£*aiatna plačana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ Industrijo In o tiri. »•-Himna za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravmstvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 29. marca 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 38. Zavarovanja v zlatih dinarjih. Po vojski so imele valute -ne samo majhnih, temve-c tudi velikih držav svoje nelahke skrbi. Valovanje vred-nesti denarja je prišlo zadnja leta vojske in po vojski v navado. Prebivalstvo je bilo pred vojno navajeno •na stanoviten denar in je smatralo prihranke v dobrih zavodih -in zava-tovane zneske pri zavarovalnicah za popolnoma varne in stanovitne. Propadi valute v evropskih državah in mnoge premoženjske izgube so omajale zaupljivost v ljudeh. Cela leta po vojski je vladal v Evropi nemir, ljudje Pa, ki niso špekulanti, so iskali nekaj varnega in gotovega. V tej kalni, nemirni vodi so različni ljudje poizkušali svojo srečo, delati zaslužke mnogokrat na škodo dotične države same. Zgodilo se je tako, da se je v lastni c rzavi rada hvalila valuta kake druge države. Predvsem seveda v želji, da se na ta način napravi boljšo kupčijo. V naši mladi državi smo imeli prav posebne skrbi, ker je bila država no-va. in ker so nastale popolnoma nove prilike za ogromni del naše kraljevine. Kolebanja valute je bilo pri nas dosti v-se do leta 1925. Država si je v tem času seveda kakor drugod prizadevala, da utrdi vrednost denarja in pripravi prebivalstvo do zaupanja domačega denarja. Priznati se mora, da se je v naši državi to izborno posrečilo skupnemu prizadevanju vlade in Narodne banke. Od leta 1925 je naš denar stabilen in varen kakor malo-'katera druga valuta. Lani na jesen so na Dunaju iskali naše »jurje«, ker so bežali pred šilingom, kateremu -niso zaupali radi grozečih notranjih nemirov. Tudi pri drugih sosedih vedo, da je naš denar dobro zasnovan, toda boječih in plačljivih ljudi se vedno dobi tako tudi v zavarovalni stroki, posebno tedaj, dokler se ni pri na-s stabiliziral dinar. Pa tudi vsa zadnja leta so strašili ljudi pred negotovostjo denarja irt nagovarjali, da sklepajo zavarovanja v takozvanih zlatih dinarjih, ki jih naša novčna uredba sploh ne pozna, odnosno so priporočali zavarovanja v tujih valutah. Zavarovalna stroka je gospodarsko jako važna in je naravno, da se s takimi kupči jami na-reja v kritičnih časih lahko velike ne-prilike mestom, ki imajo skrbeti za varnost denarja. Tako motno delo, z izgledom na pridobitek in ker gre za •dvojni denar in navadno za dvojni zaslužek, je posebno nevarno, ker se 'zanaša brez resne kontrole v nepoučene kroge nezaupanje. Tako naše-petano obrekovanje vrednosti domačega denarja more biti res nevarno. vlada je temu vprašanju že leta 1922 posvetila svojo pozornost in je lakrat izdala naredbo, iki pravi, da mora biti zaverovana vsota izražena edino v domači valuti. Tudi pozneje v letu 1923 je vlada podkrepila to svojo odredbo s strogim nalogom, da se smejo zavarovalne police izdajati sa-tno v narodnem jeziku in da mora biti vsota zavarovanja označena v polici v domači valuti. S tem je vlada v zavarovalni stroki naravnost prepovedala vsako valutno manipulacijo, ki omalovažuje domačo valuto in daje tudi možnost za različna nesporazum-Ijenja, ki nastanejo ob poteku zavarovanja posebno, ker zlate valute, kakor rečeno, naša novčna -uredba sploh ne pozna. Vsled tega more en zlat dinar značiti vrednost kvečjemu 1080 dinarjev v papirju. Naravno je, da se vsaka država, ki ima kaj ponosa v s«bi. odločno postavlja v obrambo za svoj nacionalni denar. V tem pogledu bi želeli pri nas celo več energije, kakor jo je bilo dosedaj opažati proti nekaterim krogom, ki izkušajo z nedopustnimi manipulacijami premamiti ljudi in jih prepričujejo, da je zavarovanje v zlatih dinarjih kaj drugega nego zavarovanje ustrezne vsote v papirnatih dinarjih. Posebno je opažati tendenco po zavarovanjih v zlatih dinarjih pri inozemskih zavarovalnicah, za katere pomenja zavarovanje v zlatih dinarjih zavarovanje v njihovi lastni valuti. S tem se obidejo stroga določila, ki prepovedujejo drugačna 'zavarovanja nego v domači valuti. Tako prikrito vzbujanje omalovaže- Devizni promet v Italiji popolnoma prost, O veliki izpremembi v italijanski finančni i-n valutni politiki smo že poročali. Odločen korak, ki ga je napravila nedavno italijanska vlada, je vzbudil opravičeno pozornost in je važen tudi za inozemstvo, -pa je zato potrebno, da se z novimi deviznimi ukrepi v sosedni državi podrobneje upoznamo. Po dekretu, ki ga je 13. t. m. izdal italijanski mioisterski svet na predlog finančnega ministra in sporazumno z guvernerjem italijanske Narodne banke, je v Italiji vzpostavljena sloboda trgovine z devizami. Tako je končana dolga doba najrazličnejših deviznih omejitev, raznih mer za okrepitev lire, ki so seveda več ali manj prečiti morale slo-bodno dispozicijo. Merodajni finančni krogi so sedaj smatrali finančni in valutami položaj v Italiji za tak, da je liro smatrati tudi -za daljno bodočnost v svoji zadnje-letni višini za tako sigurno stabilizirano, da zaščitne naredbe niso več potrebne. Ne more biti dvoma, da je mednarodnemu plačilnemu in naka-zilnemu prometu s tem mnogo ustreženo, ker veliki promet grdo gleda vsaike ovire v dispozicijah. Osobito Anglija ne gleda rada omejitev. Težave pri inozemskih plačilih za vojne dobave v toku druge polovice svetovne vojne so zahtevale prve omejitve v deviznem prometu. Predvsem so te omejitve zadele devize, dobljene pri izvozu svile, nato devize prihajajoče od uvoza blaga za Španijo, državo, katera je imela tedaj dokaj visoko valuto. Predpisi za omejitev deviznega prometa so se postopno množili in je bilo leta' 1917 celo potrebno uvesti devizni monopol države, ki je trajal vse do spomladi 1919, ko je Amerika, po končanih vojnih operacijah, ukinila vsa denarna sredstva, koja je dajala Italiji na -razpolago za vzdrževanje tečajev na New York. Sledila je perijoda velikih denarnih težav, težkih bojev za liro, ki so zahtevali vedno strožje varnostne odredbe. V znanem programa tičnem govoru, ki ga je imel predsednik italijanske vlade Mussolinni avgusta 1926 v mestu Pesaro, so bile že določene tudi glavne smernice za bodočo denarno politiko Italije. Začela se je nova doba v zgodovini italijanske lire. Z vsemi sredstvi se je država lotila pobijanja spekulacije z liro, vrgla je ob tla drzne špekulante, ki so trpeli velike izgube pa se je končno definitivno 21. decembra leta 1927 določila vrednost lire napram zlatu. Lira je dobila s tem trdno podlago, omogočena ji je bila samoobramba, kakor vsem drugim valutam, fundiranim na zlati podlagi. Iz vanja domačega denarja in zakrito rušenje zaupanja, katero vživa ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu, mora v našem lastnem interesu prenehati. Vprašanje zavarovanj v zlatih dinarjih se je v naši javnosti v zadnjem času v strokovnih in gospodarskih listih že ponovno načelo. Vse razprave o tem vprašanju so edine v tem, da je spekuliranje na nepoučenost gotovih krogov v tej smeri nedopustno in da je skrajni čas, da merodajni faktorji preprečijo ne le v interesu domače valute in državnega prestiža, temveč tudi v interesu domačih ljudi, zavarovanja v takozvanih zlatih dinarjih. razlogov previdnosti se pa itak ni hotelo takoj Vzpostaviti tudi devizne svobode. Kočljivo je -po vojni vsepovsod to vprašanje, pa je bila posebna opreznost in čuječnost brez-dvomno na mestu. Sedaj so merodajni finančniki smatrali, da so odpadli vsi taki oziri, ker vidijo, da se po italijanski valuti vedno povprašuje v Londonu in v New Yorku. Obenem z dekretom, s katerim se uvaja prostost v devizni trgovini, je izdala vlada še dva važna zakona, ki dopolnjujeta ta dekret. Prvi ukinja obstoječo prepoved izvoza kovanega denarja in deviz plačljivih v inozemstvu v zlatu, drugi podaljšuje za dobo treh let, to je -do konca leta 1933 veljavnost dekreta z dne 28. marca I. 1929, ki dovoljuje posebne olajšave za posojila in plasiranje obligacij v inozemstvu. — Dajanje posojil v inozemstvu je 'bilo pod tesno kontrolo mnoga leta v prid potrebam laškega gospodarstva vseh strok. Treba je ob teh znamenitih ukrepih priznati objektivno, da so to dalekosežne odredbe tehtovite važnosti, ki predstavljajo viden mejnik v italijanski denarni in finančni politiki. JUGOSLAVIJA IN ALBANIJA. -V zadnjem času se javlja v Albaniji živahno -zanimanje za mnoge jugoslovanske produkte. Iz poročil, ki prihajajo na jugoslovanske gospodarske organirzacije, je razvidno, da se poleg izrecno industrijskih predmetov na albanskem trgu dobro prodajajo tudi sledeči predmeti: okensko in vboklo steklo, žeblji, cement, papir vseh vrst, hrastove rulete, železna hišna oprava, posoda iz porcelana in emajla, usnje, blago za obleko, dežniki, palice, klobuki, prepro-ge, sladkor, imo-ka, milo, parfumerije. Producenti, ki bi hoteli prodati -svoje izdelke na albanskem trgu, morajo predložiti prej blagovne vzorce. Albanec je že od nekdaj zelo previden, česar -mu spričo metod bivše turške vlade tudi zameriti ne -moremo. Naslovi trgovcev v Albaniji so interesentom na vpogled tudi v pisarni Zbornice za TOI. * * * MORSKE RIBE IZ JUGOSLAVIJE V NEMČIJO. Te dni bo odpotoval zastopnik Zveze jadranskih ribičev v Hamburg, da stopi tam z interesenti v stik glede prodaje naših nasoljenih morskih rib. Če bi nemškim interesentom ne ugajal naš način na-soljenja, bo poklicala zadruga strokovnjaka iz Hamburga v Split, da uvede naše ribarske zadruge v način nasolje-nja, ki odgovarja nemškim željam. * * * Otvoritev mednarodnega prometa z nakaznicami, odkupnimi paketi in pisemskimi pošiljkami Z ozirom na mnogobrojna vprašanja, ki ismo j-ili prejeli iz trgovskih krogov -in z ozirom na važnost mednarodnega poštnopaketnega, nakaszni-škega in pisemskega prometa za naše trgovske kroge, objavljamo danes v celoti predpise za mednarodni promet z nakaznicami, odkupnimi paketi in pisemskimi pošiljkami, ki se otvori prihodnji torek. Minister za gradbe je z naredbo št. 4512 od 5. februarja 1930 odobril, da se s 1. aprilom t. 1. uvede mednarodna nakazniška 'in odkupna služba za pakete -in -pisemske pošiljke in sicer za enkrat samo v prometu s francosko, nemško, avstrijsko in češkoslovaško državo. Za sedaj je dovoljen promet samo z navadnimi poštnimi nakaznicami. Brzojavne nakaznice niso dovoljene. Naštete države smejo z eno nakaznico poslati v našo državo največ 3000 dinarjev. Iz naše države se smejo pošiljati nakaznice v valuti naslovne države, to je v Nemčijo v nemških markah (Riechsmark), v Francijo v francoskih frankih, v Avstrijo v šilingih (Schil-1-ing) in v Čehoslovaško v čeških kronah in sicer za vsako državo največ do 3000 Din z eno nakaznico. Predpisno izpolnjeno mednarodno nakaznico oranžne barve mora predati pošiljatelj hkrati z odgovarjajočim zneskom v dinarjih. Nakazani znesek mora biti napisan v številkah in z besedami v francoskem jeziku. Od preračunane dinarske vsote je treba še izračunati 1% za ažijo in ugotoviti nakazniško pristojbino. l/o za ažijo od vplačane vsote in nakazniško pristojbino mora plačati pošiljatelj. V pojasnilo sledi primer: Nekdo pošilja 325 francoskih frankov z nakaznico za Pariz. Na dan predaje nakaznice velja n. pr. borzni kurz za 100 frankov 223-74 Din. Znesek, ki ga mora pošiljatelj plačati v dinarjih, se izračuna na ta način, da se nakazani znesek 325 frankov pomnoži s ikurzno vrednostjo 223-74 Din, dobljeni produkt pa deli s 100: 325 X 223-74 650 650 975 2275 1300 72.715-50 : 100 je 727 15 Oin. Od zneska 727-15 Din se še izračuna 1 % za ažijo, to je 7-27 Din in nakazniška pristojbina po točki 7, to je 6-50 Din. Nakazniške pristojbine se plačujejo po sledeči tarifi: do 100 Din . . . 3-— Din od 100—200 Din ’ . . . 3*50 Din od 200—300 -Din . . . 4-_ pjn od 300—400 Din . . . 4^0 Din od 400—500 Din . . . 5 — Din potem pa za vsakih 100 Din ali del te vsote še po 0-50 Din. Nakaznice, ki prispo iz -tujih držav, s katerimi ima naša država nakazni-ški promet, morajo biti izpolnjene v dinarjih in parah. Ako so tudi v ostalem predpisno izpolnjene, se izplačujejo po predpisih za notranjo službo. Pošte, ki izplačujejo nakaznice na domu, pobirajo pri izplačilu medna- Občni zbor Gremija trgovcev v Brežicah. V četrtek, 27. t. m., se je vršil v gre-mijalni sobi v Narodnem domu občni zfaor Gremija trgovcev v Brežicah. Po pozdravnem nagovoru, v kate-rem je gremijalni načelnik g. Anton Umek v kratkih potezah očrtal zgodovino gremija 'kot naslednika 1. 1888. ustanovljene Trgovske zadruge, je v zanimivem poročilu podal obris gre-mijalnega delovanja v preteklem letu. Gremij je posvečal tudi v lanskoletni poslovni dobi vso pažnjo interesom svojega članstva, zlasti v trgovsko-pravnih zadevah, krošnjarstva in trgovskega naraščaja. Po prečitanju zapisnika lanskoletnega občnega zbora je -podal istotako načelnik g. Anton Umek izčrpno tajniško poročilo, ki navaja, da je štel gremij koncem preteklega lota 173 članov, 62 pomočnikov in 59 vajencev. Vodja trgovsko nadaljevalne šole je poslal pismeno poročilo o itrgavelki nadaljevalni šoli, v katerem omenja, da se je radi premajhnega števila vajencev otvoril v letošnjem šolskem letu le drugi razred, prihodnje leto pa bo otvorjen prvi razred. Poročilo omenja nadalje, da je uspeh v šoli zadovoljiv. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Gregl. Poročilo izkazuje Din 39.445-25 dohodkov in Din 28.778-34 izdatkov ter premoženja koncem pretekle poslovne dobe Din 10.666-91. G. blagajniku se je soglasno podelil ab-solutorij, nakar je sledila razpirava o proračunu za tekoče leto, ki izkazuje 26.100 Din dohodkov in 28.850 Din izdatkov. Gremijalna doklada je ostala neizpremenjena. Tajniik Zveze trgovskih gremijev g. I. Kaiser je poročal nato o trgovin-i skem položaju in važnejših akcijah, ki jih je podvzela Zveza v korisit tr-i govstva. Apeliral je na stanovsko za-; vest trgovstva, ki naj se v borbi za : svoje interese tesneje oklene svojih stanovskih organizacij. Pri volitvi delegata za zvezni občni zbor je bil soglasno izvoljen gremij. j načelnik g. Anton Umek. ! Vršile so se nato volitve gremijal-' nega načelstva in so bili soglasno izvoljeni: za načelnika dosedanji načelnik g. Anton Umek, za prvega podnačelnika g. Vidmar, za drugega podnačelnika g. Cimperšek, za odbornike gg.: Kastelic (Sevnica), Jeriček in Strgar iz Rajhenburga, Lapuh (Dobova), Verstovšek, Gregl in Grabnar iz Brežic ter Črnoga iz Zdol, za namestnike gg.: Šetina, Zagode, Dernač in Sušelj ter končno za računska preglednika gg.: Ban in Vrenko. Pri »Slučajnostih« se je razpravljalo še o krošnjarstvu in odpiranju ter zapiranju trgovin, nakar je načelnik g. Anton Umek po 12. opoldne zaključil zborovanje. Izprememba razdalj vsled otvoritve nove proge Rogatec—Krapina. Vsled otvoritve nove železniške zveze Rogatec—Krapina so se razdalje za odpremo blaga iz bivše mariborske oblasti proti Hrvaški bistveno zmanjšale. Železniška direkcija objavlja sedaj lizpremembe, ki so nastale v daljinarju in ki znašajo v relaciji Zagreb gl. kol. in Sava, kakor sledi: rodnih nakaznic pristojbino za izplačilo na domu po točki 11 tarife za notranjo poštno službo. Nakaznice, ki se vračajo iz naslovne države ikot neizplačane, se izplačajo pošiljatelju, kateremu se povrne tudi 1% za ažijo, ki ga je plačal pri predaji nakaznice. Pošiljatelj lahko zahteva vrnitev predane nakaznice ali izpremeni nje naslov, ako izpolni pogoje, ki so predpisani za pisemske pošiljke po členu 45 mednarodne konvencije (stran 24), oziroma po členu 35 pravilnika za notranjo službo IV. del. Razpolaga lahko z nakaznico vse dotlej, dokler ni izročena ali izplačana naslovniku. Mednarodne nakaznice se smejo na naslovnikovo ali pošiljateljevo zahtevo pošiljati za naslovnikom od pošte do pošte, pa naj bo v naši ali tuji državi, s katero ima naša država na-kamiško službo po predpisih člena 19 mednarodne pogodbe o poštnih nakaznicah. Nakaznice, M so medostavljive iza-to, ker so jih naslovniki odklonili, ali ker so naslovniki nepoznani ali neznano kam odpotovali, ali morda odpotovali v državo, ki z našo državo nima nakazniškega prometa, se morajo talkoj vrniti sprejemni pošti. Za poizvednice mednarodnih nakaznic je treba plačati pristojbino 6 Din. Poizvednice se pošiljajo neposredno naslovni pošiti tuje države. Poizvednice, ki prihajajo iz tujih držav, se po rešitvi vračajo prejemmi tiošti. Negativno rešene poizvednice se pa morajo poslati kontrolnemu odelenjiu ministrstva za gradbe. Priporočene odkupne pisemske pošiljke se smejo pošiljati v Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško do najvišjega odikupnega zneska 3000 dinarjev za eno pošiljko. Obratno se lahko tudi iz navedenih držav v našo državo pošiljajo priporočene pošiljke z odkupnino do naj-vitjoga odkupnega zneska 3000 Din za eno pošiljko. Obratno se lahko tudi iz navedenih držav v našo državo pošiljajo priporočene pošiljke z odkupnino do naj-višjega zneska 3000 Din. Odkupne pisemske’ pošiljke morajo biti tako opremljene, kakor to predpisujejo členi 25 do 35 (stran 59 in 62) mednarodne stockholmske konvencije (oz. čl. 28 do 40 londonske konvencije, ki bo stopila v veljavo dne 1. julija 1930). Pri predaji odkupne pisemske pošiljke mora pošiljatelj poleg redne pristojbine za težo in priporoko plačati še stalno pristojbino po 4 Din za pošiljko in nakazniško pristojbino po Ve %, to je: do 100 Din 0 50 Din od 100-200 Din 1 — Ddn od 200-1-500 Din 150 Din od 300—400 Din 2-— Din od 400—500 Din 2 50 Din nadalje pa za vsakih 100 Din ali del tega zneska po 50 par. Te pristojbine se morajo nalepiti na pošiljke v poštnih frankovnih znamkah. Na odkupno pošiljko se mora takoj pri predaji pritrditi odkupna nakaznica zelene barve, ki jo mora izpolniti pošiljatelj. Odkupne zneske iz tujih držav prispelih priporočenih pošiljk morajo pošte preračunati na našo valuto po dnevnem kurzu beograjske borze. Od ugotovljene dinarske vsote se izračuna še 1% za ažijo. Prejemnik odkupne pošiljke mora torej plačati odkupnino v dinarjih in še en procent od odkupnine. S tema zneskoma se obremeni prispela pošiljka v obliki ulomka v knjigi došlih priporočenih odkupnih pošiljk (O. br. 39) na za to določenem mestu (na dostavnici v knjigi). N. pr.: Znesek: odkupnina . . . 100-20 Din 1%..................... 1-— Din skupaj 101-20 Din V mednarodnem prometu z navedenimi državami se smejo pošiljati odkupni paketi do najvišjega zneska 3000 Din (glej točko 17). Odkupni paketi se predajo pošti a Bisltrica — Zagreb Brezno—•Ribnica — > Cirkovce — > Draža Vas — > Drž. granica kod Št. lija — » Fala — > Gabrole Grobelno . ». Hajdina » Hoče Kostrivnica—Podplat » Limbuš — > Loče » Maribor gl. kol. ■» Maribor Kor. kol. » Mestinje — Orehova vas—Slivnica > Pesnica » Poljčane Ponikva » Pragersko — » Rače—Fram > Radana vas Rogaška Slatina — » Rogatec » Ruše » Slovenska Bistrica > Slovenska Bistrica mesto » Slovenske Konjice » Stranje > Sv. Lovrenc na D ra v. polju Sv. Lovrenc na Pohorju » Sv. Vid pri Grobelnem Št. Ilj * > Šmarje pri Jelšah Zreče čltajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. posdbno odkupno spremnico (spro-vodnim listom). Za spremnico se plača 50 par. Pošiljatelj mora spremnico in z njo združeno odkupno nakaznico pred-pisno izpolniti. Odkupni znesek mora biti na spremnici in nakaznici napisan v dinarjih. Pri predaji odkupnega paketa mora pošiljatelj poleg rednih pristojbin za težo in vrednost plačati še 4 Din stalne pristojbine in nakazniško pristojbino po točki 19. Vse navedene pristojbine se nalep-ljejo na spremnico v postnih frankovnih znamkah. gl. kol. in Sava od 176 na 168 > » » » od 203 na 195 > » » od 154 na 146 » » » od 146 na 138 » » ». od 185 na 177 » » » > od 1186 na 178 > » > > od 152 na 144 > > od 115 na 107 » » » cd 159 na 156 > od 160 na 152 » » od 133 na 89 > » » » od 174 na 166 > » > > od 143 na 135 > » > > od 167 na 159 > > » > od 170 na 162 » 3> » od 132 na 90 » » » od 157 na 149 » » > od 174 na 166 > > » » od 135 na 127 > » » > od 119 na 111 » » > od 149 na 141 » > > od 155 na 147 » s\ » od 154 na 146 > > od 140 na 82 > > > » od 147 na 75 » » > od 181 na 173 » » » od 142 na 134 > » > » od 146 na 138 > » od 150 na 142 » » > od 128 na 94 » » > od ,157 na 149 > » > > od 193 na 185 » » > > od 118 na 104 » » » > od 182 na 174 » » od 124 na 98 » » > od 156 na 148 Največje znižanje beleži največje zmanjšanje kilometraže 72 km, pa tudi vsem ostalim postajam na rogaški progi se je daljina zmanjšala za povprečno 40 km, kar bo za industrijo v teh krajih velikega pomena. Postajam na glavni progi ter na koroški progi se je znižala oddaljenost za okroglih 10 km tako, da se je za vse zmanjšal vozarimski stavek v tej relaciji, kar bo gotovo ugodno vplivalo na razvoj blagovnega prometa. Izvirne francoske pastilje proti prsnemu prehladu nahodu, »rlobolu, »natju krhlja akutilm In kroničnim ka-ttriem. htip<. Influenci, naduhi. Prodajajo vse lekarne in drogerije. &4vdu Glode ponudb za dolgoročna posojila, id prihajajo v zadnjem času iz inozemstva, se opozarjajo interesenti od merodajne strani, naj bodo 'zelo previdni. Za novo organizacijo borz dela je izdal minister za socialno politiko zadevne predpise. Za porotninarstvo se javlja pomnoženo zanimanje med kmečkim prebivalstvom Srbije. Skupina beograjskih interesentov bo zgradila v najbližaijem času \ ec modernih velikih naprav iza rejo perotnine. Gledo zgradbe pristaniških naprav ob dolnjem teku Donave bo razpravljala 1. aprila beograjska Zbornica. To vprašanje je zelo važno. Izvoz surovin iz Jugoslavije v Skandinavske države je bil po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo v preteklem letu glede vrednosti za 30 odstotkov večji kot v letu 1928. Zlasti se je dvignil izvoz žita. Glede nove sladkorne tovarne v Skop-lju poročajo, da bo zgrajena v Ajvatov-cu, 2 km proč od Skoplja. Ustanavlja jo neka jugoslovanska skupina. Vodna zadruga v Bezdanu je pričela z deli ob tamošnjein bregu Donave in jih hoče dovršiti letos do Apatina. Stroški ,so proračunjeni na 10 milijonov Din. Srbska banka d. d. v Zagrebu izkazuje iza preteklo leto čisti dobiček 10 milijonov 484.000 Ddn in izplačuje dividendo 14 Din 'Za delnico. Hranilne vloge so narasle za 33 na 453 milijonov dinarjev, rezerve znašajo 28"5 milijonov dinarjev. Beta d. d. se imenuje z glavnico 2'A milijona dinarjev v Beogradu ustanovljena družba za izkoriščanje črnogorskih gozdov. Na ustanovitvi je interesi raj la Franoosko-srbska banka. V svrho izdelovanja in prodaje mlekarskih produktov je bila ustanovljena v Vel. Bečkereku delniška družba z osnovno glavnico dveh milijonov dinarjev. Nad 70 odstotkov sladkornih tovarn na Kuhi zahteva polno obnovo proste produkcije in trgovine s sladkorjem. Amoriški jekleni trust izkazuje za preteklo leto 195-45 milijona dolarjev čistega dobička, skoraj y,a 70 milijonov več kot za leto 1928. Hapag in Severonemški Lloyd sta se spojila v eno družbo; tako poroča >Vos-sische Zeitung«. Bomo seveda še pisali! General Motors izkazuje za preteklo leto čisti dobiček 247-4 milijona dolarjev, za 26-2 milijona dolarjev manj kot v letu 1928. Uvoz rokavic v U. S. A. je dosegel v preteklem letu s 16‘A milijoni parov rekordno višino in je bil za pet milijonov parov ali 44% večji lcot v letu 1928. Produkcija v ruhrskem premogarstvu pada; v februarju je bila z 8,250.000 tonami ali z dnevnimi 340.000 tonami za 12-41 odstotka manjša kot v lanskem februarju. Ceno kavčuka v Nizozemski Indiji so znižali zopet za 3 dol. cente pri 1 kg. Angleški premog je sedaj zelo poceni; v nekem belgijskem razpisu so stavili Angleži najcenejše ponudbe, za 10 do 33 frankov (po kvaliteti) pri toni manj kot prej. Agrarno carino v Nemčiji je državni zbor zvišal, kar so že itak pričakovali. Torej ni pomagala nobena intervencija. Kredit za rumunsko poljedelstvo v znesku dveh milijard lejev je dovolil rumunakemu Zavodu za agrarne kredite mednarodni konsorcij, ki mu pod vodstvom zavoda Banque de Pariš et des Pays-Bas pripadajo nekatere angleške in inozemske banke. Prevzemna cena za sladkorno peso v Češkoslovaški je za leto 1930/31 po dogovoru producentov in industrije definitivno določena na na Kč 14-70 za 100 kg. Glede dogovorov med tvrdko Steyr in Fordom, se poroča od avtentične strani, da se je vršil le en sam razgovor, k namenom ugotovitve, če bi se mogli v Steyru izdelovati nadomestni deli na Fordov račun. Mednarodna družba spalnih vagonov bo razdelila letos zopet dividendo 20 belgijskih frankov, čeprav je njen čisti dobiček narasel od 122-3 na 142-5 milijona frankov. Trajen vir Ra:pečvrho elektrifikacije Poljske je bil ustanovljen te dni nov sindikat, ki mu pripadajo pariški, newyor-ški, londonski in belgijski denarni zavodi, poleg tega pa vsi veliki poljski premogovniki izven Harrim&Hovih interesov, tako predvsem rudnik v Sosnovi-cah, ki ga vlada kontrolira. Nova ustanovitev, ki se imenuje Poljaki elektrifi-kacijski sindikat, ima mnogo izgleda, da bo s pomočjo vlade prekrižala Harriima-nove načrte. Kako hočejo Nemoi pomagati cinku. V seji nemške skupine bivše mednarodne zveze cinka so zastopali stališče, da še nemška podjetja ne morejo vživiti v omejitvene odredbe. Nasprotno bi se pa obvezala, da v dveh letih ne bodo pomnožili produkcije, če odtali evropski in prekomorski producenti svojo produkcijo omejijo. Predlogi nemške skupine merijo na to, da bi se vpeljala carina 60 mark za 100 kg cinka, s pogojem, da se bo ta carina pobirala tako dolgo, dokler ostane povprečnost cinkovega tečaja pod 22 funti. Brž ko se povprečnost dvigne, bi se carina spremenila ali pa bi ee sporazumno z drugimi producenti odredili drugi ukrepi. Rekordna vožnja »Europe«. Novi 11 eniški parnik »Europa« je potreboval .za pot od pristanišča Chenbourg na Francoskem do vhoda v kanal Ambro« pred newyoršikim zalivom 4 dni, 16 ur in 48 minut (;po drugih poročilih 3:17:06). S tem je »Europa« iprelkosila rekord svoje posestrime »Bremen« za 54 minut; in to kljub temu, da je bil kapitan Johnson vsled slabih vremenskih rami er prisiljen do daljše poti in da stroji niso delali s polno močjo. Povprečna hitrost je znašla 27-91 milj na uro proti 27-72 miljam ladje »Bremen«. 27-91 milj je 51-7 km. Ladja je last »Severoneimškega I>loy-da«, ki se je prav te dni spojil s »Ha-pago«. S to svojo prvo vožnjo si je »Eu-ropa« priborila »Modri trak«. Prvič si je osvojila ta trak pred 100 leti angleška ladja »Savannah«, ki je vozila od Newyorka do Cherbourga 26 dni; uir (takrat še niso šteli, kaj šele minute. »Savannah« je vsebovala 300 ton, »Europa« pa jih ima nad 51.000. Seznam lastnikov »Modrega Iraka« je precej kratek: Najprvo »Savannah«; leta 1840 angleška ladja Britania«, 14 dni; 1. 1869 ameriška ladja »Citz of Pariš«, 8 dni; 1. 1890 angleška ladja »Luo-cania«, 7 dni, vsebina že 12.000 ten; leta 1897 nemški Lloydov brzoparnik »Kaiser Wilhelm der Grofje*, 6 dni; 1. 1903 nemšiki Hapag parnik »Deutechland«, 5 dni in pol; 1. 1907 angleška »Maureta-nia«, 5 dni in par ur. Tik pred vojsko je bila nemška ladja »Kroniprinzessin €acilie« hitrejša kot »Mauretania«, a njenega rekorda Angleži niso hoteli priznati in je ostala »Mauretania« lastnica rekorda prav do prošlih dni, ko ji ga "je vzela »Bremen«, prva ladja, ki je prevo-. zila pot Cherbourg—Ne\vyork prej kot v 5 dneh. Sedaj ga ima »Europa«. Beremo, da hoče prekositi »Europa« poJeti svoj lastni rekord in priti pod 4 dni. To bi pomenilo povprečno hitrost 31 milj ali 57-5 km, česar marsikakšen avto na navadni cesti ne spravi skupaj. Doslej so postale žrtve borbe za »Modri trak« tri ladje: angleška »Oregon«, ameriška »Arizona« in 1. 1911 angleška »Ti-tanic«, vse tri v megli ob ledeni gori. Tečaj 28. marca 1930 PoTpra- šeranje Din Ponudba Din BBVIZH: Amsterdam 1 h. foid. . . Berlin IM.... 13-50 22-72 13-53 7*fiQC7 Bniaalj 1 bejga ... Budimpešta 1 pragS . . Curih 100 fr 1 1 ‘l 1 9-8877 109590 7-9931 275-44 56-505 221-62 168-19 296-77 Dunaj 1 iilinf London 1 funt Mewyork 1 dolar Pari* 100 fr 7-9631 Praga 100 krom Twt 100 Ut 167-39 PRED KONGRESOM ZADRUŽNIKOV. Glavna zadruga za poljedelski kredit bo imela svoj letošnji kongres v Beogradu v veliki dvorani novega vseučilišča dne 31. marca. Ker združuje ta organizacija nad 12.000 krajevnih zadrug iz vseh krajev naše domovine z nad 100 tisoč člani, bo letošnji kongres lepa manifestacija našega zadružnega življenja in delovanja. Nadalje je treba naglasiti pomen tega kongresa za privzgojo in poglobitev nacijonalne zavesti ter zavesti državnega in narodnega edinstva v širokih krogih našega kmečkega prebivalstva, ker se bodo tega kongresa udeležili zastopniki kmečkega prebivalstva iz vseh krajev naše domovine. Poleg poslov o glavni zadrugi se bo kongres letos bavil s temi gospodarskimi vprašanji: Zavarovanje proti boleznim in poškodbam na kulturnih rastlinah, način in organizacija pobijanja iteh bolezni, pospeševanje narodnega zdravja, perutninarstvo in živinoreja na malih posestvih. * * * PETROLEJSKI BOJ. Nova pogodba med Standard Oil in ruskim sindikatom nafte je v nasprotju z dogovorom, ki sta ga sklenili I. 1928 Deterding in Standard Oil. Deterdingo-va družba Royal Dutch Schell označa postopanje ameriške družbe kot nečeden poskus za osvojitev raznih važnih trgov, .ki niso v oikiviiru njenih prodajnih okrajev. Royal Dutch Shell se bo borila' proti tem poskusom z vsemi sredstvi. V tem težkem boju se bo posebno učinkovito izkazala njena tradicionalna politika, usmerjena na kolikor mogoče veliko ojačenje finančne kapacitete in njene obratno tehniške in poslovnoorganiza-torične strukture. Mi ipravimo: Se ni treba nič bati, se bodo že ob pravem času sporazumeli. * * * KONTROLA BANK V GRČIJI. Ia Aten poročajo: Vsled številnih kon-kuraov denarnih zavodov pripravlja vlada aakon o kontroli bank. Na temelju tega zakona naj se izvrši postopna likvidacija malih bank za zaščito malih vlagateljev. Neki zakon iz leta 1926 določa miniimalne rezerve za banke; določbe tega zakona bodo sedaj razširili in poostrili. Pri mestih razlikujejo banke po tem, koliko ima dotično unesto prebivalcev. Triiu poro čila Mariborski trg dne 22. marca 1930. Trg je bil kakor običajno zelo dobro založen, kakor tudi obiskan. Špeharji so pripeljali iz 14 občin na 56 vozeh 163 zaklanih svinj, 1 telico, 3 teleta, 100 kg črevene masti, 40 kg jeter in pljuč in 50 kg svinjskih želodcev na trg. Razen tega so pa kmetje pripeljali 23 z zeljem, krompirjem in čebulo in 2 s sadjem naložena voza na trg. Perutnine je bilo okoli 400, domačih zajcev 30 in 5 koz-ličev na trgu. Cene so bile običajne, kakor pretečeni teden. To pot je bilo tudi dosti lončene in lesene robe, katera se je prodajala po Din 1—100 za •komad. — Posebno mnogo je bilo videti lesenih grabelj, ki so se prodajale po Din 7 do 9, lesene vile pa po Din 10 do 14 za komad. Sadna drevesca, kakor jabolka, hruške, breskve, češplje, črešnje, marelice, ribezel itd. .so se prodajali po Din 12—25, razne korenine pa 1-50—2 Din za komad. Cene drugim živilom so ostale iste, kakor so bile pretečeni teden. Tudi pri sadju ni bilo nikake izpre-membe. — Morskih rib to pot ni hilo, ker je bilo morje preveč viharno. (Veletrgovina w Sl. <šarabon v Jljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. JEastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na raspolaf. ‘Gelefon it. 2666. Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 4 vagonov moke. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 10. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg strojnega olja in 4 komadov ležajnih bokov; do 17. aprila t. 1. pa glede dobave 15.000 kg tračnic. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 17. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1400 kg jedilnega olja in 3000 kg masti. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 16. aprila t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave 2200 metrov črnega suk-na. — Dne 22. aprila t. I. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 10.000 kg pisanega bombaža za čiščenje, 500 kg belega bombaža in 2000 kilogramov belih krp. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice /a TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) P U C H < KOLESA Z 0) -J 5 CD § “ig Ož > 0 < o Z“■ O SVETOVNA ZNAMKA SO IN OSTANEJO NA PRVEM MESTU PLAČLJIVO TUDI NA OBROKE mm TISKARNA Merkur TRG.-IND. 0. D. LJUBLJANA Gregorčičeva «1.23. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t. d. Knjigoveška dela izvršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI Od dobrega najboljši je samo GltlZHEl-lDLEK-KAISEII Šivalni stroj in kolo elegantna Izvedba • najbolj!! matarl|al URANIA pisalni stroji t 3 velikostih Novost: Šivalni stroj kot damska pisalna misa Samo pri Jož. Petelinčku Ljubljana, Telefon Int.2913 Zmerne cene, tudi na obroke Brzoiavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon štev. 2263 INT. KRISPER COLONULE Lastnik: Josip Verlič Veletrgovina kolonijalne Zaloga Špirita, raznega robe - Velepražarna žganja in konjaka - kave - Hlini za dliave L J U D L J H N H Mineralne vode - • • Tol na postrolba DUNAJSKA CESTA 33 Conlki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CBNAH: 8ALDA-KONTE ODJEM ALNB ŠTRACE " KNJIŽICE JOURNALE RISALNE SOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. x)\NOC£f w tovarna W vinskega kisa, d. z o. zH Ljubljana nudi najflnejil in najokusnej« namizni kis Iz pristnega vina. Tehnlino in hlgiJenlCno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. Ljubljana, Dunajska cesta le, a. nadstr. ;> Zahtevajte ponudb« I "t' Ureja dt. IVAN PLESS. - Za Treovako - luduitrljeko d. d. »MERKUR« kot Udajatalja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.