Izhaja vsaklčetrtek |ob 3. uri popoldne. (Rokopisi se ne vra-fajo. Nefrankovana Lsmi se ne sprejemajo- Cena listu znaSa l.i celo leto 1 krone, La pol leta 2 kroni. jZa manj premožne p3 celo leto 3 krone, »a pol le^a K t'50. Ea Nemčijo je cena listu 6 K. 13 druke liežele izven Avstrije $ kron ,r-— Rokopise sprejema Narodna Tiskarna" Gorici, ulica Vet lurini St 9. slovensko ljudstvo •"■I' -------------- y t".7*" r-vj -ta vero dom eosa Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica SemeniSka ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tcbakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baunigartl v Korcnjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in Bicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. xviii. letnik- V Gorici, 21. julija 1910. 29. številka. V suhi dobi. Živimo v času, ko se ptiči razpe-pivajo. Tudi politični ptički, ki uganjajo ljudstvi burke, so se sedaj razpeljali vseh gozdih in planinah, jezerih in orjih. Nastopila je suha doba za ča-pise. Pravih novic ni dobiti od niko-;r, ker polika miruje. Časopisi so si-[eni glodati stare kosti. Taka stara že Jglodana kost je tudi papeževa boro-icjska okrožnica, katero razglašajo prav :daj škofje po vsem svetu na veliko v.o liberalcev in svobodomiselcev. Plemiči so začeli spet pogrevati staro iž, da je papež ravnal netaktno, da razžalil luterane in zaščitnike lute-ilizma. Ti hinavci kličejo predrzno vlado t pomoč, ki naj bi zabranila objavlja-e te okrožnice. Hinavci hočejo biti bolj I.utrovci ko iter sam! To hočemo dokazati! Sv. Oče v rokavicah označil čas, ko se začel luteranizem, tako-le: Bil je čas, so po Nemčiji, Italiji in Franciji divjih različni lažireforinatorji, preobračali-lero in spodkopavali temelje družabnega Ičda. Bili so to ljudje posvetnega miš-(enja, udani razuzdanosti, pohoti in ne-ramnosti. Pohota enega kralja je pote-'tiila v protestantizem celo angleško raljesfvo. Tako sv. Oče! Kaj pa piše Luter o J ičetku protestantizma? V njegovih spilili (izdaja protestanta Erlangen) bc-I jmo: „Naši so sedemkrat slabši, ko so Sili prej. Mi krademo, lažemo, sleparimo fti se izdajamo." (.16-411) „Mi Nemci smo (ostali predmet zasmehovanju, sramota loveškega rodu. Smatrajo nas zaumaza-■eprešiče in pijance." (3 295) »Moji nauki pohujšujejo svet čedalje bolj. To je delo .hudičevo Kakor se vidi, je ljudstvo sedaj bolj skopo, bolj trdo, bolj nesramno, bolj drzno in bolj popačeno kakor preje pod papeštvom." (1. 14) »Če bi bil vedel za to pohujšanje, ne bi bil nikoli začel pridigovati svojega evangelija. Kdo bi bil pa začel pridigovati, če bi bil vedel, da bo temu sledilo toliko nesreče, puntarstva, svinjarstva, o-brekovanja, nehvaležnosti in zlobe?" (50. 74) „Ako bi se hotelo sedaj predstaviti Nemčijo v kaki podobi, moralo bo se jo predstaviti v podobi presice." (8. 294) „.Mi smo postali po veliki večini grdi presiči, mi ne poznamo ne reda ne pameti." „Kakor hitro se je začel razširje-vati naš evangelij, je sledil grozen punt; v cerkvi so se pojavile ločine in stranke ; razdrla se je vsa disciplina, nravnost in poštenost sta se razruvali in vsak je hotel biti svoboden in delati, kar bi se mu zljubilo, kakor da bi nobena postava, nobena pravica in noben red več ne veljal: in žalibogres ne velja več! Razbrzdanost je v vseh stanovih veliko večja kakor je poprej bila ; greh in sramota kraljujeta." (Samtliche Werke, Eri. Ausg. Razlaga 2. psalma.) »Svet je razbrzdan in zloben in ne trpi več nobene discipline in redu. Odkar smo razodeli evangelij, svet hudo poka. Zakaj vse pregrehe in zločinstva so postala splošna in nobeden nima več greha za greh, sramote za sramoto." (Samliche Werke, Eri. Ausg. str. 318.) Luter sam je podpiral razuzdanost. Tako je dovolil bosenskemu grofu, da si je pridružil še drugo ženo. Za plačilo mu je razuzdani grof poslal sodček vina in Luter se mu je za poslano vino zahvalil z besedami: »Dobil sem od Vaše milosti sodček renskega vina. Zahvaljujem se Vam ponižno." Proti razuzdanim kmetom, ki so se poluteranili, piše: „Čas je, da pobijamo te kmete kakor pse. Treba jih zvezati, zadrgniti, pohoditi in pokončati." (24, 288, 294.) Saksonske poluteranjene kmete je Luter imenoval »presice, ki verujejo kakor presice in umirajo kakor presice. Postali so kakor živine in bestije". »Novi nauk razširja povsod korupcijo, kar daje misliti: Ko bi ta nauk bil resničen. bi ljudstvo moralo biti čedalje boljše." (1.192.) Tako sc je sam Luter zgražal nad vspehi svoje reformacije. Če je smel Luter tako pisati, ali ne sme rimski papež, ki je oče vseh pravovernih kristjanov, povedati resnice? Kako bi liberalci še le kričali, ko bi papež rabil Lutrove izraze! Naj zadostujejo te vrsMcc iz katerih lahko tudi naši liberalci okolu »Soče", »Slovenskega Naroda" itd. spoznajo, ua so se motili, ko so napadali rimskega papeža, svojega Očeta. V. Mednarodni Marijin kongres. So In ograd, 19. julija *9I0. Dne 18. t. m. se je otvoril v Sol-nogradu V. mednarodni Marijin kongres. Vožnja v Solnograd je bila krasna — naše oko se ni nikdar utrudilo — saj se mora pač poživiti pogled na krasne hribe koroških in solnograških pla- nin. — Vreme je bilo za vožnjo jako pripravno — le takoj ob meji solno-graški je začel padati značilni solno-graški dež. Mesto je vse v zastavah. Nevtrudno zaljša mesto na stotine prebivalcev. Lepe je ozaljšana velikanska stolnica — in tudi širok trg pred stolnico — toda vse prekosi okrašen impozantni Marijin kip na stolnem trgu. Da takega odločnega nastopa katolikov ne morejo pretrpeti svobodomiseln, je umevno; sklicali so za ponedeljek in torek antiklerikalen shod — na katerem govorita \Vahrinund in An-gerer — toraj dva znana hujskača profesorja. Sicer pa se kljub temu obnaša ljudstvo napratn nam jako uljudno — tako, da bi se morebiti lahko prišel kdo od nas k Nemcem v Solnograd učiti takta in olike. Kongres v stolnici otvori solno-graški nadškof kardinal Katschthaler ob prisostvovanju mnogih škofov — med katerimi opazimo tudi prevzvišenega knezo-nadškofa goriškega. Kongresu je bil izvoljen za predsednika lavartinski škof dr. Napotnik, ki je v svojem govoru znal zažgati ognjevito navdušenje v srcu vseh poslušalcev. Nato so pozdravljali zastopniki vseh narodnostij. Slovenski je pozdravil ljubljanski knezoškof, ki je govoril pozdravne besede z le njemu lastno navdušenostjo. Neizrečeno milo se glasi slovenščina v tujem mestu. Dne 19. ob 8. uri zjutraj je bila slovesna pridiga lavantinskega škofa dr. Napotnika o tvarini: »Vera Marije — naš vzor". Besede slovitega govor- - Naš ABC. Priredil A. P. (Dalje). Š. Sola. Stari narodi so poznali w zaseben pouk. Še le krščanstvo je v ■vojem duhu ustanovilo v samostanih, lupniščih in delavskih zavodih javne, ■amostanske in župne šole ter vse-Bčilišču. I R. pl. K r a I i k. »Kulturne študije", 11. izd., st. 290. Kat. Cerkev je p r v a sprožila jusd za splošni ljudski pouk —■ misel, |taremu veku povsem neznano. Ta misel Zv’ira pač iz načela katoličan-! • v a; je kakor vsa velika načela naše l'ropske kulture dedovi na Cerkve F1 je. ločena od svojega življcnskega Zvira, nična in brez pomena. R. pl. K r a I i k, I. c. st. 275. Družina in Cerkev, obe pričakujeta šole, da vzgaja v otrokih duha. ki spešuje iskreno (prisrčno) družinsko Oljenje in daje zajedno otroku trden temelj za stalno in značajno življenje. V polni meri izpolniti to more le konfesionalna (verska) š o 1 a. B u t h. evangeljski ravnatelj učiteljišča v Liegnitz i, 25. marca 1905. (jospodje nasprotniki, recite, kar hočete, to sc vjema z naravnim pojmovanjem ljudstva, se vjema z vsem zgodovinskim razvojem: da bodi šola k o n f e s i j o n a I n a. To je v interesu (korist) učiteljev samih, gospoda moja, kajti učitelji imajo uprav v skupni šoli dvojno težko nalogo. Dr. S t u d t. min. za uk in bogočastje v pruski zbornici 22. feb. 1905. Verska .vzgoja je naša najdražja pravica. Zahtevam, da smejo vse kon-fesije mladino vzgajati po svoji veroizpovedi in ne po nečastnem sistemu neke splošno-verske vzgoje, kakoršna se je vdomačila v marsikateri šoli. L o r d S a 1 i s b u r g, angleški min. predsednik na zborovanju v Ne\v-Portu na Angleškem. Vera mora biti središče vse ljudske vzgoje. Krščanski značaj ljudske šole je paladij (podoba ali svetinja patrona) našega kulturnega življenja... Državi in Cerkvi, obema je mnogo do tega, da negujeta šolo: država ne more biti za stalno versko-nravno vzgojo brez mogočne in vspešne pomoči Cerkve: Cerkev pa od svoje strani zamore svojo vzvišeno nalogo v izveličanje človeštva izvrševati le na pol, ako jo mečejo iz šole, ali če se sama kuja in loči od nje. I’ u 11 k a m e r, min. za uk in bogočastje v nemškem drž. zboru 14. jim. 1879. Sola je bojno polje, na katerem se mora odločili, ali naj družba ohrani svoj krščanski značaj. Ako neki del družbe zanemarja ustanavljati iu vzdrževati kat. šole, je posledica — odpad od krščanstva. Šolsko vprašanje je torej za krščanstvo vprašanje za življenje in smrt. Papež Leon XIII. Vaša dolžnost je, ljubljeni stariši, da z združenimi močmi zavrnete vsak poiskus, vpeljati pri nas brezverske šole. V to imate n a j s v e t e j šo pr a-v i c o, ker otroci so V a š i. ker V i dajale sredstva za vzdrževanje šol. ker je to priznaval a tudi država dozdaj s svojimi postavami. A tudi po vesti ste dolžni v to, ker časni in večni blagor Vaših otrok je odvisen od tega, in Bog bo duše Vaših otrok pri sodbi terjal od Vas. Ako bi kdo pustošil Vaše polje in zastrupljal kruli, ki ga uživate sami in nudite svojini otrokom, pač bi se v bran »postavili z vsemi sredstvi. Poiskus pa, da se ločijo šole, v katerih se nudi Vašim otrokom dušna hrana vsak dan, od božjega vira vse resnice in kreposti, zares ni manj poguben. Stariši, ki to malomarno gledajo, so au brezvestni stariši ali odpadniki od vere. Da se tej nameri ustavijo vsi stariši, je tern bolj nujno, čim bolj nasilno deluje stranka brezvercev na to, da se polasti šol in jih vporabi v boju proti krščanstvu. Da brezverci ne morejo spoznati, kolike cene je konfesijonalna šola, to je — nujna posledica nevere. Ako tedaj ti za-se in za svoje otroke rajši imajo šole, ločene od vere, ni to nam nič novega, četudi obžalujemo njihove pogubne zmote. A to jim ni dovolj. Oni hočejo svojo nevero in nje posledice zajedno vzakoniti za vse kršč nika so kar legale poslušalcem na srce Po pontifikalni sveli maši, ki se je na to pričela, so se začela po narodnostih zborovanja. Mi Slovenci smo zborovali v gimnazijskih prostorih. Predavanja, ki so jih imeli razni predavatelji, so velike važnosti — za povzdigo — utrditev in razširjenje Marijinih družb po Slovenskem. Posebej moram omeniti predavanje ljubljanskega knezoškofa: »čednosti Marijine — njih podlaga — vir in njih medsebojna zveza." Posetil je naše zborovanje tudi naš prevzv. knezo-nadškof, ki se je spominjal v svojem nagovoru razmer na Goriškem. Toda besede njegove niso bile besede veselega srca — temveč besedo iz srca skrbečega in potrtega radi nezaslišanih Škandalov, kijih provzročuje liberalno učiteljstvo 'J r^kem — nekaznovano. --------------— Ko se je še sklenilo, da se pričenja sedaj s prirejanji vseslovenskih ter jugoslovanskih marijanskih kongresov je bilo naše zborovanje — katerega se je vdcležilo okrog 100 vdeležencev — zaključeno. Ob 5. uri pop. je bilo zborovanje Marijinih družb v stolnici. Veličasten prizor se nam nudi, ko nastopi bivši minister Ebenhoch s predavanjem „Ala-rijina kongregacija, naše življenje, veselje, upanje". Visoki dostojanstvenik govori tako prepričevalno, tako navdušeno — tako ginljivo, da je opaziti mnogo solz v očeh poslušalcev. Pač globoka in vsestranska izobrazba mora pripeljati človeka do ka-toliško-verskega prepričanja — če le hoče. Za njim nastopi živahni Knebel iz Nemčije. V svojem govoru „Delo naj živi!" nam je povedal, koliko dobrega da stori lahko dobra Marijina družba. In tako se vrši točka za točko — vsaka nam prinese nekaj novega — in vsaka nam pripravi tudi novega prijetnega presenečenja. P. Politični pregled. V notranji politiki je zavladala popolna tišina. Seveda to le na zunaj, kajti izključeno ni, da se za kulisami na tajnem marsikaj kuha. Ministerski predsednik baron Bienerth je bil v soboto v Ischl-u od cesarja sicer vsprejet v daljši avdijenci, ali listi hočejo vedeti, da ni imela ta avdijenca nikakega političnega pomena in da je baron Bienerth cesarju poročal le o tekočih zadevah. Iz Ischl-a je odpotoval baron Bienerth v Igls, kakor pravijo listi, na počitnice, ki bodo trajale do polovice mesca avgusta. Takrat šele, pravijo zopet listi, da se snide ministerski svet, ki se bode posvetoval o nadaljnjih vladinih ukrepih. Takrat se bode najbrže določilo, ali se imajo deželni zbori sklicati in kdaj, kdaj se imajo sklicati delegacije in kdaj so skliče zopet državni zbor. Glede slednjega ni popolnoma izključeno. da ne bi bil sklican že meseca septembra na kratko zasedanje, v katerem bi se, čc no drugega, izvršilo volitve v delegacije in bi bilo s tem ustreženo tudi mnogim in mnogim državnim poslancem, kor je vendar le prehudo bili državni poslanec na več mesecev trajajočih počitnicah brez dijet. Cesarjev delovni program. Iz Dunaja poročajo : Cesar se vrne na Dunaj pričetkom septembra, kjer sprejme angleško deputncijo z lordom Roseberyjem na čelu, katera mu naznani nastop vlade kralja Jurija V. Potem sprejme cesar belgijsko kraljevo dvojico. 10. septembra pojde cesar v Galicijo k velikim vojaškim vajam in se vrne potem na Dunaj, kjer ostane do 8. oktobra. Na to se poda na tri tedne v Budimpešto in se vrne okrog 1. novembra na Dunaj, da otvori zasedanje delegacij s prestolnim govorom. Prestolonaslednik ne gre v Budimpošto. „Roichspost" pravi, da so vosti bu-dimpeštanskih listov, da pride prestolonaslednik Pran Ferdinand za dalje časa v Budimpešto, prazne želje in da prestolonaslednik ne gre v Budimpešto. Bosanski deželni zbor. V torko deželnega zbora je bil razdeljen za.. ’ačrt glede dovolitve posojil v sv. -tovoljnega odkupa kmetov. Zakonski t določa, da se mora izvršiti odkup kmetov Iona podlagi prostovoljnega sporazuma mod posestnikom in kmetom. V priloženem vladnem poročilu je rečeno, da bi se dalo obvezni odkup le težko spraviti v soglasje z veljavnim zakonom in bi imel za posledico tako gospodarsko omajanje, da bi se ekonomsko razmere v deželi nestalno razvile in trpele težko škodo. Vojna med Grško in Turčijo. Iz Moskve poročajo, da jc baje grška armada že koncentrirana za turško, mejo in pripravljena vsak čas udariti. V turških krogih so prepričani, da mora oriti do vojne. Turki so pričeli izganjati Grke iz Soluna. Nevaren položaj na Španskem. Kriza je vedno hujša. Iz Bilboa še ni nobenih natančnih poročil. Slavkar-sko gibanje preinogarjev ima tudi popolnoma politični značaj. Iz Madrida sta se odpeljala v Bilbao dva polka. Tudi poročila iz Barcelono so jako resna, KarlistiČno gibanje ondi vedno bolj narašča. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko siroti š če“. P. n. gg. N. N. 1 K, Josipina Tom-sig 50 v, Uršula Kocjančič I K, Marija Lutman 1 K, N. N. 20 v, prof. Ivan Berbuč, deželni odbornik 20 K, Josip Lisjak, Saksid 50 v, Franc Gregorič, zidar, Renče 20 v, nekdo iz okolice 10 K, Josip Pavlin, Dol. Vrtojba 50 v. Franc Zucchiati, veleposestnik v Medani 10 K, nekdo 20 v, Anton Plahuta, Gorica 1 K, Teodor Hribar, trgovec 4 K, v nabiralnikih: v gostilni Alojzija Colja 83 v, v gostilni Frančiška Švigelj 40 v. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja F rane a Jožefa i.l Domače in razne vesti. Birma In kanonična vizltaolja sc bode vršila v g o r I š k i dekaniji letos sledeče: 27. avgusta zvečer prihod v Če-povan. — 28. avgusta sv. birma in vizitacija istotam. Popoltidne prihod v Grgar. 2!>. avgusta sv. birma in vizitacija v Grgarju, zvečer prihod v Bate. 30. avgusta sv. birma in vizitacija v Batah, popoltidne vizitacija v Ravnici, prihod v Trnovo. 1. septembra sv. birma in vizitacija v Lokvah. 2. septembra prosti dan; zvečer prihod v Gorenjo Tribušo. 3. septembra sv. birma in vizitacija v Gor. Tribttši; popoltidne prihod v Otlico (črniški dekanat.) 4. septembra sv. birma in vizitacija v Otlici; zvečer vrnitev v Gorico. o. septembra sv. birma in vizitacija v Podsabolinu. 7. septembra sv. birma in vizitacija v St. Mavru. 8. septembru sv. birma in vizitacija v Pevmi. 10. septembra sv. birma in vizitacija v Kronbergu. 11. septembra sv. birma in vizitacija v Štandrežu. 18. septembra sv. birma in vizitacija v Solkanu. Imenovanja v politični službi. Provizorični namestniški koncipisti Valter i R o v e 11 i in dr. Valter P f e i f e r v Trsi ter namestniški konceptni praktikant |j( gomil B e r b u č v Tolminu so imenovai definitivnimi namestniškimi koncipisijj namestn. konc. praktikant dr. Robert f 9 Kčler, prideljen c. kr. avstr. trj^M skemu muzeju na Dunaju, dr. Fran it,M G u d e n u s v Gradiški in dr. Teoha: grof Khu en Blasi v Trstu so imej vani provizoričnimi namestniškimi kot cipisti. Vsi ostanejo na svojih dosedj njih mestih. Državna podpora za povzdijii živinoreje na Gorlško-Gradlščansken Poljedelsko ministerstvo je dovoliij! 24.000 K podpore za povzdigo živini reje v naši deželi, ki se imajo porabiti v I. 1910. Od te svote se porabi za goI vedorejo 20.000, za ostalo živino 4.000 K. Brezobrestna posojila. — Zadnji „Soča" z dne 16. t. m. pripoveduje, di je bilo določenih za vipavski gorici del dežele 65.000 K, a za Kras 45.0IM K za brezobrestna posojila; toda prolj Berbuč se je potegnil, da dobi Kras ()j| iri vipavski del pa 45 tisoč, kar je Vipavce krivica. No, nti smo „Soči' hvaležni za to notico, kajti poizvudli smo iz najgotovejšega vira, da deželni odbor ni o tem še nič sklepal torej izključeno, da bi bil g. Berbuč predru gačil prvotno vladno namero. Mogoče da je pa sklenila vlada podpirati Kras s 65 in Vipavsko s 45 tisoč K; a hujskači okolu „Soče" naj bi pomislili, da vlada razpolaga neomejeno čez 3j v ta namen dovoljenega zneska, dežela pa čez 2|5. Če je vlada sklenila nij predlog tržaških in „Sočinih“ hujskačei! delali krivico vipavskemu delu dožel(,j bo deželni odbor to krivico korigirali Vsekako bo dal natanko preiskovati. aS niso zalezli med brezobrestna posojili trtjeni, in če bodo vsled tega morali Kraševci in drugi še nekaj časa čakali na brezobrestna posojila, naj se zahvalijo za to „Soči“ in drugim brezvestnim hujskačem. Iz učiteljskih krogov je prinesla zadnja „Soča" neko notico v kateri se zadira v naš list. Povemo že danes, dl bomo dopisniku odgovorili v primerni obliki že v prihodnji številki. Ako x nadeja domišljavec, da nam btf impo-niral s svojim rogoviljenjem, se bridko moti. Ubožec kriči nekaj o postavali, s katerimi nam preti. Slabo jo je pogodil. Postava veli. da bodi vzgoja versko nravna in določa s tem le to, za kar se mi potegujemo. Ljudstvo in postava je na naši strani, zato se boja ki ga nam napove- ljudstvo. V tem tiči nezaslišana krivica, ki jo hoče ona stranka zadati ljudstvu. Ker sami taje Kristusa, naj so še šole našega kršč. ljudstva take, kakor bi vse naše ljudstvo odpadlo od krščanstva. Pri tej'nakani ni jim — kakor pravijo — do napredka in prosvete, ampak vdejstvovati hočejo svoje sovražne načrte (naklepe) proti veri. Da zamorejo razkristijaniti naše šolo. ponavljajo tudi drugo pogansko načelo, namreč da otrok gospodarji nisj v prvi vrsti stariši, ampak država, in da torej nima glede vse vzgoje in omike otrok odločevati volja starišev, ampak država — I. j. stranka, ki v trenutku vlada v državi. Vse to pogubno stremljenje pa ima svoj sedež v onih skrivnih družbah, zlasti v prostozidarskih, katere svoj vpliv širijo na vse strani, ne da bi ljudstvo kaj izvedelo o njihovem počenjanju. in katero (družbe) imajo skoro v vsaki občini — a zopet, da Vi ničesar ne sumite — svoje podrepnike, ki naj so jim orodje za njihove načrte. W. E p I K e 11 e I e r v past. listu 15. febr. 1873. (Dalje pride.) „Doba kislih kumaric" je nastopila za urednike Uredniki se boje tega časa kot pijanec žeje. Novic od nikoder, pošta vsaki dan ničeva. Uredniki venomer pošiljajo na pošto sluge, li je Kaj prišlo ter premišljujejo, kako bodo list skupaj sflikali. Ko se drugi po letoviščih zabavajo, kopljejo, sprehajajo po senčnatih logih in burke uganjajo ter dragi čas ubijajo, se uredniki, uboge pare, trudijo v vročih, zaduhlih uredništvih. Brskati začnejo po razmetanih časnikih, iščejo, kje bi kaj vzeli, a nikjer nič novega, vse uže večkrat prožvečeno, staro, dolgočasno. Da delajo največjo preglavico 'ivodni članki, se po sebi razume. V dobi kislih kumaric se večkrat zgodi, da še par ur pred izidom lista nima urednik uvodnika. Stavci iz tiskarne so vedno v uredništvu ter zahtevajo in zahtevajo rokopisa. Njim nič mari, kakšno gradivo je. Daj pa daj, zahtevajo od urednika. Kje pa naj urednik vzame, ako nima. Saj še tat ne more ukrasti, kjer nič ni I Da, da, težak čas je čas kislih kumaric za urednika. K telefonu teče, poprašuje tu in tam, li je kaj novega. Na policijo teče poizvedovat, li so koga aretirali, li je kak pijanec padel v jarek, li je mestna mularija po noči razsajala, li so skriti dolgoprstneži bili ponoči v „dinstu‘’ ? Nadalje teče v bolnišnico vprašat, ali so sprejeli to noč kakega kandidata, ki je hotel po sili iti v krtovo deželo, li je prišel ponoči kdo s krvavim nosom v bolnišnico iskat pomoči in tako dalje brez konca in kraja. Večkrat pa dobi povsod enake odgovore: Nič novega I Konečno se zateče v mestne kavarne, sede k znancem, poprašuje kaj novega, vleče na ušesa, kaj govore tujci pri sosednjah mizah. In vse to dela, da bi zadovoljil one, ki se sprehajajo, šetajo po logih in se zabavajo ter čakajo ra list, da jim pove, kaj se je preko noči zgodilo novega v mestu, po svetu Če pa ni list popolen, če nima vsak dan vpisanih na dolgo in široko p3r samomorov, par prefriganih tatvin, par velikih nesreč, pri katerih je več ljudi zgubilo življenje, že ni list za nič, pa ga z jezo vržejo stran. Zabavljajo proti uredniku in proti listu, da se kadi, kakor da je urednik kriv, da se ta ali oni ne obesi, ustreli, da se ta ali oni ne ponesreči, ogoljufa ali kaj enakega. Ko je nekoč nek tak letoviščar zabavljal proti nekemu uredniku, češ, da je list pust, da nima nobene senzačne novice, mu je urednik odgovoril: Prijatelj, ti, ki imaš lep čas, pojdi na vrli hiše pa se vrži doli. Jaz pa bom gledal, kako lepo se boš na tleh razbil, pa bom napravil kolono dolgo poročilo, katero bodo slastno brali tisti, ki dragi čas po letoviščih ubijajo. Seveda se je zdel t! nasvet prijatelju nespameten. V času kislih kumaric počiva svetovni politika, državniki, ministri se hladijo, uredniki pa naj čudeže delajo v listih, da bodo zanimivi. Glave si belijo bolj kakor celo leto, zato pa dobijo kot plačilo le zabavljice. Ubogi urednik, ko se najbolj trudi in poti, da bi ustregel nehvaležnemu čitatelj-stvu, pa ga le ta obmetava s pustežein, dolgočasnežem itd. Nehvaležen je posel urednika! Vsei je za tarčo I Vse naj ve, vse naj on v listi hvali, časti in povzdiguje, drugi pa smeji proti njemu vse početi I Oslovsko kožo mori| imeti posebno v času kislih kumaric, ko noben ne zmisli, da bi mu kaj poročil, pa pa vsakdo zahteva, naj ima njegov list senl začne novice, trdi ako se niso nikoli zg‘>| dile. Dobe kislih numaric reši nas, o september • Slšujc, ne bojimo, ker prepričani smo, da ^■errerjanci padejo in bo zmaga naša. ;iIf* Modra galica. — »Goriška zveza" jBna Se neko majhno množino zelo dobre Ipodro galice v zalogi. Enako tudi žvepla 5|M,jl,oljŠe kakovosti ter drugih kmetij-potrebščin. Obletnica za pokojnega papeža ona XIII. — Včeraj zjutraj je bila v sik-Siski kapeli v Rimu slovesna zadušnica ■ivodom obletnice smrti papeža Leona XIII. ™ Službo božjo, pri kateri je bil navzoč pez, več kardinalov in diplomatičnih za-lopnikov, je opravil kardinal Ferrata. V Ogleju bodo v nedeljo velike jubi-|ne slavnosti v proslavo 80-letnice rojstva šega cesarja Franca Jožefa I. V ta namen zbere mungo društev iz cele Furlanije z stavami in z godbami. Priredili bodo ve-i manifestacijski obhod po Ogleju in veko veselico. — Obhoda se udeleži do 50 uštev. Umrl je v Vidmu na Laškem conte iacomo Ceconi, ki je zgradil arlberško leznico in predor pri Podbrdu. Umor na cesti. V Trstu so 18. t. . ponoči našli na cerkvenem trgu pri v. Jakopu nekega moža s prerezanim ebuliom. Prepeljali so ga v bolnišnico, er so ga operirali, a je kmalu nato url. Dognali so, da je bil ranjenec »letni tovarniški delavec Edgar Vovk pival je v neki gostilni, nedaleč od m, kjer so ga našli ležati v krvi. Brž one je žrtev maščevanja. Za morilcem sledu. Nesreča na gorenjski železnici. ed čuvajnico št. 00 nad Kranjem je ;ebni vlak v sredo ponoči ob pol 11 vozil čuvaja Martina Hačina. Truplo bilo vse razmesarjeno. Hačin je najbrž idremal, ko pa je začul prihajajoči ak, se je ustrašil ter s svetilko stekel ) stopnicah doli na progo. Pri tem se spodtaknil in padel pred vlak. Hačin ipušča ženo in osem nepreskrbljenih rok. Žaga zmečkala otroka. — Pred atkem je našel pri posestniku Jožefu pežu v Žapužah uslužbeni žagar Izi r Slokar dva in polletno hčerko svo ga gospodarja mrtvo v zaboju za ža linje. Otrok je splezal v zaboj, ko je la žaga v teku, ter ga je zmečkalo. Grozne nevihte. — Iz Nemškega ihajajo poročila o groznih nevihtah v zad-ili dneh, ki so napravile mnogo škode. Na ancoskem so v Chalons-u, Verdun-u, in ancy-ju pevihte uničile lep del letine. Več eb je bilo po streli usmrčenih. V Amsterdamu je bila cela poplava, elefonične in telegrafične zveze so deloma retrgane. V Londonu je voda poplavila več ulic. t‘ka Tamiža je v Botteree-ju prestopila rugo. Tramvajski promet se je moral pre-niti. Bodi značaj I — Na pokopališču -sta Angoulčme na Francoskem je spome-<, ki ima kratek in preprost napis: „V snici krščanskemu vojaku !“ Ta napis velja ristu Paqueron, ki je umrl kot 72-letni rček. Nekoč mu je njegov sin, ki je štu-al v Parizu, tožil, da mu je tako težko |oznavati svojo vero med lahkomišljenimi zariši. Oče mu je odgovoril: »Zasadi svojo tavo tako visoko, da te bod# poznali, 0 si. Čez 24 ur ne sme nihče več biti v ,|omu o tebi, kakšnega mišljenja si. Bodi oličan, preprost in prost! Le ne plašlji-sti in slabosti I Kdor je tako srečen, da je Jtoličan, mu ni treba prositi obzirnosti in roščenja za svoje prepričanje. Nič se ne ako bi te kdo nazval za posebneža. ':i 40 let sem že tak posebnež, pa zato nisem dobil nobene kazni!" Listnica upravnlštva. Gosp. Alojzij na Gradinci št. 189 p. Št. Ferjan : l^nanjaino Vam, da mi list redno poši-”‘J. Drugega naročnika na Gradinci z ena- 1 imenom mi nimamo. Torej list bi mo-I' r edn o do bi vati. Tamošnjega pismo- 0 vprašamo, ali dostavlja redno »Prim. I,“ naročnikom ? Gospodična Marija Živic, Aleksandrija denar prejeli 7 K, hvala lepa. Mesine novice. m Šolsko leto v centralui bogo slovnici je končalo včeraj dne 20 t. m. sč slovesno sv. mašo in z zahvalno pesmijo. m Deželni šolski svet goriški je imel v soboto sejo, v kateri je soglasno ugodil prošnjam za ustanovitev zasebne slovenske in laške gimnazije v Gorici. Vsprejeta je bila tudi soglasno resolucija, katero je stavil dr. Gregor čič, s katero se poživlja vlada, naj prejkopre. če mogoče že s prihodnjim šolskim letom ustanovi v Gorici državne slovenske in italijanske srednje šole. Ta predlog je podpiral tudi vladni poročevalec. m Kot prvi Slovenec je na goriški realki napravil vseh sedem razredov in maturo z odliko Anton T e r č i č iz Biljane. Častitamo I m Vojaški pogreb. Včeraj se je vršil pogreb v Gorici umrlega fcm. barona Gilberta LOhneisen na slovesen način Udeležila sta se pogreba dva eskadrona dragoncev, en bataljon tukajšnjega pešpolka z zastavo in godbo ter dve bate riji topničarjev. Pokojnikovo truplo pre peljali so v Trst, da je tam polože družinsko rakev. m Nevihte s nalivi. Te dni smo imeli v Gorici par neviht z velikimi nalivi Bliskalo in grmelo je hudo, dež pa je lil kakor iz škafa. Strela je udarila v torek zjutraj v električno žico v ulici Soški most. Nesreče nobene. V sredo zvečer je začela priletavati inočna sodra; škode ni. 111 Izpred sodišča. Dne 7. t. m. je stalo več podgorskih mladeničev pred gori škim okrožnim sodiščem, ki so bili obtoženi, da so se lansko leto v mesecu maju o priliki, ko so priredili dva plesa v enem dnevu, spopadli med seboj, se do dobra potepli in pobili nekaj sip v gostilni pri Bregantu. Obsojenih je bilo šest mladeničev, ki so dobili in sicer eden 13 mesecev, eden 9 mesecev in 4 po 8 mesecev zapora. m Nesrečen tat. Karol Godnič iz Gorjanskega je hotel v četrtek v veži „Monta" ukrasti tam stoječe dvokolo trgovskega sotrudnika g. Veljak. Ali g. Veljak je stvar pravočasno zapazil, ter dal ustaviti Godniča po policistu, ki je bil tam v bližini. Policist je Godniča odpeljal v sodnijske zapore. m Izvozni trg. — Tržne cene poljskih pridelkov so bile v torek sledeče: jagode po 120, svež grah po 36, krompir po 6'20, fižol v stročju po 14, hruške po 32, breskvi po 90, jabolka po 24, fige po 50, slive po 30, ringlo (Reine Claude) po 32 in paradajž po 8 K kvintal. Iz goriške okolice. g Šempas. V nedeljo, dne 10. t. m. so priredili črniški Sokoli v Šempasu na dvorišču pri gostilni Živčevi klavern nastop. Neki Sokol Pinjatari se je baje nekaj pretegaval. Vse skupaj je bilo prav „švoh\ Prišli so potem v Osek in trobentali na čudno žalostne „viže". Skrivali so se po ketih in grozili napad na poštene ljudi. V krčmi pri „Urhu“ je neki Sokol preklinjal, kakor samo Sokoli znajo — po laško! Ali so naznanili črniški Sokoli svoj nastop v Šempasu c. kr. glavarstvu? g Iz Dornberga. — V Dornbergu so se ustanovile dve podružnici „Slo-venske Straže" in sicer moška za Dornberg in ženska za frakcijo Zalošče-Saksid. Zanimanje je veliko, ker se snuje ustanovitev še dveh in sicer moške za Zalošče-Saksid in ženske za Dornberg, tako da bodo kar štiri podružnice v enem županstvu, ki šteje komaj 2300 prebivalcev. Mislilo se je spočetka samo eno veliko podružnico ustanoviti, a radi uspešnejšega dela in lajšega nabiranja članov bo imela vsaka frakcija svojo moško in žensko podružnico. So pa res vneti naši možje, fanti, žene in posebno dekleta za obrambeno delo. Bog jih živi! — Naše starešinstvo je v neki seji sklenilo prispevati za slovensko gimnazijo v Gorici s 100 kronami vsako leto. Tudi dobro ! Zidovi velike dvorane so dozidani. Zdaj se postavlja les za streho in najbrž se tekom enega tedna tudi pokrije. Upamo da bo dvoranadodelana do glavne orlovske veselice, ki se bo vršila v drugi polovici avgusta. V nedeljo pod noč so se vračali vnanji „Sokoli" skozi Dornberg od sokolskega plesa v Prvačini. Neko otročje revše iz Podgorja se je drznilo izzivati pred Kerševanijevo krčmo s kričanjem „Na zdar Sokol". Da ni g. župan sam miril, bi bilo lahko prišlo do pretepa na to ptuje izzivanje. Tu se je posebno odlikoval v surovosti neki Železniški delavec. Ta človek je pokazal že večkrat svojo surovost. Ako ne bo miroval, zna dobiti od svojih predpostavljenih tako skomino, da jo bo pomnil svoje žive dni. Na postaji pa, kjer je bilo zbrano polno ljudstva, ko so se naši „0rli" vračali iz Štandreža, je neki liberalec, ki se je vozil z nekoliko župarji proti Ajdovščini, izzival s temi besedami: „Vas poživljam, da zakličete z našim pozdravom: Na zdar Sokol". In ko je ljudstvo na to liberalno predrznost zaorilo: Na zdar Orel in se je vlak jel pomikati, so pijani župarji pričeli ču-kati, brizgati, pljuvali in upiti „pfuj" župnik itd., da je vsak mislil, da bodo morali liberalci še precej časa piliti preden le na debelo otešejo in zbrusijo take divjake. Svobodomiselni učitelji, ki ustanavljate Sokole in vadite Soko-lice, le urno brus in pilo v roke, da do prihodnjega plesa vsaj nekoliko zbrusite in opilite vaše župarje in župarice, da ne bodo delali Slovenskemu narodu take sramote. g V Dornbergu štv. 132 pri Jožetu Slavčemu je na prodaj jako lep bik, rjav-kastočrne barve, ravno 1 leto star, pohvaljen od komisije za živinorejo, torej deležen gotovo darila na razstavi. Kogar zanima, naj se požuri g Utonil Je 7. t. m. v Renčah v reki Vipavi 4 letni Klavdij Mozetič. Prišel je s svojo materjo iz Egipta domov na počitnice. Tekal je rad ob Vipavi, v katero je padel in utonil. g Sovodnje. V soboto ob 4 popoldne se je prikradel v želez, čuvajnico št. 52 neki falot, ko ni bilo nikogar doma. Čuvaj Ant. Klarič je bil v službi, dve hčerki sta bili v čipkarski šoli. žena pa je za četrt ure odšla po opravilu. V tem času je falot razbil šipo s kamnom, odprl okno, zlezel v stanovanje, ter vse prebrskal in prevrgel. Odnesel je ubogemu čuvaju prihranek 90 K v gotovini, njegovi ženi pa nekaj zlatenine in par svilnatih rut v znesku 30 K. Falot je pustil ali izgubil v stanovanju rusko galošo velikost A 42. — Brezsrčni lump mora biti vsekako izvežban in mora dobro poznati položaj! g Iz Št. Andreža. (Celodnevna nedeljska slavnost.) — Imeli smo minulo nedeljo lep dan. Uže zjutraj se je začelo živahno vrvenje po občini, ki si je nadela praznično lice. Kar je kdo lepega posedoval, je razobesil na okna hiš. Vse je delalo in se pripravljalo. Napravljen je bil pri šoli slavolok, pri katerem se je vršil spre-em „Orlov“. Ob 9. uri je začela procesija, lepo urejena. Spredaj so šli šolski otroci, potem možje, vojaška godba, „Orli", deklice v belo oblečene s košarami cvetlic, mešani zbor iz Mirna pod vodstvom organista g. V n k a, potem Najsvetejše, katero je nosil stolni župnik mons. Pavletič ob asistenci dveh čč. oo. kapucinov, stolnega vikarja preč. g. dr Kobala in domačega preč. g. župnika Kosovela. Za Najsvetejšim je šel župan g. Andrej L u t- m a n, potem dolga vrsta deklet in žen. Lepa procesija. Najsvetejše so spremljali s svečami podžupana g. Franc Pa šk ul in in g. Jožef H o b a n ter cerkvena ključarja g. A. P a š k u I i n in g. M u č i č. Nebo so nosili „Orli“ v kroju. — Po procesiji je bil v cerkvi govor, katerega je obdržal preč. g. dr. Kobal. Potem je bila slovesna sv. maša, po sv. maši skupno kosilo pri g. Petru Lutmanu. Popoludne po blagoslovu je ljudstvo napolnilo obširno dvorišče g. P. Lutmana, kjer se je vršila telovadba. Pri prostih vajah je nastopilo 70 „Orlov“. Telovadbo je vodil naš vrli načelnik g Pavletič. Ob neprestanem ploskanju so igrali telovadci po taktu godbe moreško, t. j. sabljanje. Pohvaliti moramo telovadce na orodju. Lep nastop. Po telovadbi se je razvila neprisiljena prosta zabava ob šaljivi loteriji, godbi in petju Bil je lep večer. Ljudstva vedno polno. Nemirov ni bilo. Čast prirediteljem I g V gostilni pri Pahorju v Prvačini. Sokol: Krčmarica, v nedeljo napravimo veselico. Kdo bo pri vas za postrežbo? Krčmarica: (našteva razna imena.) Sokol: Tisti je pa Čouk. Krčmarica: Saj nosi sokolsko obleko! Sokol: Ne poznaš; moraš pogledati na „šterne" 1 Krčmarica: Če je pa „Čouk", ga pa ne maram, ker „Čouki" ne znajo „rajtati“ in poslužiti; bo vse narobe naredil. Tudi naše punce so Sokolice. V našo oštarijo ne maram „Čoukov". (V krčmi je sedel Orel, ki je slišal ta pogovor, plačal, vstal, šel in se ni vrnil nikoli več!) g Čevljarska zadruga v Mirnu, vpisana zadruga z omejeno zavezo, bo imela občni zbor dne 29. t. m ob 6. uri zvečer v svojili prostorih z naslednjim dnevnim redom : 1. poročilo o delovanju zadruge, 2. potrditev letnega računa, 3. sprememba pravil, 4. volitev načelstva, nadzorstva, 5. razni predlogi. g Nesreča. — V torek zvečer je peljal mladenič Karol Pavletič in Št. Andreža skozi Vrtojbo voz opeke. Nesreča je hotela, da je padel z voza pod kolesa. Dobil je hude poškodbe. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. g Nesreča pri delu. 32-letni Štefan Devetak iz Št. Mihelja je v kamnolomu g. Cotič na Vrhu basal mino, kar se ta predčasno vname. Devetak je pri tem dobil opekline na obrazu in na rokah ter več ran po telesu, vsled česar so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Iz ajdovskega okraja. a Dol-Otlica. — Strašno nevihto s točo smo imeli dne 19. t. m. Ob 2. zjutraj je padala taka toča, da je po polju vse potolkla. Žito je tako, da ga kar kosijo. Krompir in drugo zelenje leži po tleh. Ob 6. zjutraj je zopet padala toča s takim nalivom, da je nastala mala povodenj. Bog nas obvari takega vremena! Iz tolminskega okraja. t Sv. Lucija. — Velika nesreča se je zgodila tukaj minulo nedeljo mej dopoldansko službo božjo: Neka laška učiteljska kandidatinja iz Trsta, po imenu Lozer, ki je pravkar izvršila zadnji tečaj, je vtonila v reki Idrijci, kamor se je šla koDat. 1,'božica, zakaj nisi šla raje s svojo mamico, ki zdaj obupno za tabo žaluje, k sv. maši? — Vse iskanje je bilo do zdaj zastonj, trupla ni mogoče najti. Biia je edina hči. Resno svarilo, da bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne ure, ne dneva. t Tolmin. — V . Soči" od minulega torka se je oglasil nekdo, čegar konjsko kopito je znano vsakomur, ki pozna tolminske razmere. Gre se namreč za mesto kateheta v Tolminu, ki j** bilo te dni razpisano. Ustal je liberalec v „Soči (er rekel: „Katehetsko mesto v Tolminu je nepotrebno11 — seveda za njega, ki bi rad videl, da bi se krščanski nauk sploh ne učil v naših šolah. Ako bi kdo drugi rekel, da katehetsko mesto je v Tolminu nepotrebno, bi vzeli stvar resneje v roke. Tako pa vržemo to vročo željico „Soče'' in njenega vrtača preko ramena, kajti žabje kvakanje ne prodere do oblakov. Vse tolminsko ljudstvo ve, kako je tolminska duhovščina preobložena z delom in se šteje služba v Tolminu za najtežavnejšo v naši škofiji. Obširna okolica, mnogo šol, malo duhovnikov, vse to govori za nameščenje kateheta. Škofija v Gorici je spoznala veliko potrebo tega mesta in zato je priporočila na pristojnem mestu, da se to mesto razpiše. Sedaj pa je vrtač v »Soči11 zamijavkal melodijo o velikih šolskih dokladah na Tolminskem ter da se te še pomnožijo z novim katehetom. Oj vrtač, za to vemo tudi mi! Pojdi pa med ljudstvo in skušaj poizvedeti sili isto želi rajše učitelje ali duhovnike. Ljudstvo bi rajše videlo, da bi duhovniki podučevali abc in pa krščanski nauk, ker so ti vestnejši, prid-nejši kakor pa razni liberalni učitelji vrtači, ki skrbijo le za svoj trebuh in za hujskanje ljudstva proti duhovščini. To je resnica. Šolske doklade so res velike in nikdo si ne želi višjih. Za to smo tudi mi. Ko se gre pa za zvišanje plač učiteljstvu so ti prvi, ki pravijo : Mi hočemo, pa naj se vzame kjerkoli. Takrat liberalni vrtač molči, če bi se kmete tudi na meh odrlo. Tudi molči takrat, ko se ustanovi kaka nova šola Le sedaj kriči, ko se hoče ustanoviti prepotrebno katehetsko mesto v Tolminu. — Proti koncu pa se pokaže vrtač v svitli luči. Zagnal se je v tolminskega č. g. kaplana Tomšiča, češ, da hujska z ustanavljanjem društev v tolminski okolici ljudstvo. Da, za ta grm seje zajec skril. To peče vrtača I Volk mu trže čredo, treba udariti po njem, si je mislil A mahnil je po zraku. Steni je hotel vrtač dokazati, da je katehetsko mesto v Tolminu nepotrebno, ker preostaja kaplanu Tomšiču še preobilo prostega časa za hujskanje ljudstva v tolminski okolici. — To je laž! Kaplan Tomšič se žrtvuje za društva v tolminski okolici v večernih urah, ko tolminski vrtač šteje kronice, ali pivo pije ter zabavlja proti »farjem11. Kajpada, vsakdo ščuva ljudstvo, kdor ne trobi v rog tolminskega vrtača I E, tiček, poznamo te dobro, a vedi, da se ne damo kar tako potegniti, najmanj pa od liberalnega učitelja, ki bi rad videl, da bi nobenega veroučitelja ne bilo v šoli, da bi se krščanski nauk vrgel iz šole, da bi se iz šole vrgel križ in vsako znamenje, ki kaže, da ljudstvo zahteva krščansko vzgojo otrok! Iz bovškega okraja. b Bovec. — Sicer smo proti temu, da bi bile ob nedeljah trgovine odprte in smo za celodnevni nedeljski počitek, kakor je rekel Gospod: Šest dni delaj, sedmi dan počivaj. Pri nas pa so razmere take, da st treba ozirati na oddaljeno ljudstvo, ki ima stik z Bovcem le ob nedeljah zjutraj, ko pride k prvi sv. maši. Uže stara navada je bila in je še, da hodijo ljudje iz Podčcl, Bavšice, Pluženj, Verzeljna in od drugod celo uro daleč k prvi sv. maši v Bovec. Po sv. maši pa pokupijo hišne potrebščine za celi teden. Sv. maša konča ob 7. uri. Zadnji čas pa se dogaja, da odpirajo bovški trgovci trgovine šele ob 8. uri ob nedeljah in morajo ljudje čakati celo uro pred trgovinami. To ni prav, to se mora odpraviti. Čemu mučiti ljudstvo po nepotrebnem ? Ravno ob nedeljah naj bi se trgovine odprle koj po sv. maši, potem pa kmalu spet zaprle. To je v korist trgovcem. Ne vemo, kdo je upe- Ijal to novotarijo. Ljudje sedaj v najhujšem delu potrebujejo počitka in komaj čakajo, da pridejo od prve sv. maše. To se je zgodilo najbrže na ljubo nekim golobradcem. Še nekaj! Peki dajajo prekupcem kruh za 20% ceneje. Ali je tudi tukaj kmet, ki podražuje živila, kakor poročajo liberalni listi ? 1 * Iz komenskega okraja. km Komen. Dne 16. t. m. je izvolilo novo starešinstvo soglasno za župana g. Vincenca Jazbec, vrlega posestnika iz Svetega it. št. 61., ki je obenem načelnik »Gospodarskega sveta" v Svetem ter odločen pristaš S. L. S. Za prvega podžupana je bil izvoljen občespoštovani Janez Pajer iz Komna. Vsi drugi podžupani so značajni možje, ki mislijo s svojo glavo ter ne bodo služili »dični" komenski diskreditirani liberalni gospodi. Ta izvolitev nam je porok boljše bodočnosti v naši obširni kraški občini. Vestni možje bodo brezdvomno vestno izvrševali svojo nalogo! Bog živi vrlega župana Vinkota! Slava novemu starešinstvu ! km Iz Svetega. — Dne 16. t. m. proti večeru so začeli pokati topiči na stari trdnjavi sv. Miklavža. Ljudje so ugibali, kaj more to pomenjati, a hitro se je raznesla po občini vest, da je izvoljen za komenskega župana Vinko Jazbec, načelnik »Gospodarskega sveta" v Svetem. Vinska trta je pri nas letos sad odrekla. Nekateri bodo imeli malo, drugi pa prav nič. V preteklosti je slaba vinska kupčija delala preglavico trto-rejcem, letos bodo delali pa prazni sodi. — Pel let je preteklo, odkar smo prelili naše zvonove. Vse seje veselilo lepili glasov novih zvonov. Ko je davčni eksekutor tirjal doklade 150 od sto za zvonove, je predla našim Občinarjem Še precej trda. Ali glej, še niso zvonovi plačani, ježe mali zvon zgubil glas; dobil je veliko rano, da ni več za rabo. Kdo je temu kriv? Na dan Vseh Svetih so zvonili vsi prek- i n prek. Zvon ni mogel prenašati več teh muk, zato je počil. Opozarja se naše starešine, da naj skrbijo prvo za red v zvoniku, potem naj dajo preliti zvon. km Iz Kostanjevico na Krasu. — Liberalno sadje je pričelo pri nas dozorevati. Kakor je cenj. čitateljem „Prim. Lista' že znano, je imelo tukajšnje liberalno društvo „Zora“ v veliko nevoljo Občinarjev v mesecu maju veselico in ples, tako da se je motil verski čut v srcih kristjanov in so se preprečile šmarnice. Slab kseft pri veselici — imajo, kakor pravijo, 60 K zgube — pa jih je spravil na »pametno11 inisel, da bi 10. t. m. zopet plesali. A g. župan o tem ni hotel ničesar vedeti.. Sedaj se pa tolažijo, da bodo 24. t. m. v kaki dvorani ali kjersibodi plesali, kajti kronic je toliko, da ne vedo :. Sama likar! IJ v GORIGI J| itr Semeniška ulica št. 10. Jf) Velika zaloga pisarniških in šolskih potrobščin. V trgovini se dobi papir in papirnati izdelki, pergamentni papir za zavijanje masla, svilen papir in peresa za umetne cvetlice, šolske, molitvene in vpiso-valne knjige, svete podobe, tiskovine za duhovnije in župnije. Sprejema tudi tisk zasebnih tiskovin, računov, posetnic, napisov itd. itd. .- Dobra postrežba, najnižje cenol u! Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom ANT. ČER NI G01 Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Res ta vran t „Central“ Tekališče Dos. flerdija št. 31. Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo d oh ro urejeno gostilno, linam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe /.a prenočišče. Udani Ivan Lipitsch, gostilničar. 'OOO0OOO Prva »Iovenska trgovina '/. jedilnim blagom Anton Kuštrin, v go^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja sc po železnici in pošti. )■€>€>■€>' NAZNANILO. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bodem radi velike zaloge do 15. septembra t. 1. prodajal vse blago po tovarniških cenah, in se tem potom uljudno priporočam cenj. občinstvu za mnogobrojni obisk. Popravila izvršujem natančno in po zmernih cenah. ^Ieksandei* j^mbroSič, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino v Gorici, Tekališče Jos. Verdija 26, v Gorici. 35.000 stiskalnic za grozdje, sadje, obrtne namene itd. 20.000 mastilnih mlinov za sadje in grozdje, veliko število hidravličnih stiskalnic za obrt in poljedelstvo je izšlo JKlaj/fortll Ollih tovaren. Leta IDOL) je bilo narejenih: 2500 stiskalnic in 1200 iiiastiinili mlinov. Neovrgljiv dokaz za odločnost kakovosti istih proizvodov. Ear brez skrbi se obrnite do Ph. Mayfarth - a & C.o tovornice poljedel. strojev železnin In parnih samokovov. Dunaj II. JaboFstnasse 71. Zahtevajte brezplačno dopošiljatev ilustrovanih cenikov. W Išče se dober zastopnik. jp$' Prosiva zahtevati listke! * Največja trgovina z železjem o ! KMIIBIU & 1 g GORICA v hiši Monta. g £ K jn Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi ;a straniSJa i vso 3 _ upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno B pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne H cevi, pnmpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. ® ? Cene nizke, h o li d a a p o s t r e ž b a I 1,9 o Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili naj ^ amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. UMdMaMGII ^ Odlikovana pekarija £ ^ in sladčičarna ^ ^ | K. Draščik ♦ A v Gorici na Kornu + (v lastni hlil) a lzvriuje naročila vsakovrstnega ^ peciva, torte, kolače za birmance ▼ in poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na X drobno ali orig. buteljkah. Pri- ^ • poroča se ni. občinntvu. Cone JA Jako nizke. ji Priporočajte med seboj Sl | trgovino jj I J. Medvedi ft' si m Gorica I iCorso Verdi 38. [h, il »r Postrežba strogo K I solidna. W Svoji k svojimi -------------- Svoji k svojimi • St&roznana narodna trvdka : Anton Iv. Pečenko GORICA, ulica Jos. Verdi 26. postreže poftteno in točno h pristnimi It o I i m i in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov ; potom h pylzenji*kim pivom .,l*HAZI)ROJ“ i* slovečo čožke ..Meščanske pivova-no4*, in izbornim proti- vinskiin pivom iz pivovarno kn«’za bcliw«rzcnbergu v Proti- vinu na Ccškorn, in sicer v Hodčokili in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vrsto, lustnuga pridelka v utekl onicah. Vino dostavlja na dom in razpoSilja po J.oieznici na vso kraje nvatrijsko-ogrsko državo v nodih od 60 I naprej franko goriška postaja — CENE ZMKKNK. lWJ Lekarna ^ I (riitifilitti v Sorici I Prave m edine žel. kapljice M k ^ z znamko sv. Antona Pado-M vanskega. M ^wj Zdravilna m o J A teli kapljic je ne- V prekosljiva. Te w kapljice uredijo M r e ti n o /> n bav- ^ ljanjc> če se jih ^ dvakrat na dan M, w po jedno žličico 'jjjj’ (Varstvena znamka) po p j j e. Okrepi’ ^ čelodec, store, da iaginc r krat- ^ ^4*^ keitta času omotica in šivotna ^ ^ lenost (mrtvosl.) Te kapljice tudi ^ store, da človek raje je. La Ce^a stek enita 60 vin. ^ Goriška zveza f gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupi kmetijskih potreMOin in pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov. */v ‘/v* ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32- ..Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo** v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4V!0 (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 514°!0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.