil, to še imaš. Rogov nisi izgubil, tedaj jih imaš še. Hrvatski klerikalci so v mnogih okrajih stali tako slabo, da niti kandidirali niso, zato niso izgubili ničesar. «*Slovenec» pa javlja iz Mo-stara, da bi bili dosegli isto število glasov, ako bi bili kandidirali. Kakor se vidi. je vse odvisno samo od kandidature, zato je tembolj čudno, zakaj niso kandidirali povsod in da so poraženi tudi tam, kjer so kandidirali. lo, da so tudi na protinu ln sladkosečtoosti bolni prav zadovoljni t učinkom vode »Fraire-Josef«. Dobi se v, vseh lekarnah, drogerijah hi špecerijskih trgovinah. * Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna Jos. Reich. F. Lukič Stritarjeva ulica 9 zimske suknje in ragiani t cenah NAJNIŽJI! * Izpremembe v državni službi. Deželno,-sodni svetnik z naslovom in značajem višjega deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču v Celju dr. Hinko Stepančič Je imenovan za višjega deželnosodnega svetnika v 3 skupini I. kategorije na dosedanjem službenem mestu. Politično - upravni uradnik Dominik Dereani Je od velikega župana v Mariboru premeščen k okrajnemu glavarstvu v Konjicah. * Konferenca Male antante v Jugoslaviji. Po vesteh iz Bukarešte je seja Male antante sklicana za mesec deoember. Vršila se bo v Jugoslaviji in razpravljala o vseh aktualnih političnih problemih. Na dnevnem redu je vprašanje akcije madžarske vlade za restavracijo madžarskega kraljestva. * Naši v Ameriki. Naš veliki rojak profesor Mihajlo Pupin na Cohimbia - univerzi v Newyorku je imenovan za dosmrtnega viteza — Honorary Knight of Lige — znanstvenega mednarodnega kluba. To odlikovanje je tem večje, ako se upošteva, da je on šesti klubov član. Dosedanji člani so: Luther Durbank, Thomas Edison, Charles Evans Hughes, Robert Andrew Milliken in dr. Wiefred Grenfell, torej sami veliki duhovi, ki so mnogo koristili človeštvu. * Otvoritev brzojava in telefona Škofljica. Dne 24. oktobra t. 1. sta bila pri pošti Škofljica (okraj Ljubljana) otvorjena brzojavna postara in telefonska centrala. * Himen. Dne 30. t. m. sta se poročila v Lozmci topografski major g. Matko Prebeg ter gdč. G''da Klenha, bivša uradnica policijske direkcije v Ljubljani. Mlademu paru želimo obilo sreče! * Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani se bo dne 2. in 3 novembra selila v nove poslovne lokale v palačo Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta, ter zaradi tega na omenjena dneva ne bo ura-d ovala. * Obča zavarovalnica »Sava*. V nedeljskem »Jutru« z dne 28. t. m. se nahaja trditev, da deluje Riunione Adriatiea di Si-curta (Jadranska zavarova'na družba) na jugoslovenskem ozemlju pod imenom zavarovalne družbe »Sava«, kar pa ne odgovarja dejstvu, ker nima ta družba nobene skupnosti z Opče osi garava ju čim d. d. »Sava« v Zagrebu. (Giei današnji inserat.) * Rezervni letalski častniki. Iz Novega Sada nam poročajo, da so na tamkajšnji šoli za rezervne letalske oficirje položili izpite z dobrim uspehom Slovenci: dr. Vladimir Bartol, novinar Vekoslav Cizelj, ursdnik Alojzij Grošelj, arh. Franjo Feli-nek. inž. Josip Kankeli, inž. Anton Kuhelj, uradmk Aifons Končan, pravnik Jože Pak, teh. Jože Papov. fil. Franjo Petre. inž. Stane Podboi, inž. Oto Papež, stud. Drago Jordan, teh Stane Renar in uradnik Makso Trelec. Čestitamo! nudi ie-enska in rimska oblačila J. deco soecii3!na kvnfekcHa za eospode in 41 f-KS\\»»»nVA CFSTA 12. * Občni zbor Društva učiteljev glasbe za Slovenijo v Ljubljani je preložen na nedeljo 4. novembra ob 10. dopoldne v salonu pri Mraku, Rimska cesta. — Odbor. * Ciril Metodov koncert v Kamniku bo 3. novembra. Sodelovali bodo koncertna pavka ga. Fanči Čadeževa, operni pevec g. Gostiša, violinist g. K. Vrančič in na klavirju g. Savinšek. 2039 * Ekshumacija na beograjskem pokopališču. Na beograjskem pokopališču ie bila v ponedeljek izvršena ekshumacija trupla pokojne Perside Nedjelkovičeve, ki je umrla pred šestimi tedni. Njena rodbn-a je podala ovadbo, da je bi'a Persida zastrupljena. Sedaj bo po obdukciji in zdravniškem mišljenju sklepalo sodišče o tem. da-Ij gre za zločin in kdo bi mogel biti zanj odgovoren. * Tatovi povsod na poslu. Neznani uzmo-vič >e odnesel šofeTju Ivanu Zajcu z avtomobila pred Zgončevo gostilno v Rožni dciini r.iav usnjat suknjič, vreden 400 Din. Cirilu Keršiču sta bili ukradeni raz kolesa v šelenburgovi uiici dve zavori, vredni 50 Din. Z nekega otroškega vozička na Go-sposvetski cesti je bila ukradena volnena odeja, zglavnik ter ženska ročna torbica, v skupni vrednosti 270 Din. * Pri odebelostl, gihtu, sladkorni bolezni vam izboljša »Franz-Josei« grenčica prebavo. Številna strokovna poročila potrjuje- lz Ljubljane b— Dr. Prvislav Grfsogono v Ljubljani. V torek dne 6. novembra bo na vabilo akademskega akcijskega odbora KDK predaval v LJubljani narodni poslanec dr. Prvislav Grfsogono »O aktuelnih problemih naše zunanje politike«. Naslednjega dne, t. j. 7 novembra, bo g. Grfsogono predaval o »Demokraciji In parlamentarizmu«. Po predavanje se vrši pod okriljem Zveze kulturnih društev. Opozarjamo že danes na to predavanje odličnega politika hi pravnika. u— Ljubljanskim pevskim zborom! Na dan Vseh svetih pojo združeni zbori ob 3 uri pop. na pokopališču pri Sv. Križu tri na-grobnice in na vojaških grobovih dve. Istega dne ob pol 11. ud dopoldne je v pevski dvorani Glasbene Matice skupna vaja. Arhivarji naj prinesejo note za Vigred, Bla gor mu, Oj, Dobrdob, Spomladi vse se veseli in Usliši nas Gospod. Prosimo vse pevce, da se sigurno udeleže vaje in petja na pokopališču. Za primerno obvestitev posameznikov naj skrbe društveni odbori. Ljubljanska župa J. P. S. u— Ivanka Vrhovnikova umrla. Kakor smo poročali, je neki svat med prevažanjem bališa v Zabnici pri Škofji Loki po nesreči obstrelil delavko Ivanko Vrhovnikovo. Krogla je lSletno deklico, ki se je z dela vračala domov, zadela v glavo ter Jo smrtno ranila. Prepeljali so jo z avtomobilom v splošno bolnico v Ljubljano, kjer ji pa niso mogli pomagati. Ivanka je bila ves dan v nezavesti in je včeraj ponoči podlegla poškodbi. u— »Iz kraljestva narave«. Opozarjamo občinstvo na prihodnji filmski spored ZKD. Na programu je najveličastnejše filmsko delo kulturnega oddelka »Ufe«, znanstveni film »Iz kraljestva narave«. Predočuje zgodovino milijonov let, postanek sveta, človeka in vsega življenja. Kaže nam zvezo razvoja od pračloveka do človeka današnjega dneva, njegovo rojstvo, njegove boje za obstanek v kameniti dobi. ko se je mo* ra! s svojo lastno močjo vreči na divjega medveda da mu je iztrgal iz krempljev ženo in otroka. Tu vidimo začetke umer-nosti, obrti, tehnike vse do danes, ko imamo na razpolago najdovršenejše izume Film bo predvajala ZKD na praznik Vseh svetih in v nedeljo in sicer: za ženske ob pol II. dopoldne v kinu Ideal, za moške pa ob II. dopoldne v prostorih Elitnega kina Matice. u— Dva koncerta pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. V nedeljo dne 11. novembra t. 1. dopoldne ob pol 11. v veliki dvorani Uniona koncert za mladino vseh ljubljanskih šol, v ponedeljek dne 12. novembra t. 1. zvečer ob 8. koncert za javnost. Vstopnice od danes naprej v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani ie odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure, vsak delavnik pa od 3. do pol 8. zvečer. Da ustreže čitateljern zlasti iz oddaljenejših krajev, je uvedla knjižnica tudi pošiljanje po pošti. u—- Krajevna organizacija SDS v Mostah sklicuje članski sestanek, ki se bo vršil drevi ob 8 pri Rahnetu na Selu. Udeležba dolžnost. — Odbor. u—- Jadranašl! Drevi ob 20. se bo vršil 18. redni občni zbor JNAD »Jadrana« v društveni čitalnici. Glede na važen dnevni red (volitve v Svet slušateljev ljubljanske univerze) je udeležba za stare člane in novince obvezna! Vsi in točno! — Odbor. u— Društvo »Treznost« ima svoi redni sestanek danes 31. t. m. na moškem učiteljišču ob pol 8. zvečer. Predaval bo pisatelj br. Cerkenik o temi: 80'etnica znanstvenika in abstinenta dr. Forela. Vstop je dovoiien vsakomur. u— V najlepšem kraju otoka Krka, v Puntu ali kakor so prekrstili po našem kralju to liubko jadransko kopališče, odkar je zaplapolula nad njim naša jugoslovenska trobojriica, v Aleksandrovem, je društvo »Skrb za mladino« kupilo zemljišče, na katerem se zgradi »Dečji dom«, kjer bo našla zavetišče uboga zapuščena deca iz Ljubljane in najbližnje njene okolice, da si okrepi dušo in telo. Seveda pa je društvu, da izvede ta načrt, treba še znatnih denarnih sredstev, glede katerih je navezano izključno na rauodarnost našega občinstva. Da pa da priliko občinstvu, da v čim Izdatnejši meri podpre njegovo plemenito človekoljubno akcijo, bo tudi letos, kakor že lani, ob Vseh svetih izvedlo na ljubljanskih 4n na obeh okoličanskih pokopališčih štetje posetnikov grobov, ki Je poleg tega, da podaja velezauimivo statistiko o visokem in ljubezni polnem spoštovanju, ki ga goji naš narod do svojih pokojnikov, tudi izdaten vir za grmovna sredstva, ki jih tako nujno potrebuje društvo. Eno samo nov-čanlco, pa naj je tudi le sarno petparska — »kovači« ali celo »metulji« $o seveda Se bolj dobrodošli — naj daruje vsak posefnlk pokopališča v stekleni nabiralnik druStva »Skrb za mladino«, po eno zase in vsakega svojega spremljevalca, ako ima s seboj ženo, deco, pa se bo nakupičila v nabiralnikih svota, ki bo znatno pripomogla k uresničenju društvenih namenov. Ako se je lani, ko se je prvikrat uvedlo to štetje, ugotovilo na ta način, da je okoli 25.000 ljudi prišlo na ljubljanska in okoliška pokopališča poča- Renrat spomtrt svojfli pokojnikov, kito prepričani, da bo letos, ko se stvar izvede ie točneje, bres dvonm to Kevilo i* znatno po rast k> ln ž nJim seveda tudi gmotni uspeh t« akcije. o— Veliko Časopisno tombolo bo priredilo ljubljansko Udruženje vojnih invalidov, čisti dobiček Je namenjen za podpore siromašnim vojnim žrtvam. Ta akcija zasluži vsestransko podpiranje, zlasti ker H reveži še danes ob lOletnicI obstoja države niso dosegli niti tega, kar jim predpisuje zakon za njihovo vzdrževanj«. Te 0 C o •o — -3 I Barom. femper. in brzina > v y: v meirib <5° 7F6 0 12 0 86 S 1 10 766 7 10 0 turno 10 7G6 ^ 11-0 98 mirno 10 7641 150 V0 mirno 10 767-9 100 90 NP 10 76-3 0 19*0 86 S 1 10 Phd Franki, naimnnj kriv, da Je tekmo sodil baš g. Franki. Večino v podsavezn ima preko svojih ek^nonentov Tlirija, odnosno gm-pa Ilirije. Sekcijo zbora nogometnih sodnikom, ki delegira sodnike k poedinim tekmam. dTŽi krinko Ilirija po svojih eksponentih. Torej stoji ves potreben aparat na raz« polago Iliri ji, vsa benevolentna naklon ie« nost te«a ap<"-9ta sr*reml'a njeno usodo na zeleni trati. Kaj hoče še? Nasprotno stoii naše moštvo ▼ borbi s svojim nasprotnikom brez vstke pomoči, ponolnoma goloroko Tn uspehi, ki jih do« seže. so krvavo zasluženi. Ali n;ma to mo« štvo pravice boriti se za «?portne uspehe, in aH iih res mora orfinustiti Iliriji? Po vsem tem odrekam Tliriii moralno upravičenost, da vlaga proteste Pra\> tako va prlčukviem od uprnvnega odbora LNPa. da bo korigiral pogreSko tvojega podreje» nega organa, storjeno morda nepremišljeno tn prenagljeno. Pričakujem to v neomalv Ijivem prepričanju, da ja Se kaj pravice na tem svetu in da jo je Se kaj zlasti v športnih krogihi Ce pa se to ne bo zgodilo, naj si vsa po« Stena športna javnost ustvari sliko o me« todah, s katerimi se mora boriti klub, ka* teremu mi je čast predsedovati. Izvolite sprejeti, gospod urednik, izraze mojega odličnega spoštovanja. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1928. IVO SANCIN predsednik ASK Primorje. Nogometni program za praznik 1. no* vembra. Na ta dan »e odigrajo samo ne« dokončane prvenstvene tekme Primorje : Slovan in Slovan : Hermes. Prvi par na« stopi ob 11., drugi ob 11.30, oba na iigTišču Primorja. Vstopnina za to prireditev je ze« lo znižana. Popoldne ne bo nobene šport« ne prireditve. Gostovanje Hermesa v Celju. V nede« Ijo 28. t. m. je gostoval Hermes v Celju proti »Atletik Šport klubu», katerega je po krasni igri premagal z rezultatom 4 : 3. Zelo je ugajal tebn. izvrstni napadalni trio, ki je posebno v prvem polčasu pTedvedel tako igro, kakršno po priznanju domačih športnikov Celje še ni videlo. Razumljivo je to, če pomislimo, da «Atletikov» ni mo« gel poraziti letos v Celju niti naš prvak Primorje. Istotako sta morala kloniti v kratkem pred njim Ilirija in Svoboda. KDOR O^LMIJJE, TA NAPBFmiJE! ospodarstvo Prva naša gospodarsko znanstvena institucija V spremstvu guvernerja Narodne banke g Bajlonija se je te dni mudil v Ljubljani tudi docent beograjske univerze za financ* no vedo dr. Aleks, Jovanovič, kateremu je bilo poverjeno vodstvo nedavno ustanov« Ijenega oddelka Narodne banke za eko* nomske študije in gospodarsko statistiko. Ustanovitev tega oddelka, ki bo v krat« kem pričel delovati bo vse naše gospodar* stvo gotovo pozdravilo, kajti pomanjkanje takega instituta so naši gospodarski krogi že dolgo pogrešali. Po informacijah, ki smo jih dobili od dr Jovanoviča bo ta nova institucija vršila na eni strani gospodarsko informativno službo za guvernerja in ravnateljstvo Narod* ne banke, na drugi strani pa bo o rezulta* tih svoiega študijskega in statističnega dela v rednih publikacijah informirala inozem« stvo. Ta urad je ustanovljen po vzorcu slič* nih uradov inozemskih novčaničnih bank, ki so se zlasti v zadnjih letih zelo razvili. Tako zaposluje n. pr. tozadevna institucija Češkoslovaške Narodne banke 17 kvalifi* ciranih uradnikov, institucija nemške «Reichsbank» pa celo 70. Po dosedanjih načrtih bo nova instituci* ia dnevno zasledovala vse gospodarske, fi* nančne in valutno politične vesti in do* godke v svetovnem in domačem tisku ter bo ekscerpte s komentarji dostavljala gu« verneriu in direkciji Narodne banke, tako da bo vodstvo Narodne banke točno in« Formirano o poteku gospodarske konjunk* ture o valutno politični situaciji v inozem* stvu ter o gibanju na inozemskem denar* nem in kapitalističnih trgih. Tako bo ime« la dober pripomoček za vodenje emisijske in kreditne politike. Na drugi strani pa bo naloga nove institucije, zbirati statističen materijal, ki se nanaša na naše gospodarstvo in podvreči važne ekonomske probleme znansiveuemu pro tičevanju. Organizacija statistične službe je v naši državi skrajno pomanjkljiva, zato ie tudi stalno podvržena najostrejši kritiki Vendar pa imajo naše gospodarske korpira-n hvalevredna naloga. Uoajmo, da bo Narodna banka v interesu našega gospodarstva to svojjo nalogo tudi v polnem obsegu izvedla. = Guverner Bftjloni pri naših gospodarskih korporacijah. Kakor smo Že včeraj omenili, je guverner Narodne banke gosp. Bajloni pri svojem posetu v Ljubljani ▼ ponedeljek najprej posetil htkajlbrp pod-už-nico Narodne banke, kjer se je ob navzočnosti članov eskomptnegjt odbora razpravljalo o kreditnih vprašanjih. V Zbornici zb TOT je gosp. Bajloni nad eno uro razpravljal z zastopniki naše trgovine, obrti ln Industrije o najaktualnejših vprašanih, ki se tičejo Narodne banke in monopolske anra-ve. katere predsednik je prav tako _rosp. Bajloni. Sproženo je bilo vprašanje kreditov obrtnikom, ki so bili po ustanovitvi Obrtne bainke SHS ukinjeni. Po Izvajanjih gorp. Bajlonija in generalnega ravnatelja dr. Novakovima ni računati, da bi Narodna banka ponovno prevzela kreditirani© malega obrtništva. Razpravljalo se je dalje o potrebi olajšav za dobavo živinske soli, o težkočah pri zakupu in prodaji soli ter pri dobavi mineralne vode. dalje o davku na poslovni promet in o izenačenju oblastnih trošarin. Po posetu Zbornice je gosp. guverner obiskal tudi Zvezo trgovskih gremijev in Ljubljansko borzo. O poslovanju Ljubljanske borze so najvišji predstavniki Narodne banke izrazili svoje popolno zadovoljstvo. Pri tej priliki je bila ponovno iznešena zahteva naše borze, da se omogoči izmenjava zakliiučnic. v deviznem prometu med posameznimi borzami, tako da bi bilo dejausko mogoče ves devizni promet Slovenije koncentrirati na naši borzi. Popoldne so daj-višji predstavniki Narodne banke posetili tudi Zvezo obrtnih zadrug, Zvez.) industrij-cev in končno Društvo denarnih zavodov. Zvečer sta Zbornica za TOI in Zveza indu-strijeev priredili v čast odličnim gostom večerjo v prostorih Ljubljanskega kluba v Kazini. =r Odobrenja proste prodaje inozem-kih plačilnih sredstev do protivrednosti S000 Din. Finančni minister je, kakor smo že nedavno kratko poročali, izdal rešenje I. '2437, po katerem so pooblaščene banke upravičene brez odobren ia generalnega inšpektorata ministrstva financ prodajati našim državljanom in tujim državljanom, ki stalno bivajo v naši državi, inozemska olačilna sredstva do protivrednosti 3000 Din, in sicer vsak mesec enkrat na podlagi stalne letne legitimacije, katere bodo dobili pri pristojnih fiuančnib oblastvih in v katere bodo morale bnnke vpisati prodane zneske. Poleg lega pa bodo banke morale vsak primer take prodaje vnesti tudi v register. = 1'stanove za uboge onemogle obrtnike in trgovpe, odnosno njihove vdove. Zbornica za TOI v Ljubljani razpisuje za 1. 1928. za nboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove več ustanov po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za TOI v Ljubljani do 31. novembra t. 1. priloži naj se jim od občinskega in župnijskega ti rada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več «lela-ti in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojmg?. obrtnika aii trgovca. = Pospešeno delo Bolgarije na stabilizaciji valute. Bolgarska vlada skuša čimprej doseči emisijo stabilizicijskega posojila od 5 milijonov angleških funtov, ker bi eventualne istočasne emisije rbmunskega in jugoslovenskega posojila poslabšale pogoje. Te dni je bil sobranju nujno predložen novi valutni zakon, ki predvideva zakonsko stabilizacijo pri dosedamem tečaju, in sicer 372 levov za 1 angleški funt. Zlati lev bo predstavljal 11 tisočink grama čistega »Jata. Bolgarska Narodna banka ne bo smela Izdajati manjših novčanic kakor za 200 levov f preko 80 Din), dočim bo morala država polagoma zamenjati vse manjše novčanice s srebrnim kovanim denarjem po 100, 50 ln 20 levov, ki bo vseboval 68 % srebra. Poleg dosedanjih majhnih novcev po 1 in 2 leva bo država izdala še novce po 5 in 10 levov iz bakra ali nikla. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. novembra ponudbe glede dobave jeklenih žičnih vrvi, železne žice, vijakov, kljuk za lestence ter glede dobave barv, minija, grafita, gorske krede in terpentina; do 12. novembra glede dobave 500 komadov šivalnih jermenčkov do 13. novembra pa glede dobave 200 komadov lepenke. — Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. novembra ponudbe glede dobave tiskovin. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8. novembra ponudbe glede dobave 60.000 kg apna in SOOO kg karbida; do 10. novembra pa gl^de dobave raznega kovinskega orodja. Dne 7. novembra se bo vršila pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Suboti-ci ofertalna licitacija glede dobave 5100 komadov jeklenih plošč ta žage. (Predmetni oglasi »o na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dobave. Strojni oddelek direkcije dr-Javnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. novembra ponudbe glede dobave 1500 kg loja; do 6. novembra glede dobave raznega stenja, livarskega ln kovaškega koksa ter Hfnlkov; do 7. novembra glede dobave 600 komadov toporiSč za kladiva. Prometno-ko-merdilalnl oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. novembra ponudbe glede tiskanja raznih vocnorednih pripomočkov. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih.) Direkcija državnih železnic v Subotici »prejema do 2. novembra ponudbe glede dobave 5000 kg firneža in 800 kg terpentina. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 6. novembra ponudbe glede dobave 500 kg dina-mo - oljia, 10.000 kg ovsa in 500 kg olja ra kompresorje; do 7- novembra glede dobave 40.000 kg sena, kotnega železa ln pločevine. Direkcija državnega rudnika Bukinje ipre-jema do 17. novembra ponudbe glede dobave 215 komadov električnih žarnic in 40.000 kilogramov portlandskega cementa. Dne 9. novembra se bo vršila pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave papirja za markarnico. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljaii.) Borze 80. oktobra. 17a ljubljanski borzi je bil danes derfzni promet prilično živahen. Večji promet je bil v devizah na Prago, Dunaj in Curih- Potrebo v devizi na London in Newyork je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Deviza na Newyork no-tira Se vedno za več točk nižje kakor v Zagrebu. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda za malenkost popustila. Pri slabšem prometu »e je kasa trgovala po 432, za december p« po 440. V investicijskem posojilu in agrarnih obveznicah je tendenca pri Svrstejših tečajih ostala nespremenjena. V bančnih vrednotah so bili zabeleženi cbi-čajni zaključki. Med industrijskimi vrednotami se je trgovala šečerana Osijek 480, 485 in 4/0. V ostalem so bili zaključki v Slavoniji po 102 in v Dubrovački po 490. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.84, Berlin 13.555—13.585 (13.57), Bruselj 0—7.9157, Budimpešta 0—9.9?9, Curih 1094.1—1097.1 (1095.) Dunaj 7.9964—8 0264 (8.0114), London 275 79—276 59 (276.19), Newyork 56.85 do 57.05 (56.95), Pariz 0—222.47, Praga 168.37—169 17. Trst 0—298.3. Zagreb. Amsterdam 22.81 — 22.87, Dunaj 7.9964 _ 8.0264, Berlin 13.555 — 13.585, Milan 297-19 — 299.19, London 275-79—276.59, Newyork 56.756 — 56.956. Pariz 221.47 do 223.47, Praga 168.37 — 169.17, Curih 1094.1 do 1097.1. Curih. Zagreb 9.13, Pariz 20.30, London 25.20125, Newyork 519.7, Milan 27.217&, praga 15.40, Dunaj 73.10, Budimpešta 90.615, Berlin 123.8, Amsterdam 208.4. Varšava 58.20, Bukarešta S.135, Sofija 3.75. Dunaj. Beograd 12.4650 — 12 5050, Berlin 169.06 — 169.56, London 34.4225 — 84.5225, Milan 37.17—37.27, Newyork 709.05—71215, Praga 21.02875 — 21.10675, Curih 136.55 do 137-05; dinarji 12.4050 — 12.4650. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 110—0, Ruše 260 do 230, Stavbna 56—0, Sešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 431 _ 432, kasa 431 — 432, za december 439 — 440, za februar 446 — 50. investicijsko 85.625 — 86, agrarne 55.625 — 55.875; bančne vrednote: Polio 17.5 — 0. Kreditna 85 — 0, Hipo 57 —'57.5, Jpgo 88.5 — 8.9, Ljubljanska kreditna 127 — rt. Narodna 0 do 7200, Praštediona 920 — 925. Srpska 151 do 152; industrijske vrednote: Narodna samska 16 — 0, Gutmann 200 _ 205, Slaveks 100 — 105, Slavonija 6.5 — 7.5. Drava 537.5 do 550, Sečerana 471 _ 480, Vagon 77-Srt, Union 305 — 0, Vevče 110 — 112. Dubrovačka 480 — 490, Trbovlje 485 — 492.5. Beograd. Vojna škoda 431 — 431.5, investicijsko 86 — 86.5, agrarne 55-5 — 56.5. Blagovna tržišča Položaj na savinjskem hmeljskem trgu. Kakor nam poročajo iz Žalca, se položaj na savinjskem hmeljskem trgu polagoma zbolj-šuje. Lepo obrano blago iz dobrih leg s^ plačuje do 30 Din za kg. Za neko izredno lepo partijo izbranega hmelja se ponuja že preko 30 Din. S tržišča jaje. V zadnjem času se je ,»javilo na tržišču jajc zaradi pomanjkanja blaga v vseh produkcijskih deželah naraščanje cen. V uvoznih državah so pričeli že oddajati Jajca iz hladilnic, zato preokret v tendenci ni izključen. Tudi pri nas iie ^o-voz slab. V Zagorju in na Štajerskem se plačujejo jajca po 1.65 Din za komad. Na berlinskem tržišču so koncem preteklega tedna notirala jugoslovenska jajca, fco meja, neocarinjena 13 — 13*4 pf za komad napram 12% — 13K pf koncem preteklega tedna. Ljubljanska blagovna borza (30. t m ) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni drv. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se: pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 90 dni): Haška. 80 kg po 302.5 — 395, za november, uzančno blago po 307.5 — 810, za december po 312 5 do 315 in za januar po 315 — 320; turščica: baška, slov. postaja, navadna tarifa po 365.5 — 370, ameriška , prometna zacarinjena, fco Ljubljana p« 315.5 — 320; Ječmen: baški, 70/74 kg, virav, rešetan fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 315 — 317.5 rž: baška, 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295 do 297.50; moka: <0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 do oves: baški ali slavonski, zdrav, rešetan, navadna tarifa po 295.5 — SOO. Novosadska blagovna borza (30. t. m ) Tendenca nespremenjena. Cene turšriri so se nekoliko okrepile. Promet: 90 vagonov pšenice, 10 vagonov moke. 2 vagona ječjne-na in 2 vagona ovsa. Pšenica: bask.n, potijska in sremska 250 _ 252.5: bana?ka 245 — 247.5. Ječmen: baški, sremski in banaški. 65 kg 255 — 260: ba^vj. pomladni, 68/69 kg 285 — 290. Oves: baiški in slavonski 250 __ 252.5. Turščica: baška. -a december - januar 265 — 270: za mar<-april 290-295; za april - maj 292.5^-297.5. Rž: baška 245 — 250. Moka: baška g» in <0gg> 357-5 — 367-5; <2> 337.5 — 347-5; <5» 317.5 — 327.5; <6, 270 — 280; <7> 2f>0 do 260; <8> 205 _ 215. Otrobi: baški v juta stih vrečah 182.5 — 187.5; banaški 180 do 185. Dunajska borca ca kmetijske proizvod« (29. t. m.) Zopetno naraščanj« tečajev na ameriških tržiščih in na hudimpeštanski minski borzi Je ostalo skoro brez vpliva na tendenco na dunajski bona, ker se smatra, da je to le borzni manever pred oktobrskim ultimom. Vsekakor pa le bilo razpoloženje na dunajski borzi prijaznejše. Višje zahteve ponudnikov pa niso bile akceot i r ine od konsumentov. Argentinska turšč ea se je iz druge roke nudila po 183 sh do 188 sh 6 d za promptno blago m po 185 sli za november cif Trst Uradno not i rajo: pSenica: domaČa 36.75 — 87.5, madžarska potijska 40.5 — 41-5, jugoslovenska 38 5 do 89; r i: marchfeldska 87 — 37.25, madžarska 85.75 — 36: turščica: 35.5 do 86; oves: domaK 83.5 — 34, madžarski 35 do 35.5. Dunajski goveji sejem (29 t m.) Dogon 2897 komadov, od tepa 185 iz Jugoslavije, 966 1« Romunije in 908 iz Madžarske. Pri živahnejšem prometu »o cene ostale v glavnem nespremenjene, le biki so se prHra*~li za 5—10 grošev. Za kg žive noti-?p: voli I. 1.65 — 1.90 (izjemno 1 T HO)-II. 1.15 - 1.60. III. 1 — M0. tr 1.85, krave 0.85 — 1-50, sU>a do 0.95. IX in »Zeppelin" na poti v Evropo V ponedeljek ob 2. zjutraj ameri* Skega časa, ob 8. srednjeevropskega, se je dvignil «Grof Zeppelin® po dveh tednih ponovno na svoj veliki polet, tokrat v smeri iz Amerike v Evropo. Noč je bila razžarjena od mesečine, toda strupeno mrzla. Mnogi so mislili, da se start ne bo J »osrečil, baš zato ker je bila tako mrz* a. Toda dr. Eckener je odredil, da so naložili v zrakoplov 50 galon posebne raztopine, da jo primešajo v vodo hladilcev in balastnih tankov, ki potem De more zmrzniti. Osem udarcev na gong je bilo potnikom znamenje, da morajo vstopiti. 300 krepkih parov rok pomožnega mornariškega osobja, na* vajenega teh manipulacij z «Los Ange* lesom», je zgrabilo zračnega orjaka in ga potisnilo z enakomernim korakom, brez vsake škode iz ogromne lope. Kratko povelje, roke spustijo zrako* plov in ta se dvigne s čudežno lahkoto v zrak, v smeri proti Newyorku. V desetih minutah izgine ljudem, ki so se zbrali v velikem številu navzlic po« zni nočni uri, spred oči. Zadnji poljub, psiček, pasažir z obvezano glavo Listi so seveda polni drobnarije, ki ilustrira zadnje minute pred startom. V hipu, ko je stopil dr. Eckener v potniško gondolo, je predrla mlada, lepa Američanka stražni kordon okoli lope, se vzpela k oknu gondole in pri* tisnila krepek poljub na ustnice osup* lega komandanta. Še preden so se na* vzoči zavedli, kaj se prav za prav go* di, je izginila v množici. Družba, ki je založila zrakoplov s kurilnim oljem, je podarila posadki psička, ki nosijo v Ameriki ime show* show in ki velja za talisman proti ne* srečam. Psiček se je že v prvi minuti uživel v ulogo prekooceanskega letal* ca in je postal s svojim veselim tempe* ramentom ljubljenček vseh svojih dvo* nof?ih tovarišev na poletu. Potnik Jessel, Američan, se je peljal dan pred odhodom v Lakehurst z av* tomobilom. Po poti je doživel majhno nesrečo in je vstopil v gondolo z obve* zano glavo. Zadnji človek, ki je opazoval odha* jajočega ve^kana s kopnine na ameri* ški strani Atlantskega oceana, je bil čuvaj samotnega vzhodnega svetilnika na Mantucket Islandu. Takrat je plul «Grof Zeppelin® v višini kakšnih 800 m z brzino 150 km na uro v premi smeri proti Azorom. Lahek severoza* hodni veter je ugodno vplival na po* let Poznejši telegrami so poročali, da je zrakoplov sredi Oceana zašel v sil* ne viharje ki so ga začeli močno ovi* rati. O tem in o nadaljnji vožnji po* glej med telegrame spredaj. Potniki m tovor Po poročilih se nahaja na «Grofu Zeppelinu« 40 mož posadke in 23 pot* nikov. Psička ne smemo pozabiti in ta* Tudi tračnice bolehajo na „raku" Železniški strokovnjaki zaznamuje* jo z oznako te bolezni one nevidne razpoke v tračnicah, ki se pokažejo še* le tedaj, ko se tračnica na dotičnem mestu prelomi. Take napake v notra* njosti tračnic so pogosto vzrok stra* hovitim železniškim nesrečam. Zdaj je ameriški učenjak Elmer A. Sperrv iz* umil pripravo, ki natančno pokaže skrito napako v tračnici. Novi stroj ocenjujejo Američani kot važno var* nostno pridobitev, ki bo omejila ne* sreči zaradi slabih tračnic na najmanj* šo mero. Treba je, da novi stroj samo enkrat voji po tračnicah in pri tem za* znamuje z belo črto pomankljive trač* niče, ki jih potem odstranijo. Ame* riške železnice že sedemnajst let pre* iskujejo v svojih laboratorijih «raka» in končno se je Sperryju, ki si je ustva* ril sloves že z izpopolnitvijo krožeče* ga kompasa, posrečilo priti v okom te* mu tajnemu zlu. Ameriške železnice so že uvedle novo pripravo. Ostendorf je kriv, ne Hussmann? Razprava proti domnevan emu morilcu giadbeškega rektorjevega sina Dau-beja ivarlu Hussmannu se nagiba h koncu. Zaslišali so zadnje priče, med njimi Hussmannove učitelje in šolske tovariše, in vse so izpovedale bolj ali manj ugodno v njegov prilog. Na vsak način pa ni nobeenga človeka, ki bi mogel podati kakšen dokaz o njegovi krivdi. Pač pa so nastopile priče, ki obremenjujejo kot storilca homoseksualnega mesarskega pomočnika Osten-dorfa, o katerem smo že poročali, da je izvršili kratko pred otvoritvijo procesa samomor. Mesarski pomočnik Streu pravi, da mu je Ostendorf dejal preteče, ali nai ga tako konča kakor Daubeja. Mesarski pomočnik Kuelper je sedel nekoč v kavarni. To je bilo pred umorom. Pri sosedni mizi je sedel mlad, plavolas mladenič z nekim dekletom. Na tega mladeniča je postal pozoren, ker je večkrat izgovoril ime Daube. Ta neznanec je končno izustil stavek: «Od rezal mu bom najprvo glavo, a potem ga pohabim.« Kakor znano je bil Daube res na ta način umorjen. Ko so pokazali priči Ostendorfovo fotografijo, je spoznal v njej takoj onega mlade- ko tudi ne tistega 171etnega zastonj* karja, ki se je pred odhodom neznano kako vtihotapil v pasažirsko gondolo in ki so ga odkrili šele v zgodnjem dne* vu, ko ni bilo več časa, da bi ga od* ložili. Vsega skupaj jih je torej 65 ži* vih bitij, ki so se zaupali milostni uso* di in trdni konstrukciji nemške zračne ladje. Vsak potnik je smel vzeti s seboj le 44 funtov prtljage, kuriva so vzeli za 120 ur, čeprav računajo, da bo polet končan v 50 — 60 urah po odhodu, ko* ristno breme znaša 15 t (sem spada ku* rivo, pitna voda — ki je je več nego na poletu v Ameriko itd.). Pošta obsega 50.000 pošiljk v 23 vrečah. Edina žen* ska potnica je žena milijonarja Adam* sa, ki je pred kratkim finansirala Go* belov rekordni polet preko ameriškega kontinenta. Vsi potniki so bili pred od* hodom sveto prepričani, da se b" poto* vanje srečno izv.šilo. Ga. Adamsova je vzkliknila celo: «PoI mrtva sem od navdušenja!« Navzlic temu so se sko* raj stepli za kabino št 7, ki jo je hotel vsak zase — ker je 7 srečno število... Suknje (najboljši double) (brezkcnkurenčne cene). DRAGO S C H W A B LJUBLJANA. Letalca Reine in Serre sta padla pred nedavnim v roke mavrišklh razbojnikov v španski koloniji Rio-de-Oro. Proti vi-soki odkupnini sta bila izročena španskim odposlancem in sta se vrnila na francosko. niča. Čudno se je dojmila izpoved neke ženske, ki je našla zjutraj po zločinu v bliini Gladbecka okrvavljen robec in rokavico. Hussmannov zagovornik ugotovi, da preiskovalna oblast krvi na tem robcu ni dala preiskati in je tudi po* zabila poizvedovati, komu bi pripadala rokavica. Kriminalni komisar Jaap je poizvedoval v homoseksualnih krogih, da*li so imeli kakšne stike s Hussman* no min Daubejem. Odgovorili so mu, da ne. Danes pričnejo pledojerji in potem pade sodba. Letošnja Noblova nagrada za medicino Konferenca profesorjev karolinške* ga instituta v Štokholmu je sklenila podeliti letošnjo nagrado za medicino iz Noblove ustanove ravnatelju Pa* steurjevega zavoda v Tunisu. prof. Nicx''eu, ki je uspešno preiskal pega* sto mrzlico in izdal o tem predmetu izčrpno učenjaško delo. Alphonse Aulard, znameniti francoski zgodovinar, raziskovalec Velike revolucije, je umrl te doi v Parizu. Zibelka, ki jo ziblje otrok sam V neki newyorški najdenišnici so uvedli zgoraj naslikani stol za otroke, ki se prične gugati on najmanjši kretnji, a je tako sestavljen, da otrok Iz njega ne more pasti, niti če bi hotel. Ljubica Cesara Rossija izpuščena V Rimu so izpustili iz zapora gdč. Durandovo, ljubico nekdanjega Musso-linijevega pajdaša in pozneje sovražnika Cesara Rossija. D uran do va je. kakor znano, z vlekla s švicarskih tai na italijasnka tla. kjer so ga že čakali italijanski policijski agenti in ga aretirali. Takrat je bilo splošno naziranje, da je bila Durandova le orodje v rokah laške policije. Sedaj so jo izpustili, «ker niso našli proti njej nobenega obremenilnega materijala». Jasno da gre samo za komedijo, ki bi rada prikrila, pa še bo j potrjuje, da se poslužuje laški diktator za uničenje nevarnih nasprotnikov tudi takšnih pripomočkov, kakršna je bilo pač izdajstvo Durandovo napram bivšemu fašističnemu mogotcu. Rossi je grozi] Mussoliniju, da bo razkril med drugim njegovo soudeležbo pri odstranitvi Matteottija. Zato je mora' sam izginiti. KXKE IXKXG Doslej uspeli poleti čez Ocean Od tedaj, ko je prvi letalec sprožil misel, da bi na letalu premeril prostra* no vodovje Atlantskega oceana, pa do* tlej, ko je Alcock uresničil ta fantastič* ni sen, je preteklo samo nekaj let. Od tu dalje pa so se prekooceanski poleti tako naglo množili, da se je težko spo* minjati njihovega sosledja. Mnogo sla* ve so si stekli junaki Oceana, a neka* tere med njimi je na poti dotekla smrt. Doslej je uspelo šele 11 oceanskih po* letov, ki jih v naslednjem kronološko navajamo. 1. Alcock (Angleška) je 14. do 15. junija 1919. preletel Atlantik med No* vo Fundlandsko in Irsko. Pri pristanku se je letalo popolnoma razbilo. 2. Major Scoft (Angleška) ie letel z zrakoplovom «R 34» iz Škotske v Mi* neolo v USA, kier je gladko pristal. Let je trajal od 2. do 6. julija 1919. 3. Scott se po 75urnem letu vrne iz Mineole v Pulham na Angleškem. 4. Dr. Eckenerjev prvi polet s cepe* linovcem «L Z. 126» iz Friedrichshaf* na v Lakehurst. 5. Lindberghov polet iz Newyorka v Pariz. Let se je vršil med 20. in 21. ma* jem 1927. in je trajal 33 ur. 6. Chamberlinov let iz Newyorka v Berlin, 4. do 6. julija 1927. Letalo je moralo zasilno pristati v Helftu na Nemškem. 7. Bvrd (USA) 29. junija do 1. julija 1927., let iz Newvorka v Pariz. Po 40* urnem letu je moral zasilno pristati v Ber*sur*Mer na Francoskem. 8. Brock in Schlee (USA). 27. do 28. avgusta 1927., let iz Detroita v Lon* don 9. Kohl (Nemčija). 12. do 13. aprila 1928, let iz Baldonela (Irska) na Green* lv Island (Kanada). Po 36urnem pole* tu je moralo letalo zasilno pristati. 10. Stulz (USA), 17. do 18. junija 1928, let iz Nove Fundlandsko na An* gleško. Po 3100 km dolgi poti je mo* ralo letalo zasilno pristati. 11. Dr. Eckenerjev drugi let v New* york, kamor je prispel 15. t. m. 12. Dr. Eckenerjev povratek v Evro* po. Kako bo končal ta polet pa v tem času še ni znano. K Popolnoma novo! Mladini zabranjeno! 3XXXE=EE Prvič ? Ljubljani 1 1XXX K Danes ob 4., ool 6., pol 8. in 9. url velika premijera filma Drama hvaležne, požrtvovalne in globoko ljubeče kitajske deklice, dražestne ANE f&AY VtfOftG Kot partner izvrstni, nepozabni HElNfilCH GEORGE Pretresljiva vsebina! Najnižje cenel 3XXKI Velenapeto dejanje 1 Izvrstna režija In igra! K-no IDEAL X K H BI H Nesreča dveh angleških letalk Dve dami Iz visoke angleške družbe, navdušeni letalki, miss O' Brien in iady Lelth, »ta r° tfvt»-nill pred nekoliko dnevi z lahkim letalom na letališču v Hendonu. Letalo je padlo kmalu na tla in se razbilo (gl. sliko), obe dami so prenesli, težko ranjeni, v neko londonsko kUniko, kjer ao morali O' Brienovl odrezati nogo. Pariški slaščičarji za nov koledar Pariški slaščičarji so imeli te dni dni zborovanje, na katerem so se od* ločno izjavili proti raznim nedostat* kom gregorijanskega koledarja. Zahte* vajo predvsem, da bi se velikonočni prazniki obnavljali vsako leto v istih dneh. V tem smislu so poslali poseb* no vlogo na Društvo narodov s pro* šnjo, da bi vprašanje koledarske re* forme čim prej rešilo. Premog, drva. koks, angleški oromGO-oolje JIM ViJharjeva cesta za Glav. kol.. Kralja Petra trg 8, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2820. Bitka z gnilimi jajci Angleškega premij er j a Baldwina so izvolili s 66 glasovi večine za rektorja vseučilišča v Glasgowu. Pri volitvah se je vršila običajna bitka med dijaki raznih strank, ki so si skušali z gnilimi jajci, ribjimi ostanki in podobnim med* sebojno preprečiti vstop v volilno dvo« rano. Vsega skupaj so «izstrelili» — 60.000 gnilih jajc. Kaj so rekli nosovi na to .kronika ne poroča. iKKr -a f3^ v.? »Oprostite, smem zaplesati en ples s svojo ženo?« Pri nakupovanju mobilijara. »Rad bi si ogledal nekaj sob.« »Modernih ali udobnih?« Zadnje statve V majhni hiši češkega mesta Liber* ca je prav do zadnjih dni brnel pri* mitiven tkalni stroj na roko, ostanek iz dobrih, starih časov. Bil je last tkal* ca Jožefa Ginzla. ki si je ž njim dol* ga desetletja služil skop košček kruha. Ginzel je umrl in ž njegovim življe* njem so se ustavile tudi zadn je ročne statve v starem tkalskem mestu Liber* cu, kjer proizvajajo danes manufaktur* no blago s pomočjo ogromnih, kompli* ciranih strojev na električni pogon. V spomin na nekdanje čase pa so ta stroj oddali Severnočeškemu obrtnemu mu* zeju, da ga shrani. Bankovci kot ovojni papir Iz Rima poročajo, da bodo oddali ta* mošnjim papirnicam za 200 milijonov s+aroavstrijskih kron v bankovcih, da jih spremenijo v ovojni papir. Vsa ta množina danes ničvrednega papirja, kakšnih 300 stotov težka, izvira iz ča* sa po razpadu habsburške monarhije, ko ie Ttaliia zamenjavala svojim no* vim državljanom stari denar za svoje lire. in sicer z ogromnim dobičkom. Spomin na tragičen polet Norveški ribiči so našli v bližini Trondhjema v morju plavajoč rezervoar za bencin, ki so ga spoznali za del nesrečnega hldroplana »Latnama«, s katerim sta se Izgubila Atuundseu in Guiibaud. To je zadnji dokaz, da sta oba junaka z ostalo posadko poginila v valovih Ledenega oceana. AH Ljubljanski šahovski klub bo med danes ob 20. svoj redni občni zbor v restavraciji »SLooc. Zanj vlada med ljubljanskimi šabtstii veMko zamimainije, ker se splošno žeii ustanoviti v našemi mestu šahovski klub, ki bo odgovarjal v vsa&em pogledu moči in številu ša~ hiisitov. Pričakuje se na občnem zboru udeležbe ne samo članov, temveč tudi mnogih prijateljev šaha, ka dosedaj še niso biiu organizirani, a so vendar pripravljen: sodelovati v šahovskem klubu, loi bo odgovarjal tudi njihovim željam. Resnica je. da se je dozdaj preveč upoštevajo ono članstvo, zlastii mlajše, ki je napredovalo v sivoietm teoretičnem študiju hitro preko tistih, ki jiim nudi šahovska igra pred vsem zabavo. Vendar to stališče ni moglo biti pravilno, dasi .se je od marodaijnčh Shuiteljev vselej poudamjažo. Zaradi tega je trpela tudi finančna stran društva, ki je onemogočala prireditve v večjem obsegu, katere mora zlasti prenovljeni klub v največji meri prrotežirati. Vsak član mora biti v svojem drušbvu zadovoljen, za/to naij se za vse člane priretjajo skupne prireditve. Da se to omogočit, je seida'j v načrtu veWk turnir za prvenstvo Ljubljane im se ga bo lahko udeležil! vsak šahist, Id raid igra resne pairtiije; dalje je treba pripravki božični turnir, ki se je tudi preteklo ieto lepo obnese!, seveda s primeram« nagradami. Da pa se more že taikoj v začetku pričeti v željenem praven, je dolžnost članov im prijateljev šaha, udeležiti se občnega zbora in z nasveti pomagati zgradita aS nov šahovska kfab ali pa ljubljanskega ofcrepčtbi in razširiti, da nam bo nudil vse, kar lahko od njega zahtevamo. — Odbor o v a seia se bo vršila danes ob 18. v kaivatrrii »Slon«. Radi priprav za oboni zbor je udeležba vseh odbornikov nutjna. — Predsednik. Šahovski klub Triglav naznanja vsem svojim članom, da se bo vršil v četrtek, 1. novembra ob 10. dopol« dne v «Narodni kavarni« klubov redni občni zbor, katerega naj se vsi člani sigur* no in točno udeleže. Ta dan -^e bodo tudi še sprejemale prijave za pokalni turnir, ld se bo pričel nepreklicno v soboto 3. novem« bra. Vabljeniv si prijatelji šaha. — Odbor. Izjava Izlajvlfam. da nisem plačnik, kjeafcof bi kdo n« moje ime delal dolgove ali sfctepaJ kupčije. Ne prevzamem nobene odgovornosti. Anton Ošlak, trsovec, Ponikva, ob }už. žel. 2090. Preds. 97, LJubljana, 29. 10. 1928. •• Razglas. o fzldu volitev delegatov za občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. V smislu §-a 50. zak. o pok. zavarovanju nameščencev z dne 12. 5. 1922, Shižb. Nov. 125 in §-a 26, statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v LJubljani je proglasila volilna komisija v smislu §-a 26., t. 15., statuta sledeče kandidatne liste kot uradne liste strank: Namestniki: 1. Florjiančič Ignacij, ravnatelj pivovarne »Union« v Ljubljani. 2. Gašperšič Jože, ravnatelj I. žeb-Ijarske in železo-obrtne zadruge v Kropi. 3. Inž. Dračar Oskar, solastnik tvornice »Zlaitorog« v Mariboru. 4. Zabret Ivan, solastnik tvrdke Za-bret & sin, tovarna opeke, Bobovek pri Kranju. 5. Dr. Kalan Ernest, Član uprave Zvezne tiskarne v Celju. 6. Dr. Megler Vendelin, ravnatelj tvrdke Pollak d. d. v Ljubljani 7. Ferlč Marin, solastnik tvrdke Gi-lardi & Bettiza, Split. 8. Pivec Rupert, ravnatelj tvrdke »Kristal« d. d. v Mariboru. 9. Podgoršek Janko, poslovodja tvrdke »Dalma«, Split. Volilna edi-nica V. Vsi ostali poklici. Skupina službodajalcev. Kandidatna tista: »Združeni delodajalci«. Delegati: 1. Dr. Jerič Josip, odvetnik v LJubljani. 2. Dr. Kuhar Andrej, notar v Ljubljani. 3. Jeric Franc, ravnatelj »Hotelske družbe d. d.« v Celju. 4. Dr. Novak Fran, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Gospodnetič Frano, odvetnik, Supetar na Braču. Namestniki: 1. Dr. Jereb Peter, notar, Radeče. 2. Mr. ph. Ramor Rudolf, lekarnar v Ljubljani. 3. Dr. 2vokelj Dominik, odvetnik v Kamniku. 4. Prepeluh Albin, Član načelstva Samostojne kmet. stranke v Ljubljani. 5. Culič Jerko, upravitelj »Putnika«, Split. Volilna edinica I. Denarni zavodi in zavarovalnice. Skupina nameščencev. Kandidatna lista: »Združene organizacije privatnih nameščencev.« Delegati: 1. Bergant Peter, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. 2. Jug Riko, pooblaščenec Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. 3. Skaza Franc, uradnik Ljubljanske kreditne banke, podružnice v Mariboru. 4. Dr. Mllavec Anton, uradnik Zadružne zveze v Ljubljani. 5. Donadini Frano Ženko, revizor Zadružnega saveza, Split. Namestniki: 1. Dostal Adolf, uradnik Spodnješta-jerske ljudske posojilnice v Mariboru. 2. Poljak Janez, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. 3. Godnlk Marjan, uradnik Jugoslovenske eskomptne in hipotekarne banke v Mariboru. 4. Sturm Rado, uradnik Vzajemne posojilnice v Ljubljani. 5. Doko Pavao, uradnik Gospodarske štedione, Split. Volilna edinica II. Trgovina in špedicija Skupina nameščencev. Kandidatna lista: »Združene organizacije privatnih nameščencev«. Delegati: 1. Lovšin Evgen, pooblaščenec tvrdke »Rude in kovine« v Ljubljani. 2. Vrisk Ivan, poslovodja tvrdke Pin-ter & Lenard v Mariboru. 3. Likar Ciril, uradnik šped. tvrdke R. Ranzin^er v Ljubljani. 4. Silvester Ivan, uradnik I. del. kon-zumnega društva v Ljubljani. 5. Munda Franc, uradnik tvrdke R. Stermecki v Celju. 6. Miklauc Žane, pooblaščenec tvrdke Medžet & Koritnik v Ljubljani. 7. Seitz Albert, uradnik tvrdke Do*-mo Savo, Split. 8. Krampus Vilim, pomorslki kapetan parobrodarskega društva Račič Ivo d. d., Zagreb, v Dubrovniku. Namestniki: 1. Svetlic Nande, uradnik tvrdike Bergmann Josip v Ljubljani. 2. Kranjc Matko, nadzornik Konzum-nega društva za Slovenijo v Mariboru. 3. Leskovec Ernest, uradnik tvrdke »P©kol« v Ljubljani. 4. Klkelj Joško, uradnik Oblačilnice za Slovenijo v Ljubljani. 5. Iglar Camiilo, uradnik tvrdke D. Rakusch v Celju. 6. Schrlmpf Edvard, uradnik Spedi-cijjske tvrdke R. Ranzinger v Ljubljani. 7. Ligutlč Stiepan, uradnik tvrdike S. P. Vlahovič, Split 8. Laptalo Pero. nradntk Dubrovačkc parobr. plovidbe. Dubrovnik. Volilna edinica III. Rudarji in kovinarji. Skupina nameščencev. Kandidatna lista: »Združene organizacije privatnih nameščencev«. Delegati: 1. Dr. Obersnei Maks. pooblaščenec Kranjske industrijske družbe, Jesenice. Volilna edinica I. Denarni zavodi in zavarovalnice. Skupina službodajalcev. Kandidatna lista: »Združeni delodajalci«. Delegati: 1. Dr. Božič Mirko, ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani. 2. Dr. Laiovlc Lado, ravnatelj zavarovalnice »Triglav« v Ljubljani. 3. Dr. Kržan Franc, ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani. 4. Dr. Marušlč Drago, predsednik Krnetsikesra hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani. 5. Sraolčič Vlado, dirigent podružnice Zadružne gospodarske banke v Splitu. Namestniki: T. Cestnik Anton, načelnik Ljudske posojilnice v Celju. 2. Petovar Lovro, predsednik Okrajne posojilnice v Ormožu, z bivališčem v Tvanfkovcih. 3. Kralj Anton, iprolkurlst Hranilnice kmeSkih občin v Ljubljani. 4. Roblek Fran. predsednik Savinjske posojilnice v Žalcu. 5. Dr. Tripo Ciko, prokurist Gospodarske štedlonice v Splitu. Volilna edinica II. Trgovina in špedicija. Skiupina službodaialcev. Kandidatna lista: »Združeni delodajalci«. Delegati: 1. Kavčič I. Josip, Šef tvnfke Ross- manu & Tschuirn v Ljubljani. 2. Bahovec Josip, trgovec v Ljubljani. 3. Ptnter Ferdo, solastnik tvrdke Pm-tei & Lenard v Mariboru. 4. Kocmur Alojzij, ravnatelj I. delavskega konzumnesra društva v Ljubljani. 5. Inž. Zupančič Franc, načelnik »F.konoma« v Ljubljani. 6. Sušnlk Alojzij, trgovec v LJubljani 7. Dr. Kneževič Stijepo, član uprave Dubrovačke parobrodarske plovidbe v Dubrovniku. 8. AljinovlČ Franc, solastnik tvrdke Paschkes & Al.finovič v Splitu, Namestniki: 1. ffedžet Matej, solastnik tvrdke Hedžet & Koritnik v Ljubljani. 2. Uudovernik Vinko, industrijalec, Radovljica. 3. Glaser Viktor, lesni trgovec ln industrijalec v Rušah. 4. Košar Robert, načelnik Osrednje šta;erske vinarske zadruge v Mariboru, z bivališčem Sv. Bolfenk pri Središču. 5. Ivančlč Josip, trgovec v Ljubljani. 6. Pestotnik Ivan, solastnik tvrdke Pestotnik & drug. agentura v Ljubljani. 7. Glavič Tomo, član uprave Dubrovačke parobrodske plovidbe v Dubrovniku. 8. Kovačev Paul, član uprave Parobrodarskega društva »Levant« v Šibe-niku. Volilna edinica III. Rudarji in kovinarji. Skupina službodajalcev. Kandidatna lista: »Zveza industrijcev«. Delegati: 1. Skubec Rihard, član uprave Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. 2. Inž. Helnrlch Avgust, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. 3. Dr. W!ndTscher Fran, član uprave Kraniske industrijske družbe Jesenice, Ljubliana. 4. Piouš Zdenko, prokrurist »Kovine« 8. d. v Mariboru. Namestniki: 1. Inž. KIrnar Anton, član uprave Tr-Coveljske premogokopne družbe v Ljubljani. 2. Dilnovsk] LJubomlr, član uprave Strojnih tovarn in livarn v LJubljani. 3. Twerdy Ejron, prokurist Kranjske Industrijske družbe, Jesenice. 4. Tupanfanln Radoslav, prokurist železarne Greinitz na Muti, Maribor. Volilna edinica IV. Ostala industrija ln obrt. Skupina službodajalcev. Kandidatna lista: »Združen? delodajalci«. Delegati: 1. Bonač Fran, tovarnar v Ljubljani. 2. Čeč Karol, ravnatelj Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani. 3. Krejči Anton, ravnatelj tovarne vžigalic, Ruše. 4. Gorjanc Franc, solastnik tvrdke Gorjanc & Co., lesna industrija v Kranju. 5. Rlbnlkar Adolf. podpredsednik Delniške tiskarne v Ljubljani. 6. Inž. Remec Vladimir, solastnik tvrdke Remec & Co., tovarna upognjenega pohištva Dimlica. v Ljubljani. 7. Dr. Rekar Ernest, industrijalec hi lastnik tvrdke »Belca« Dovje, na Jesenicah. s. Go*oerranc Konrad, stavbenik, Ga-terje—Celie. 0. Bartulica Dragutin, industrijalec v Splitu. 2. Stepišnik Franc, poduradnlk Trboveljske premogokopne družbe, Zagorje. 3. Inž. Uršič Franc, uradnik The Central Eiuropeans Mineš Limited, Mežica. 4. Magrič Franc, uradnik Jeklarne, Ravne — Guštanj. Namestniki: 1. Čargonja Ladislav, naddelovodja Strojnih tovarn in livarn, Ljubljana. 2. Križnik Otmar, podurad-nrk Trboveljske premogokopne družbe, Laško. 3. Jeršan Slavko, uradnik Strojnih tovarn in livarn. Ljubljana. 4. Jeienko Miloš, uradnik Jeklarne. Ravne — Guištanj. Volilna edinica IV. Ostala obrt in industrija. Skupina nameščencev. Kandidatna lista: »Združene organizacije privatnih nameščencev«. Delegati: 1. Bercieri Avgust, pooblaščenec tvrdke Katfež v Kočevju. 2. Svetek Franc, uradnik tvrdke »Nova Jugometalija« v Ljubljani. 3. Kuhar Janko, uradnik Združenih papirnic, Vevče. 4. Terseglav Franc, uradnik Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani. 5. Pelikan Hubert, knfigovodja Ljudske tiskarne v Mariboru. 6. Pitterle Gustav, drsoonent tvrdke Glanzmatm & Gassner. Tržič. 7. Doležal Lojze, knjigovodja Mariborske tiskarne. Maribor. 8. Vrevc Franc, uradnik Kemične tovarne. Moste pri Ljubljani. 9. Martinac Grgur, uradnik tvrdke »Sufid«, Dugirat. Namestniki: 1. Kožuh Vinko, uradnik Jugoslovanske tiskarne, Ljubljana. Ker pa ie bila radi doseženega sporazuma med službodajalci na eni in med nameščenci na drugi strani vložena v vsaki posamezni strokovni edinlci obeh skupin službodaialcev in nameščencev samo po 1 kandidatna lista, ki so zgoraj objavljene, je volilna komisiia po predpisu §-a 23., t. 26. statuta Pokojninskega zavoda za nameščence na svoj1! seji dne 29. t. m. proglasila v izvoljene vse kandidate, ki so napisani na vloženih ln zgoraj objavljenih kandidatnih listah. Radi tega odpade vsako oddajanje glasov v vseh strokovnih edinicah in v obeh skupinah službodajalcev in nameščencev. Predsednik volilne komisije: VEKOSLAV VRTOVEC. 2. Sešek Anton, laborant Kemične to- varne, Moste pri LJubljani. 3. Zemljič Joško, uradnik tvrdke Me-dic-Zankl. LJubljana. 4. Cenčlč Viktor, uradnik Katoliškega tiskovnega društva, Ljiibljana. 5. Arko Anton, uradnBc tvrdke Kune & Co.. Liubljana. 6. Ferderber Franc, uradnik Katoliškega tiskovnega društva v LJubljani. 7. Perkič Franjo. poslovodja tvrdke Durjava in drug, Maribor. 8. Pečan Josip, uradnik tvrdke Pollak d. d.. Ljubljana. 9. Vufič Josip, knjigovodja tvTdke »Sufid«, Dugirat. Volilna edinica V. Vsi ostali poklici. Skupina nameščencev. Kandidatna lista: »Združene organizacije privatnih nameščencev«. Delegati: 1. Bukovec Janko, uradnik Samostojne kmet. sifranke, Ljubljana. 2. Gilčvert Dragotin, pisarniški ravnatelj Dri odv. dT. Rapotou. Maribor. 3. Dr. Jenšterle Janez, zdravnik Bratovske sklad niče, Trbovlje. 4. Kuhar Lovro. uradnik Bratovske skladnjce. Ravne—Guštanj. 5. Zdešar Ivan. organist župne cerkve Sv. Petra v Ljubljani. Namestniki: 1. Mr. ph. Žabkar Josip, receptar lekarne Ramor. LJubljana. 2. Christof Bogomir, uradnik pri dr. Fermevcu. odv.. Ptuj. 3. Bizjak Fran, uradnik Prosvetne zveze v Ljubljani. 4. Kravos Vladimir, uradnik Narodne strokovne zveze v Ljubljani. 5. Lombardo Peter, uradnik Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani. Na mnosoferojne zelje naSJh kMjemtov objavljamo vsako sredo zahvalaice o Figolu. P. n. lekarna dr. S C M E LI C, Dubrovnik 2 Prosim Vas, da mi pošljete zopet 7 steklenic Vašega zdravila Figol. ki ie name iako dobro deloval. Zadnji pot sem naročil 3 steklenice, od katerih sem dosedaj porabi! eno in po! steklenice, in se sedaj počutim popolnoma zdrav na želodcu in črevesni prebavi, na kateri sem trpel že 3 leta neprestano. Leči! sem se na več načinov, pa mi to ni nič pomagalo, a Vaš Figol je za mene edini lek. katerega bom vedno še naročal, a istotako tudi drugim priporočal. S spoštovanjem Mesarič Josef v. Pečke, Makole uri Poličanah. 23. aprila 1928. Razen ra aori navedeno bolezen Je Figol sigurno zdravilo pri neurejenih pre-bavffiih, t. |. želodcu sn črevah te* ž njimi v ivez« bolezni ledvic. Jeter, glavobola, brezspanla ie hemeroidov. Figol proizvaja ki razpošilja proSl povretju lekarna dr. Semelič t Dubrovnika 2. Cena: 3 steklenicam 105 Din, 8 stdcl. 245 Din. I poskusni steklenici 40 D?n. Hmuimui i« r dobro idoča, na zelo prometnem mestu, Ie na prodaj radi družinskih razmer. Ponudbe na restavracijo Central, Zagreb, Sudnička ul. 5. Največja razprodaja na vsem svetu - radi svoje prvovrstne kvalitete - LIPTON čaj 24i Društvo Lipion Ltd, London Zastopstvo in sMadiSče »a Slovenijo, Hrvatsko, Slarvooflo. DahnaeJJo, Bosno, Herce-rovmo in Črno zoro Nikola Stankov, Zagreb, Priiaz 75. Prodala ta skladišSa in direktno iz London«. --Iščejo m lokailni zastopniki. — — Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in lazao les. — Vsaka množina v zalogi. Zaganie odoadkf od lesa drva. Dostava tudi oa stavbo. FRAN SUSTAR, lesna iodustrila in trgovina, oarna žaga LJUBLJANA. Dolenjska cesta 12. 12452 Iščemo 1268 veOe razstavne latrgavske lolale v eni najprometnejših cest v Ljubljani in veščega alioizitepja za avtomobile in druge naše proizvode. Ponudbe na škodo ve zavode, Selenburgova ul. 7. MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo W 4 Din množina večja na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPP"V!!E! il Prima snfae bosanske slive et ukane v zabojih po 5 kg 10 kg Din 43 - Di« 81.- Suhe hruške in jabolka po zavoju 4 Din ceneje. — Pranko poJtnina ir ovoonma. — Pošilja po povzetju Eksport G.DRECHSLER _ Tuzla, Bosna. 1^3 Vsak dan sve4e namoCeno poienovko, kakor tudi različno drugo špecerijsko ki kofonijalno blago po BaJniiJJ ceni nodS cenj. obfiinstvu Rudolf Kovačrč 245 Kongresni trg št. 19 Ocarinjeni® vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošilja oakrbi bitro, skrbno in po najnižji tarif RAJKO TllRR, carinski posrednik, Ljublja na, HaASrjkOTS eesta 9 (nasproti carinar niče). Revizija pravilnega zaračunavanja c« rvje po meni deklariranega blaga ln vse in formacije brezplačno 18 „ SAVA opče osiguravajuče dioničarsko druitvo v ZAGREBU ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: 12^48 Prva hrvatska štedionica, Jugoslavenska eskomptna i hipotekama banka d. d. in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d in Zemaljska banka d .d v Beogradu, ter Zemaljska banka za B^snu i Her-cegovinu u Sarajevu, je prevzela v Kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Aisicupazlani Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi nad 30 milijonov d narjev brez garancij bank ustanoviteljic. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Leublfani, Sv. Petra cesta št. 2 Tvrdka IWally St Demberger v Tržiču naznanja tužno vest, da je nje zvesti uradnik, gospod Peroslav Fugina uradnik in rezervni podporučnik dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno preminul. Pogreb vestnega uradnika se bo vršil v sredo, dne 31. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalesti Ljubljana, Vošnjakova ul. 20 na pokopališče k Sv. Križu. TRŽIČ, dna 29. oktobra 1928. fotografske plošče stalno v zalogi v specijalni foto-trgovini LJubljana, Tavčar leva ulica 4 Samo iz originalne ugobangl^ poteni-mohe $c dobiva najboljše pecivo! Sinclair Gluck: Zlati panter 38 F Tako govoreč mi ie dal v roko čuden zlat prstan, čigar kačasti ¥>broč se je spredaj končava] z glavo indijske kobre. »Kaj naj storim s tem prstanom?« »Nosite ga. In kadar pridete v nevarnost, ga rabite. Zdaj ne more nikogar raniti Toda če ga za trenutek podržite nad plamen, se za-tvora raztopi. In če nato pritisnite s palcem semkajle, bo prstan po bliskovo usmrti vsakogar, ki se ga dotaknete s kačjo glavo.« »In kaj je druga igračica?« sem vprašal suho. Pride je potegnil iz ovoja ploščato jekleno puščico in m! jo po-(fržal pred oči. To, gospod, je najfinejša, najmočnejša in najtrpež-nejša pila, ki je bila kdaj napravljena. Po pravici jo imenujejo .prijateljico vlomilcev'. Spravljena je v lepi jekleni škatljiici, ki jo vsak gentleman lahko nosi v žepu svojega telovnika. Ponudim vam jo za majhno ceno: za obljubo, da ne boste z njeno pomočjo pobegnili iz ikake kaznilnice.« »Tega ne morem obljubiti,« sem se zasmejal. »Najmanj pa zdaj, Iko mi je policija za petami.« »Dobro, tedaj jo imejte zastonj. Vsekako bomo IzkušaM ubraniti, da ne pridete v ječo. Nadejaim se, da jutri šel razširi moja pooblastila, ako ne pride celo sam na izpregled. Če se bo mogel v Wa-shingtonu odtrgati, pride gotovo.« »Bog daj, da bi prišel. Jaz bi se kar oddahnil Misel na Moorea me silno muči.« »Nekako ga bova že rešila,« je odvrnil Pride. »A zdaj bi bilo bolje, da greva spat. Kar sluti se mi, da bo jutrišnji dan zelo buren. In tudi vi ste potrebni počitka, da sem vam zaceli obraa in boste mogli spet hoditi z doma in delati« »Velja. Kje stanujete?« »Zelo blizu vas. Zjutraj se vrnem, dotlej pa -- do svidenja!« S temi besedami je odšel. Darili, ki mi ju je bil šef poslal sem neutegoma spravil v žep. Pomirjen in vesel, da sem dobil ojačenje, sem legel v posteljo. Iz-previdel sem, da sam ne bi zmogel svoje naloge. In komaj sem se z glavo dotaknil blazine, sem že zaspal. Pride me je drugo jutro zbudil. Prinesel si je bdi časopis in jel zbijati šale o dnevnih novicah; jaz sem se med tem umil in naročil zajtrk. Obraz in roke so mi bile dokaj razpraskane, zato nisem bil najboljše volje. Toda Prida to ni motilo in moje razpoloženje se je kmalu popravilo. Naposled sem mu segel v besedo. »Ali ne M bilo mogoče, da bi kapetan Peters ali kdo drugi uničil zaporno povelje zoper mene?« sem vprašal. »Kako naj grem takšen z doma, ko me vrhu vsega še zasleduje policija?« Zmajal je z glavo. »To ni mogoče, Clayton. Izpire videti morate, da bi policija, če bi zaradi vas pritiskali nanjo, takoj uganila, da ste v zvezi z nami. Da strežejo neki policijski uradniki zločincem v roke, smo dognali, čeprav še ne vemo, kateri In tolpa bi takoj zvedela, da ste ali član tajne službe ali vsaj pod njeno zaščito. Če se tedaj zavzamemo za vas, bi s tem podpisali vašo smrtno obsodbo.« »Zastran mene,« sem odvrnil. »Pa naj bom še lovec in divjačina obenem.« »Mimogrede naj vas vprašam, Claytom: ali ste danes že poklicali svojega slugo?« »Ne, bogme, nisem ga še poklical. Zakaj?« »Nu, tiu je eden izmed tako zvanih popoldanskih listov, čeprav je ura šele enajst. Čudim se, da nj v mam še ničesar o vrnitvi gospodične, ki ste jo rešili« Začudeno sem ga pogledal »Vsekako bi morali poklicati svojega slugo. Rad bi ga videl. Ka$ jaz vem, je to prvi primer, da dela vlomilec za tajno službo.« Njegove besede so me vznemirile. Urno sem se preoblekel in stopil k telefonu. Poklical sem Larryjevo stanovanje in zahteval Toma 0' Dowda. Očividno je bila pri aparatu njegova gospodinja, zakaj odgovor je bil kratek in oster. »Ni ga tu — od sinoči ga še ni bilo domov. To je kaj čudno za spodobnega človeka!« Ves prepaden sem poklical Natalijino teto. Gospa Trevorjeva je prišla sama k telefonu. »Alo, bu Ckyton. Ali bi mogel govoriti z gospodično van Cleef?« sem vprašal. »Gospod Clayton!« se je nekam užaljeno m s solznim glasom odzvala gospa Vrevorjeva. »Saj vendar veste, da Natalije še niso našH.« »Bože mod,« sem vzkliknil, »aM mar ni prišla snoči domov?« »Snoči — domov?! Kaj mislite s tem? Mar ste jo videli?« »Videl? Menda. Jaz —« A v tem trenutku me je posvarila zdrava pamet — »nemara da sem se zmotil,« sem klavrno dodal. Nemodro se mi je zdelo omeniti gospe Trevorjevi kaj zastran gospe Faw-cetteove. »Povejte mi, prosim, takoj, kaj ste hoteli reči, gospod Clayton?« je vsa razburjena vprašala gospa Trevorjeva. Zagrešil sem neverjetno surovost: obesili sem slušalo in stekel k Prideu. »Ni se vrnila domov!« sem vzkliknil. »In spet sem krivec nesreče jaz!« NaroaLa* uu ura-ILco&uj* malih. jv pvsiatu MsOgLasnoodr (UUk 'Jutra-' Lubfyaruu. Prnst*vunja,+.JcL sL Vit* pristojbin* vpoAcu Hobaicun.* masocthmt.su' c*r- /» oglas* a* prutbcu^. Likovni, račun, parU^kstu-fulruc* (jubtyaAa*st nJsx JLaluo^laso, k^slu« parrfdsnjaln* uv roc^aL 1 IMJAM., dopur^utfO, ui. oaLcuru b-aourktMall asu n^nuuiA. občutstoa^ uroka Us^cža. par-.-Nas- j r^dasrui^g iifro Vuv^ j nan/ft, juusik Via, »s TnstojbUa, za, Iifro J)ti, Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v šišld telei. štev. 3203. Zastopnike (ce) ▼ vsej kraljevini sprejme is prodajo državnih papirjev Da odplačila, združenih s ia varovanjem, proti fiksni plači in oroviziji trgovsko podjetje »Feniks*. Beograd, Hileadardta St, 12(1 215 Dame in gospode energične, iS5e inozemska tvrdka za obisk privatnih odjemalcev, za Jugoslavijo Sijajna bodočnost. — Ponudbe pod «F. P. 100» na oglasni oddelek »Jutra«. 86445 Čevljar, pomočnike za šivana dela sprejme Voika, Krekov trg. 86501 Učenko za strojno pletenje sprejmem takoj Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 86488 Učenko ."-prajmem takoj v mamu-fakturno trgovino. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Agilna 48». 36448-a Vzgojiteljico i§Sem na deželo k trem otrokom od 5—11 let. — Ponndbe n» ogla«. oddelek »Jutra* pod »Dobra 53» 86453 Klepar, vajenca takoj sprejme s hrano in stanovanjem Ignac Tomo kleparski mojster v Mengšu 36304 Učenko Šteparico % večletno prakso, sprejme takoj v stalno delo J. Dolenc, Ljubljana, Barvarska steza 6. 36358 Knjigovodinja samostojna bilancistinja — vešča srbohrvaške in nemške korespondence, starejša in resna oseba, ki re-flektira na stalno namešče-nje, naj pošlje ponudbe z zahtevkom plače na tvrdko M. Ulemek, trgovina železa, Kariovac. 36356 Notar, kandidata odnosno absolviranega juri-sta, ki ee hoče posvetiti notarijatu, sprejme takoj notar v Ljubljani. Ponudbe ra oglasni oddelek «Ju*ra» pod šifro »A*. 86345 staro 15—16 let, poStenlh staršev ln s primerno šolsko naobrazbo, sprejmem v trgovino mešan blaga. Ponndbe z natančnimi podatki na naslov: Franjo Bukovec, Velika Loka Dolenjsko. 86455 Pletilja veS5s stroja št. 12, «moi-na boljšega dela, dobi stalno mesto. Dnevna plača 10 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 86451 Prodajalko sprejmem v manufakturno trgovino v mestu na Dolenjskem. — Ponudbe pod «Točna» na oglasili oddelek »Jutra*. 36448 Dve pletilji izurjeni ter vajeni na Du-bid stroje, dobita stalno in dobro nameščenje proti dobri plači. Event. tudi stanovanje in hrano v hiši. Nastopiti je takoj. — Vprašanja na: »Zlato Janje*, pietiona, Zagreb — Fijanova ulica 18. 36454 Trg. vajenca z enim ali dvema razredoma meščanske šole, ve§5e-sra slovenskega ln nemške-sra jezika, sprejmem Predstaviti se je v trgovini A. Petek, Slovenske Kooiiee. 86218 Dekle v starosti 16—18 let, M }e dobro vzgojena, zdrava in snažna. lma veselje do pospravljanja finih sob tn je ljubiteljica otrot. sprejme takoj boljša hiša. Nasln^ v oglasnem oddelkn Juti a. 36481 Okrožni urad za ra varovanje delavcev v LJubljani razpisuje pri svojem fizikalnem zdravilišču v Ljub Jani pogodbeno službeno mesto maserke ? prejemki 1000 Din mesečno Prošnje s spričevali o dosedanjem službovanju je vložiti v pisarni urada. Miklošičeva cesta 20, soba št. 205 do 15. novembra 1928. Pozneje došlih prošenj urad ne bo vpošteval. November 5 otvoritev novih tečajev francoščine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije. Šola za jezike, po metodi Berlitz, Kralja Petra trg 8 201 Modni atelje M. šare Dnevni in večerni pouk r damskem in otroškem kTO-jaštvu. Pričetek 1. nov — Priglasi celodnevno Palača Pokojninskega zavoda Miklošičeva Pražakova 15111 — Ljubljana. 86131 Učiteljica francoščine diplomtraina v Parizu, poučuje francoščino in nemščino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Nizek honorar*. 36136 G. Th. Rotman: Prigode porednega Vesela opičja zgodba f Vsi besni so se možje pobrali, izdrli svoje samokrese in jeli dirjati po vrtu sem ter tja, da l»i ujeli opico. V svojem smrtnem strahu je smuknil Bobb.v v lepo letno obleko, ki je visela za hišo. »Tu me ne bo nihče našel«, je pomislil sam pri sebi. Otroška vrtnarlca s prakso, išče meeta — event. tudi na deželi Gre nekaj časa tndi samo za hrano. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšen nastop 76». 86476 Brivski pomočnik vešč perfektnega ondulira-nja tn striženja bubi glavic, želi službo v Ljubljani. Event. gre tudi na deželo. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Brivski pomočnik*. S6435 Deklico staro 16 let, oddaim proti hrani ln stanovanju boljši in dobri gospe za lahka hiSna dela ali kot učenko za frizerko. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra» pod »Poštena deklica*. 86456 Kot sluga V gostilni, kavarni a,li trgovini želi službo 24 let stair, priden fant, ki je že bil t enakih službah Naslov pove oglasni oddelpk »Jntra». 86452 Prodalalka s triletno prakso v trgovini mešanega blaga, išče služIlo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86186 Premog ln drva za kurjavo, po najnižji ceni dostavlja na dom Lav-renčič & Co., Dunajska o. št. 47. 86504 Perje kokoSinJe, purje, gosje, naravno in « strojem čiščeno tobavlja v vsaki množin' E Vajda, Oakoveo. Medji m ur je. Telefon 69, 8, 6<> 221) Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 88 kg - Izkoristite priliko doklei traja zaloga. L Brozovič Zagreb, llica 82, kemična čistilnica perja. 188 la trbovelj. premo« in lepa, «uha bukova drvn t a p i t f aajugudneje pr tvrdki Fran« SlovSa, Baz iagov» ulica 20. 176 Fotoaparat kompleten, s stojalom in sploh vsemi pripadajočimi deli, v jako dobrem stanju ugodno prodam. Reflektanti naj pošljejo naslov pod šifro »Fotoaparat Ia» na oglasni oddelek »Jutra*. 86421 Jaquard blago za prednje dele in Puloverje ima v veliki izbiri vedno v zalogi tovarna Lojze Kristan, Zapuže, p. Lesce Krasni vzorci, nizke cene Zahtevajte vzorce! 86236 Pasjo hišico leseno, lepo, za velikega nsa, prodam pod Rožnikom, Večna pot 1. 36463 Radio-aparat zelo dober, prodam — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod »Hartley 4» 36497 Pult že rabljen in stekleno omarico za na pult kupim — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »H. S.» 36491 Hermelin štolo kupim. Naslov v oglasnem 15.000 Din posojila ;ščeai za trgovino za eno leto proti 10 % obresti, lobn domači hrani, event tiho družabništvo. — Ponudbe na oglasni oddelek t Jutra, pod »Točna vrnitev, prometna trgovina*. — Oddam pa gostilniško osebno pravico 36493 Dvonadstropna hiša v sredini mesta ugodno na, prodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36065 Stavbno parcelo 500—800 m1, v mestu ali na periferiji Ljubljane kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stavbna parcela 100». 86483 Stanovanje opremljeno sobo in kuhinjo takoj oddam na Krekovem trgu 10/11. 86495 Stanovanje 4 sob, s kopalnico, v centru mesta išče za tako, soliden trgovec (8 odrasl družinski člani). Ponudbe ia oglasni oddelek »Jutra» ,K>d »Stanovanje 4 sob s kopalnico*. 36462 Stanovanje z 1 večjo ali 2 manjšima sobama, kuhinjo ter pritikli-namj išče v mesta mlad zakonski par brez otrok — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Miren 500». 86336 Pragov (traverz) 10.000 hrastovih ali bukovih ter večjo množino drv kupimo Ponudbe pod šifro »Hrastovi pragi» na oglasni oddelek »Jutra*. 36403 Pekarno v večjem trgu v Sloveniji, z inventarjem vTed prodam za 8000 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra» 36104 Trgovino manufakture in drobnarije, 40 let obstoječo, v centru llice zelo ugodno prodam, ozir. samo lokal z opremo. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra». 36450 oddelku »Jutra*. 36469 Konv.-Lexikon Brockhaus, naprodaj v Židovski stezi St. 2/1. 86466 Štrekelj Nar. pesmi snopič 10 in 11 kupim. — 1'onudbe na oglas, oddelek Jutra» pod značko »Štrekelj 1906/07». 86472 Fižol za kuho nudi najceneje Sever & K omp., Ljubljana. 85863 Pozor! Volilo tn bomba! kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog LJubljana. Stari trg H. 12 tn Židovska ulle, 4 884 2 vinska soda 400 in 7001 prodam Pojasnila in na ogled v gostilni Novak, Rimska cesta. 36341 Kostanj lep, izbran, jedilni, proda po najnižji eeni tvrdka Peter Šetina, Radeče pri Zidanem moetn. 85169 Hlode bukove tn hrastove (hrastove ie od 20 cm naprej) kupuje parna žaga V ScagnetU v Ljubljani 84982 Namizna jabolka na, obrana, prodam Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 12345 Lokal pripraven za skladišče ali pisarno, oddam v Šelenbur. govi ulici, dvorišče Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 86502 Gostilno na prometnem kraju na deželi vzamem takoj v najem Ponudhe na naslov: Frančiška Pristave, šivilja — Spodnji Otok pri Radovljici. 86400 Dobro Idočo gostilno in majhno posestvo sredi Savinjske doline, n« zelo prometnem kraju, pol ure od železn?Sk» postaje, dam s 1. januarjem v najem Na posestvu je 8000 Pečar, Št. Pavel pri Preboldu. 86212 Mlinar dobi elužbo. Event. tudi oddam mlin v najem Pis-mime ponndbe na oglasni oddelek »Jutra® pod šifro »Mlinar*. 86478 Stanovanje sobe, kuhinje In prlttklln oddam takoj. Naslov pove 'glasni oddelek »Jutra*. 86471 '»1 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, parket, elektrika in vodovod, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 86500 Stanovanje 1—2 sob, v bližini Gline išče stranka brez otrok. — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro »Takoj stanovanje*. 36507 Komfort. stanovanje 3—4 sob in pritiklin, v centru mesta išče s 1. febru arjem ali 1. majem dobra tričlanska rodbina. — Po nudbe na oglac-ni oddelek »Jutra* pod »Solidnost* 36503 Dva dijaka sprejme boljša rodbina. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 86429 Na Izborno hrano v sredini mesta sprejmem samo boljše gospode in dame. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36509 Zdravo deklico 1 leto staro, dam v dobro oskrbo v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Sigurno pla 8ilo». 86513 Prazno sobo veliko, s posebnim vhodom in elektriko, mirno, takoj oddam zakonskemu paru brez otrofe ali 2 damama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86391 Opremljeno sobico oddam takoj stalnemu in solidnemu go«podu ali gospodični v Gradišču 8t 14 — pritličje, levo. 86447 Sostanovalca sprejmem v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36443 Lepo, mirno sobo i souporabo kopalnice od-lam v vili Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 36457 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam takoj na Dolenjski cesti št. 50. 86487 Sobo z elektr. razsvetljavo tn posebnim vhodom iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dober plačnik*. S6489 Gospodično sprejmem na stanovanje in na dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86485 Opremljeno sobo oddam s 1 novembrom na Tabom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 36492 Krasno prazno sobo parketom, elektriko, centralno kurjavo in *er>arira-nim vhodom, v sredini mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86508 Zračno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, blizu gl. kolodvora takoj oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36512 Stroji elektromotor 300 V., 12 k. s., tračna žaga. eirkular-ke, dvojni cepiln; jerme-nik in drugi naprodaj Pojavila na Dunajski ce-sti it. 47, Lavreaioič & Co. 36505 Kokoši (pegatke) 'Perlhflhner) naprodaj pod Rožnikom, Večna pot št 1 36464 Psa jazbečarja čistokrvnega prodam ali zamenjam z& dobrega psa braka Naslov pod šifro •Jazbečar*. 86499 IzguMft&ct Lornion se Je našel. Dobi <=e pri postreščku št. 19 (moder). 86468 Fotografič ni zavod Hugon Hibšer. Ljubljana Sv Petra cesta štev. 2o «• priporoča. 81? Vozna prekrivala konjska pokrivala in kapuce za voznike izdeluj9 najceneje iz najboljšega in-pregniranega platna Alojzij Grilc, Novo mesto Ceniki na zahtevo zastonj in pošt nine prosto. 36511 Snežne čevlje in - - galoše - - dajte pravočasno v popravilo tvrdki JI Erebar Sv. Petra cesta 6 120/3 Vreče nove tn rabi jene rseb vrst ter juto za embalažo tma v 9 d n o v zalogi Mirko Mlakar LJubljana. Slomškova 11 Kanan ki - harccrji odlik, rod z nad 20 zlat. in srebr. kolajnami n a prodaj. Prvovrstni pevci i Din 250"—, idealni i Din j00, samice a Din 40 za komad. Naj omenim da to niso navadni pol roierji, temveč globoki m čisti U hoi in šo-klerji. Pošiljam tudi po pošti in jamčim, da pride ptič živ in zdrav ter ga tekom 8 dni zamenjam ali vrnem denar, ako bi ne pel. J. KELNA^IČ diplom, gojitelj LJUBLJANA, Knaflova ul. 2 III. 12240 Močni, nepremočljvi čevl{i zdr. Marion! Preljubi jena I Dvigni takoj pismol Tebi 31 36449 Dalmacija Dvignite pasmo. 86442 Lepo sobo solnčno, > posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 86430 Opremljeno sobico solnčno, takoj oddam na Re»ljevi cesti. Naslov peve oglasnj oddelek »Jutra». 36422 Lepo, zračno sobo i posebnim vhodom, elektriko, p&rketirano oddam s 1. novembrom le boljšemu, solidnemu in stalnemu gospodu. Ceno in naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 86415 Več praznili sob lepih, « kuhinjo, v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36021 Sobico s posebnim vhodom išče goepod. Ponudb« na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Do 800 Din*. 86477 Sobo s 3 posteljami korapl. opremijeao. zračno, svetlo bi veliko, separirano, parketirano in s električno razsvetljavo, v centra mesta oddam takoj obenem s prazno sobico pripravno kuhinjo. — Družine s majhnimi otroci izključene. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 86482 Gospodična dežele, mlajša, izobražena, e premoženjem, želi poročiti značajnega gospo-ki poseduje gostilno, mesarijo ali kaj primernega. Doitise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra gospodinja 22» 86458 10 gramofon, plošč lobro ohranjenih kupim. Ponudbe na oglasni odde-<>k »Jutra* pod »Plošče :upim». 86444 Klavirje piantne. harmonije, na najmanjše obroke in na posodo — »vetovno najboljše Stemway Htllzel. Bftsen dorfer. Fflrster 8tingl ori-einal ste dobite le v veli ki zalogi tn izbiri »trokov njaks in bivšega učitelja Glasbene Matice — Alfonz Breznik, Ljubljana. Mestni trg št. 8. poleg magistrata 162 Modema delavska ura izvanredno trpežna ln točna, stane uprav malenkost pri stari strokovni tvTdki Anton Kiffmann, Maribor št 86 Ib ki rioSlje vsakemu brezplačno ilnstrovan katalog najboljših švicarskih 'ir. Zahtevajte takoj ta katalog. 231 Zimnice matraee). oosteiint mrete {»letne 00«te)e 'zložljive; >tuman«. divant b> tapet tiške izdelke aud< n*Wnel- Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 '-•t-,' M ».tn«-?* loma ^ Venecijanka kompletna, z zaganjalnlm kolesjem in predložjem naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 36217 Šivalni stroj! in stroji zs gumbnlee (Knopflochmaschine) naprodaj na Krekovem trgu 10, n. nadstr. 86494 Stroj za barvanje fSpritzma*chine) naprodaj na Krekovem trgu 10/TI 86496 PARKETE Hrastovo ki b okove arastov rezan les ta aarjene bukovinc prodaj« najugodneje Ivan Šiška tovarna parket to paroc iage LJUBI JANA Metelkova ulica 4. Telefon »te«. 2244 Kupuje vedno k vsako količino hrastovih blo lov, hrastovih desk J7 ml m io hrastove frtee Samo »DOKO« čevlji vam nudijo to. Je edini domači elegantni ročni izdelek. Več 1000 parov po neverjetno nizkih cenah na razpolago. „D0K0", Prešernova u! 9 dvorišče. Iniporfi Ešsporf! svežega južnega cvetja na veliko in malo P. CUTIC Toxna postiežba na niž e dnevne cene LjuLliana, Miklošičeva cesta št. 18 se je preselil Dalmatinovo 13 dvorišče. 124:3 DogadHe pred 10. ion popisne Dr. j van £ah v Knjigi spominov. jjroširana velja Sin 30.-, v - platno vezana Din 40 - - Jzdala 237 Knjigarna Tiskovne zadruge v £jubljani Prešernova 54 (nasproti gl. poste} Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR naimiiznih, žepnih, stenskih na odplačila b t so-tovU »Odplata« K. D. S. BEOGRAD, Knleginle Ljubice nI. 15, mezzanin 6—10. 12236 Cenjenemu občin-tvu vljudno priporočam svojo novo otvorjeno trgovino specerije Ju dolikates na Vodnikovem trgu štev. 5 ter prosim za obiien obisk. Spoštovanjem i.447 Bogomir Moteli. Urejuj« Davorin ftavijco. izdaj« sa konzorcij «Jotra» Adott &ibaikat. Z« Narodno tiskarno 4,