JULIJ
16 S Karmelska M.B " M 6. pobink.
18 P Kamilij
16 T Vincencij Pav.
20	S Elija	35
21	6 Viktor
11 J Marija Magd.+ f£_£Apo!mar
znNirpohink;
25	P Jakob
26	T Ana.	g
27	S Krištof, muc.
28	e Janez Kolum.
29	P Marta	+ jO S Julita
31 N 8: pobink.
LOVENEC
^	PRVI SLOVENSKI UST 5j AMERIKI
Gtslo: Za vero in narod — za 'pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV KATOU. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S GHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ^
'(Official Organ of four, Slovenian OrganizationsJ
HAJtTAXEjti III WAJBOLJ PRILJUBLJEH SLOVENSKI
LIST X ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
ŠTEV. (No.) 140."
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. JULIJA — THURSDAY, JULY 21, 1938
LETNIK (VOL). XL Vil.
- Trm v Evroui
Serif najel kakih petdeset pomagačev in z njimi naskočil . "pikete" pred tovarno Chicago Hardware Foundry • Company. — Stavkarji se obrnili na guvernerja Hor-nerja za zaščito.
v North Chicago, 111. — Poročali smo že, da je nastal spor ^ed delavci in družbo pri ^hicago Hardware Foundry ^ompany, radi tega, ker je o-j^enjena družba še' pred več tedni napovedala 10%' zniža-nJe plač. Delavci so se temu uPrh in so potom svoje CIO wg'anizacije zahtevali od ružbe točne pogodbe, v kate-'o so zahtevali, da se vključi I? enotedenske plačane po-citnicje. Družba je te pogoje .abila in zahtevala, da moralo c?6^0* naPreje pristati na u/° znižanje predno se bo P^ojala z njimi glede drugih _a tev. Delavci organizirani v . .so hoteli nato s stavko Prisiliti družbo, da sprejme Jihove pogoje. Družba pa je ' Shla- cla bo vodila obrat na-se1?' -kier rnn0g'0 delavcev bi 6 baje po njenem zatrdilu ra-Uo vmil0 na delo.
Stavkarji so začeli piketira-
•	vsak dan se je zbrala veli-
*	skupina delavcev, ki so j; ®d vhodom tovarne zaustavi-,a] od do tovarne ter agiti-
1 "J v°dili agitacijo za svo-srPri7teVe- Družba je iskala nje, da bi z,omila vstraja,-doh?aVkarjev -Poučilo »e je str oblast deloma na svojo nihdn Vsled nekaterih nepravil-k dPOstoPk°v Piketov in prišlo redi? aretacij- Pogreško so nadere 4elavci le v tem, ker so
temu°rrirali baje tudi proti
ston ° Se Je vršilo sodno po-biii aue vProti nekaterim, ki so jatlj toženim nepostavnih d.e-
lokVi	tega se -ie seveda
stavk«3"-°bIast obrnila proti la d rj.em "i posledica je bi-dal jf -Je. včeraj okrajni šterif »iiožn-?^ kakih Petdeset po-so n 'J Serifov pomagačev, ki bomh oborožieni s , plinskimi tovar7'. naskočili pikete pred li tov 1Ste raz8'naIi »i zavze-T(warno in zastražili vhod.
iovai.	sasirazm vnoa.
stavk n°.So imeli v svoji oblasti St.—' J1 0d 6- i U ni i a nanrm
'avkar
unija naprej.
in se'j? /0 Pričakovali napad
kakij1JXJl^e v ta namen zbralo
žeiiam' • ° P0 številu vred z skih Co H? otr°ci. Napada plin-in So H mb seveda niso vzdržali
' Vod° raZpršili-
Dos]a]' CIO stavkarjev je
Ver»er°i, T7Z0JaVni apeI na su-Droti d rnerj'a Za zaščito lastem rxTZbi in lokalnim ob-cagj je jNa Potu v North Chi-^ovaiec o',e tudi zvezni posre-Jejo dru4tavkarji tudi ohtožu-čila p0sl da -ie razna "aro-hart In!f Za izv™bo v Elk-^elavsk kar bi P0 določbah več </a zakona ne smela, 'lie dn.' avkarjev je bilo zad-
»ih, ker	in aretira-'
llenih „ T Poslužili ne dovo UPaj0 ft&V pri Pretiran ju. p°sredov, ko pride zvezni de do t a c v mesto, da pri-^ovHi^a pogajanja in J,Ve rešitve tega spora.
Pokojni rumunski
fiukai. ^ALJICI
k°ino^nska kraljica po po ' Je L , lju Ferdinandu 1)0 v''nitvi a Predvčerajšnjim
* IZ Npm/?.'i« ----•
'z Nemčije izvira izJjFerdinanda.
NEODVISNOST FILIPINOV
Japonci pravijo, da radi podpišejo, da bodo jamčili neodvisnost Filipinov.
Manila, Filipini. — Predsednik Quezon je izjavil, da je dobil zagotovilo od uradnikov japonskega zunanjega mini-sterstva, da je Japonska pripravljena podpisati, da bo čuvala neodvisnost Filipinov. Ta obljuba in pogodba bo prišla v veljavo takoj, kakor hitro preneha protektorat Združenih držav na Filipini, ki se izteče leta 1946. Izjava se lepo sliši. Ampak kako znanjo Japonci čuvati neodvisnost kakega naroda, pa ve preteklost mnogo povedati.Japonci so znali dobro čuvati neodvisnost Korjeje, Mandžurije in zdaj Kitajske. Filipini bodo pa mimogrede padli v njeno žrelo, kakor hitro se bo od Filipinov poslovil Uncle Sam.
-o---
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK DOLOČEN IN IZBRAN ZA MAYOV ZAVOD
Pueblo, Colo — Načelnik znamenite zdravniške Mayo ustanove Dr. Donald C. Balfour v Rochester, Minnesota, je te dni imenoval slovenskega zobozdravnika Dr. Milana E. Predovicha, iz Pueble, Colorado za člana z. pravico naselitve in prakticiranja v omenjenem zavodu kot zobozdravnik. To častno imenovanje doleti samo dva vsako leto in razume se, da izbero le najbolj kvalificirane zdravnike za taka častna imenovanja. To imenovanje ni le častno samo za Dr. Predovicha samega,, ampak je i tem brezdvomno počaščen ves slovenski narod v Ameriki. Dr. Predovich je dovršil svoje študije v Regis kolegiju v Dem verju in na Creighton univerzi v Omahi, Nebr. On je obenem nad poročnik v častniškem koru Zdr. držav. Nadarjenemu odličnemu našemu rojaku naše iskrene časti tke k tako odličnemu napredovanju!
ZAVAROVANJE ZA NEZGODE
Automobilski vozniki bi morali biti zavarovani za poškodbe ljudi.
NARAŠČANJE OBRATA V TEKSTILNI INDUSTRIJI
New York, N. Y. — Iz juž nih držav se poroča, da se obrat v tekstilni industriji zadnje tedne veča. Več tisoč novih delavcev je bilo sprejetih na delo pravi poročilo.
New York, N. Y. — Dnevno dirja po ameriških cestah in potih nad 16, milijonov auto-mobilov. Izmed teh je komaj ena petina voznikov, ki so zavarovani, če poškodujejo druge, ali napravijo kako škodo. Več ameriških držav ima že uveden zakon, ki zahteva, da je vsak voznik zavarovan za take slučaje. Mnoge države pa seveda še nimajo, kar je slabo. Kolikokrat se zgodi, ko povozijo na cestah razne ljudi pijani neodgovorni vozniki in jih pohabijo za vse življenje. Koliko otrok pohabijo na ta način? In ker navadno taki "nemaniči" nimajo ne zavarovalnine, ne kakega osebnega imetja, ostanejo take žrtve za vse življenje pohabljene in brez vsake odškodnine. Pravilno in pošteno bi bilo, da bi država nobenemu ne izdala državne licence za automobil,do-ker bi ne predložil zraven tudi do dokaza, da je zavarovan za nezgode in poškodbe drugih.
■-o-
RUSI USTRELILI DVA JAPONCA Tokio, Japonska. — Silno vznemirjenje je nastalo, ko je prišla vest, da je ruska straža ustrelila blizu Cankala na meji Koreje južno od Vladovsto-ka dva ob'mejna stražnika, japonskega korporala in prosta-ka. Vlada je takoj vložila oster protest, ki ga je ruska vlada zavrnila, češ, da sta vojaka prekoračila -rusko mejo in ruska straža ni mogla ravnati drugače,, kakor je.
--o-
— Rim, Italija. — Diktator Mussolini je podpisal odredbo, da morajo odslej naprej vsi, vladni civilni uslužbenci nositi med uradovanjem ali pri svojem delu posebne predpisane uniforme. Fašisti pravijo, da je to "duhovna" fašistična mo-bilizacija v Italiji, ki naj dvigne in pojači fašistično zavest, hrano
KR1ZEMJVETA
—	Moskva, Rusija. — Ruska sovjetska vlada je odlikovala zračna letalca Vladimirja Ko-kinaki in A. Brayndiskija, ki sta napravila polet iz Moskve v Vladivstok brez pristanka. Poleg odlikovanj dobi vsak še yet tisoč dolarjev nagrade v gotovini.
—	Kingston,. Canada. — Queens University je objavila vest, da bo podelila predsedniku Roosevltu stopnjo doktorja prava dne 18. avgusta, ko bo slednji glavni častni gost in bo otvoril obmejni most preko reke Lawrence, ki se bo ome-noval "most tisoč otokov."
—	Washington, D. C. — Newyorska borza poroča, da so se te dni na novo dvignile cene bakru in svincu. Istotako se je dvignila cena gumiju skoro za osem točk. Cene tem produktom gredo navzgor ker baje povpraševanje po istih je veliko.
—	New York, N.Y. — Urad,, ki vodi statistiko stavbinskega dela in gradbe javlja, da se je tekom junija meseca stavbin-stvo stanovanj in drugih raznih poslopij dvignilo za več kakor štiri odstotke. Ta porast v stavbinskem prometu pripi, sujejo izboljšavanju gospodarskih raz'mer.
—	Koggiung, Alaska. — Ribiške družbe, ki se bavijo z lovom salmon rib, ki jih rabijo za konzerviranje poročajo, da je letošnji zarod teh rib izredno obilen. Letošnji lov bo daleč presegal vse prejšne.
—	Valetta, Malta. — Poroda se, da je več, kakor šestdeset angleških mornarjev o-bolelo vsled zastrupitve hrane na neki ladiji. Oblasti pre-
SNOVANJE j ' TROZVEZE
Francija deluje na to, da bi se
Anglija in Rusija zbližale.
Pariz, Francija. — Francoski premier Daladier in zunanji minister Bonnet, sta v pogajanjih z angleškim zunanjim ministro'm Halifaxom, in se prizadevata, da ga prepričata, da je za ohranjenje evropskega miru in političnega ravnotežja v Europi nujno potrebno, da se zvežejo med seboj Anglija, Francija in Rusija. Ako sedanji kraljev obisk v Parizu rodi le količkaj boljše odnošaje, potem se v kratkem pričakuje, da bo Moskva stavila Angliji pogoje za prijateljsko pogodbo. Francoski zastopniki izjavljajo, da Stalinovega sistema v Rusiji ne o-dobravajo, toda gre se jim za to, da dobijo v slučaju nemškega pritiska pomoč proti Nemceta. Bojazen pred Nemci jih sili v zVezo z Rusijo. Z drugo besedo, v sili je treba včasih tudi muhe požirati.
Iz Jugoslavije
Strašna toča je padala na Bizeljskem; vinogradi so ostali brez grozdja in brez listja, žito je zbito v tla, sadno drevje okleščeno. — Smrtna kosa. — Še druge vesti in
novice iz domovine.	\ t	# .n-'
- v _ ^^^
Toča uničila polja in vinograde |	Smrtna kosa
V Strugah je umrla Marija
BIVŠI DIREKTOR TVA SE ZAGOVARJA
Knoxville, Tenn. — Dr. Arthur E. Morgan, ki ga je pred m'eseci odstavil predsednik Roosevelt iz urada glavnega načelnika znane vladne ustanove Tennessee Valley Administration (TVA), podaja te dni svoje zagovore pred kongresno komisijo. TVA je določena, da pospešuje in razširja elektrifikacijo in proizvodnjo elektrike po raznih krajih dežele, da bi farmarji in razni kraji izven industrijskih krajev prišli do cenejše elektrike. Namen in načrt je dober. Prišlo pa je pri izvanaju načrtov do nepravilnosti in neredov. Vsled teh je bil načelnik Dr. Morgan odstavljen. On pa se zagovarja, da krivda ne pada nanj, pač pa na zvezno administracijo, ki mu je dala in
imenovala slabe pomočnike in iskujejo odkod in na kak na-1 slabo osobje. Razprava se vle-čin je zastrupljenje prišlo v;če naprej in še marsikaj zna
I priti na dan.
SKOZI OGNJENI OBROČ
angleško-ruske visoke aristro-kracije. Rojena je bila v Angliji, hčerka angleškega vojvode in mati je bila pa hčer ruskega carja. Bila je angleška princezinja. Kralja Ferdinanda rumunskega je poročila 1893. Takoj po vojni je obiskala Ameriko, kjer so ji izkaza-vali velike časti. V vladi se je udejstvovala do znanega dramatičnega povrata njenega sina Karola, ki je zasedel prestol, ko se je vrnil iz Francije. Odtedaj naprej je stala v o-zadju. Pripovedovali so, da jo je silno bolelo nečedno razmerje njenega sina z znano ljubico sedanjega kralja Karola, s katero se baje še vedno shaja. Pokopana bo v grobnici rumunskih kraljev poleg svojega pokojnega soproga kralja

Slika kaže, kako fašistični vojaki v Rimu skačejo skozi ognjeni obroč. Pametna telovadba, ki kre- ~ — pi in utrjuje telo je na mestu. Skakanje skozi ognjeni obroč je pa budalost svoje vrste.
Pišece, 4. julija. — Vinogradnik trepeče za svojo trto vse leto. Če mu pozeba pomladi ne napravi pomembne škode, se mora potem poleti bati hude mokrote, trtnih bolezni, zlasti pa toče. V našem bizeljskem vinogradniškem okolišu je bila trta lepo od-cvetela. Toplo in suho vreme ji je streglo, da smo pričakovali letino, kakršne še nismo imeli od leta 1917. Toda včeraj sredi poldneva so se .zgrnili nad nami črni oblaki — prišli so od savske smeri — in vsula se je suha toča, da je kar rožljalo. Ledeno zrnje — vmes za oreh debeli kosi — je neusmiljeno klestilo, kar je doseglo. Ljudje pravijo, da je toča padala od vseh strani, kakor bi jo bil vil vrtinec. Več ko četrt ure je brez prestanka padala, nato pa so izginili črni oblaki čez Sotlo proti Klancu.
Posledice so strahotne. Ves bizeljski okoliš je prizadet, zlasti Zdole, Sromlje, Pišece, Jane-ževe gorce. Drenovec in seveda vse druge vasi tod okoli. Kolik obseg je zavzela toča nam še ni znano. Na trtah je zbito vse grozdje. So vinogradi, ki ni ostal na trtah niti listič in še mladike1 so odbite. V najhuje poškodovanih vinogradih ni ostal nit en grozd. Razume se, da je okleščeno tudi sadno drevje, da je zbito v tla vse žito in uničena turščica.
Ljudje tavajo kakor v omotici po polju in ne vedo, česa bi se lotili. Kraji tod okoli so tako že siromašni, zdaj pa jih je zadela še ta strašna nesreča, ki jim je vzela ves živež, da bo lakota neizbežna. Škoda se še ne da preceniti, gre pa gotovo v miljone, saj po vrhu vstega trta še tudi prihodnje leto ne bo normalno rodila. Prav tako bo občutilo posledice sadno drevje. Ljudje so nujno potrebni podpore in prosijo banovino, da jim nemudno priskoči na pomoč.
--o-
Že druga toča v Poljanski dolini
Javorje, 4. julija. — V nedeljo popoldne so se privlekli črni oblaki čez hribe, od Selške nad Poljansko dolino. Nastala je nevihta, med katero se je vsula debela toča. V občini Javot-ju je pobelilo vsa brda, da so bila videti kakor pobeljena s snegom. Toča je napravila veliko Škodo na polju.
Pred nekaj dnevi je pa pobila toča po selški občini in Žirov-skem vrhu. Že pomladna pozna slana je vzela v Poljanski dolini vse sadje, zdaj pa je sledila št toča, da bo beda še večja!"
Pogorele, žena bivšega župana v Strugah Antona Pogorelca. —■ V Negotinu je umrl Fran j o Fradel, inženirski podnarednik doma iz Maribora.
Častna občana
Občinski odbor v Metliki je sklenil da podeli vodji Slovencev dr. Antonu Korošcu in banu dr. Natlačenu častno občinstvo v priznanje za izredne zasluge, ki sta si jih pridobila za slovenski narod in še posebej za Belo Krajino.
-o-
Na Pohorju je gorelo
V	Pivoli na Pohorju je izbruhnil ogenj pri posestniku Francu Visočniku ter mu vpe-pelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Gasilci iz Hoč, ki so prihiteli na mesto požara, so se morali omejiti samo na loka-liziranje požara, ker je primanjkovalo vode. Rešili so samo nekaj živine in pohištva in posestnik sedaj trpi trideset tisoč dinarjev škode. "
--o-
Nesreča
V	mariborsko bolnišnico je bil pripeljan 57 letni tkalski mojster Štefan Vrenčur. Ko se je s svojim kolesom vračal proti Mariboru, je na nekem ovinku treščil v obcestno traverzo s toliko silo, da si je prebil lobanjo in obležal ves v krvi nezavesten in je le malo upanja, da ga bodo mogli ohraniti.
Gasilsko slavlje
Gasilska četa v Mokronogu n; Dolenjskem je imela v nedeljo S julija lepo slavje, ko so blago slovili nov gasilski avto. Slavij, so se udeležile velike množic ljudstva.
Obsojen
Pred varaždinskim sodiščem se je zagovarjal šofer Anton Horvat, ki je lani 22. maja vozil 28 dijakov na izlet, pa je na povratku prišlo na nekem železniškem križišču do nesreče, da je vlak zavozil v avtobus in sta bila dva dijaka mrtva, nekaj pa ranjenih. Četudi so vse priče potrdile, da je šofer vozil zelo umerjeno in se je nesreča zgodila v megli in dežju, ga je sodišče obsodilo na 8 mesecev zapora in na odškodnino v znesku 30.000 Din.
Razbojnike je skrival
Orožniki na Teznem so aretirali 26 letnega delavca pri tovarni "Kovina" Edvina Kodra iz Ješence pri Račah, ker so ugotovili, da je Koder več dni skrival dva razbojnika, katera so orožniki iskali zaradi zločinstev v Kalšah in Polskavi.
Poštarji imajo svoj dom
Dne 29. junija je bila na Pohorju velika slavnost, ki je privabila mnogo ljudi od blizu in daleč. Ta dan so na Petkovem sedlu združeni poštarji odprli svojo novo planinsko postojan- -to, v kateri bodo dobivali člani ajihovih organizacij oddih in dravilišče. Zgradba je moderna in ima 16 sob, toplo in mrzlo i vodo ter električno luč.
' an 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 21. julija 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši sloven»M k list v 'Ameriki.
Ustanovljen teta lSfl«
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiakai PDINOSt PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago . Telefon: CANAL 5S+J
Naročnina a
Za čelo lfefO..........
Za pol leta ——-—
Za aetrt leta---
Za Chicago, Kanado in
Za celo leto —--
Za pol lfcta--
Za četrt leta
„$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Posamezna Itevilka
Evropo:
__$6.00
__ 3.00
__1.75
__3c
The first arid the Oldest Slovene Newspaper, in AmerJef. ,
Established X»91i ,imKB__
3	-i ^ v p
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by!
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription;
For one year---
For half a year --
_$5.00 _ 2.50 - 1.50
For three months ----
Chicago, Canada and Europe:
For one year -—--S6-00
For half a year----3.00
-1.75
For three month« Single copy---
3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo dan ki pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. Rokopisov uredništvo ne vrača.	________
s praznimi rokami, Nemec na posestvu je pa vsak dan bolj na trdnem. Pa kričijo tudi po Ameriki nad Nemcem, da prehaja več in več zemlje v njegove roke.
Slovencem bi ne škodovalo nekaj komunističnega duha, da bi namreč sploh ne mogel ali ne smel prodati tujcu. Tak zakon o prepovedi bi bil težko mogoč, ampak sistem mora biti proti sistemu, in to je mogoče, da pride vsak Slovenec do tiste trdne narodne zavesti, ki vklene Slovenca na Slovenca, posameznika na svoj narod. Ako se vzdrži posameznik, zavzame mesta, ki mu po vsi pravici grejo, postane gospodarsko močan, se bo vzdržal tudi narod kot skupina. Manj plehke državne politike, več pa gospodarske, narodne politike.
Iste smernice veljajo tudi s potrebnimi izprememba-mi za Slovence v Ameriki. Naj bi pripustili razne inter-nacionale drugim, ki so števlnejši in močnejši, sami naj bi se oprijeli dobre in razumne politike v lastni hiši. Ce je hiša, ni dosti na tem, kaj kaka internacionala zahteva ali obljubuje, če pa ni hiše, ne pomaga nobena internacionala. Najboljša politika se začne in konča doma.
Entered £te second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______
J. M. Trunk:

Narodna zavest


križe in težave. Gotovo ne bo vedno tako ostalo, saj se že tu in tam sliši, da se časi na bolje obračajo. Dolžnost nas vseh je, da združeno delujemo po svojih močeh in pomagamo, ne prisiljeni, ampak prostovoljno. Pravijo, da je vsak svoje sreče kovač. Tudi to velja. — Pravilno je tudi to, da ti, ki več posedujejo, naj nekoliko bolj globoko posežejo v svoje žepe, namesto tistih, ki nimajo.
Naznanja se vsem faranom, da letos ne bomo imeli nobenega drugega piknik, kot le tega tukaj omenjenega in ta se bo upošteval kot naše farno žcgnanje sv. Roka. Ves čisti preostanek piknika je namenjen za popravo naše cerkvene strehe, zunanje barvanje cerkvenih cken, vrat, zvonika, križa, žlebov in še več drugih takih malenkosti, ki so potrebne pri cerkvi in farnem poslopju ter vpijejo po popravilu. To vse je zelo potrebno popravila, zlasti tudi farno poslopje, kar bo seveda, precej stalo, pa ne
Narodna zavest vsebuje malo več, kakor se navadno pod tem izrazom označuje. Neko narodnjaštvo je celo vrlo prazna roba. Vsakemu narodu je pa zavest potrebna, ako hoče obstajati in napredovati. Kakor priča zgodovina, je celo pri velikem nemškem narodu splošna omika začela 'šele napredovati, ko so se širše narodne mase začele zavedati svoje narodnosti. Celo veliki možje, kakor Gothe, Herder ... so vihali nosove, ako je kdo poudaril potrebo narodne zavesti. Ko so videli vpliv take zavesti na duševni napredek, so ravno največji možje malo drugače začeli misliti.
Slovani so bili tudi pri tem, kakor v toliko drugih važnih zadevah, na slabem, silno ovirani. Eclinole Čehi so imeli za nekaj časa nekaj narodne svobode pod lastnimi kralji, pozneje ne več. Morda je ravno ta svoboda in iz nje prihajajoča narodna zavest najbolj pripomogla, da se Čehi prav v zadnjih dneh niso uklonili, ko je pretila nevarnost za obstoj. Vsi drugi Slovani ali niso imeli dosti lastne svobode, ali pa so bili vsaj ovirani pri narodnem •oobujenju po napadih od zunaj (Turki na Balkanu, Mongoli na severu), ali pa po premeteni in zlobno namerjeni politiki vlad, pod katere so prišli. Niti sto let še ni, kar se je pri Slovencih šele začela vzbujati narodna zavest, in prav do zadnjih 20 let so to zavest zatirali na vse mogoče načine. Na velikih koeih naroda (Koroška, Primorska) se je to dušenje še celo poostrilo.
no je bilo le v okviru Jugoslavije. Kako je bilo in je pri drugih Slovanih, lahko vsakdo vidi, ako se zanima za zgodovino in za učinek narodne zavesti na duševni napredek naroda.
Slovenci so še zdaj tudi v Jugoslaviji v marsičem ovirani. Vseh sredstev do razmaha ne more imeti noben narod, silno so pa napredovali. Tu ne gre samole za pro-sveto nied narodom potom tiskane besede najmanj pa za kako kričanje na narod, ki se lahko izpremeni v neko puhlo in prazno narodnjaštvo. Narodna zavest se more raztegniti še na druga polja, in prav tu še zdaj veliko manjka.
Nacizem nemškega soseda je prešel morda že precej v neko norost, postal pretiran, se izpremenil v odurni rasizem. Ne v vsem. Morda postaja ravno ta izrazita narodna zavest številnega soseda za Slovence opasna, ne le politično, ko je prišel sosed že na Karavanke. Nevarna opasnost se javlja za Slovence še na drugih poljih. Ope-tovano so se slišale neke pritožbe, da so Nemci v Sloveniji ne le vsi za Hitlera, na najboljših mestih so in zasedajo taka mesta bolj in bolj. Golo pritoževanje Slovencem prav nič ne pomaga. Slovenska narodna zavest se mora obrniti tako, da skušajo sami priti na boljša in vplivna mesta. Tu mora delati vsa slovenska javnost sistematično. Zdaj se je pričel radi preganjanja pritok judovskih elementov. je zeieno Zopet prihajajo na boljša mesta. Nemec pomaga Nemcu1 vrlo sistematično, kakor že nekdaj v Avstriji, enako pomaga Jud Judu, ampak dvomim, da bi bilo med Slovenci kaj sistematičnega; da bi Slovenec pomagal Slovencu. Bojim se, da ga bo prej odrival. Skoroda bi rekel, da se Slovenci le preveč bavijo z državno politiko, zanemarjajo pa gospodarsko politiko, in ker je gospodarska moč podlaga vsake politike, je nevarnost, da gospodarsko močni Nemec spodrine Slovenca tudi v državni politiki. Hitler ni le pred vrati, že prav v hiši je.
Poroča se, da ob narodni meji prehaja posestvo za posestvom v nemške roke. Prav iz Berlina prihajajo težki žaklji denarja. Ali je krivda, da prehaja posestvo za posestvom v nemške roke, le v slovenski revščini, denarni šibkosti? Morda. Ampak pri Slovencih ni sistema, da bi ostala slovenska posest v slovenskih rokah, Nemci pa imajo dobro organiziran sistem. Neorganizirani ji* še vedno podlegel organiziranemu. N§ kričite, poskrbite za »istem. Ravno pri tem pa pridem zopet na narodno zavest. Posameznik je sebičen, dasi v lastno škodo. Pride denarni Nemec, morda ponudi dobro ceno. Slovencu se zasveti denar, proda, gre v kako mesto, živi od denarja za nekaj časa, kmalu pa je suh ko treska, postane proletarec
SLIKE NA WILLARDU
Willard, Wis.
Naši slovenski farm'arji na Willardu hočejo za vsako ceno videti filmske slike. Tak je zadnji ultimatum, katerega mi je poslal Ludvig Perušek, ta-mošnji stari naseljenec iz ribniške doline doma. Z njim sva se pogajala že zadnjih nekaj Jet in stvar je prišla sadaj že tako daleč,, da se mora izvesti, drugače zgubim mied farmarji na Willardu ves kredit, kateri je dcsedaj še dosti obstojal med njimi in menoj.
Čas in dan kazanja slik je določen za 6. in 7. avgusta, to je v soboto in nedeljo zvečer. — Tako vidite sem zgoraj o-menjeni ultimatum podpisal in ta stvar je sedaj gotova in v redu. O slikah bom pa še sporočal pozneje. Za danes naj velja l,e toliko, da se ve za dneve prireditve, da se vedo iojaki od blizu in daleč pripraviti za te redke prezanimi-
Kolikor toliko svobod-'ve slikovne predstave. — K
številnim vabilom willardskih rojakov se tudi sam pridružim in vabim vse one, kateri želijo imeti par večerov zares iskren domač užitek',kateri veje s teh slik, pa na bodo to slike iz stare ljubljene domovine, ali pa tudi iz življenja naših naseljencev po slovenskih naselbina v tej deželi, naj pridejo še oni na Willard.
Odkar sem spoznal naš slovenski farmarski živelj na willardskih farmah, sem si za vedno ohranil na nje spomin, ki ga bom ohranil do konca svojega življenja. Vselej se bom z veseljem spominjal nazaj na vesele in prijetne sestanke med willardskimi farmarji.
Kdor želi imeti prijeten avtomobilski izlet, naj se pridruži, da nas pcjde večja skupina na Willard. Vsi taki, ki žive po mestih bi se 'morali veseliti izleta na farme. Samo pomislite. Na farmah je vse lepo, vse tiho, mirno in brez tega zadušujočega prahu; vse in ptički prepevajo, ki se vesele svoje prostosti. Krave mukajo in se vračajo v
moremo drugače pomagati ali odlašati ter odrivati ta popravila za naprej,, da bi se tako ne delala še večja škoda. — Bodim'o složni in delujmo roka v roki, ne v nasprotstvu, ampak v prijateljstvu,potem smemo gotovo pričakovati blagoslova z nebes pri vseh naših delih.
Glejmo dragi farani na to, da bo naš letošnji piknik zares eden največjih in najbolj uspešnih, kolikor smo jih še imeli in da bomo na tem pikniku združeni v eno yeliko ne-razvezljivc družino,, ki naj bo za vedno ostala duša naše fare in desna roka naših duhovnikov. Tako bo potem ta druži na nam samim v najlepši zgled in najboljši prijatelj našega farnega patrona sv Roka. — Želim in upam, da se na farnem pikniku dne 24. julija v Schutten parku snidemo vsi kot najboljši prijatelji zdravi in veseli.
Anton Kast'gar
svoje staje s polnimi vimeni mleka, katero nas hladi in o-zdravlja razne strupene pline, katerih smo se nalezli v nezdravem' mestnem zraku. Glava se nam ohladi ob mirnih večerih in zlatih jutranjih urah, ko sonce obseva zelene livade, nam srce vriska radosti nad lepoto narave, katero gledajo naše oči. Kdo bi si po vsem tem še ne zaželel potovati na farme in še tako daleč znane mlekarske farme kot je Willard, kjer naši rojaki pro-ducirajo tam toliko domačega sira, da ga razpošiljajo daleč okolu. — Priglasite se še drugi za ta izlet in potovanje. — Prihodnjič povem še kaj več, toda že danes va'm kličem na veselo svidenje.
Anton Grdina
FARNI PIKNIK CERKVE .
SV. ROKA
La Salle, 111.
Kakor vsako leto, tako se tudi letos pripravljamo, da priredimo kolikor mcgoč,e najboljši farni piknik v korist naše cerkve. Deluje se na to, da bo letošnji piknik najboljši, kolikor jih pomnimo. O tem je bilo enkrat že na kratko poro-čano v tukajšnjem lokalnem listu lasallskem dnevniku in tudi g. župnik Father Joseph so to oznanili. Piknik bo v nedeljo 24. julija ob 1. uri popoldne v Schutten parku. — Na pikniku bo obilo vsakovrstne zabave za stare in mlade. Točilo se bo izvrstno domače pivo, katere'mu smo najbolj navajeni in godba bo igrala za stare in mlade, da se bodo Jahko obcji pošteno zavrteli. Za okusne prigrizke bodo pa skrbele naše žene in dekleta, katere so bile dosedaj še vselej pohvaljene, da so izvrstne kuharice. — Želeti je, da se vsi naši dobri farani in vsi zavedni Slovenci v kolikor mogoče velikem številu udeleže letošnjega farnega piknika. Res je, da so slabe delavske razmere, vendar naj nas to ne zadržuje, da bi ne šli za par ur v prosto naravo, da pozabimo
RAZNOTEROSTI
MESTNI ZRAK NI ŠKODLJIV
Navadno ljudje mislijo, da je zrak v velikih mestih člo« veškemij zdravju hudo škodljiv in da je poln bolezenskih bakterij. Pred kratkim pa je higienski zavod univerze v Lipskem napravil v tem oziru važ'en poskus. Po mestnih trgih, ulicah in parkih je na- nitelj za hitrejšo rast. tančno preiskal zrak. To je tudi tedaj, če se nekdo
narjedil tako, da je pc teh krajih razpostavil steklene posodice, v katerih je bila taka tekočina, ki jo imajo bakterije zelo rade in se v njej goje. Ts stekleničice je 60 cm od tal razpostavil in jih tam pustil po pol ure stati. Nato so posode pobrali ter jih zaprli. Zaprte posode so nato hranili 24 ur v gorkih prostorih, kj/er je bilo 37 stopinj toplote. Nato so jih zopet za 24 ur prjenesli v temne prostore, da bi bakterije dozorele. Šele tretji dan potjam so skodelfce odprli ter začeli šteti bakterije v njih. In so dognali, da v njih niti ob dežju, niti ob suhem vremenu, niti ob snegu ni bilo kaj prida človeškemu zdravju škodljivih bakterij, ki bi zdravje resno o-groža'p. Iz tega je razvidno, da zrak modernih velemest nima v sebi toliko bakterij, kakor so domnevali. Pač pa je škodljiv bolj zaradi tega, ker je prenasičen drugih snovi, ki ga kvarijo. To je predvsem dim.
-o--
BRADA POLETI

imaš še kaj las na glavi, si po skrbnem pregledu svojih fizdatkov gotovo dognal, da te striženje poleti znatno več sta ne nego drugače. Tega ni krivo morda to, da se pozimi manj strižjoš, da bi ti bilo v glavi topleje, temveč dejstvo je, da lasje v raznih letnih časih tudi različno rasejo. Kar se tiče las na glavi, bodo to lahko ugotovile tudi žensk;3. Kar se tiče brade, pa je tudi resnica, da si jo morajo 'moški
v splošnem poleti češče briti.
Stara je izkušnja, za katero V3 vsak brivec in tudi tisti, ki se sam brije: čim češče se bri-ješ, tem hitreje brada znova zrase. Toda če cpazujfeš rast svojih dlak z mikroskopskimi meritvami in več mesecev ali let, tedaj boš spoznal, da britje samo ni edini odločilni či-
Kajti prav
tako č/2sto (ali poredko- brij'e kakor pozimi, mu brada poleti hitreje rase. So celo fiziologi, ki trdijo, da ima cesto britje dosti manj vpliva, nego si mislimo. Vae je odvisno od letnega časa, od spanja in rasti posameznikove.
V poletju ali točneje povedano v mesecih od začetka februarja do sredi julija rasejo lasje in dlakp hitreje nego ostali čas. Po sredini julija je opaziti nazadovanje v tempu, a decembra je rast najpočas-n;ejša.
Na italijanskih vseučiliščih so posvetili nekoliko pozornosti tudi tej zadevi, ki za naš); vsakdanje življenje ni brez pomena. Izsledki so bili ti, ki smo jih navedli in ki so bili kolikor toliko znani že prej.
-o--
PORAVNAVA ZA ZASEŽE-NO LASTNINO V MEHJKI
Mexico City, Mehika.— Me-hikanski predsednik Lazaro Cardenas je podal izjavo zastopnikom tiska, da mehikan-ska vlada želi v najkrajšem času urediti in izravnati zadevo zasežene lastnine,ko je vlada zasegla sedemnajstim »angleškim in ameriškim oljnim družbam obsežna polja, kjer so izsesavali olje. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki bo ugotovila vrednost tega premoženja, nakar bo stavila svoje ponudbe družbam, ki so ta posestva lastovala. Družbe ki so bile s tem prizadetje izjavljajo, da znaša skupna vrednost teh posestev nad 400 milijonov dolarjev.
Tolažba. — Žid Samuel se jp mislil dati krstiti in je šel k rabinu.
"Dragi rabin, v drugo vero boni prešel".
"Človek božji", s'e je zgrozil rabin. "Tvoj oče se bo v grobu obrnil,, če boš kaj takega storil".
"Nič ne de", je odvrnil Samuel, "Čez štirinajst dni se bo dal krstiti tudi moj brat. Takrat se bo oče v grobu še enkrat obrnil in potem bo ležal tako, kakor je prav.
Nerodno vprašanje.— "Svojo ženo sr;2m prvič videl pri nekem starinarju."
"Koliko ste pa plačali zanjo?"
Izkurnjava. — Sodnik. Kako ste le mogli podleči iz-kušnjavi! Če bi se ji bili malo bolje upirali, zdaj ne bi sedeli v ječi."	U
Kaznjenec. "Vem. Storil sem pa vs,2, kar je bilo v mojih močeh. Dva stražnika sta obležala na tlfeh, drugi štirje so me pa komaj privlekli do stražnice".
* * *
Po
čitnice. — Za mestne otroke, potrebne oddiha, so določili kraj, kamor naj pojdejo Č2z počitnice. Tam iščejo zdaj družine, ki bi vzel0 otroke v oskrbo. Občinski tajnik prebere zato v nedeljo P° maši naslednji razglas:
"Vaščani, ki hočejo dobiti letos otroke, naj se oglase pri županu, ki jim jih bo priskrbel".
* * *
Jožef drugi. — Jožef II. Je bil znan, da je svoje mišljenje o ministrih vselej kar odkrito povedal. Nekoč pa mu je zaradi tega zagodel njegov kan-celar Kaunitz.
Kaunitz mu je namreč predložil v podpis neko listino. Ker pa Jožef II. s sestavo te listine ni bil zadovoljen je napisal pod njo.
"Kaunitz je osel.
Jož'ef II."
Na ministrski seji je dobil Kaunitz listino nazaj. Toda je tiho spravil, kakor je Jožef II. zaradi pripiska najbrž pričakoval, ampak jo je na g'aS prebral vpričo vseh ministrov. In bral je:
"Kaunitz je osel, Jožef <Ji"u' gi".
* * *
Strašne sanje. — "Kaj ste pa tako žalostni gospod Izak-Kaj se vam je primerilo?"
"Oh, strašne sanje siem imel-Sanjalo t-n mi je, da sem sede' v čolnu in se vozil po reki-Zdajci pa se je čoln pripelji do visokega slapa. Nisem £'a mogel ustaviti, iz njega se Pa tudi nisem upal skočiti. Tok me j'e odnespl s seboj in le P° sreči sem se pripeljal sko2' slap. Toda čoln je bil poln vode, jaz pa ves moker...in zdaJ moram dobiti novo postelj'10 perilo."
"TARZAN NEUSTRAŠENI"
(3)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
till
CP
«- *
Mala opica Tarzanov i
Nkima, ki je bila \edno bližini, jo strahom gledala divjake, ki so tolkli po belem možu in vsa tresoča je rekla Tarzanu: " I'ojdWno Tarzan, pojdimo iz tega kraja stran, daleč v džunglo. To so strašni možje in bi nas ubili." Nkima se je bala, da bi ti ubili Tarzana.
Toda Tarzan se ni zmenil za besedičenje mule Nkifflp in ne za njena svarila. Namesto da bi jo poslušal in odšel zopet v notranjost džungle, je hodil z drevesa na drevo toliko časa, da je prišel naravnost nad divjake, ki so revnega belega moža tolkli s palicami in držaji svojh dolgih sulic.
Tarzanova prva misel je bila ta, kako bi spravil belega moža od teh divjakov. da bi ga več ne pretepali. "Prenehajte s pretepanjem," je kričal z drevesa. Naenkrat so divjaki prenehali in obstali kot leseni kipi od strahu. "To je gozdni bog," reče eden; "in mi moramo poslušati njegova povelja."
"Ni mogoče," pravi drugi divjak, "kajt gozdni bog živi samo v našem gaju." Med divjaki je bil posebno ohol neki mladenič, ki se jo najbolj objestno obnašal. "Mi smo otroci gozdnega boga," je rekel; "in on nas bo varoval da se nam kaj ne primeri." V tem je zamahnil po belem možu /. vso močjo.
O"
3 ®
O ' •
•cs o
3 p
«! P (—i.
K" <-t-c
3
CO
a
p >
o
(D
nj
o
&
a>
C
fj p
sr iT
a
p
•-i
9, 'o 2' os
•d
c>
<D
O ef
p pl
Četrtek, 21. julija 1938
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran 3 1
'.s*
KDO BO ZMAGAL V BODOČI i. VOJNI
Vojne, kakršna je bila n. pr. Pred nedavnim abesinska vojna, alJ pa sedanja v Španiji in na Kitajskem, ne dokazujejo samo, koliko je napredovala vojna teh-n'ka, kako se je izpopolnilo to ali onovrstno orožje, pač pa se v teh vojnalj prav za prav pre-
skuša
vse novejše orožje, koli-
ga ni bilo že preskušenega v veliki svetovni vojni. Italija 3e sla v Abesinijo preskusit svoja najmodernejša letala, svoje tanke in deloma celo svoje pline, ki jih v Evropi dozdaj še ni * pokazal. Abesinija je bilo neko polje tam daleč zunaj, Jef so lahko vso svojo vojaško moc Poskusili. Nasproti skoraj neoboroženemu sovražniku, go-
°vo pa ne tako oboroženemu, r so bili Italijani, se je to ^modernejše orožje brez dvo-a izkazalo za zmagovito. Abe-
smija
se je tedaj zdela Evrop-
pov
takorekoč v "vodoravni"
" kot nekako strelišče, ki je j 'Jto daleč nekje tam, kjer ni by7!; zastraženo ne zato, da ne
vid i Žrt-eV' Pač pa da ne bi kdo el. kako se bo to najnovejše
ka°ZJe obneslo. Vse države, za
Va,Gl'e Je moderno oboroževanje
■	zno, so tja poslale strokovnjake opazovalce.
Italijani so tudi tisti, ki jim v1 Vseeno, kako se bo končala Panska državljanska vojna in v 0 Jo bo dobil. Zato se tudi oni vg žalostni španski dogodek, ne morda vse prej kot špan-"vmešavajo ^,dane
^esavajoča se država pokazati
■	°^ega najboljšega orožja, ker
Toda tu se namerava nobena
Je dr
ngim evropskim, močnej-
» narodom Španija
preblizu.
ko "i Pa ^ za nas Evropce ta-daljen", da si le težko ustva-
^mo divi
sliko, kakšni so boji, ki
vJajo med Kitajci in Japonči. • . . ...
bo
Poročil sicer slutimo, da je ta
W?0Vit' takšen kot ga v teh g?tovo še ni bil0' boj' z
ga	orožjem, poleg te-
še boj nad naravnimi si-V J' ki so Kitajcem v korist in Ua-,0<?° obenem, Japoncem pa
J rz ne več kot v škodo. iliSmVSeh teh treh bojišč torej še je s cl°bih prave slike, kakšna v0jn . ja in kakšna bo bodoča Vek a m kakšno orožje ima člo-
Ni
Na v2a ^ spopad pripravljeno. tehr.;fak način Je doživela vojna
----J^ uwi-iv^u. .Ujim
zacjn. velikanski napredek od di-Ugoe svetovne vojne. Ce za *a iet ,ne bi to veljalo, bi vsaj v^.r^stvo. In že se pojavljajo
Vl«oki
nap0v Vojaški strokovnjaki, ki danjoe Uj'ejo, da bodo vsako se-i'aV)1 !n bodočo vojno odločala
letala. Al', kn •
h0 , ,)n kakšna vojna?
tem
ob j-e Pa. sta.se nam zastavili Šaii j j	že dve drugi vpra-
staile i bo morda kljub nepre-Prizadevanju, kako o-1 v svetu mir, vendar le Vor i. 0 svetovne vojne? Odgo-
V 'J1 Sfi TV,^...]...... ,,	, .,
Vsi ti f6 morda Pravilno glasil: SujeiJ7' ki so poklicani, da re
ne bi dan za časopisih o politi-r°ževanja in neoboroževa-
lji'1ki ?.al0st ° vPrašanje, morajo na
Hostj„ Vačunati tudi s to mož-
C; drugače ki * brali
\ ob0]
8i;	vprašanje pa se gla-
tak§nH T3 bodoča vojna prav Sa,Tkor -ie bila n. pr. sve-8e bolV pa bo čisto drugačna, ^očj Stra.hotna? Ali bo v tej Va iVV°''nj igrala še vedno pe-^o gajvažnejšo vlogo, ali pa
^ 2mae str9J'7 Ali Pa bodo mor-taIa izvojevala že sama le-
Dod tnJem posameznih
611 j am zračnim bojiščem? 8e&a v, 80 tl'di glede tega drugje pa a§anja deljena. Prevla-
^ boj sPlošno prepričanje, Ca divinl;
v zraku in z bom-
mest
"V
divjali istočastno avna"
vt>Jcnf,»»
Ivi v	v°Jna
OOsf., v
Uiil3eh v dosegli zadovoljiv Se bo^. bojnem polju na tleh ('i peg <l "Prijeli sovražni arma-;,ih avf^V' težkih tankov, oklop-
°niohil
ov, strojnic in to-
smeri, v zraku pa se bodo bila med seboj letala in obenem obmetavala sovražne postojanke na tleh. To je res "navpična" vojna, ki že danes, morda in hvala Bogu še mnogo prezgodaj, vzbuja toliko strahu.
Samo strumni korak še ni dovolj
Tudi priprava za bodočo vojno bo morala in je deloma že čisto drugačna, kakor pa je bila za eno prejšnjih. Ne bo zadostovalo več samo to, da se bodo vojaki v vojašnicah učili korakati, vaditi v orožju in se na ta način usposobiti za večje napore, kakor pa jih premore mehkužni civilist. Treba bo vojake izučiti popolnoma drugače. Moderna tehnika orožja to narekuje in zahteva. Vojaki se bodo morali izučiti vsak svojega posla po raznih vojaških delavnicah, po vojaških strokovnih šolah, morali bodo vedeti, kako je treba ravnati in uporabljati to ali ono novo orožje, ki ga prej še nikdar niso videli. Morali se bodo natančno poučiti, vsaj nekateri, o predmetu "kemične" vojne. V bodoče bodo imeli v vojni takorekoč same "specialiste". Bodoči vojak ne bo dovolj, če bo znal le korakati, magari še tako strumno in zdržno, psč pa bo moral biti sposoben, da bo zanesljivo vozil najmodernejši tank, oklopni avtomobil, vsakovrstno letalo in ga znal tudi popraviti, če se mu bo pokvarilo. Prvo geslo za bodoče vojne je tako imenovana "mehanizacija", ki naj stopi v veljavo že prvi trenutek, ko izbruhne vojna, pa vse do zmage ali poraza. Tako zmehanizirana vojska ne bo potrebovala več toliko ljudi. Pravijo namreč, da se v bodoče niti ne bo nihče več čudil, če bo armada kakih sto tisoč ljudi, ki bo najmoderneje oborožena, z lahkoto porazila desetkrat večjo armado, ki bi bila podobna oni iz svetovne vojne.
Kako se bo vojna začlela
Da bi v bodoče kdo vojno napovedal, je več kot neverjetno. Vse zadnje vojne, po svetovni, nam to dokazujejo. V bodoče bo važno le to, kdo bo iz kakega upravičenega ali neupravičenega povoda prvi na in nad sovražnikovim ozemljem. Ko bo napočilo vojno stanje, bodo že odletela nešteta letala čez mejo, da razbijejo vse postojanke, ki bi jih sovražnik lahko utrdil, če jih morda še ni. Prve žrtve bodo torej zahtevale bombe. Ta zračna brodovja, ki bodo eno samo noč lahko preletela tisoče in tisoče kilometrov, bodo obmetavala z bombami in požigala toliko časa po sovražnem ozemlju, dokler ne bo vse uničeno. Drugi tisoči in tisoči letal pa bodo ostali doma kot obramba za vsak primer, če bi se pojavila sovražna letala. Spej; druga letala bodo imela posebno nalogo, da onemogočijo pot sovražnih vojakov in učinek njihovih strojev vseh vrst. Obenem pa bodo pomagala prodirati domači vojski. Zdi se, da bo bodoča vojna še prej končana, kakor pa je bila vsaka dozdaj, ko so se vojaki zakopavali v skrivališča in "rili" pod zemljo ko krti. Najtežji tanki bodo lahko prišli v neposredno bližino in pomandrali pod seboj vse, na karkoli bodo naleteli. Za njimi pa se bo vozila in ne več skakala od kamna na kamen, pehota na lahkih vojnih avtomobilih. In ta pehota bo nato zavzela lcončnoveljavno sovražnikove postojanke. Čudno! Kakor do zdaj, tako tudi v bodoče ne bo izgubila pehota svojega pomena, kajti postojanke je treba na vse zadnje le zasesti, če jo hočeš obdržati.
Slabejšim naj bi zado&tovala srčnost?
Oni. ki ob današnjem oboro-
KADAR SE "PRIJATELTI" VSEDETO S KUPAT
POGLEJMO RESNICI V OČI!
Slika kaže predsednika Roosevelta, ko se pelje v Covingtonu, Kentucky, poleg vedno veselega "Happy Chandler-ja" guvernerja države Kentuckya in na strani pa sedi senator Barkley. Predsednik in senator sta velika demokrata. Guverner Chandler pa velik kritik obeh, pa zgleda, da se srečnega počuti med njima, ker se prav sladko smeji.

KAJ SE SLISI PO SVETU?

I?illllllllllllll!!l!llll!l!!ll!l!llllll!IUIill!!llil!!il!H^
VELIK POŽAR
Wellsvile N. Y. — V veliki čistilnici olja, ki jo lastuje Sinclair Oil Co. je eksplodiral v;sliki oljni tank in povzročil ogromen, požar, ko se je razlilo goreče olje na vse strani. Ognjegasci iz vseh sos'adnih mest so prihiteli na pomoč, a vzelo jim celi dan, da so ogenj zajezili in omejili da se ni širil naprej. To so storili s tem, da zgradili umetne nasipe in tako zaustavili goreče olje. V nezgodi so našli dozdaj tri otp-be mrtve: Težko poškodovanih in ožganih je pa blizu 100. V čistilnicah, ki sie nahajajo na-prostoru 40 akrov obsežnega ozemlja je bilo zaposljenih nad 500 ljudi.
-o-
VOJAŠTVO ZASEDLO JET-NIŠNICO Florence, Arizona. — Tu-kajšno državno jetnišnic,, v kateri je aa več mesecev vladal pravi nered in je iz nje pobegnilo nad 18 kaznjencev, so včeraj zasedli vojaki, v katerih oskrbi ostane jeftnišnica toliko časa, da se uvjede v njej red in disciplina. Zasedbo jet-nišnice je odredil guverner R. C. Stanford. Superintend.tW jetnišnice je podal izjavo žie pred tedni, da je jetništva premajhna ža število jetnikov, ki so jih predpisali jetnišnici. Osllice so prenatrpan|3 in vsled tega je prišlo do neredov.
-o-
BOJ MED PTICO IN RIBO Iz Pariza poročajo, da se je blizu Grenobla tole zgodilo. Tamkajšnji učitelj je z več prijatelji šel na sprehod ob ribniku, ki je bil last nekega kmeta. Naenkrat so opazili v zraku velikega orla, ki je v krempljih držal veliko ščuko. Ščuka se je obupno zvijala v orlovih krempljih. Ko je orel letel nad ribnikom, se je ščuki posrečilo, da se je izmuznila orlu, nakar je padla
v vodo. Sprehajalci so takoj tekli k lastniku ribnika in mu povedali, kaj so videli. Ta je takoj dal odteči vodo iz ribnika, nakar so našli težko ščuko, ki je bila ob straneh močno ranjena.
■-o--
ENA NA RAČUN SENATORJA BORAHA Znanega ameriškega senatorja Boraha so v Rimu povabili na izlet v rimsko okolico, v Albanske gore. "Prav rad grem z vami, gospodje," je obljubil vrli senator in popoldne je res prišel v družbo ter vesel pripovedoval, da je prav zadnji trenutek dobil na albanskem poslaništvu potrebni vizum.
-o--
SREČNE ŽABE
V	kanadski provinci Quebeck so doživele žabe srečen čas. U-radni list kanadske vlade je namreč objavil, da je prepovedano loviti žabe od 15. julija do 1. septembra. V distriktih St. Johns in Missiqui pa je lov na žabe prepovedan za dobo celih dveh let. Vlada utemeljuje lov na žabe s tem, da je povpraševanje po žabjih krakih vedno večje, zaradi česar se je bati iztrebljenje žabljega rodu.
-o-
NENAVADNA NESREČA
V	francoskem gozdiču pri Marlyju se je igral dvanajstletni Jean Paul Vaganey, ki je bil s svojim razredom na izletu. Učenci so imeli s seboj zastavo, katero so zapičili v zemljo na bližnjem gričku. Vaganey je dirjal na hribček, tik preden je dospel na cilj, pa*je veter prevrnil zastavo in nesrečni učenec se je z vso silo zaletel v drog, ki mu je preluknjal trebuh. Umrl je v strašnih bolečinah.
ne komisije 3500 jam. Zadnje tri so odkrili v bližini Snežnika in Trnovske planote.
-o--
VELIKE ŽRTVE KOLERE V INDIJI
Iz Allahabada v Indiji poročajo, da je tamkaj kolera v 11 tednih pomorila nič manj ko 30.000 ljudi. Čeprav si oblasti, na vso moč prizadevajo, da bi kugo zatrle, se jim doslej to še ni posrečilo.
-o-
NeHv York, N. Y. — Industrija jekla in žel'eza kažp porast v obratu za 8% odkar se ie jeklo pocenilo pred par tedni. Še vedno pa ni opaziti,kake večje aktivnosti v tej industriji iz razloga, ker š;a razni invostorji bojijo nakazati kredite vsled negotovosti rentira-nja kapitala.
— Washington, D. C. — Brazilska vlada je potom1 svojega zastopstva naročila od ameriških družb 26 velikih železniških lokomotiv in 1000 železnih tovornih vozov. Na-ločilo so dobile sledeče druž-b.d: Dow-Jon;es & Co.; American Locomotive Co.; American Car and Foundry Co.; Baldwin Locomotive Works in Pulman, Inc.
zevanju ne morejo tekmovati z velesilami, se tolažijo z mislijo, da je še vedno najmočnejše orožje tudi v bodoči vojni hrabrost in junaštvo. Prav gotovo je to tudi precejšnje važnosti. Toda zdi se pa tudi, da so ljudje teh misli bolj podobni onemu stotniku, ki se je ob najhujšem sovražnem ognju postavil pred 3voje vojake vrh strelskega jarka, da bi se pokazal junaka. Pa ga je nad robom varnega strelskega jarka brž dohitela smrt. Kdo mu je kriv. Gotovo ne njegova velika ljubezen do domovine, za katero je šel v boj, pač pa njegova nesmiselna korajža. Domovina ne zahteva, da njena vojska brez potrebe krvavi zanjo, pač pa da s čim manjšimi žrtvami izvojuje njej svobodo, ki jo bo rešila, a ne pogubila.
VELIKO ŠTEVILO KRAŠKIH JAM
Speleološka komisija Italijanskega Alpskega kluba v Trstu, ki se bavi s sistematičnim raziskovanjem kraških jam, . je odkrila v zadnjem času tri nove podzemske jame. Zdaj se nahaja na Krasu po statistiki imenova-
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj sq bile naše cene:
V. Jugoslavijo:		V Italijo:	
Za:	Din:	Za: '	Lir:
$ 2.55...	.... 100	$ 6.50..	..... 100
$ 5.00...	.... 200	$ 12.25..	..... 200
$ 7.20...	.... 300	$ 30.00..	...... 500
$10.00...	.... 420	$ 57.00..	.....1000
$11.65...	.... 500	$112.50.,	.....2000
$23.00...	....1000	$167.50..	.....3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 We-2 Cermak Road CHICAGO, ILL.
Chicago, Illinois.
Večkrat sem že mislil sesti in napisati kaj o delavskih razmerah, pa bolj ko o istih razmišljam, manj imam veselja do kaj takega. Lani smo že mislili delavci, da smo že prebredli najhujšo krizo in da bomo počasi prišli nazaj v vsaj nekako normalnost, v kateri bo delavcu mogoče dihati in imeti vsaj nekak obstanek. Pa še predno je zima nastopila so začeli delavce zopet odslavljati in začela se je nova kriza, ki so jo krstili za nekako "recesijo". Vso zimo je bilo slabo in še zdaj je. Gospodje v Washingtonu, katere volimo, da bi nam delali postave in zakone so pa od novembra naprej mlatili prazno slamo in.se igrali politično skrivalnico. Tako torej res ni za poročati o delavskih razmerah nič dobrega, zato pravim, da kadar mislim kaj o tem pisati, me nazadnje vedno mine veselje do pisanja.
Tudi danes bi ne prijel za pero, pa me je napotil neki drugi vzrok. Ta vzrok je, da sem te dni prejel julijsko številko lista "Novi Svet". Krasna je spet, kakor je bila krasna vsaka dosedanja številka tega lista. Zanimiva je po svojih člankih, raznih premišljevanjih, črticah in povestih. Ko berem "Novi Svet" se vsakokrat počutim, da nekaj na znanju pridobim, si zraven razvedrim in razveselim duha. Kakor bi se prijetno pogovoril s kakim najboljšim in dobrim prijateljem. Naj povem, da sem pričakoval, da bo "Novi Svet" sicer zanimiv list, ampak da bo tako poln in bogat, kakor prihaja, tega pa res nisem priče-koval. Čast zaslužita oba urednika, ker res skrbita za iznena-deno dobro tvarino. Zapisal sem že enkrat, pa spet ponovim, le zakaj nismo ameriški Slovenci že vsaj pred 15 leti imeli tak le list, kakor je to. Koliko bi bilo s tem pomagamo. Mesto, da so take le liste izdajali liberalci in socijalisti in jih po svoje solili, da so z njimi v svojih spisih v naših ljudeh vero ubijali, zakaj vendar smo bili katoličani vedno tako kratkovidni, da se nismo zanimali, kakor bi se morali za tak tisk sami. Zato čast vsem, ki so nam dali ta lepi list, na katerega je lahko vsak Slovenec ponosen.
Berem pa, da Uprava lista otvarja zdaj veliko kampanjo, da z njo zasigura listu "Novi Svet" obstanek in bodočnost. List je pridobil doslej že lep krog naročnikov, ali še vedno jih ni dovolj, da bi se mogel sam vzdržavati ob tako nizki naročnini, kakor je to $2.00 na leto. Saj so manjši listi pa so dražji. Govoril sem ne dolgo z upravni-štvom in tam so mnenja, da je treba število naročnikov dvigniti vsaj še za 1000, če hočemo, da bi list ostal pri sedanji velikosti in sedanji naročnini. Ako ne, bo treba ali list zmanjšati, ali pa naročnino dvigniti. Ne eno ne drugo ne bi radi storili, je mnenje ,Uprave. Zato je Uprava "Novega Sveta" zasnovala po-
VchenlU
Angleškega
fezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar již priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdovezanv platno-- $1.50
Broširan mehko - .........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
sebno kampanjo, o kateri ste že čitali. Ta kampanja pa res nudi nekaj, kar še nobena ni. Posebnih nagrad je deležen vsak, ki pridobi novega naročnika in zraven dobi pa še posebej' vsak naročnik posebno nagrado naj bo nov ali star, ki plača celoletno naročninno. Kaj takega pa šc ne in zraven še tako lep list, o katerem mi je neka rojakinja izjavila, saj to je skoro zastonj. Taka prilika se torej nam nudi tekom te kampanje.
Slovenci po Ameriki, moje prepričanje je, da kar se nas katoliških Slovencev tiče, da je že samo pomen tega lepega lista tako velik, da bi morali že zgolj radi tega delovati v tej kampanji na vso moč za njegovo razširjenje. Sploh bi morali nagrade odklanjati in pustiti listu, ki težko zmaguje svoje stroške. Ampak ker so pa razpisane še tudi lepe in bogate nagrade, pa ni vzroka, da bi zdaj tekom kampanje držali roke križem, češ, jaz sem se naročil, pa se naj še drugi, če se hočejo. Ne tako ne smemo. Mi naročniki naših listov ne smemo biti molčeči naročniki, ampak govoreči naročniki. Ako nam list ugaja in ga odobravamo, povejmo to še drugim, navdušujmo jih, da se ga še naši prijatelji naroče, da še oni pristopijo v naše vrste, da bodo naše vrste močnejše, potem bomo zadostili svoji dolžnosti. Katoličani moramo postati odločni, p<5stati moramo ponosni na to kar je naše, na naše liste, na naše jednote in društva, potem bo vse to rastlo, drugače nc.
Taki le postanimo: Kadar pridemo skupaj s svojimi prijatelji jim povejmo, kaj je za nas zanimivo v naših listih, pokažimo jim list, potem jih pa pridobimo, da se list sami naroče. Na ta način bomo pomagali njim in listu, ki je vreden in zasluži vse naše podpore in pomoči. Rojaki in rojakinje agitirajmo radi za svoje katoliške liste!
Vem, da se urednik že hudu-je nad mojim dopisom, ker sem ga zavlekel in ne znam biti kratek. Bom pa zdaj jenjal in se o drugi priliki še kaj oglasim.
Pozdrav vsem znancem in prijateljem sirom Amerike!
Leon Mladič. -o-
List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slov.urtcev \ \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod-jira katoliške Slovence v Ameriki.
POSLUŠAJTE
PMDECH'S TRAVEL BUREAU
Folklore Radio Program
Every Sunday front 1 to 2 P. M.
Station WWAE — 1200 kilocycles
IŠČEM DELO
pri Slovencih ali Hrvatih za gospodinjska dela. Tudi na re-stavrantu bi sprejela. Sr'ednje starosti poštena žena. Za njen naslov a? izve v Upravi tega lista.
ooooooooooooo^ooooooooooooooooooooooo^ooooooooooooo <
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
' ^-OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO-OOOO-OOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOCO

ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
s
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R aii se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
r Sfran 4

•AMERIKANSKI SLOVENEC

Četrtek",. 21. julija 1938
i
"Dušica
i j
8

Spisala B. Orc«y Prevedel Paulua
jjp ? r; "	(Konec)
. In tam so sedeli vsi trije, vsi srečni.
Margareta je slonela ob Percy ju in ga držala za roko. Njima nasproti je sedel Armand, na mizo se je naslanjal, bled je bil in prepadel, glavo je imel povezano in njegove žareče oči so bile uprte v zapo-vednika.
"Da, ti preklicani mladi nerodnež! Skoraj bi mi bil prekrižal moje načrte s svojim kričanjem in s svojo nasilnostjo pri vratih kapelice!"
"K tebi sem hotel, Percy! Mislil sem, da so tebe zaprli v kapelico!"
"Kaj še!" se je smejal Percy. "Mojega prijatelja Herona so spravili v kapelo, zvezanega in z zamašenimi usti. In njega bo našel moj prijetni prijatelj Chamber-tin jutri, — ali pravzaprav danes zjutraj. Td bo prizor! Najrajši bi šel nazaj h kapeli, samo da bi slišal Herona, kaj bo povedal, ko mu bodo vzeli zamašek iz ust!"
"Ampak — kako si vse to naredil, Percy? In de Batz je bil v gozdu?"
"Da! De Batzu je bila namenjena važna vloga v zadnjem dejanju igre, ki sem jo zasnoval že v ječi. Seveda tistikrat še nisem vedel, da bodo ti kruteži tebe in Margareto vzeli seboj na pot.
Upal sem namreč, da se mi bo posrečilo uiti in se jim izmuzniti, če bi prišlo do boja. Srečen slučaj bi seveda to bil. Pa saj veš, da verujem v plešasto ženico srečo in na njen edini las, ki ga ima na glavi. Za tisti las sem mislil da bi bil zagrabil. V najslabšem slučaju bi bil vsaj umrl pod milim nebom mesto v tisti strašni, zatohli luknji.
Vedel sem, da bo de Batz prišel. Pisal sem mu, da bo tisto noč prestolonaslednik v gradu Ourde, da pa je revolucijonarna vlada zvedela zanj in da pripravlja oborožen pohod in napad na grad ter da ga hoče šiloma odvesti.
Foulkes je nesel pismo de Batzu. Prepričan sem bil, da bo mož napel vse sile in skušal dobiti prestolonaslednika v pest in če bi bilo treba tudi vladne čete napasti. Med bojem sem upal, da mi bo sreča ponudila tisti svoj edini las —. Izračunal sem si, da pridemo do noči v boulognski gozd. Noč je namreč za taka podjetja vsikdar najboljši zaveznik.
Pa v stražnici ulice sv. Ane sem seve videl, da so me moji sovražniki huje prijeli, nego sem si izračunal."
Umolknil je. Podjetnost in drznost sta mu spet gledali iz obraza in oči so mu žarele pri spominu na nevarnosti, ki jih je pravkar preživel.
"Slab in zdelan sem še bil tistikrat," je nadaljeval. "Moči so se mi morale šele nabrati, kajti vajinega življenja nisem smel tvegati in treba je bilo vse načrte popolnoma izpremeniti.
Ni bilo prijetno v tistem gugajočem se starem vozu in v družbi odurnega Herona, pa posilil sem se. Jedel sem in pil in spal tri dni in dve noči in nabiral moči in čakal na ugodno priliko.
In prilika se je ponudila.
Ko se je vrnil Chauvelinov sel in sporočil, da Capeta ni v gradu, tedaj sem vedel, da je treba začeti, vedel sem pa tudi, da mi je sreča ponudila svoj edini las —. v Udaril sem s pestjo Herona po sencu,
ga. zagrabil za vrat in podrl na tla ter mu zamašil usta. Krik, ki ste ga čuli, je prestrašil konje in v tisti splošni zmedi ni nihče čul najine borbe.
Narednik bi mi bil utegnil na poti biti, poslal sem ga kapelo ogledovat. Medtem pa sem oblekel Heronovo suknjo, si nadel njegov povoj na čelo in si nataknil njegovo koničasto kučmo. Njegovega glasu ni težko posnemati, povrh so si šepetajoči, polzadušeni glasovi vsi podobni, vsaj po noči. Chauvelin bi bil edini človek, ki bi bil sumil, kaj se je zgodilo. Pa Chauvelin je bil v gradu.
Vse drugo je bilo lahko.
Narednik in vojaki so Herona redko-kedaj videli, razen tega njihovi počasni pameti niti na misel ni prišlo, da jih varam. Povrh so vajeni slepe, brezmiselne pokorščine. Prav nič čudno se jim ni zdelo, da je izprva Heron vzel dvajset mož seboj za stražo, potem pa se je z dvema samima vrnil v temni noči v Crecy. In če se jim je tudi čudno zdelo, so si pač mislili, da to ni njihova briga —.
Obeh vojakov, ki sta šla z nami nazaj, — le zavoljo lepšega, seveda — sem se iz-lahka iznebil medpotom. Privezal sem ju vsakega posebej k drevesu, kako miljo narazen —. Mrzlo, nekoliko neprijetno noč bodeta preživela, to je res, pa Chauvelin ju bo že našel.
Sedaj pa," je končal veselo, "na voz prosim! Pred jutrom moramo biti v Le Portelu!"
"Andrej je pravil, da pojde najprvo v Calais ter tam spravi na krov "Zore" člane lige, nato pa šele da pojde v Le Portel. Od tam pa misli h gradu peš, da poišče mene in Armanda —."
"Andreja bom našel v Le Portelu. Vem kje ga je dobiti, tyajprvo morata vidva na krov. Jaz in Foulkes si že znava pomagati." —
Ob enih po polnoči so se odpravili, spočiti in okrepčani.
Margareta je stala pri vratih, pripravljena na odhod. Percy in Armand sta stopila po voz.
"Percy —", je šepnil Armand, "Margareta ne ve ničesar —?"
"Seveda ničesar ne ve, ti mladi nerodnež !" je dejal Percy. "In če ji ti le besedico poveš, ti glavo razbijem!"
"Ampak — ti —!" Armandu so prišle solze. Kako me še moreš trpeti blizu sebe —! O Bog, če pomislim!"
"Ne misli nič, moj dobri Armand! Vsaj na tisto ne! Misli na njo, zaradi katere si storil tisti greh! Ce je dobra in čista in vredna tvoje ljubezni, pridobi si jo! Vzemi jo, pa ne sedaj. Nevarno bi bilo se vračati v Pariz. Pozneje kedaj.
Razmere se bodo izpremenile. Mirni dnevi bodo prišli tudi za Francijo. In pozabili bomo, kar je bilo, prišla bo za teboj na Angleško.
In tisto glej, da boš bolje razumel, kaj je ljubezen, nego sem razumel jaz — do-sedaj. Ne delaj ji skrbi in bridkih ur, kakor sem jih povzročal jaz svoji Margareti !
Prav si povedal, Armand, ko si dejal, da ne vem, kaj je ljubezen —!"
Pa ko so bili na krovu "Zore", tedaj je Margareta čutila, da ve —.
NOVA POVEST
začne v tem listu JUTRI, ki bo zelo zanimiva za vsakogar. Ime ji je:
«A NJEGA NI.. .**
Povest je zajeta iz dobe svetovne vojne. Zanimivo pripoveduje pisatelj o Minki in Štefanu. Ona je ostala doma, Štefan pa je moral na vojno. Vmes teče življenje, ki ga pestro slika ta zanimiva povest. Samo ta povest je vredna več, kakor enoletna naročnina. Zato opozorite svoje prijatelje in znance, da se naj naroče na list, da bodo to zanimivo povesi čitali od kraja. Vsem, ki jim je potekla naročnina, so pa prošeni da obnove naročnino, da se jim ne bo med to zanimivo povestjo lista ustavilo.
SMRT V NAFTALINU
V hladilni omari neke tvrdke v Moravski Oštravi, ČSR, se je primerila te dni grozna nesreča. Delavec Carbot je metal naftalin skozi odprtino v pritlično skladišče. Odprtina se je med delom zamašila. Carbot je hotel to popraviti, pri tem pa je padel v naftalin in se je v njem zadu-
šil. Cez nekaj minut so ga našli mrtvega.
Ne reci jutri bom agitiral za "Am. Slovenca", ampak takoj danes pojdi in agitiraj in pridobi kakega svojega prijatelja, da se nanj naroči?
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
B
WJJMi,
Društvo
sv. Jožefa
i
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) O.
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Lawrence Leskovec, preds. Frank Matoh, podpreds.
John Pezdirtz, tajnik, 16921 St. Clair Ave.
John Omerza, blagajnik	John Trček, boln. tajnik
Pisan® poljm
J. M. Trnnk
Kuhajte na hladni udobni električni način
z
avtomatično električno pečjo
>i< Na tisoče tistih, ki uporabljajo električne peči, vam bo povedalo, da kuhajo obede na peči, ne da bi se prekomerno razgrela kuhinja. Težka izolacija moderne električne peči drži vročino znotraj, kamor spada. In kadar kuhate na nje površini, gre vročina naravnostk ponvi in jedi, namesto, da bi se raz-gubljala po kuhinji.
Pridite in izberite svojo električno peč ZDAJ—veselite se kuhanja na hladni način v tem poletju.
IZREDNA PONUDBA
1.	Popust za zamenjavo vaše stare peči.
2.	Velik popust, ki bo kril napeljavo žic in stroške za instalacijo v večini krajev.
3.	Malo takojšnje plačilo.
Oglejte si FRIGIDAIRE ... HOTPOINT ... L&tt . . . WESTINGHOUSE električne peči, zdaj razstavljene v naših elekt. trgovinah
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
Učite se angleščine
iz Dr. Kemovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^^ Art in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, IUinoia
Sušnik.
Schuschnigg pišejo. Nič na tem. Stari oče je bil znan pod imenom "slovenski minister". Večkrat sem se s starim možem razgovarjal. Sin je postal avstrijski general, nečak pa je prišel prav na čelo avstrijske povojne politike. Kakor pač skoroda pri vsakem človeku, je šlo tudi pri Sušnikovih gor in dol. Kurt Sušnik je trenotno še v zaporu. Ne morem proso-jati Sušnikove politike. Bivši naš predsednik Hoover je rekel o prohibiciji, da je bila "a nobel experience", dobrohoten poizkus. Morda bi se tudi Sušnikova politika najbolj označila, da je bila poizkus z najboljšimi nameni. Poglejte komunizem. Gol poizkus. Vsakemu poizkusu manjka praktičnega izkustva, in prav politika mora biti izkušena, ako ^hoče uspeti. Že l|2ta prej je o-eeba, ki se dobro razume na politiko,, izrekla značilno sodbo, da "je vse skupaj le velika kolobocija". Nacizem je zajel mase. Kakovost gibanja ne prihaja v poštev, ko se oprime mas. Ni nobeno čudo, da je Sušnik padel.
Političen zapor še ni nobena obsodba, in tudi obsodba bi bila podvržena kritiki, kakor pač skoreda vsak človeška obsodba. Končna beseda je kje drugje.
O Sušnikovi porck.i se piše. Baje se ie izvršila poroka s pooblastilom z grofico Vero Fugger, ki je pa poročena, menda le razporoepna in pni mož še živi. Beseda bi bila pri cerkvenem tribunalu. Kako je, ne vam. Slovenski list pa za-srpehljivo omenja ta tribunal. Saj s<e poznamo. Baje-*>i bilo gladko šlo, ko b! bil Sušnik še na čelu. Zanikam. Prej ali zdaj,, kancler ali pod ključem. Cerkveno sodišče še ni nobenega zakona "razporočilo", ker o razporoki sploh ne more biti govora, ako je zakon v/s!javno sklenjen, pač pa to sodišče letno izreče v kakih 30 slučajih povprečno, da zakon ni bil zakon, in to ni nobena razporo-ka.
Ako se je Kurt Sušnik res poročil 'z Vero Fugger, pač prej ni bila poročena, in je sodišje to sodbo podalo. Rim ne odločuje, kakor veter zapiha.
Pišejo tudi, da je Vera Fugger nacijska špijonka. Mogoče. Vest sie dalje glasi, da Sušnik ne bo obsojen, le izgnan in se poda na Laško. Kakor vsak, se bo moral tudi Sušnik skušati prilagoditi izpremenjenim raz m/h am. Cezar je rekel, da je raje v Galiji prvi, kakor v Rimu drugi.
*
Kristjan — pač.
Ciang-Kajšek, ki je zdaj na čelu Kitajske, je kristjan,, ne katoličan. Zadnjič je bilo ne-
kaj slišati, da bi utegnil bib potomec celo Slovenca. No* naj. Kaj je na tem? Postal je kristjan pod protestantovskin' vplivom. Podal je neko izjavo o svojih nazorih o Kristusi)' Znano je, kako so se vsi krivo* verci sklicevali na Krista, 118 evangelij, sv. pismo in razg'a" šali,, da imajo le oni resnico 0 tem. Kdor ni tesno povezans katoliško cerkvijo, da ji ®e sledi kot učiteljici, kakršna Je bila postavljena prav od Ki*" sta samega, bo imel pač0 krščanstvu svoje pojme, a®' pak vprašanje je, ali so tudi pravilni. Kajšek s svojo žen0 vred ni pri cerkvi. Podaja P0' doba Krista, ki je hudo rev0" lucionaren, kakor je zdajza Kitajce potrebno, in velik P3' triot, kar je še bolj zdaj P^ trebno. Slovenski svobodo®1' selc (Napredek) podaja izJa" vo, pa pristavi: "Ni Čuda, vatikan v vojni med Kitajsk0 in Japonsko bolj ali manj krito stoji na strani japonsP vlastodržcev, čeprav so ni, kajti takega krščanstvi kakršnega izpoveduje Cia^' Kajšek, v Rimu ne poznaj"' Righto! Pravilno vsaj g^ krščanstva in Kristusa, Katoli; Ski ali rimski Kristus Ciang-Kajškov Kristus, amP3 zaradi tega je vatikanska P0' litika v borbi med Kitajsko 15 Japonsko taka, kakršno va*1' kan smatra za pravilno, v politiki utegnejo v vatika'1'1 malo več razumeti, kakor razum'e svobodomiselna gosp0' da pri — Napredku. Čudno Je le, da prav vsak svobodomi^ sprejme tudi Krista, in Pra! vsakega Krista,, samole ^ kanskega, rimskega, v resni
pač katoliškega Krista sprejme, in naj mu bo na
D« ub°
povedano, da katoliškega sta ne sprejme, ker je edi" pravi Krist, pravi Krist in
svobodomiseln Krist sta pa_J\ voda in og'enj. Čiang-Kaj5^, ima svoje krščanstvo in kan ima zopet svoje krš^l stvo, tako je,ampak kateri ' pravilno pojmovano kršža"' stvo? Vatikan ima krščaiist\ že dva tisoč let,isto in neizP1* menjeno in zasovraženo in P1^ ganjeno in neporaženo, Kajšek ima svoje (protest3'1 tovsko) krščanstvo šele od ^
raj. Kje je bilo krščanstvo, še ni cilo protestantizma, ne kakega Ciang-Kajšek?
Tudi vse svobodomiselstv° ■ tako čudnimi in razlik1, Kristusi vred je proti kat0 škemu krščanstvu še nile^ zobno, od včeraj, pa že ^ starikavo, že danes le za bolj suhe kožgane.
K« • i
nit
Nikdar ne reci: me ne kaj čita moj sosed, amp8}1 ^ nima j se, da bo tudi v hiš1^ jega bližnjega katoliški pis! Na ta način širiš kat" ško miselnost
'ŽIVI IZ VIR!
je krasna knjiga, ki govori o trdnefl1
tfflI
Brjanov. Zanimiva povest, ki more v ^ ga zanimati. Spisal jo je znani slov ^ pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjl "Na krvavih poljanah".
fi/
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na * ^ knjižnem papirju, platnice klasično no opremljeiie, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNlN0
$2.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road
Chicago,
lili«1