Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šil jatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za ¡nožem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plnčano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Perspektive.
(Resolucije odbora Učiteljskega društva za Mežiško dolino, sklenjene na seji
dne a. decembra 11)25 )
Motreči sedanji naš pravni in šolsko-politični položaj prihajamo do sledečih soglasnih sklepov:
Šolski zakon.
Z zadovoljstvom beležimo vest, da je bil iz skupščine umaknjen projekt osnovnošolskega zakona, kar smatramo v bistvenih točkah za reakcionarnega, izjavljamo pa istočasno, da se od nobenega novega mnogo ne obetamo, ako se bodo še nadalje izdelovali zakoni za vsako vrsto šol posebej brez ugotovljenih medsebojnih odnosov, torej preden se je našel skupen organizačni in idejni temelj za organsko izgradnjo celotnega šolstva. Dejanska potreba po skupnem širokem Okvirnem zakonu še ne upravičuje od strani naše organizacije forsiranje novega šolskega zakona preden se sami v važnih, temeljnih vprašanjih, kakor je vprašanje decentralizacije in demokratizacije šolske uprave, vprašanje učiteljske izobrazbe in šolske obveznosti, nismo zedinili. Kot zgrešeno smatramo, valiti vso krivdo za razne upravne in druge nedostatke v šolstvu na dejstvo, da nimamo še enotnega šolskega zakona. Kam vedelo stremljenja do popolni uni-fikaciji šolstva in centralizaciji šolske uprave brez sodelovanja šolskih in upravnih strokovnjakov iz vseh delov države, nam izpričuje primer novega učnega načrta in programa za osnovne šole. o katerem si ie vsak pedagoško izobražen učitelj ustvaril svoje ne baš laskavo mnenje. Naše prepričanje ie. da ima slovensko šolstvo in slovensko učiteljstvo vseh vrst šol gotove skupne težnje in zahteve, ki iih kaže programatrčno ugotoviti in po potrebi skupno zastopali, zato predlagamo, da stopi naše poverje-ništvo v stik z vsemi drugimi slovenskimi učiteljskimi organizacijami, odnosno z zastopniki učiteljstva vseh vrst šol (meščanskih, srednjih, strokovnih šol in univerze) in vseh poklicanih krogov radi sklicanja šolske ankete, ki bj programa-tično ugotovila, kako si želimo in predstavljamo izgradnjo našega šolstva kot organske celote.
Naša stanovska politika.
V pogledu na spremenjeni poiitični položaj izjavljamo, da stojimo v društvu in kot društvo vsakemu vladnemu reži-
inu enako objektivno nasproti in ga presojamo zgolj po njegovih dejanjih. Vsak drutr pravec v stanovski politiki -- kar danes kakor ob vsaki priliki znova ugotavljamo — je po našem prepričanju absolutno zgrešeno in kdor ga zastopa, je škodljivec naših stanovskih interesov. Ugotoviti ie treba, da je za enkrat v Slo-' veniji prenehalo izrabljanje čl. 71. uradniškega zakona v politične namene in se še nedavno v našili vrstah vladajoča vznemirjenost polega z rastočo zavestjo, da so meje za nasilne politične eksperimente med učiteljstvom dokaj ozke in da politične stranke v lastnem interesu ne smejo iti predaleč v izrabljanju svoje politične moči, ako nočejo odbiti svojih najboljših pristašev med učiteljstvom, ker ie pri teh čut stanovske solidarnosti najbolj razvit.
Depolitizacija šolstva.
Za depolitizacijo šolstva je po našem mnenju največjega pomena, da sio-jijo na čelu šolske uprave vsepovsod možje, ki že s svojo osebnostjo jamčijo za nepristransko postopanje v vseh personalnih zadevah. Zato smatramo kot dolžnost naše organizacije, da odločno nastopi' proti vsakomur, ki svoie službene avtoritete ne bi znal varovati napram politiško strankarskemu pritisku, pa bodi. da je iz naših vrst'ali ne. Izvršile so se pri nas važne osebne izpremembe v šolski upravi. Brez najmanjše osti napram osebnostim, ki so prišle na krmilo, moramo izraziti svoje obžalovanje, da naša organizacija pri teli izpremembah ni prišla niti najmanje do besede in se moramo vprašati, kako je tako preziramo možno.
Okrnjevanje naših zakonitih pravic.
S členom 85. zakona o proračunskih dvanajstinah za april — julij nam je bil zadan v pravnem oziru hud udarec, ker nam ta člen, ki vzpostavlja v pogledu na disciplinski prestopek zopet veljavnost starih zakonov, jemlje ugodnosti uradniškega zakona, ne da bi nam vrnil starih pravic, kajti korporacij. v katerih ie ime lo učiteljstvo svoje izvoljene zastopnike, ni več. Težko smo v svojem pravnem položaju zadeti tudi po določbah v pravkar sprejetem zakonu o proračunsKih dvanajstinah, kj se dotikajo našega po-
kojninskega prava. Vajeni smo bili, da se enkrat pridobljena prava rešpektirajo in naš pravnj čut se upira okrnjevaaiu teh pravic in načinu, kako se to vrši brez revizije uradniškega zakona samega enostavno tako. da se vrivajo v proračunske zakone dalekosežne določbe, ki se dotikajo naravnost temeljev našega stanovskega prava. UJU naj bi skupno z drugimi uradniškimi organizacijami uporabila ves svoi vpliv na politične krogd. da se s temi primitivnimi metodami presenečeni v naši zakonodaji preneha. V pogledu na naše disciplinsko pravo na nai izposluje. da dobimo, dokler se ne vzpostavi zopet naša enakopravnost z drugim uradnrštvom, pravilnik, po ka-
terem se ustavijo disciplinske komisije, v katere voli učiteljstvo svoje zastopnike.
Desolatne šolske razmere.
Pogled na naše obmejno šolstvo ni preveč razveseljiv. Ponavlja se že več let, da ob začetku šolskega leta učna mesta niso vsa zasedena, da so nekatera vakantna po več mesecev, med njimi celo upraviteljska. dočim učiteljski kandidati čakajo na službe. Naj se v tem oziru napravi enkrat red in naj se poskrbi tudi za potrebne kredite za supliranje učiteljev ob daljši odsotnosti.
IzvrSni Odbor UJU pri ministru prosvete g. St. Radiču.
NAGOVOR PREDSEDNIKA UJU.
Decembra 2. primio je g. Ministar članove Izvršnog Odbora u svome kabinetu.
Predsednik Udruženja g. Vuksanovič izneo ic g. Ministru cilj i zadatak organizacije UJU, njenu brojnu jačinu i njenu dobru volju da uvek posluži interesima narod, prosvete i državnog jedinstva. On je detaljnije izneo i objasnio orga-nizaciju našeg Udruženja, kao što je i naročito naglasio da je ono, bez malog broja učitelja, obuhvatio sve Jugoslovensko Učiteljstvo, jer broji 13.404 članova.
UJU predstavlja ogromno večino učiteljstva v državi.
Pozivajuči se na ovu činjenicu predsedništvo naglašava da je Izvršni Odbor izraziti prestav-nik ogromne večine učitelja-ica u našoj zemlji i da je želeti da G. Ministar Prosvete sva pitanja koja tangiraju školu i učiteljstvo radi sa pripitom i samih njegovih prestavnika. To je u ostalom interes i same zemlje i narodne prosvete, jer niko dušu naroda ne može bolje poznavati od učitelja.
Potreba enotnega šolskega zakona.
Zatim je predsednik g. Vuksanovič izjavio: da je poslednja učiteljska skupština u Subotici izjavila .želju: da se što pre dode do iedinstvenog zakona za celu zemlju.
Proti političnemu premeščanju učiteljstva.
U isto vreme naglašava da je kao po nekoi uobičajenoj praksi došlo da svaki Ministar po svome dolasku vrši premeštanje učitelja i smenu škol. nadzornika, pa često puta i onda kada to najviše pogada sam narod i interese države. Interes je,i škole i države da učitelj bude stalan i nekretan još od prvih dana postavljenja, a tako isto i nadzornik. Samo pod tom pogodbom moči če .oni ozbiljno misliti na rad u narodu i školi.
ODGOVOR MINISTRA G. RADIČA.
G. Ministar je ljubazno oslovio sve članove Izvršnog Odbora i pokazao se veoma radoznao da ude u suštinu učiteljskih želja kao i da mu iznese neke svoje misli o narodnoj prosveti u opšte.
Za monopol šolskih knjig.
On se na prvom mestu dotakao udžbenika. Izneo je teškoče koje se opažaju u radu ako se tidžbenici štampaju slobodno. Razna privatna iz-danja uslovljavaju tako šarenilo u školi da je na-stavniku teško nači šta da odabere. Toga radi uzima za primer razne zapadne države, pa prema svemu onome što on zna, on dolazi do zaključka: da je najbolje da država sama izdaje udžbenike za celu zemlju pod uslovom: da njena izdanja budu u svakom pogledu i najbolja i najjeftinija po narod.	*
Kaj je s šolskim zakonom?
Što se tiče zakona o narodnim školama on li da izbliže pozna učiteljske želje o tome, pa pita za tačniju orijentaciju na kojoj stoji učiteljstvo. Presedništvo je odgovorilo: da učiteljstvo u glavnom stoji na gledištu: da polazeči od po-slednjeg projekta zak. o nar. školama, zakon bi se mogao doneti samo pod uslovom ako bi se u svemu usvojile primedbe Glavnog Odbora na taj projekat. Tom prilikom g. Ministar se zaintere-sovao i izjavio želju da mu se te primedbe Glavnog Odbora što skorije dostave.
Nazori g. ministra o učiteljstvu. prosveti in šoli.
Posle ovoga G. Ministar živo i tačno izlaže izvesne svoje misli o narod, učiteljima i školi pa veli:
Učiteljstvo naj se ne cepi glede stanov, interesov.
Ne želi da se učiteljstvo osnovnih škola podvaja kao stalež po staleškiin interesima, da se birokratizuje i da na narod gleda tutorski.
Gospodar šole mora biti narod — po njem se moramo orijentirati.
Gospodar škole mora biti samo narod. On zna najbolje šta mu treba. Naš narod ne voli velike škole a malobrojne. On hoče i manje škole ali ih želi mnogo više. Dakle narod je taj prema kome se moramo uvek orijentisati.
Klerikalizem in šola.
Klerikalci žele da su u pogledu škole opet oni prvi. A to je neprirodno. Mi nemarno ate-jistva, naš narod je u duši religiozan, i nezdravo je zbog toga javljati mu se kao tutir.
LISTEK.
DR. TOMAŽ ROMIH:
Boj za slovenske šole pred več kot štiridesetimi leti.
(Dalje.)
Moja naloga je bila, preskrbeti za vsako razpisano mesto terno-predlog. Takrat je bil deželni šolski svet navezan na terno-predloge, tako da so bili od 1-1881.-1886. imenovani samo narodni učitelji in ptujsko učiteljstvo ie bilo narodno najbolj zavedno.
Ko je hotel deželni šolski svet vedno več in več nemščine vriniti v slovenske šole. naletel je na hud odpor pri učiteljstvu in tudi pri drusrih narodnih možeh ptujskega okraja. Na uradnih konferencah se je po mojem prizadevanju sklenilo, da nemščina ne spada v narodno šolo (takrat so skoraj izključno imenovali ljudsko šolo — narodno šolo), ne kot predmet, še manj pa kot učni jezik. To naziranje si je po večini prisvojilo tudi drugo spodnještajersko učiteljstvo.
Da bi glede nemščine našim sklepom pridobili čim večjo veljavo, se mi je posrečilo potom Ptujskega učiteljskega društva spraviti na dnevni red Za-vezinega zborovanja štajerskega Lehrer-bunda v Mariboru temo: »Nach welcher
Aletode soll die deutsche Sprache in slo-venischen Schulen gelehrt werden.« Za poročevalca sem bil jaz določen. Razprava ie bila odkazana posebnemu poročevalcu in sem doumeval. da bodo v odsek prišli le spodnještajerski učitelji, katerim ie bila zadeva namenjena. A prišli so z njimi skorai vsi srednje- in zgor-nještajerski učitelji, tako da je bilo zborovanje pododsekov ravno tako mnogo-brojno obiskano, kakor glavno zborovanje. Čeprav sem bil do dna duše razburjen, setn začel še dosti mirno srovoriti in mo-ia sigurnost ie rastla od besede do besede. Razdelil sem svoj govor na dva dela;
1.	O možnosti pouka tujega jezika v narodni šoli.
2.	O metodi pouka.
Govoril sem namenoma splošno o možnosti pouka tujega jezika v narodni šoli. ker so Nemci v tistih časih v svojih šolah začeli čistiti tujega vpliva, posebno glede francoščine, ki se ie takrat mnogo poučevala po mestih in zasebnih šolah in ie bila v uporabi v aristokratskih krogih. Izšlo je nebroj brošuric in knjig o važnosti materinskega jezika izpod peres poznanih nemških pedagogov in tnetodikov. Imel sem torej lahko nalogo. Izpisal sem si najvažnejše in najtehtnejše izreke in navodila omenjenih pedagogov in sem z njimi podkrepil svo"
ja izvajanja. Končal sem približno ta-ko-le:
Za nemške šole je torej iz pedagoških in metodičnih načel nemogoče upe-ljavati tui iezik. Kar pa Vi za svoie šole in za svojo deco zahtevate, morate tudi nam priznati; kar je za Vas dobro, mora biti tudi za nas prav. V slovenskih ljudskih šolah ni prostora za tuj jezik. S tem pa odpade drugi del mole naloge in Vas prosim, da sprejmete mojo tezo kot pravilno.
Nepopisen je bil učinek teh besed. Vsi so skočili pokoncu in vsi vprek kričali: To je izdajstvo, preslepili ste nas, to ni bilo na dnevnem redu. govoriti o metodi itd.
Nekaj časa sem jih mirno poslušal, potem pa zaprosil predsednika naj napravi red. saj smo vendar na parlamentarni skupščini. Ko se ie hrup polegel, vstajali so nemški učitelji z raznimi pro-tigovori. Nek starejši učitelj me je hotel v svojem graškem dialektu nekako takole podučiti: »Mladi prijatelj, nimate prav. Ne odrekam Vam pa dobre volje, da hočete koristiti svojemu narodu. Ako pa sprejmemo Vaš predlog, bi mu s tem le škodovali. Pomislite na obmejni promet in na stotine Vaših ljudi, ki najdejo dober zaslužek po naših nemških mestih. Zato in še za mnogo kaj drugega ie treba. da znajo Vaši ljudje nemško.«
Na vse ugovore je bil kaj lahek odgovor, ker ni nobeden protigovornikov niti poizkusil ovreči moja teoretična izvajanja. temveč so le iz praktičnega stališča zahtevali pouk nemščine, ali pa so sploh odrekali pedagoško načelo za slovenski narod. Opozoril sem jih, da gre le majhen del slovenskega naroda iskat si službe v tujino. Ne gre torej za fa majhen del urediti pouk nasproti zahtevam pedagogike. Sicer pa gredo naši ljudje tudi v Ameriko. Ako obvelja praktično načelo, bomo morali poučevati tudi angleščino in še kak drug jezik. Praktično stališče torej ne drži. Kar se pa tiče ugovora, da veljajo za male narode drugačna načela, za velike zopet drugačna, moram to trditev kar najodločneje zavrniti. Narodna šola ima nalogo dvigniti narod na višjo kuUurno stopnjo. Kar hočete podati Vi svojemu nemškemu narodu, to hočemo mi svojemu slovenskemu. ki ga ravno tako prisrčno ljubimo, kakor Vi svojega, ali pa še bolj, ker ie majhen, teptan in zaničevan. Pedagoška načela niso od danes, temveč so izumi globokih mislecev, katerim se moramo pokoriti. Končno sem jih opozoril, da gre sodba o predmetu prav za prav spodnještajerskim učiteljem, če pa tudi drugi o njem glasujejo, naj jim bode pred očmi le pedagoško načelo.
(Dalje prih.)
„Božična pravljica", mladinska igra „Šolski oder", glei Prosveto!
Med učiteljstvora naj se razvija ljubezen do naroda.
Vi sami gospodo, pozvani ste da medu uči-teljirna razvijate ljubav za radom. U Češkoj se ne da ni zamisliti da deca ostanu sama sebi bez nastavnika kao što to kod nas biva. Mi gradimo narod.
Učitelji so prvi stan. Učitelj ne sine biti preganjan.
Učitelji su — po mom mišljenju — prvi sta-lež. Ali oni prema tome moraju biti i nagradeni i poštovani. Da mu se omoguči materijalan položaj i ugled u društvu. Ne poštovanje učitelja to je zločin. Učitelj ne sme biti gonjen.
Narod spoštuje svojo inteligenco, če ga razume in se ji ne odtujuje.
Kao što se pop u srednjem veku nije smeo videti gonjen i zlostavljan, tako u modernim demokratskim državama mora biti poštovana i ličnost učiteljeva. Pop i učitelj moraju biti nepri-kosnoveni. Narod poštuje svoju inteligenciju samo kada ona ume da mu se približi, i da ga razume. Sve što imam dobio sam svojim trudom i voljom da zavirim u dušu naroda i da u njemu nadem odziva. Narod u učitelju traži i karakter i inteligenciju. To dvoje su nerazdvojni.
Glede premeščanja, se morajo popraviti krivice.
Što se tiče premeštanja učitelja g. Ministar izjavljuje: da ovo što je učinjeno i u koliko još bude pomeranja čini se u nameri da se ranije učinjene pogreške isprave — da se što je naj-nužnije reparira. Sire premeštanje i gonjenja neče apsolutno biti a naročito ne u toku godine.
Službena doba za učiteljstvo.
G. Vlada Petrovič primeduje da je Učiteljstvo oštečeno zakonom o dvanajestinama što mu je rok službovanja popet na 35 god. pa moli g. Ministra da ne dozvoti da mu se prilikom svakog rešavanja o dvanajestinama oduzima jedno po jedno stečeno pravo.
G. Ministar izlaže finansijske teškoče pa veli da za sada nije moglo biti drukčije. Sva su Ministarstva izišla sa smanjenim budžetima pa i Min. Prosvete. Ali obečava da če sve učiniti da se osnov, školi pokloni sva pažnja.
Za šole se mora votirati od države 500 milijonov.
Veli da je sada votirano svega tri stotina milijona za osnov, škole a ja vam velim da čemo mi tražiti pet stotina milijona za njihovo podi-zanje.
Vi morate biti na prvem mestu, a ne birokratizi-rajte se.
Vi morate biti na prvom mestu, to je princip demokratije, ali zato vi se nemojte birokrati-zirati, nego sa narodom i u narod. Mi imamo največi i najsvetiji poziv.
Delajte, sprejeti vas hočem, kadar se bo razpravljalo o osnovni šoli.
Radite gospodo, a kada Vam ja ustrebam dodite uvek primiču vas rado i ništa neču bez vas preduzimati kada je u pitanju osnovna škola.
»Odista smo brača!«
Naposletku pri pozdravu i g. Ministar je bacio jedan vedar pogled po licima sviju članova i izvršio jednu konstataciju više: da smo bez obzira Srbi. Hrvati i Slovenci slični kako po fi-zionomiji, tako i po boji lica. Dakle. odista smo brača.
SPOMENICA UJU MINISTRU PROSVETE ST. RAD1ČU.
Pri poiasku je predsednik UJU predao i pis-menu predstavku g. Ministru, koja glasi: Br. 900.	Beograd. 2/12 1925.
Gospoditiu Ministru Prosvete.
Izvršni Odbor UJU imajuči čast da Vam se. Gospodine Ministre, danas lično predstavi, smatra za svoju dužnost da Vas, koristeči ovu priiiku, upozna: prvo sa organizacijom UJU, drugo sa
svojim gledištein na buduči Zakon o Osnovnim Školama, i treče, sa našim mišljenjem o upravi i nadzoru nad osnovnim školama.
Ustanovitev UJU.
Godine 1920 od 18.—i20. jula održan je u Beogradu I. Kongres celokupnog učiteljstva Kraljevine SHS. Tada su učitelji, svesni svoje velike uloge i dužnosti u životu našeg ujedinjenog naroda i svesni svojih staleških interesa, stvorili od svih dosadanjili pokrajinskih organizacija jcdnu organizaciju: Udruženje Jugosloven. Učiteljstva sa sedežem u Beogradu.
Smoter UJU.
Udruženje je osnovano na jedinstvenoj osnovi sa širokim poljem rada u oblasnim pove-reništvima (sekcijama) i sreskim učiteljskim društvima, a kao svoj glavni cilj je istaklo: da udruženom snagom svih učitelja naše Kraljevine radi na napretku osnovne nastave i narodnog prosvečivanja; da nastoji oko učvrščivanja du-hovnog jedinstva svih delova našega naroda i štiti moralne i materijalne interese Učiteljstva.
Uprava UJU.
Udruženjem rukovodi Širi Glavni Odbor u kojem ima 37 članova iz svih krajeva kraljevine i svoj Izvršni Odbor u kojem su 12 članova iz Beograda.
Udruženje ima 5 oblasnih sekcija. — Pove-reništava, koje imaju svoje posebne uprave i svoje organizacije sreskih učiteljskih društava organizovane u duhu pravila UJU.
Članstvo UJU.
U 1924.25. školskoj godini celokupna organizacija UJU ovako je stojila:
1. Povereništvo — Beograd iinalo je 128 sr. uč. dr. č. 6236, 2. Povereništvo — Zagreb ¡malo je 55 sr. uč. dr. č. 2988, 3. Povereništvo — Ljubljana imalo je 32 sr. uč. dr. č. 2683, 4. Povereništvo — Sarajevo iinalo je 26 sr. uč. dr. č. 751, 5. Povereništvo — Split imalo je 12 sr. uč. dr. č. 745.
Što iznosi svega dve stotine pedeset i tri (253) sreska učiteljska društva sa 13.404 člana.
Dosedanje skupščine, kongresi in zahteve UJU.
Udruženje UJU na svojim glavnim Skupšti-uama, održanim u: Beogradu, Zagrebu, Sarajevu. Ljubljani, Dubrovniku i Subotici istaklo je kao jednodušnu želju i zahtev:
Da se što pre donese zakon o osnovnim školama, koji bi vredeo za sve pokrajine.
Novi zakon imao bi u glavnome da zadovolji ove principe:
a)	Da da jedinstvenu nastavil \ program za celu državu.
b)	Da obezbedi podizanje i izdržavanje osnovnih škola.
c)	Da u delo privede obaveznu nastavu u osnovnim školama i zajamči uredno pohodenje škole od strane daka.
d)	Da materijalno obezbedi učitelja i
e)	Da pruži pravnu i moralnu zaštitu ličnosti učiteljevo).
Specialni povdarki.
Učiteljstvo smatra, da treba zadržati Oblas-ni i Sreski školski nadzor, koji bi vršili isključivo učitelji.
Položaj nadzornika mora biti stalan, da bi nadzornici mogli imati dovoljno autorjtcta za vršenje svojih dužnosti.
Isto tako često pokretanje učitelja rdavo se odaziva na uspešan rad učiteljev u školi, mestu i okolini i želeti je da učitelj bude stalan po mestu službovanja od prvog dana svoje službe.
Molimo Vas, Gospodine Ministre, da izvolite primiti uverenje našeg osobitog uvaženja.
Predsednik Udruž. Jug. Učiteljstva: Petar Vuksanovič.
Tajnik: Jov. Milijevič.
»Nar. Pr.«
Vojna leta se morajo šteti!
(Važna razsodba Državnega Sveta.)
Po znani kraljevi uredbi je bivši višji šolski svet vštel vojna leta vsem učiteljskim abiturijentom in abiturijent-'kam, ki do maturi niso radi vojne službe ali vojnih razmer mogli nastopiti'službe.
Ministrstvo je sedaj zavračalo in odrekalo upravičenost vštetja teh vojnih let učiteljem v prečanskih krajih, ker je stala tudi Glavna Kontrola na tem stališču.
Sedaj je Državni Svet izdal razsodbo. da se mora všteti ta službena doba vsem. ki iim je višji šolski svet priznal to dobo.
Tov. Burja je bil tako prijazen in nam je poslal tozadevno razsodbo.
Ker je mnogo tovarišev pri tem vprašanju prizadetih, jim svetujemo, da vlože vnovič prošnjo za vštetje teh službenih let in popravo rešenja v tem zmi-slu na ministrstvo prosvete. Svoji prošnji (v dvojniku) naj prilože dvoje overovljenih prepisov rešenj, dvoje overovljenih prepisov odloka višjega šolskega sveta, s katerim jim je vštel to službeno dobo in dvoje overovljenih prepisov razsodbe Državnega sveta od tov. Burje. V to svrho lahko pošljejo vsi prepise razsodbe Državnega Sveta tov. Burji, ki bo gotovo toliko prijazen, da bo dal prepise overoviti po tamošnjem šolskem upravi-teljstvu in iih potem vrnil interesentom.
(Priložite znamke!)
V io svrho prinašamo prepis razsodbe, ki se glasi:
Državni savet
kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca
Br. 34.67 8
25. septembra 1925. god.
Beograd.
U ime
Njegovog Veličanstva Aleksandra 1. kralja Srba. Hrvata i Sbvenaca Državni savet.
U svom 1. odeljenju sastavljenom od predsednika Državnog saveta dr. Mi-iiaila Poličeviča. kao predsednika, dr. Jovana Bogdanova. Ivana Škarije, Dimitrija Popoviča i Stevana Pešiča, kao članova i II. sekretara P. Davidoviča uzeo ie u razmatranje tužbu L. B., učitelja protivu rešenja ministra prosvete od 3. marta 1924. god. O. N. br. 11.392 što mu ie prilikom razvrstavanja do 1. septembra 1923 god. priznato samo 4 god. službe u mesto da mu je priznato 6 god. i 10 mes. službe pa ie. proučivši kako tužbu. rešenje i ostala akta. tako i odgovor ministrov na tužbu, poslal pismom od 27. septembra 1924. god. br. 50.607 tiašao, da rešenje nemože ostati u snazi, jer tužilac nije razvrstan na osnovu svih dokumenata, koji su od uticaja na njegovo razvrstavanje. S toga se rešenje ima
poništiti. s tim da ministar uzrne u obzir i ceni prilikom tužiočevog razvrstavanja i akt Višeg školskog saveta v Ljubljani br. 16.080*22, koji je tužilac uz tužbu doneo.
Sa izloženog i na osnovu čl. 17. i 26. zakona o Državnom Savetu i Upravnim sudovima, u vezi sa čl. 52. uredbe o poslovnom redu u Drž. savetu i Uprav, sudovima i čl. 228. zakona o činov. grad. reda
presuduje: Da se rešenje p o n i š t i. o čemu se ovim izveštavaju kako tužilac, tako mi-
nistar s riapomenom da če tužioou ministar izdati drugo rešenie u smislu savet-skih primedaba.
Taksu prema napom. 1. tar. br. 52. zakona o taksama ne plača.
Predsednik Drž. saveta. r. Dr. M. Poličevič s. r.
urad potrjuje pravilnost
Sekretar. P. Davidovič s
Podpisani prepisa.
V
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih driavah.
Iz Nemiile.
LEO PIBROVEC:
CENTRALNI PEDAGOŠKI ZAVOD ZA VZGOJO IN POUK V BERLINU.
Leta 1910. je bila v Briisselu svetovna razstava, kjer je razvila pruska prosvetna uprava zelo nazorno sliko o svojem šolstvu. Ker je našlo to delo splošno priznanje, se je ob tej priliki porodila misel, to svojino ohraniti potom trajne razstave, ki bi se vedno izpopolnjevala.-Ta problem se je pričel reševati in po raznih razvojnih fazah se je ustanovil ped. institut. Le-ta pa ni bila oblast z avtoritativno strukturo, temveč prosta organizacija, da se je lahko elastično gibala. V zvezi je bila z učiteljskimi društvi, s kulturnimi zavodi in zvezami, z raznimi oblastmi itd. Naloga zavoda je bila sledeča; zbirati domači in inozemski inaterijal. da se spozna razvoj vzgoje in pouka, to snov predočevati širšim krogom s pomočjo razstav, predavani in učnih postopkov, obenem pa ta inaterijal raziskovalno obdelovati, v okviru za-vodnega delokroga pa koristiti z nasveti tudi vsakemu posamezniku.
Ustanovitev in začetno vzdrževanje instituta je omogočila jubilejna ustanova za pouk in vzgojo, katere nositelji so: prusko prosvetno ministrstvo, pruska mesta, učiteljske organizacije in posamezni faktorji, od leta 1921. dalje pa podpirajo imenovani zavod tudi država sama, zvezne dežele in druge kulturne korporacije.
Zavod se deli na pet oddelkov.
I. Ped. oddelek. Ta goji ped. vprašanja. Tekom 10 let je samo v Berlinu priredil nad 300 predavalnih serij in nad 100 učnih postopkov. Obravnaval je snov o mladinskem gibanju, o seksualni pedagogiki, o poklicnem posvetovanju, o otroških igrah, o zrelostni dobi. o državljanski vzgoji itd. Izven Berlina pa jepri-redil ta oddelek v 24 drugih mestih 14-dnevne tečaje. V 66 mestih so obravnavali zastopniki tega oddelka problem o delovni šoli. v 33 krajih državno-meščan-sko vzgojo, v 14 pa dom o z na ust vo z vidika modernega pouka.
V okviru ped. oddelka Obstoji tudi posvetovalnica za inladinoznanstvo. ki poseduje instrumentarij za psihološki pouk in psihološka raziskovanja. V stiku s tem ie poklicna posvetovalnica in posvetovalnica za mladinsko skrb.
2.	Razstavni oddelek. Ta vzdržuje trajno razstavo učil in prireja tudi potovalne razstave. Jugosloveni, ki smo letos to razstavo obiskovali, smo bili iztie-nadeni zbog mnogoštevilnih, priprostih in cenenih učil. Razstavni predmeti se dotikajo tudi sedanjega početnega potika, pisave v delovni šoli. otroškega risanja in pravega oblačenja dece.
3.	Oddelek za slike. Ta je obenem tudi urad za cenzuro filmov ter se peča z uporabo kina, s stenskimi m ročnimi slikami, zadnji čas pa tudi s poukom potom »radia«.
4.	Oddelek za umetnost. Ta deluje na polju umetniške vzgoje in goji ljudsko umetnost. Zbira materijal in pospešuje z zgledi okus v šoli in doma.
5.	Inozemski oddelek. Ta išče zvez zunai države, tako, da pride razvoj nemškega šolstva tudi v korist inozemskemu, pred vsem nemškemu šolstvu.
Ped. Institut izdaja list: »Das Pädagogische Zentralblatt«, ki prinaša orientacije o šolstvu, posebno o šolsko-orga-nizačnih vprašanjih in šolsko-znanstveni literaturi. Zavod se trudi ostati v vseh šolsko-političnih vprašanjih nevtralen in stati nad dnevnimi ped. struljami. Biti hoče jedro vsega ped. pokreta.
S svojim kratkim poročilom sem pojasnil nalogo ped. instituta. Slovenci, ki smo se v Berlinu divili intenzivnemu delovanju tega zavoda, smo si želeli, da se tudi pri naš ustanovi tak zavod. V Mariboru se -kažejo prv'i obrisi. Zdrami se Ljubljana! Zdramite se posamezni okraji in skušajrno se približati tej novi nalogi. Od stopnje do stopnje!
Zavedajmo se svoje kulturne misije, depolitizirajmo šols vo. a ne stojmo. Voo-rabitno prosto energijo za svojo sve o nalogo, za boi v tekmi na ped. polju. Ta boj nai zruši vsa malenkostna nespora-zumljenja med tovariši, ker naš cilj je visok in vzvišen nad priprosto vsakdanjostjo.
Splošne vesti.
PODPIRAJTE PROSVETNI SKLAD!
—	Prihodnja številka »Učiteljskega Tovariša« izide že v torek 22. t. m. radi Božiča in opozarjamo vse dopisnike, da pravočasno vpošljejo rokopise.
—	»Surovost«, tako edino primerno so se izrazili vsi. ki so čitali v nedeljskem »Slovencu« notico »Nenadna smrt«, v kateri se katoliški moralisti norčujejo iz prosvetnega šefa dr. D. Lončarja.
—	Nova italijanska šola. V kratkem se ima otvoriti v Dubrovniku nova italijanska šola, dasi je tam komaj peščica italijanskih otrok. Povodom te vesti je poslalo dubrovniško meščanstvo prosvetnemu ministrstvu predstavko, v kateri zahteva, da se otvoritev te šole ne dovoli, ker zato ni nobene potrebe.
—	Članski izkazi za leto 1926. Razposlali smo vsem predsednikom okrajnih učiteljskih društev članske izkaze, da jih izpolnijo in iih — razen enega izvoda, ki ga obdrži domače društvo — pošljejo do 1. januarja poverjeništvu. Ravnati se je točno po navodilu, kakor ie to označeno v tekstu izkazov. Predvsem povdarjamo točnost. Ako hočejo imeti red in točnost okrajna društva od poverjeništva. morajo to poznati tudi sama. da se ne bo zopet dogajalo, da moramo čakati po več mesecev, preden dobimo izkaze od posameznih društev.
UJU poverjeništvo Ljubljana.
Popravek. Z Ozirom na poročilo o občnem zboru logaškega okrajnega
učiteljskega društva izjavljam, da je odstavek: »Poročilo preds. nar. prosv. odseka«, pomanjkljivo. Kot poročevalec sem izjavil sledeče: Odsek ni delal po-voljno v prvo radi tega, ker ni mogel imeti še konkretnih smernic od strani centr. prosv. odseka, ki se je komaj reorganiziral, in ker isti (centr. odsek) ni mogel tako delati kot bi hotel in mogel zaradi premale opore od strani vodstva organizacije. (Seje se niso mogle sklicati, ker se potni stroški odbornikov niso mogli kriti). Pomanjkljivo poročilo se je odobrilo v seji. ki ji nisem bil navzoč, zato ne zadene krivda ne poročevalca ne odbornike okrajnega učiteljskega društva. — Josip Ribičič.
Novi redi in »Izkazi o šolskem napredku«. Šolske upravitelje in upravi-teljice opozarjamo, da so izšli lističi z novo oceno, ki se dajo nalepiti v »Izkaze« in izpričevala. Na lističih je tudi ocena vedenja in pridnosti, odlok ministrstva. s katerim je izdana ocena in datum, od katerega nadalje velja nova ocena. Najbolje ie, da v stare izkaze nalepi vsakdo novo oceno poleg stare, na platnice. Lističi se naročajo v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. 100 komadov 10 Din-— Iz Litije. Dne 5. decembra 1925 je po trimesečnem bolehanju za vedno za-tisnila solzne oči v deželni bolnici tova-rišica H e r m i n a B r e i n d 1. ki je službovala v Litiji 14 let. Bila je vrla in
dobrohotna koleginja, ki nikomur ni delala krivice, pač pa ie radodarna njena roka marsikomu pomagala iz sile. Mirna in tiha je živela samo za šolo. Če pa je nanesla prilika, je bila v družbi dobre volje in šegava. Kogar se ie oklenila, tisti si je moral biti svest, da mu je dobrohotna tovarišica. In ravno med tova ribicami ie imela mnogo prijateljic, ki so jo v bolnici redno obiskovale m 10 tolažile. Pogreba se ie dne 7. decembra ude-liželo veliko tovarišic in tovarišev, ki so ;i izkazali zadnjo čast in ji izročili zadnji pozdrav — H e r m i n a 13 r e i n d 1 je bila rojena 17. aprila 1884 v Cmureku kot hči železniškega inženirja, ki pa je kmalu umrl. Mati vdova se ie preselila s hčerko Hermino k svojemu očetu, pokojnemu vadniškemu učitelju GrSkmanu v Ljubljano, kjer je obiskovala šolo in maturirala na učiteljišču dne 30. septembra 1903. Usposobljenostni izpit ie napravila 12. maja 1906. Službovala je v Ljubljani. Višnjigori. Toplicah ori Zagorju. v Šmarju in zadnjih 14 let v Litiji. — Pokojni Hermini niso rojenice natrosile cvetja. Imela ie bolno mater, ki ie bila dolga leta priklenjena na bolniško, postelj. Da ustreže njeni prošnji, je blaga Hermina tedensko romala v Ljubljano in morala igrati na klavirju. Stregla je z ljubeznijo bolni materi in z igranjem tolažila njeno bolest. Ni čuda torej, da je bila Hermina- večkrat otožna, sai so njene misli uhajale k bolni materi, ki jo je z vsem srcem ljubila. Po njeni smrti je Hermina snovala več načrtov za bodočnost. Neizprosna smrt je prekrižala vse naklepe. Komaj je začela živeti samostojno življenje, že io je pograbila smrt. Vsi, ki so jo poznali. jo bodo ohranili v lepem spominu. Spavaj mirno spanje!
—	Težko pričakovani Robinson Cru-soe, doslej najobširnejša slovenska izdaja, v mojstrski prireditvi Vladimira Levstika, je dotiskan in izide te dni. Cena je v primeri z obsegom skrajno nizka in znaša 28 Din za nevezan, 32 Din za vezan izvod, po pošti 3 Din več. Naročila sprejema že zdaj založništvo Kleinmagr & Bamberg, družba z o. z. v Ljubljani, od 16. t. m. dalje se bo dobila knjiga po vseh boljših knjigarnah. Priporočamo jo kar najtopleje za božična in novoletna darila!
—	Pevski odsek »Grafika« v Ljubljani priredi v ponedeljek 21. decembra 1925 v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu koncert pod vodstvom g. profesorja Grobminga in s sodelovanjem muzike dravske divi'z. oblasti pod vodstvom g. dr. Čerina. Cene: sedeži 20, 15. 13, 12, 10 Din; stojišča na balkonu po 5 Din. Začetek točno ob 8. zvečer. Spored: I.pl. Zaje: »Curičica mala«. V. Vodopivec »Da veš!« E. Adamič »Ljubica vstani...« A. Hajdrih »Cerkvica«. V. Vodopivec »Na poljani«. E. Adamič »Lucipeter ban«. — Odmor. Oton Nicolai: Uvertura k operi »Vesele žene vvindsorske«. Svira muzika Dravske divizije. -E. Grieg: Landkjending (Nova zemlja). Moški zbor z bariton-solom in orkestrom. Bariton poje g. I. Sekula.
Kosmos učila: Kdor žel' prospekt
0	mehaniki, naj piše poni na šolsko upra-viteljstvo oziroma Učiteljski konvikt v Cerkljah pri Kranju.
—	Zahvala. Povodom mojega odlikovanja z redom sv. Save V. vrste dne 7. t. m. v Novem mestu, mi je Učiteljsko društvo za novomeški okraj skazovalo toliko pozornosti in dobrot, da sem bi! ganjen v dno duše. Vsem se prisrčno zahvaljujem, posebno pa sreskemu referentu g. Dav. Matku, ki mi ie lepim nagovorom pripel -red in g. nadučitelju Fr. Hočevarju, ki je na ljubezniv način skrbel zame, vozeč me zaradi poledice s sanmi iz kraja v kraj. Bog sto-terno plati! — Nov0 mesto (Kandija), 14. decembra 1925. — Janko Leban.
—	Ročni zemljevid: »Celjska Kotlina. Spodnje slovensko Posavje«. V založbi agilnega društva Učiteljski dom v Mariboru ie pravkar izšel kot četrti delni ročni zemljevid Mariborskega okrožja Celjska k o 11 i n a, S p o d n j e slovensko Posavje. v merilu
1	: 150.000, risal Slavoj Dimnik, tisk in litografija Mariborske tiskarne. Zemljevid ie izvršen v osmih barvah in nam zelo plastično prikazuje ves označeni teren. je odlično delo ter kaže lep napredek risarja in tehnične izvršitve domačega litografskega podjetja. Kakor na vseh dosedanjih Dimnikovih zemljevidih so tudi tu razvidni kraji s šolami, župnijami, cerkve, gradovi, razvaline, industrijske naprave itd. Novost je Falski daljnovod na Trbovlje in Zidani most, projektirani kanal na Krškem polju, že-
leznica iz Rajhenburga v nove premogovnike pri Reštanju, najnovejše okrajne ceste, zlasti pa nove oblastne in s res k e meje, ki so se prav v teh krajih zelo izpremenile. Zemljevid obsega ozemlje Celjskega. Šmarskega. Laškega, Brežiškega in deloma tudi Krškega sreza. Pri pregledovanju in dopolnjevanju tega zemljevida je pohvalno sodelovalo učiteljstvo nad 30 šol in srezov ter pripomoglo z nekaterimi važnimi podatki. ki še niso bili doslej še nikjer navedeni. Zemljevid je pred natisom pregledal znani slovenski strokovnjak, ki je zlasti pohvalno povdarjal sodelovanje učiteljstva. Ta zemljevid je bil med uči-teljstvom teh krajev težko pričakovan ter bo vrlo služil kot pripomoček pri domoznanskem pouku. Založništvo ga je že razposlalo vsem označenim šolam navedenih srezov v upogled ter ga bo oddajalo pri direktnih naročilih za ceno 7.50 Din komad. Toplo priporočamo.
—	Nai pošljejo še ostali šolski upravitelji in upraviteljice seznam prosvet-nil društev, knjižnic, gospodarskih in glasbenih društev, ki ga še dosedaj niso poslali, da bo seznam celoten.
—	Posluži e se frankirane dopisnice, ki je bila priložena ceniku knjig in pošljite seznam prosvetnih društev in knjižnic v vašem šolskem okolišu ali pa negativno poročilo, če ni takih društev.
Učiteljski pravnik.
—§ Teoretični izpiti za II. in III. kategorijo po točki 1., čl. 245. uradniškega zakona. Pravilnik ie razglašen v prilogi »Služb. Nov.« št. 232 z dne 10. oktobra 1925. s katerim dnem je tudi uveljavljen. Po čl. 3. se polagajo izpiti na vseli gimnazijah. Obseg izpitov in ostale formalnosti prinaša »Uradni list«.
—§ Overovljenie železniških legitimacij za leto 1926. Legitimacije za znižano železniško vožnjo državnih uradnikov in oficirjev za leto 1926. se bodo potrjevale pri onih uradih, pri katerih bodo dotični uradniki na službovanju dne 1. januarja 1926. Upokojenci pa dobe legitimacije pri uradih, pri katerih prejemajo pokojnino.
—§ Izplačevanje pokojnin v inozemstvo. Pravilnik, ki ga je izdala generalna direkcija državnega računovodstva, določa med drugim tudi. da morajo politične oblasti vsakega upokojenca, kateri dobi potni list, veljaven dalj kot 3 mesece, prijaviti oni blagajni, kjer se mu pokojnina izplačuje, da mu nadaljnje izplačevanje pokojninskih prejemkov ustavijo. Tak upokojenec je dolžan zaprositi pri finančnem ministrstvu, da se mu pokojnina izplačuje v inozemstvu. Prošnji je priložiti: 1. domovinski list; 2. overovljen prepis dekreta o odmerjeni pokojnini in 3. potrdilo o že izplačanih pokojninskih prejemkih (do kdaj in pri kateri blagajni). Prošnjo in prilogo je treba kolkovati in oddati pri velikem županu pristojne oblasti. Ker nekateri uradi sedaj izdajajo potne liste, veljavne za 6 mesecev naj upokojenci vedno izrecno naprosijo, da naj se veljavnost glasi največ za 3 mesece, ker se jim drugače pokojnina ustavi in nastanejo za nje velike neprilike.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljska Samopomoč. Za sprejem v U. S. se ie priglasilo več tovarišev in tovarišic že pred leti. precei pa v 1 1924.'25.. ki pa do danes še niso spolnih vseh pogojev za sprejem. Po prijavi jim je društvena uprava poslala ooiožmce z zabilježenimi zneski /a sprejemne pristojbine. Dokler ne dobi društvo teh zneskov, .toliko časa nima do nriglaštncev nikakih obveznosti. V teh dneh dobe vsi priglašenci ponovno opozorilo, da poravnajo sprejemne pristojbine. Kdor v 3 0 dneh ne bo nakazal denarja ali pismeno obvestil društvene uprave, tega se bo črtalo iz imenika društvenih priiilašen-
Priporočamo najboljše
PFAFF šivalne stroje
posebno za Šolski poduk.
Ugodne cene.
»ust.
Poduk v umet. vezenju brezplačen.
IGN. VOK
LJUBLJANA NOVO MESTO
cev. Velike važnosti ie za starejše člane» ki so se priglasili v zadnjih mesecih (do konca avgusta 1925). da se odzovejo t a-k o i našemu vabilu, ker bi se njih poznejše priglase sploh ne upoštevalo. — »Učit. Samopomoč« ima danes 1709 članov. posmrtnina znaša 8545 Din.
—g Članom Učiteljske Samopomoči«.
V	46. številki »Učit. Tovariša« sem sporočil članom »U. S.«, da pričakuje društvena blagajna od njih znesek 30.000 Din. V zadnjih 14 dneh je bil vknjižen znesek okrog 19.000 Din. torej niti dve tretjini vsega dolga. Ker je pa zadnja tretjina mnogo težja od že v plačamli dveh. skrbite, da bo v prihodnjih 14 dnet, tudi zadnja — večja — tretjina poravnana! Ne prenašajte dolgov v novo leto! — Članske prispevke nakazujte vedno z zadnjo položnico. Pred več meseci razposlane položnice izkazujejo manjše zneske, zato pa ne upoštevajo zadnjih smrtnih slučajev. To naj upoštevajo zlasti zamudniki z večjimi zneski. Današnja posmrtnina znaša 8545 Din. Društvena uprava mora imeti denar, da dedičem takOi izplača pripadajoči znesek Društveni odbor bo vsakega izključil, kdor ne bo o pravem času poravnal svojih obveznosti. Društvena uprava se nadeja, da ta klic ne bo ostal »glas vpHočega v puščavi«. Prosimo!
—g Obves ilo Učiteljskega konvikta. Vsem članom »Kosmosa«. Učila za mehaniko. elektrotehniko in optiko, katera naročite z našim posredovanjem, nam daje društvo Kosmos po isti ceni kot svojim članom in šolam. 2 Marki, ki sta k cenam priračunani, sta za poštnino. Zato naročajte ta učila le potom našega društva, ker dobite po isti ceni, obenem pa imamo za posredovanje 20%. ki se Vam ne pripoznavajo.
Na zemljevide Kamniških planin ni-kari ne pozabljajte! Cena 7.50 Din.
Svoji k svojim! Konces. zobni atelje P. Vrankar. Ljubljana, Gledališka ulica št. 7. dovoljuje Učit. konviktu 20% provizije od vsakega klienta. ki se izkaže z našo izkaznico. Uraduje od 9.—12. in od 14.—17. ure.
Manufaktura Kos, Ljubljana. Sv. Petra cesta 23, Celovška cesta 62. Srednja vas, priznava 3% odbitka naročnikom in 3% provizije Učit. konviktu. Kdor prvi naroči, naj nam sporoči, če ga blago zadovoljuje.
Šolske lekarne že jako povoljno funkcijonirajo. Šolski odri se zahvaljujejo za dobavo, ker lahko zdravijo vročico, ranjeni tamburaši bi zadnji hip odpovedali, da nima šola rešilnih obvez takoj pri rOki.
Smreke — se sedaj najlažje spravljajo iz gozdov, zlasti v hribovitih pokrajinah.
—g Druš vo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Tovariš J o s i p L a p a j n e , konviktov predsednik iz Cerkelj pri Kranju, ie poslal 500 Din kot prebitek igre, ki jo ie priredila mladin.i tamošnje šole na Miklavžev dan. »N e le z besedami, z dejanji uveljavlja tov. Lapajne svoje misli.« In ostale šole? Z opazko: »Da bi že skoro stal prepotrebni dom«, pošilja učiteljski par A 1 o j z i i in Emilija
V	o g 1 á r z Vidma ob Savi 2 obveznici V/' državnega invest. posojila z 2 zapadlima kuponoma, skupai 207 Din. Tovariš G o j m i r A ¡p a r n i k od istotam daruje društvu 2 obveznici s 4 zapadlimi kuponi, skupai 214 Din. Članarino po 10 Din so še plačali z Vidma: tov. J a 11 k o K n a p i č , nadučitelj v pok., tovarišici Ljudmila G o m i 1 š k o v a in Vika S v e t k o v a ter tov. Ivan Pavlo-v i č. Živeli Videmčani! Tovariš Karel S t r a v s iz Dol. Logatca ie naroval društvu 2 obveznici drž. invest. posojila, skupaj 200 Din z opombo: »Kar imam. to dam«. Upraviteljstvo šole R e t e č e nad Škofjo Loko kot prebitek igre na Miklavžev večer 30 Din. Tovariš Luka Jelene, ravnateli v pok, v Ljubljani, vplačal član rimo 10 Din. Vsem darovalcem in darovalkam zahvala! Z današnjim izkazom znašajo vse letošnji prispevki že 12.410 Din.
—g Brezobrestno posojilo so nadalje darovali tovariši(ice): J o s i p i n a Smoletova iz Št. Janža 250 Din, Jošk_o Zalar in Anda Bevk-Bavde-kova iz Metlike, vsak po 100 Din. Stanka Višnerjeva z Dvora 250 Din, Marija Kepic-Piškurjeva Cerklje-iNovi Sad 250 Din, Neimenovan 250 Din z dostavkom: »Zahvale ni treba! Naj rodi dober sad!« Simon F i š e r Sv. Peter na Medvedjem selu
25 Din, Alojzij Voglar z Vidma 50 Din in F r a n R a n t iz Šmartna pri Krnju 250 Din. Stanko Legat. šol. upravitelj v Ljubljani. 50 Din. str. učiteljice na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani : P al mira F a j d i g o v a 250 Din, Ivanka Kalinov a 125 Din, Marija P a 1 m e t o v a 50 Din. Helena Potočnikova 50 Din in Ma-r i j a S o d n i k o v a 100 Din. l ov. M a-rija Bernikovaiz Domžal 12- Din. Vsa doslej darovana brezobrestna posojila znašajo 13.654.50 Din. Iskrena hvala!
Josip K o b a 1. blagajnik.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina: Učiteljsko društvo za tnarenber-ški okraj 355 Din; Učiteljsko društvo za ormoški Okraj 530 Din. Darila: Učiteljsko društvo za rnarenberški okraj 120 Dih namesto potnine tov. ravnatelju tiu-meku o priliki njegovega predavanja pri društvenem zborovanju; isto društvo 50 Din namestu venca na grob umrlemu tovarišu J. Štiblerju: Joško Bizjak, šolski upravitelj v Celju 250 Din (brezobrestno posojilo »Učit. konviktu« v Ljubljani podaril »Učit. domu« v Mariboru); tovariš 'Šeibec poslal 100 Din kot del čistega dobička iz koncerta, ki sta ga priredila salonski orkester in pevsko društvo v Slovenjgradcu in pri katerem je sodelovalo v velikem številu učiteljstvo. To je prvi takšen dar. ki ga ie dobil U. D. od prireditve, pri kateri je sodelovalo učiteljstvo. Drugi takšen dar v znesku 100 Din je poslala osnovna šola v Vitanju od prireditve na Miklavžev večer! Tako je prav! Pri delu za druge ne pozabimo samih sebe! Tovariši in tovarišice! Posnemajte vrle Slovenjgradčane in Vi-tanjčane! Živeli darovalci! Iskrena hva-la! — M. Kožuh, blagajnik._
Književnost in umetnost.
Vse lu naveden« knjige In publikacij« s« dob« v UCIlelJskl knjiaarni v Ljubljani.
Frantitkanska ulica It. 6.
Ocene.
—k Palček Potep, pravljična igra v treh dejanjih. Spisal A. Pajme. — V založbi »Svete Vojske« v Ljubljani je izšla kot prvi zvezek nove serije protialkoholne knjižnice mladinska igra, ki bo vsem knjižnicam in otroškim odrom zelo dobrodošla.
Vsebina: Ubogemu dečku je srce zahrepe-nelo po sreči, po kraljestvu palčkov. Po dolgem iskanju ga najde v globokem gozdu ter prosi palčke za sprejem. Ti ga pa nočejo sprejeti kar tako ter ga povprašujejo in preiskušajo, ali ie za kraljestvo palčkov res sposoben. Največja ovira je pa preiskava zdravnika palčkov, ki ugotovi »sumljivo utripanje srca«, »bakren nos« — posledica uživanja alkohola — ter črne zobe — vsled kajenja. Ker pa deček obljubi; da bo v bodoče vse to opustil, ga sprejmejo medse in mu dajo ime Potep. Ta dogodek skupno s kraljevsko proslavo slovesno praznujejo. Čarodej Lom, ki je nameraval pri pojedini med vodo in mleko pomešati tudi alkohol, dobi zasluženo plačilo in pride v dosmrtno ječo. »Zlatoper, naš kralj naj živi! Kralju alkoholu pa smrt! Smrt, smrt!« odmeva od vseh strani.
Igra je zelo posrečena, kjer so jo igrali, so dosegli prav lepe uspehe in je ne morejo pre-hvaliti. V resnici: igrica je tako otroško priprosta, pa vendar tako neprisiljeno vzgojna, da tudi na odraslega človeka ne more ostati brez vpliva.
Igro toplo priporočamo vsem društvom, posebno mladinskim knjižnicam in odrom. Stane 5 dinarjev ter se naroča pri »Sveti Vojski« Ljubljana, Poljanski nasip 10 ter v Učiteljski knjigarni.
—k Dr. Ljudevit Pivko, Proti Avstriji. VII. Rame ob ramenu. Druga knjiga: Informatorji. Maribor 1925. Založil Klub dobrovoljcev v Mariboru.
Pravkar je izšla iz tiska 7. knjiga velikega dr. Pivkovega spisa »Proti Avstriji«. Ta zvezek obsega 120 strani. 1 karto in 11 slik. Prinašamo pregled v celoti: Trije kolini, tri dekleta. — Ko-baridska tajnost. — Sumljiv Alpin. — Dezerter flerz. — Avstrijski narednik. — Franz Kreuz na Rombonu in pri Sv. Luciji. — 24. oktobra 1917.
—	Kreuz na novem poslu. — Obed pri 33. polku.
—	Mazzenaus Mazzantur. — Obračun po vojni.
—	Bataljon iz Padule. — Znaki bližnjega razpada. Avstrija je »kaput«. — Boljševiki. — Izvidniška služba v maju 1918. — Kaj pravi Mate? — Snov za Vidmarjcvo »Jugoslavijo«. — Zveze z domačini svetom. — Bilo bi odveč govoriti o sami knjigi in jo še posebej priporočati, opozarjamo samo, da so dr. Pivkove knjige, ki se še vse dobe na knjižnem trgu oziroma pri založništvu, priporočljivo darilo, zlasti moškim, ki so se udeležili vojne. Sezite po njih, ker so zdravo in od začetka do konca zanimivo čtivo!
—k Jos. Jurčič: Zbrani spisi, druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. IV. zvezek. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1925. 453 strani. Cena broš. knjigi 72 Din, v celo platno vezani
ARGUS ie naš najboljši informacijski zavod_
ARGUS ima " V8eh mest'h svoja poverjenike_
ARGUS daje informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-
industrijskih podjetij in privatnikov_
ARGUS-ove '"formacije so vgikdar točne Izčrpne
in hitre_________
ARGUS 98 nahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ARGUS-0V telefon ie 6"26' a brz°iavnl naslov Argus
86 Din, v pol franc. vezavi 92 Din. poštnina 4 Din več.
Pravkar izdani 4. zvezek Jurčičevih zbranih del vsebuje devetero raznolikih spisov izza dobe njegovega dunajskega univerzitetnega šolanja v letih 1866.—1868., sad bujno - plodovitega talenta in pisateljevih gmotnih neorilik ko jt pisal zaradi denarja za Mohorjevo družbo ljudske povestice z nravno poučne tendence (Golida, Dva brata, Sin kmetskega cesarja). Izrazito zgodovinska povest njegovega romantično-reali-stičnega pripovedništva je »Hči mestnega sodnika«, drastično - humoristična v ljudskem jeziku napisana je »Kozlovska sodba v Višnji gori«. V dosedaj prvič med spisi priobčenem »Božidaru Tirt-lju« ironizira Jurčič prvi med slovenskimi pisatelji puhloglavega »rodoljuba«, beračeva pripoved »Nemški valpet«. opisuje drastičen »original« na kmetih, humoristično koncipirana »Črta iz živ • ljenja političnega agitatorja«, priobčena v novoustanovljenem »Slov. Narodu«, je feljtonistična enodnevnica. V »Sosedovem sinu« nam je upodobil dejansko vsakdanje življenje nekdanje dolenjske vasi v pristni domači govorici. Ko smo si osvežili vsebino pričujočega zvezka, moramo pritrditi urednikovi sodbi, ki pravi: »Ako gledamo na Jurčičevo delo literarno-zgodovinsko, iz perspektiv te-t danje naše literature, moramo reči, da ga takrat in še dolgo pozneje nismo imeli Slovenci beletrista, ki bi bil tako mnogostranski in takšen mojster v ne-prisiljeno-didaktični »ljudski povesti«, v romantično zaobločeni zgodovinski ter etnografski noveli in realistični »vaški povesti«. — Pričujoči zvezek spada med najboljše literarne proizvode letošnjega leta.
—k Dr. France Veber: Estetika. Psihološki in normativni temelji1 estetske pameti. XVI 4- 344 str. 8". Publikacija »Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani«. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani. 1925. Splošna knjižnica — znanstvena zbirka št. IX. Cena broš. Din 150.—, vez. Din 162.—.
Uvodne misli se pečajo s predmetom in načelnim delokrogom estetike. Avtor dokazuje metodično in stvarno prioriteto takozvane psihološke estetike pred »objektivno«, zahteva poleg prve še normativno, ki pa jo po njenem delokrogu ostro loči od psihološke, podaja provizorni oris načelne strukture vsega estetskega doživetja, končno pa še metodiko sledečih izvajani.
Prvi del je psihologija elementarnega estetskega doživljanja. Avtor opiše in opredeli estetsko čustvo, razlikuje med zakonitimi pavrstami golega predstavljanja, kar mu omogoči, prenesti svojo definicijo estetskega čustva na vse slučaje. Nato določi zakonito mesto, ki gre napram estetskemu čustvu tudi »lepoti« in »grdoti« sami, in izkleše neobhodne analitične in empirične relacije na vsakem estetskem čustvu. Vse to ga vede do končnega orisa načelne strukture vsakega estetskega čustva in pristojnega estetičnega objekta ter do ugotovitve zakonite šestorice »elementarnih estetičnih objektov«.
Drugi del je psihologija kompleksnega estetskega doživljanja. Po načelnem razmotrivanju o razlikah med elementarnim in kompleksnim estetskim doživljanjem ugotavlja avtor osobito dvoje kriterijev za svojo nadaljnjo izvedbo zakonitih pavrst kompleksnega estetskega čustvovanja. Prvič utegnemo nahajati na objektih estetskega čustva še posebne relacije, drugič pa utegne estetsko čustvo samo biti v zakonitih analitičnih in empiričnih zvezah z ostalim čustvovanjem in stremljenjem. Iz prvega slučaja izvaja nato zakonito šestorico »elementarnih estetskih kategorij«, ki jo po pretresu drugega slučaja dopolni še s šestorico, oziroma štirinajstorico '»posebnih« takih kategorij. Vse to mu končno omogoča, podati načelno karakteristiko vsakega (elementarnega in kompleksnega) estetskega duševnega stanja in pristojnih estetičnih objektov ter odbiti nasprotne teorije.
Tretji del je normativna estetika, pojmovana kot »logika estetske pameti«. Avtor poda kritiko sodobnega pojmovanja estetske norme in oriše lastno stališče, ki mu omogoča, prenesti svoje pojmovanje človeškega spoznavanja tudi na estetsko polje in ugotoviti zanimiv paralelizem med umskim in estetskim področjem kljub ostalim razlikam med njima. Zato mu tudi normativna estetika na estetskem polju ni nič drugega, nego tradicijska, n. pr. Aristotelova logika — na umskem.
Četrti del prenaša gornje izsledke še posebej na vprašanje umetnosti, podaja definicijo in psihološki izvor umetnosti, nje klasifikacijo in mesto v kulturnem in s.plošno biološkem razvoju človeštva. Knjigi je pridejan tudi izčrpen stvarni register.
—k Naoružanje pešadije i konjiče, pomočna knjiga za mlade nastavnike i vojnike, I. deo Opis tiaoružanja od potpukovnika Voj. Dj. Kostiča. Knjiga je broširana, veličine 8°. Strana ima 448. Cena je Din 40.—, u tvrdom povezu Din 50.—. Goričar i Leskošek, veletrgovina sa hartijom, pi-sačim i crtačim priborom, uzdavačka knjižara u Celju — Slovenačka.
Za sada ova je knjiga štampana samo lati-nicom, pošto nije bilo mogučnosti, da bude odmah izdana i u cirilici. Ova knjiga imače još dva dela i to: II. deo slike i III. deo taktična upotreba. Ovi delovi su u izradi. Isto tako moramo preporučiti za dolazeče^rekrute i niže pobrojane knjige: Voj. Dj. Kostič: Sta treba kao vojnik da znam? Latin., broš. Din 24.—, vezana Din 30.—. Voj. Dj. Kostič: Šta treba kao vojnik da znam? Ciril., broš. Din 24.—, vezana Din 30.—. Voj. Dj. Kostič: Vojnički bukvar sa čitankom. Latinicom, broš. Din 12.—> Voj. Dj. Kostič: Vojnički bukvar sa čitankom. Či-
rillcom, broš. Din 12.—. Knjiga »Šta treba kao vojnik da znam« pregledana ie i preporučena od stranc Hešad. Inšpekcije sa I. P. br. 1161 od 23. aug. 1922. god., a izašla je do sada več u IV iz-danja. Knjiga »Vojnički bukvar sa čitankom« na-gradena je novčano od strane Gosp. Min. Vojske i Mornarice sa Dj. br. 49.113 od 27. nov. 1923. g.
iz nase stanovske organizacije.
Iz Pov. UJU — Ljubljana.
"Hpov Seja širjega sosveta. Zaradi seje širjega glavnega odbora UJU v Beogradu se vrši seja širjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana v nedeljo, dne 10. januarja 1926. Dnevni red seje objavimo v prihodnji številki »Učiteljskega Tovariša«.
U.|U poverjeništvo Ljubljana.
Izpremembe pravil UJU, ki so bile sprejete na 3. glavni skupščini dne 6. avgusta 1923 v Ljubljani.
B.
Član 12.
Povereništvo vodi poverenik s pokrajinskim savetom koji je uži i širi.
Član 13.
U užem savetu Povjereništva jesu: 12 članova i 3 zamenika. Članovi Uprav-nog Odbora Povereništva biraju izmedu sebe predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika i urednika pokrajinskog glasila; no blagajnik i urednik pokrajinskog glasila mogu po ukazanoj potrebi biti i van povereništva.
Član 14.
U širem su savetu osim užega i svi predsednici sreskih društava.
Član 15.
U slučaju da koji od članova Gl. Odbora ili Povereništva da ostavku u toku godine, to če mesto popuniti zamenik po redu izbora.
Ako bi ostavku dao koji od časnika (isključivo: predsednik, podpredsednik), onda če Gl. Odbor, odnosno Uprava Povereništva, na njegovo mesto iz svoje sredine izabrati jednoga od članova Gl. Odbora odnosno Povereništva, a ako časnik daje ostavku ne samo na položaj, koji je zauzimao u Gl. Odboru odnosno Povereništvu, no i na članstvo u istom, onda če se prvo popuniti odbor potrebnim brojem zamenika po redu izbora pa potom izvršiti izbor časnika, koji su dali ostavku.
U slučaju, da se radi ponovnog izbora predsednika ili kog drugog od po-menutih časnika Gl. Odbora ne bi mogla održati sednica Upravnog Odbora, mogu članovi iz unutrašnjosti u zatvorenim pis-mima dati svoj glas za onoga, kome po-veravaju u dotičnu dužnost.
Član 16.
O izboru i promenama u Povereništvu izveštava se Glavni Odbor.
Povereništva su dužna izraditi svoja pravila u saglasnosti sa ovim pravilima i podneti ih na odobrenje Gl. Odboru.
VII. Skupštine i sastanci.
Član 17.
Izvršni Odbor svake godine najdalje do 15. avgusta saziva Glavnu Skupštinu Udruženja. On njoj odreduje dnevni red, mesto i dan sastanka. Glavnu Skupštinu sastavljaju: Upravni Odbor sa Nadzornim, svi članovi Povereništva, njihovi Nadzorni Odbori i predsednici sreskih društava sa njihovim biranim izaslani-cima. Društva do 50 članova biraju 1 iza-slanika, do 100 — 2, do 150 — 3 i t. d.
Glavnoj Skupštini predsedava predsednik ili podpredsednik Gl. Odbora.
Član 18.
Pokrajinske skupštine sastaju se svake godine najdalje do 10. avgusta. Povereništva če na vrijeme objaviti dnevni red i mesto sastanka.
Ovu skupštinu sastavljaju svi članovi užega saveta sa Nadzornim Odborom, svi predsednici sreskih društava i na svakih 50 članova po jedan izabrani delegat sre-skoga društva, koje pripada tome Povereništvu.
Član 19.
Na glavnim i pokrajinskim skupšti-nama mogu prisustvovati j ostali članovi udruženja sa pravom govora, ali ne i od-lučivanja.
Izaslanici za skupštine, članovi Povereništva i Glavnog Odbora ili Nadzor-nog Odbora, kao i njihovi zamenici ne mogu biti privremeni učitelji ni vršioci dužnosti učiteljske.
Član 20.
Kongres sviju članova Udruženja sa-staje se kad god to prilike zatraže a po pravilu svake treče godine. Dan, mesto i dnevni red odreduje Glavni Odbor.
Kongresu predsedavaju: predsednik ili podpredsednik Glavnog Odbora i predsednici Povereništva, koji su prisutni.
Član 21.
Sastanci sreskih učit., društava vrše se prema njihovim pravilnicima.
izbori se vrše najdalje za 2 meseca od početka školske godine i važe na go-dinu dana.
IX. Izbori.
Član 26.
Izbor Uprave, Nadzornog Odbora i Časnog Suda Udruženja vrši Glavna Skupština večinom glasova za 3 godine.
Član 27.
Izbor Uprave, Nadzornog Odbora i Časnog Suda Povereništva vrši Pokrajinska Skupština večinom za doba od 3 godine.
Član 28.
Izbori se obavljaju tajno (listama), ako ih skupština ne izvrši aklamacijom.
(Konec.)
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= DRUŠTVO UČITELJIC vabi vse članice in prijateljice društva na svoj občni zbor, kateri se bo vršil v Ljubljani dne 28. decembra t. 1. ob pol 10. uri na šentjakobski šoli. Dnevni red: 1 Poročilo tajnice. 2. Poročila blagajničarke. 3. Načrt za ženska ročna dela. Poročilo o skupščini Nar. ženskega saveza v Skoplju. Poroča gdč. Vita Zupančičeva. 5. Volitve. 6. Slučajnosti. — Odbor.
Poročila:
f PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 14. novembra t. 1. v Ptuju. Vsled poplav ie bila udeležba boli pičla, kajti navzočih ie bilo le 69 članov.
Po običajnem otvoritvenem pozdravu tov. predsednika se ie prečkal in odobril zapisnik prejšnjega zborovanja.
Dopisi. Izmed dopisov je omeniti onega, v katerem predlaga društvo Učiteljski dom zvišanje članarine na letnih 100 Din. Predlogu se ugodi.
Predavanje. Tovariš Šestan je nato-obravnaval temo: Srbske narodne p e s m i. Z vidnim zadovoljstvom so sledili navzoči tovariši predavatelju, ki je v zanimivi obliki razpredelil srbske narodne pesmi ter pokazal vse lepote istih. Odobravanje tovarišev in tovari-šic naj mu je bila zahvala za lepo uro zborovanja, obenem pa tudi prošnja za nadaljevanje ciklusa obljubljenih predavanj.
Poročilo o državni skupščini v Su-botici ie spopolnil tov. Šestan z nekaterimi točkami, ki jih »Učit. Tovariš« ni
natisni!. Tudi to poročilo je splošno ugajalo.
Slučajnosti. Tov. Majcen zahteva, da se stavi na dnevni red prihodnjega zborovanja tema: Osnutek poslovnika obrambnega odseka. Zahtevi se bo ugodilo.
Tov. Peček vpraša, kakšno stališče zavzema poverjeništvo UJU v Ljubljani napram kompetencam. Tov. predsednik mu odgovori, da nobenega, ker so vsi kotnpetenti včlanjeni v UJU.
Tov. knjižničar sporoča, da bo sre-ska učiteljska knjižnica vsakokrat na dan zborovanja ob 9. uri odprta.
Prihodnje zborovanje bo prvo soboto v decembru.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo 14. novembra t. 1. ob 10. uri v mariborskem »Narodnem domu«. Udeležilo se je od 114 članov 72.
Tov. predsednik pozdravi navzoče, osobito oba tov. sreska nadzornika ter predavatelja g. prof. F. Finka, dalje še nove člane: Šajna. Filipčiča. Fabjana. Ašiča in Polanca. Zatem izreka A. Knaf-liču sožalje radi smrti njegovega sina. V spomin pokojnemu tov. Gselmanu, bivšemu našemu drulštveniku. zakličejo navzoči trikratni Slava!
Zapisnik in dopisi' se vzamejo na znanje.
G. prof. Fink nam ie pojasnjeval o ureditvi in izvršitvi »celotnega« pouka, ki nai sloni na življenjskih skupinah'. V zvezi s tem se ie razvila debata o novih učnih" načrtih, v katero so posegli tov. Godčeva, Vauda. Fink.
Tov. Vauda referira o panogah ro-kotvornega pouka na podeželskih osnovnih šolah. Debate so se udeležili, oba nadzornika Koropec in Tomažič in tov. Petrovič in Čonč. Tozadevna resolucija se odpošlje poverjeništvu UJU Ljubljana.
Tov. Godčeva govori o izpreminje-valnih predlogih k poslovniku UJU pov. Ljubljana. Tudi ta predlog se pošlje na isti naslov.
Referat tov. Knafliča odpade radi njegove odsotnosti.
V zadevi bivše okrajne učiteljske knjižnice se društvo zedini v tem. da se ista združi z mariborsko mestno učiteljsko v eno ter jo nastaniti nekje v sredini mesta.
S pičlo večino ie bil sprejet predlog odbora, da plača brezizjemno vsak članica za Učiteljski dom za dobo treh let sto dinarjev letno s pridržkom, ako se v tem času službeni prejemki ne reducirajo.
Predlog tov. Šijanca v zadevi preurejanja šolskega ustroja, kakor: nastavljanje, premeščanje in upokojitve učitelj-stva, potem izpremenjava učnih načrtov, redov in slično med šolskim letom kot škodljivo učnim uspehom, se odpošlje poverjeništvu Ljubljana.
Prihodnje zborovanje meseca januarja. — Š i j a n e c . predsednik in zapisnikar.
(
Radi Izborite kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
KARO" Čevlje
(t.
Lastne delavnice.
Cene solidne.
H
MARIBOR
Koroška cesta 19
J
Le najbolje je najceneje
>
PRIMERNO BOŽIČNO DARILO
JE LIČNO VEZAN ZVONČEK *
*
Tovarišice in tovariši, spomnite na to starše prihodnje dni in priporočajte nakup našega mladinskega lista. Uprava ima še na zalogi sledeče letnike: 1919, 1920, 1921, 1923, 1924,
in 1925. *
CENA VEZANIM LETNIKOM á 45 DIN