Št. 7.
V Trstu, sabota 12. aprila 1879.
Tečaj IV/
.Edinost* izhaja vsako drugo In Četrto s»t>ota vsakega meseca in *elia za Trst »se leto gl. '2 kr.— zunaj Trstu po posti vse teto . 2 „ 40 » » • polu leta ,20 , , , četrt „ , — . 70 Za oznanila, kakor tudi za .poslanice* se plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. ne se tiska 1 krat 7 . , , » 2 krat 6 . , . „ 3 krat Za veče črke po pro«toru.
Posamezne številke §e dobivajo
po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošti, pod obok » m tik Kalistrov« hiše, na IJelvederu pri g. Bcrtolinu, V okolici i Na Opčinah t loteriji, na Prošeku pri g. ttorjiipii, v Bar-koli pri g. Ani Taknn in v Bazovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Suncin M. Magdaleni zg. J. Jezu.
Naročnina in vsa pisma naj se pošiljajo uredništvu » Trstu , Via Ponte nnovo N.° 1 — 1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„V edinosti je moč"
Po vročem boji.
Pred bitko pri Trafalgar, je angleški admiral Nelson na svojo ladijo poklical vojvode, pri tej priliki jc dvignol vašo, napil hrabrosti mornarici ter zlil polovico čase v mo/je z besedo: „Ta element bodi nam danes ugoden in pripomo/.i našej zmagi".
Enako se je godilo ▼ okolici na večer pred volilno bitko; dvignol je naš urednik čašo pri nekem vrlem narodnjaku ter napil prihodojej zmagi: Bodi nam ugoden jutra-jšnji dan, in ti očetnjava, po kterej so častno korakali naši pradedi, tudi ti vzemi naš nazdrav. Vse se je oddahnolo in navdušilo, vtfe se je vredilo za drugi dan ter pripravilo za bitko. Ko napoči osodopolni dan, vsak je bil v določenem času na določenem mestu, nasprotni kregulji so uže lovili svoje žrtve po okolici; na Prosek so pridrdrali ošabno trije omnibusi, narodnjake je osup-nolo, ali srčnost in marljivost ste pripomogle k zmagi.
V	I. okraji je bilo vse na nogah, od ma-gistratovega beriča do podkupljenega malopridneža, vsi stroji so delali v nasprotnem taboru, z golufijo in zvijačo se je pritiskalo na narodnjake. Skedenjci so se posebno spretno držali in gre jim očita hvala. Enako se je godilo narodnjakom v drugih o-krajih, vrli naš g. Trobec je bil v javnem vrtu, ker je bila tam volitev za drugi okraj, lahonska sita ga je pregnala z vrta, toda nevstrašljiv poiskal je pravice pri visoki vladi in za četrt ure so bili osramočeni la-honski pandurji in videli so, da je poštena agitacija prosta, da osramoti judeževo ,podjetje.
V	III. okraji je bilo tudi nekako burno, a to le zaradi nedoslednosti, kajti kandidiral je po svoji glavi tudi prejšni poslanec Vatovec; da je to nedosledno, to mora vsak znati ter misliti, da ni prav rodoljub in da nema narodnega čuta. Kdor le nekoliko rodoljubja ima, ne bode delal napak s tem, da se sili za volilca ob času volitve posebno, kadar se voli obče spoštovan kandidat, kakor je Št. Nadlišek, od kterega i-uiamo uže mnogo koristi.
Tudi ni lepo, če ee kdo sam sili, ker potem se mu očita, da je časti lačen. Prav je, da človek po časti hrepeni, ali to mora biti vse drugače, ne pa s tem. da spodriva
sposobniše možake nego je sam ; čast si dobiva le tisti, ki se za blagost svojega naroda poteza in žrtvuje svoje moči, pri g. Vatovcu doslej še nobenih žrtev nismo zapazili ; ako nas odslej po svojih delih prepriča, da je res vreden mož, bomo ga mi prvi priporočali za ljudskega zastopnika v zboru.
Lahoni so tudi tu rogovilili, ali g. Trobec je prestrigel vse niti in ostali so z dolgim nosom, če tudi so vse žile napeli, da se je celo do namestništva obernoti moral, kajti hoteli so lahoni, da le oni smejo agitirati, domači volilci pa ne. Tretji okraj je bil doslej dobro discipliniran, škoda bi bila, da bi se še tu začela kaka nezgoda.
Možje, bodite složni in pošlušajte svoje voditelje, to je odbor političnega društva „Edinosti", v edinosti je moč.
V IV. okraji, v Rojanu so se prizadevali najbolj kukavice, uže dobro znani renegat M. Ferluga, neki Pagos, Gombač in drugi, da bi spravili nekega Buzzia v zbor ; okrajni načelnik je sam pisal glasovnice ter jih razpošiljal, in to so mu v pričo komisije volilci sami očitali, da je goljuf ter je svojo oblast zlo rabil, kajti goljufal je narodne volilce z podpisanimi itneni. Takega odpadnika narod ne pozabi.
Zmaga je naša, donelo je v nt del jo 30. marcija po okolici, narodnjaki so drug drugemu čestitali ter napijali na srečno zmago po vročem boji.
Poparjeni so bili nasprotniki ter se začeli sladko opravičevati, toda pjzuamo jih, radostnim srcem smo broj ili milemu narodu zveste možake, kteri so niso dali o-skruniti po izdajskih srebemikib. Po vročem boji je slovenski narod na obalih A-drije pokazal, daje v „Edinosti" veliko moč pridobil, ter dokazal, da tržaški Slovenci napredujejo častno in izvrševajo važno nalogo slovenskih Črnogorcev. Po vročem boji je zmaga ohladila marsiktero rano, rnarsik-tero srce je radostno bilo, strmeli so nasprotniki in osupli, osramočeni odstopili z volilnega bojišča, kterega je častno narodna stranka zavzela.
Politično društvo „Edinost" za Primorsko je pokazalo prav zdaj svojo veljavo, častno je dvignolo narodno zastavo na A-driji, vtrdilo se mogočno, da brani narod in Avstrijo.
Radostnim srcem je sprejela vest o zmagi vsa Slovenija in tudi čez nje ineje je opozorila narodna zmaga v tržiški okolici brate Slovane. Mi z vami i vi z nami, to se potrjeva bolj in bolj, to jo izrek, ki veže bratu v močno zvezo ter jih hrabri za bodočnost.
Po vročem boji ne smemo še brezskrbno počivati, treba jc nam pridobljeno porabiti, naš odmor naj bo vedno v tem, da se organiziramo, napake popravljamo in tir-jamo svoje pravice, ki nam po božjem in naravnem zakonu pripadajo.
Nasprotna stranka pa naj izve, da bi va na obalih Adrije pošten Slovenec, kteri čuva svojo zemljo sebi in cesartvu, za ktero je pripravljen tudi kri preliti.
Naj izve nepoštena, Slovencem sovražna stranka, da slovenski okoličan, če tudi jc siromak, nosi v svojih prsih domoljubno pošteno srce, da si se mu delajo vse mogoče preglavice.
Tržaški Slovenec, pošicoi okoličan, zagotovljen bodi, da so poštena tvoja dela pri zadnjej volitvi opozorila prijatelja brata Slovana, kakor tudi krutega sovraga, ki vedno na to preži, da bi odtrgal kos zemlje od Avstrije, ktero imamo in imeli bode-mo vedno v lasti dokler bo naš rod na o-bal h Adrije.
Mnogo se je naučil naš narod v zadnjih desetih letih, veliko šolo je imel pri minolih volitvah, naj se vsak spomni nesramnega orožja, ki so ga naše izdajice in naši nasprotniki proti nam rabili. Okoličani, oklenite se vedno bolj društva „Edinosti", pristopite obilno v društvo, da bode vedno lahko reševalo častno svojo nalogo. Brez političnega društva „Edinosti" bila bi danes okolica pomandrana od nasprotne stranke ali društvo „Edinost" vas je vedlo v boj pod narodno zastavo z geslom : „V edinosti je močM; dalo vam je dobre vodje, ki so u meli v burnem hrupu vedno pravo za vašo korist določiti.
Navada je, da se po bitki zahvali vsak kralj svojim vojvodom in vojakom, enako se zahvaljuje danes po „Edinosti" narod vsem voditeljem in poštenim volilcem, kteri so častno za svojo kri, svojo mater in rod volili narodne kandidate. Ponosno smete gledati v prihodnjost, tržaški okoličani, pokazali ste, da vam sme država in narod zaupati naj važniše mesto skrajnih mej, ktere
strogo strn/.ite. Neomadeževuno je vase ime, prejeli ste je od očetov, izročita je zopet v bliščobi svojim potomcem ; pozabite trud in muke, ktere vam je zadajala volitev. Od Drave do Soče in od Save do Adrije naj doni: „Živela zvesta fckrojna straža Slovenije
tržaška okolica !a
--- --
IJopisi.
Pisma iz okolice.
Natanjčno popisati okoliške volitve dne 30. marcija nam ni mogoče, ker je toliko tvarine, da je lahko vse leto rabimo, zato le na kratko priobčimo svetu in omenimo izdajice in Judeže, ktere to svojo kri, 3voj narod srainotuo prodajali. V I. okraji je bil volilni boj naj huje, vsa hvala gre vrlim Skedenjcem izozemši nektere kukavice, katerim veljajo pomenljive besede : „Strela u-dri iz visiue izdajalca domovine". Kar je pravih možakov v Skednji, pri sv. M. Maj-daleni, bili so izgled vsaceinu, neomahljivi in nepremagljivi. Golufije so se godile nezaslišane, magistratovi berič, neki Kinreich prav za prav škedercich, imel je polen žep glasovnic, ktere so mu bile vzete iz žepa v pričo policije, tudi neki Bonetti se je prav za Strudthofla poteza! in agitira), pa saj poznamo kdo, zakaj, kako ?! — kder ni značaja. tam je zabadava vsa morala. Blizu mestne mesnice raste mnogo verb, toda škoda bi bilo, ako bi jih umazali taki Iška-rjoti se svojo nevredno osobo.
Nepostavnosti, ki so se godile v I. okraji od lahonske stranke pripomorejo nam pri ponovljenej volitvi k sijajni zmagi, ker prva volitev mora biti ovržena pri verifika-cijah. Skedenjci in sploh pošteni volilci I. okraja, bodite zagotovljeni, da bo zmaga naša.
Vložili so volilci protest mestnem zboru z ogromnem materijalnom.
V	II. okraji so možje jako disciplinirani, gre jim vsa ča>t, volili so do malega soglasno.
V	IV. okraji je bilo vže huje, nek in-ženier Buzzi je skoro prisegel, da bo izvoljen, poslal je tudi jako dragoceno sporočilo svojim mamelukom; okrajni načelnik, Miče Ferluga, uže narodu znan odpadnik in magistratov komedijant, delal je na vse krip-Ije, razpošiljal je glasovnice uže podpisane onim, ktere je poznal, da vgrfc.no v prepovedano jabelko, narodnjakom ni vseh razdelil, ustil se je ta Florentin v kratkih hlačah, da bo dajal glasovnice onim, k ter i m bo on hotel, ali poskrbeli so narodnjaki, da jih je tudi onim moral dati, kteriin bi jih bil rad obdržal. V pričo volilne komisije so ga volilci obirali in tožili, da jim je na dom podpisane listke poslal, sram je bilo komesije, le njega ne.
Drugi lahonski tekači so bili na Greti : Ferluga, Pagoš in L. Gombač, vsi ti kam-pjoni so obečali ceste in vodujake, ki jih bo Buzzi delal, Barkovljauom barke in bog ve vse kaj, kakor bi g. Buzzi imel anglešk arsenal.
V	V. okraji je bil izvoljen g. J. Go-rjup, trgovec s Prošeka, ker je g. Burg-staller prejel volitev v I. razredu v Trstu. Ker se je zvedelo to še le zadnji čas v soboto, treba je bilo naglo postaviti novega kandidata. Volitev dela čast V. okraju, ker so volilci poslušali narodne svoje voditelje društva Edinosti. G. Burgstaller, ker se je odpovedal v V. okraji, daroval je v zahvalo dobrohotnosti 100 gl. ubogim tega okraja kar inu je pridobilo še več sočutja in spo-n štovanja.
Da se je stvar vršila tako dobro, gre tudi hvala M. Malalanu, ki je umen in u-pliven inož, poleg njega moramo omeniti kapovil iz vseh vasi v V. okraji, ki so zložno in pošteno delali.
V	VI. okraji so so godile stvari, kte-rih nečemo omenjati, da ne osramotimo neke vasi, ktera je zaničevanja vredna, ker so podkupljivi tamošnji možje (ako jih smemo tako imenovati) in ker je tako malo narodnega čuta mej njimi. Izjema so le nekteri spoštovani možje, zaradi kterih opnščaino vsako karanje. (Prihodnjič več o tein).
Prosečani in Kontoveljci, rešili ste čast VI. okraja, vam gre vsa hvala, da Be niste dali zapeljati po sladkih besedah kakega la-hona, narod bo vedno imel v hvaležnem spominu prijazne vasi Kontovelj in Prosek.
Da mej ovce tudi kozli zahajajo to je navadno, omeniti moramo pri tej priliki nekih ničel, da jih svet spozna, ti so: b Kontove-Ija nek Andrej Gerlanec, trgovec, da ima še preimek „krnet", to je nečast za poštenega kmeta. Druga zguba je J. Sonce, krčmar, kteremu božje solnce po nepotrebnem sije, dobro bi bilo, da bi mu posijalo v možjane ter ga razsvetlilo s pravim umom in mu posušilo narodno izdajstvo. Tudi sta si A. Ferfoglija in I. čibic, delalca v kamnolomu prizadevala prodajati svojo kri, svoj narod in domovino; to je sramotno, le Judež je svojega mojstra prodal.
Križani so lmdo pritiskali, mnogo škodovali narodni časti vse okolice, ker so volili Mavronarja, kterega ne pozna nobeden. Ako so laški gospodje tako dobri za poslance, naj se volijo Lahi v Trstu, mi imamo uže svoje može, ni nam potreba ptujcev, ki ne u mejo našega jezika i še manj poznajo naše potrebe. Da se nam v okolico Lahi silijo in trosijo obilo denarja, to je uže samo ob sebi nepošteno in neznačajno; kateri človek ima le koliko poštenosti, ne bo se silil v nobeno stvar, ker je to „sramotno". Križani, uže v drugič ste sprevideli, da ne gre tako kakor hočete vi, poboljšajte se, ne delajte praznega boja, sprevidi te, da je večina vse okolice vara nasprotna v vaših delih, da ste nekako osamljeni, zakaj bi vi e-dini v tržaškej okolici bili nasprotniki sebi in vsej okolici, ktera slovi ko slovenska „Oernagora". Ne poslušajte Lahov, ko Vam obečajo hribe in doline, pomislite, da pravi star pregovor : Kdor veliko obeča, malo da. Obećanje je le zato, da bi vas v svoje roke dobili in potem delali za svoj laški namen, kteri je popolnem nasproten vašim ko-
ristim. Denar mine, pijača poteče, ali pošteno srce ne mine.
Nečemo vam očitati, ker smo prepričani, da ste bili le zapeljani od nekih osob, ne dajte se več drugič zapeljati, stojite trdno, naj vas vodi vest in poštenje in videli boste, da bo vas vsak hvalil.
Omeniti moramo še poštenega vedenja obeh okrajnih načelnikov v V. in III. o-kraji, ker sta svojo službo vestno opravljala.
Okolico morajo vedno zastopati domačini, v naši hiši nam ne sme ptujec gospodariti, to bi bila tudi sramota okoličanom in ptujec bi rekel, da niste zmožni sami gospodariti.
Mi priporočamo to, ker smo dobri Slovenci in zvesti Avstrijci, le pod Avstrijo bo dobro nam, Lahoni pa bi radi spravili nas pod Laško, kar obvarnj slovanska sreča i Bog.
Priporočamo tudi mir, brez miru ni napredka, iz nemira pride prepir in tepež, kteri vzame dober glas soseskam in jih pa-ha v nesrečo.
Ker ste pametni, zato lahko sprevidite, da smo vam te besede iz narodne ljubezni na srce položili. Da so bili pretepi in pre-garjanja, krivo je bilo le to, ker ste volili ptujca, ako bi ne bili poslušali besedij vaših nasprotnikov, vse bi se bilo častno vršilo in slovela bi bila vaša vas. Zdaj veste, od kod izvira zlo ! Položite roko na srce in čutili boste, da Vam očita, da ste zakrivili sami vse.	Okoličan.
Iz Koprskega okraja 20. marcija.
Koprski okraj je, izvzem mesto Koper, čisto slovanski, ali žalibog je bilo dozdaj o narodnem gibanju in narodni prosveti kaj malo slišati.
Častno izjemo delata Dolina, ki se v zadnjem času v narodnem oziru posebno odlikuje — in Kubedski tabor, ki je pa ostal skoraj brez dobrodejnega vpliva.
Odkar je učiteljska pripravnica umeščena v Koper, se je o tem oziju mnogo na boljše obrnolo. Med profesorji slovenskega in hrvaškega oddelka je nekaj prav vnetih za resnični napredek in za čast svojega naroda. V družbi z nekaj drugih Slovanov, osnovali so si svojo slovansko čitalnico, kar je za mesto Koper jako pomenljivo. Ako bi bil kdo pred 5 leti rekel, da bo po 5 letih v Kopru slovanska čitalnica, Koprčani bi se mu bili tako smijali, da bi bil pred njihovim režanjem gotovo kopita pobral — a zdaj je „factum" — čudo, ktero Koprski lahoni čudno gledajo.
Pravi rodoljub pa ne gleda le na svoje bistrenje in na svojo korist, ampak trudi se, da koristi v obče svojemu narodu ; in zopet v tem oziru vidimo lep korak, ki nas mora navdajati z veselo nado, da se počim-lje svitati. V šolskem svctovalstvu so odločili naprositi g, profesorja Kristana, naj v prostem času popotuje v razne kraje koprske okolice in tam seljake naučuje v na-pred ovalnem kmetijstvu. G. profesor ves
vnet za napredek v kmetijstvu, in narodnjak, da se ne prestraši truda, kjer velja koristiti svojemu narodu, sprejel je ponudbo oberočke, in imel je prvi dotičen govor v Truškah na dan sv. Jožefa, kakor je bilo ▼ nekterib časopisih poprej oznanjeno. Ljudstva se je zbralo ogromno, in je pri tolikih poslušalcih gotovo mnoga beseda padla v dobro zemljo. V Istri takih govorov menda še nikder ni bilo — o takih stvareh bere* mo v časopisih z Kranjskega.
Toliko večje zahvale je vreden gosp. profesor, ki je prvi počel ledino orati, in bo hodil, kakor slišimo, tudi rad v drugo kraje, kder koli bi ga slišati želeli. Toraj Slovenci Koprskega okraja, priložnost imate, da se primite dosti koristnega iz poljedelstva, trsite se, da vam prisijo lepši dnevi! — a gospodu profesorju kličimo vsi gromoviti živio!
Iz Doline, dne 4. aprila.
Kakor je bilo v zadnjem listu „Edinosti" v dopisu iz Doline sporočeno, vršil se je prvi občni zbor „Bralnega društva" dne 23. marcija.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen č. g. dekan J. Jan; za odbornike: Bunc, Debenjak, Janez Sancin, Ivan Sa min, Peter Ota in Samec Martin. Društvo se odpre še le v nedeljo, ker popred nemamo pri-mirnih soban prostih. Odbor sam je še mar-sikako stvar tako vredil, da bo moglo društvo rasti in napredovali. Delovati hoče v blagor naših, do sedaj žalibog precej zanemarjenih lstranov — za vsestransko omiko.
V društvo so tudi pristopili nekateri gospodje izven Doline — kakor podporniki in upamo še mnogo tacih.
Vsled prizadevanja nekaterih gospodov se je tudi naše nadžupanstvo sdramilo, da bo spodobno obhajalo srebrno poroko Njegovega Veličanstva cesarja in cesarice.
Večer popred bo zvonjenje in streljanje po vseli občinah nadžupanije; potem napravi vsaka občina ali vas s vaj tri kresove na svojih bližnjih najviših gričih. Drugi dan pa bo velika sv. maša — li'kojej so dolžni priti vsi županski odborniki in svetovalci.
Da bo sv. maša še slovenejša, povabil je c. g. dekan vse g. duhovne iz deka-nije — koji so tudi kaj izverstni gospodje. Precej po maši se pogosti šolska mladina — a popoludne bo skupni obed. K temu pride gotovo nad 60 gespodov.
To bo vesel dan.
„Bralno društvo« se ni {slovesno odprlo, a vendar 6e je vdeležilo lepo število tržaških rodoljubov, in tudi dva gospoda iz daljne Kranjske, župan poljanski, gosp. Oadez in trgovec Kržišnik. Vršilo se je mnogo napitnic in zdravic in prav vesel večer je bil. Dolinski pevci pa so pokazali, da so se v kratkem času prav dobro v petji izurili. Živeli!
Kritični politični pregled.
Državni zbor se je te dni pečal s proračunom za tekoče leto. Nij še dela dovršil, a vendar se tiže vidi, da bo zopet velik primanjkljaj. Ker dolgovi vsako leto rasto, po-leg tega pa se davki povišujejo i so uže tako visoko dospeli, da jih ljudstvo ne more več nositi; zato je finančno stanje jako žalostno i splošno blagostanje od leta do leta bolj peša. Tako ne more več dalje iti, sicer vse propade. Silna potreba je tedaj, da se poiščejo zdatni pripomočki, ki odvrno to zlo. Teh pa je iskati le o tem, da se vladna sistema temeljito promeni; če finančni mister meni, da je našel pomoČek o tem, da se nižjim uradnikom plača zmanjša, jako se moti. Prenaredeb je treba zgoraj, še le potem se tudi lahko pri nižjih uradnikih kaj prihrani, a ne s tem, da se jim zmanjša uže tako pičla plača, ampak da se zmanjša njihovo število in opravila primerniše razde le.
Mej proračunsko obravnano se je slišala marsikatera premislika vredna beseda, poseboo se je odlikoval slovenski poslanec dr. Vošnjak, ki je v živih barvah risal krivice, ki se gode slovenskemu narodu.
Dobro so nam dele tudi besede ministra grofa Taaffeja, ker je povdarjal enakopravnost vseh narodov; tacih besedij uže davno nismo slišali z ministerske klopi. Poturica Deschmann je tudi govoril, ne za dolenjsko železnico, katero je obečal, ampak na sramoto svojim volilcem; preverjeni smo, da je s tem govorom zavalil kamen na grob nesramnih svojih del. — Mej državnimi poslanci je nastalo prepričanje, da staro mi-nisterstvo le še životari, da mu zadnja ura poteka, i da grof Taafe kmalu sestavi nov kabinet. Tega prepričanja smo tudi mi i težko čakamo ure, da se spolnijo naše želje.
Nove volitve v državni zbor se ute-gno takoj po sklenenih sejah razpisati; borba pri volitvah bo gotovo huda, nadejamo pa se, da stranka, katera je gospodarila doslej, ne bode več odslej ; nadejamo se tudi, da Čehi opuste pasivno politiko, katera nij prinesla, niti njim samim, niti drugim narodom dobrega sadu, ter stopijo v državni zbor; potem bo mogoče s krepkim delom razmere v Avstriji vravnati tako, da bodo po volji narodom in državi v srečo.
Posebno važnih novic iz zunanjih držav nemamo, povsod pa se kaže neka negotovost, nek nemir, ki nič dobrega ne obeča.
Orjentalsko prašanje še nij rešeno. Vstaši v Macedoniji so na želje ruskega cesarja sicer odložili orožje; mej njimi tudi naš Miroslav Hubmajcr, ki baje stopi v rusko vojaško službo. Vlade se pogovarjajo o tem, da posedejo vojaki raznih držav Ru-mclijo, ker Turčija tam ne more ohraniti miru, a tako posedenje bi bilo jako nevarno, ker bi se iz njega le prelahko velika vojna rodila; večno bi tudi posedenje ne moglo trajati, ko pa bi odšli vojaki, potem bi nastalo zopet prejšnje stanje. Vidi se iz tega, da je bil sv. Stefauski mir boljše od berolinske pogodbe. Grki še vedno čakajo, da jim Turčija odstopi nekoliko okrajev, i
čakali bodo do sodnjega dne, ako jim velevlasti ne pridejo na pomoč.
Angleži so bili v Afriki zopet tepeni, iz Azije pa nij poročila o nobenem njihovem vspehu.

Lice novega tržaškega zbora.
/. Slovenski okoliški zastopniki: Za II. okraj: "Dejak Anton „ III. „ Nadlišek Štefan »IV. „ Loser dr. vitez Ivan „V. „ *Gorjup Ivan „ n VI „ Nabergoj Ivan.
Skupaj: 5. //. Avstrijska domoljubna stranka 1. Izvoljenci III. razreda. Defacis dr. Jožef •Dragovina Karol
*	Ferrari dr. France Klesković Spiro Luzzatto Rafael
*Palese Peter "Ralli baron Pavel
*	Rossetti pl. Skander PaŠkal *Schiavoni Avgust
Tommasini dr. vitez Anton
*	Vidič Jožef Wittmann dr. vitez Pavel.
2. Izvoljenci I. razreda:
*Borghi Alojzi
*	Buchreiner Alojzi Burgstaller Jožef
*	Riglietti dr. vitez Ivan
*	Valušnik Filip
*	Vučetić pl. Ivan.
Skupaj: 18.
III. Srednja stranka.
Izvoljenci I. razreda, priporočeni od obeh strank:
Ciotta Evgen Dimmer France *Mauser vitez Jožef *Morpurgo Jakob Rittmeyer vitez Karol Volkl Juri.
Skupaj : 6. IV. Lakonska stranka — Progresovci.
1.	Izvoljenci IV. razreda:
Acquaroli Ivan d'Angeli dr. Maks
*	Bazzoni dr. Rihard Degiorgio Jožef Derin dr. Jernej Geiringer dr. Evgen Hermet France
*Holzner Henrik Luzzatto dr. Mojzes Puški Vincenc Rasković Avgust Vidaković dr. Anton.
2.	Izvoljenci II. razreda:
Artelli Filip Cittanova Sabat Consolo dr. Feliks Dompieri dr. Karol
Ferijančič dr. Henrik Mahlič vitez Feliks Matironer Leopold Pervanoglii dr. Peter Strudthoff vitez Juri Ventura Salvator Vianello Leopold Vivante Feliks.
3. Izvoljenec I. okraja v okolici : Strudthoff dr. vitez Juri.
Skupaj : 25.
Združeni ^konservativci" bi po tem takem imeli 29, Lahoni pa 25 glasov v zbornici.
S zvezdico zaznamovani svetovalci so novi z ozirom na prejšnji zbor ; 18 jih je :
2	okoličana, 2 progresovca, 2 neodločna in 12 domoljubov. Kolikor novih udov ima zbor, toliko manj starih iz prejšnje dobe, ki niso bili več voljeni, namreč : 1 okoličan,
3	domoljubje in 14 progresovcev. Njih imena so sledeča: Dr. Benko, dr. Biasoletto, dr. Buchler, Cozzi, Dannecker, Derin V., Eckhel. Girardelli, dr. Goracuchi, Maftei, Mauroner R., baron Pascotini f, Randeg-ger, vitez Schrodcr, Tedeschi, Turek, Va-tovec, dr. Zorzi.
--Q$0-
Domače stvari.
Odbor političnega društva „Edinost" je sklenol praznovati petindvajsetlet-nico cesarjeve poroke tako le: Na predvečer poroke bodo goreli na vseh gorah krog Trsta kresovi, streljalo se z možnarji in bengaličnim ognjem bodo v nekterih krajih goreli.
V nedeljo potem, to je 27. aprila, priredi se pod milim nebom ljudska veselica na travniku pri sv. Ivanu. Prostor bode se zastavami okinčan, pevci vse okolice, njih nad 200 bodo peli nektere pesmi skupaj, nektere vsak zbor posebe pod vodstvom g. pevovodje Kosovelja. Godba, in sicer oko-ličanska od razpuščenega bataljona bo svirala mej odmori. Po izvršenem programu bode ples pod milim nebom. Redarji in odbor preskrbe, da se bo vse v redu in veličastno vršilo in da se ne prikradejo vmes osebe, ktere ne spadajo k naši strsnki. Slovani v Trstu in okolici, podpirajte odbor in pripomozite, da bo slovesnot sijajna.
Crkveno petje. Kdor hoče slišati lepo ubrano petje, naj se potrudi jutri ob 10
v
uri k velikej maši v Skednjo, zagotovimo slehernega, da se ves zadovoljin vrne od tam.
Škedenski pevski zbor pod vodstvom tomošnjega marljivega višjega učitelja g. J. Cenčurjn, naučil se je za velikonočne praznike latinsko mašo od Rizzia, ki je, kakor strokovnjaki trdijo, jako teška. Prepričali smo se sami o zmožnosti pevovodja in pevcev minolo nedeljo pri glavnej skušnji, radostno izrekamo, da smo bili iznenadj eni pri kmečkih pevcih dobiti tako lepo zvoneče glasove in spretnost v teških prelazih in gotovosti naglaševanja. Več Tržačanov seje
namenilo iti jutri velikonočno nedeljo poslušat izvrstni škedenjski pevski zbor k. 10 maši. Naj posnemajo pevci in pevovodji vseh pokrajin lepo petje škedenjskih pevcev.
Naj učenejši jezikoslovec je lahon-ski list „Indipendente", kdor ne veruje, naj mu da prevesti kako slovensko reč in videl bode, da še bolj zadene, nego lažnjivi kljukec. Beseda „Judež" ki je bila v volilnih okrožnicah, raztolmačil je v svoji modrosti za "zida", da je mej tukajšnjimi Izraelci v resnici strah napravil. Pisano je bilo: »Izbacnite Judeže iz mej sebe", „Indipendente" jo je pretolmačil, da smo Tržaški Slovenci zidom napovedali vojno, ter je kričal po državnem pravdniku in metal §§ okoli, da so se nam hlače tresle ? „In-dipendente^je mislil, da salato je, pa je 8mrečije žvečil in ni ga moral prebaviti, da si mu ga je „Adria", to je oficialni list v Trstu, dobro osolila in zabelila z laškim oljem. G. Matkovič prav unuk Romula in Rema, kterega jc volkulja na dalmatinske obale peljala, inoral bi toliko znati, da žid in Judež niste indentični imeni, da ima vsako svoj pomen in sicer: Judež je tisti, ki izdaja svoj narod ali zapeljuje po okolici z denarjem in vinom okoličane, da bi zagrizlega la hona volili. Zid pa je zopet oseba one armade, ki vzdržuje in plačuje v Trstu neki list in vse uredoištvo ž njim.
Iz Ljubljane nam je došlo poročilo, da hoče sedanji biskup Zlatousti „Slovenca" vsakako zatreti. To se nam je pravilo vže tedaj, ko je g. K. Klun bil suspendiran (kar jc feaUbog še zdaj — po katerem pravu to izvemo sodnji dan), akopram se je temu pozneje oporekalo. Na povelje biskupovo se g. Klun odmika, državni pravdnik pa se primika in zdaj zdaj bodo vsi oni, ki so mislili, da je konservativni list „Slovenec" potreben in koristen, izvedeli, da ga ni več... O Zlatousti, Zlatousti!
Poslano.
Ljuba Edinost, blagovoli sprejeti v svoje predale malo črtic v pojasnilo in svarilo nekaterim možakom našega III. okraja.
Do sedanjega časa je bil naš okraj pri volitvah vedno v prvi vrsti v izgled drugim glede discipline, zloge in značajnosti ali pri zadnjej, žalibog, ni bilo tako.
Volilni shod je prograsil za našega kandidata vrlega rodoljuba, značainega možaka domačina č. g. Nadliška, katerega tudi Progresova stranka spoštuje in zato mu ni postavila tukaj nasprotnega kandidata.
Bila je dolžnost vseh, ki smo za njegovo kandidaturo pri shodu glasovali in sklenoli ga voliti, volilcem ga tndi priporo-Čavati v čast in korist našega okraja.
Da sta bila dva nasprotna kandidata, katera visoko spoštujem, v našem okraju, to so zakrivili nekateri možaki, ki so do zadnjega časa bili z menoj v zvezi in ponosen sem bil, da jim morem streči s po-
štenim delovanjem; pri volitvah pa so prav oni bili naši nasprotniki io so celo govorili, da agitiram po krivici za g. Nadliška. Ali tako postopanje ne žali vsakega poštenega in značajnega človeka ?
Zato pa sem se še pred končano vo-litvijo vsakega delovanja odpovedal, z narodnega čuta in želeč koristiti našemu ljudstvu sem po slabeli svojih močeh se trudil, čas, denar in Še celo zdravje žrtoval, kakor je dolžnost vsakega rodoljuba, ne pa nasprotno. Poglejte naše someščane Lahe. koliko se oni trudijo in žrtujejo iz ljubezni do svojega naroda, mi bi jih morali posnemati.
Konečno si dovoljujem v imenu naših volilcev iskreno zahvaliti se vsem vrlim možakom, ki so pošteno delali za našega kandidata, in tudi gospodu Monferri in gosp. Mirkoviču, ki sta se pri volitvi pokazala za peštena magistralna vradnika; iz raz nje m zahvalo tudi vrlemu našemu pevskemu zboru, ki je po volitvi zvečer našemu novemu poslancu podoknico zapel.
Opominjam tudi naročnike Edinosti v našem okraji, da bo vprihodnje imel posi-Ijatev in razdelitev lista g. Jurij Gerdel (črni Juri) njemu naj se tudi jnaročntna plačava in on bo potem izročal denar administraciji lista v Trstu.
Oproščam neznačajnemu postopanj u prej omenjenih možakov in prosim naj se mi ne jemlje v zlo moja odkritosrčnosti. Všem pozdrav in vesele praznike.
Sv. Ivan 5. aprila 1879.
Tone Trobec volilec III. okraja.
Slovenska Glasba.
G. A. Hribar v Gorici, naš neumor-ljivi skadatelj je izdali, dve lepi sklodbi „Sla-vjanka" mazurka in „Slovenka Ivanka I-pavska" za dvospev in moški zbor, ki se dobivate pri skladatelju g. Antonu Hribarju v Gorici, po 20 novčičev. Slovenci in prijatelji narodne glasbe, društva in pevski zbori, sezite po ličnem delu, melodija je kaj lepa, posebno, "Jaz nisem Talijanka" ki dela vso čast glasbi. Podpirajmo domačo umetnijo, da se bode tudi mlajšim močem pomagalo na javno polje.
Za veliki teden!
Obrednik za cerkvenike
ali
natanjeen poduk
za vse
cerkvene služabnike
dobiva se v platno vezan po 30 kr. v Ljubljani pri M, Gerberju, v Celju pri J. Schmidt-u, bukvovezu.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik; Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojda.