Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 <
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
{
Ul'k
Leto XXX. - Štev. 25 (1508)
Gorica - četrtek, 22. junija 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
USODNA IZBIRA Slovenci in deželne volitve
Ko bodo naši bralci dobili v roke to številko našega lista, bo volivna propaganda v naši deželi že mimo. Sobota naj bo v premislek, nedelja in ponedeljek naj bosta v odločitev v volivnih kabinah, katera utegne postati odločilna za vso našo nadaljnjo usodo kot narodne skupnosti v Italiji.
Poudarjamo: kot narodne skupnosti in ne kot etnične skupnosti. Narodna skupnost je namreč tista, ki poleg svojih etničnih značilnosti kot so jezik, kultura, navade, šola, izpričuje tudi svojo voljo, da hoče vse to ohraniti, razvijati in se zanje boriti tudi kot politični dejavnik, na političnem področju. Narodna skupnost je torej tista, ki ima tudi politično zavest, ki se izpričuje v lastni narodni stranki.
To izhaja tudi iz italijanske republiške ustave. Člen 49 namreč pravi: »Vsi državljani imajo pravico, da sc svobodno družijo v stranke zato, da z demokratičnimi metodami sooblikujejo in soustvarjajo državno politiko.« V naši deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini bi rekli: »Da sooblikujejo in soustvarjajo občinsko, pokrajinsko in deželno politiko.«
NOČEMO BITI FOLKLORNO LJUSTVO
Nekatere italijanske vsedržavne stranke trdijo, da hočejo s posebnim zakonom zaščititi našo slovensko skupnost v Italiji. Toda kaj hočejo zaščititi? Naš jezik, šolstvo, kulturo in morda še kaj. Vendar kaj vse to pomeni? Pomeni, da gledajo na nas kot na etnično skupnost, podobno kot so Albanci v južni Italiji, katerim tudi hočejo zaščititi njih etnične posebnosti.
Toda mi nismo samo etnična skupnost, mi smo in hočemo biti tudi narodna skupnost. To se pravi, mi smo in hočemo ostati Slovenci s svojo politično zavestjo, z odločno voljo, da tudi v političnem življenju nastopamo kot Slovenci. Saj le na ta način bomo enakovredni državljani italijanske republike.
Brez take politične volje bi bili in bi ostali le etnična skupnost, folklorno ljudstvo, kot so bili beneški Slovenci sto let in kot smo bili vsi Slovenci do leta 1848. Ali se hočemo vrniti v takšno stanje? Vse kaže, da mnogi tako želijo.
Najprej želijo to italijanske vsedržavne stranke, ki govorijo o naši narodni zaščiti, Pri tem pa mislijo na zaščito naših folklornih in kulturnih značilnosti. Od teh strank kaj več pravzaprav niti ne moremo Pričakovati, ker so italijanske stranke. Njim se zdi dovolj, da nam dajo, kar je Mussolini prepovedal: šole, razne organizacije, nekaj dvojezičnih napisov, nekaj Uporabe slovenščine in še kaj podobnega, •o bo vsebina zaščitnega zakona slovenske etnične skupnosti v Italiji.
Pri tem se vsiljuje vprašanje, ali je za fas Slovence to dovolj. Od strani države *n državnih strank bo morda tudi dovolj, če bodo v ta zakon vključeni vsi Slovenci v naši deželi. Toda naj bo to dovolj tudi *a nas kot Slovence?
Številni volivci vsedržavnih italijanskih strank, se zdi, da se s tem strinjajo, ker bi drugače ne volili za italijanske vsedržavne stranke na občinskih, pokrajinskih •n deželnih volitvah. V teh demokratičnih telesih se namreč ne vodi vsedržavna politika, temveč v prvi vrsti naša domača krajevna politika, urejajo se naše »domače« zadeve.
V	teh zadevah prepuščajo slovenski volivci, da jih vodijo vsedržavne politične stranke, ki so italijanske, saj drugega ne •norejo biti, ker so odraz italijanskega ■Judstva. Kot take jih nujno vodi pred-Vsein oz. korist njih Italijanskih volivcev. Kdo bi jim tako politiko zameril? Saj ne skrivaJo, da so Partito Socialista Italiano, ^•‘rlito Comu nista Italiano, Democrazla ^-fUtiana (Itallana).
Čudili se moramo slovenskim volivcem, (rdijo, da so Slovenci, svojo narodno '•»odo pa zaupajo italijanskim strankam. Kako so naivni v svojem prepričanju, da *e bo kaka Italijanska stranka zares borila >!> slovenske interese. Kolikor nam je zna-
no, smo takšne naivnosti zmožni samo Slovenci.
de bolj smo začudeni, da so na listah italijanskih vsedržavnih strank slovenski kulturniki, tudi profesorji in razni slični predstavniki slovenske kulture. Po našem mnenju so vsi taki kulturniki za to, da ostanemo Slovenci v Italiji folklorno in etnično ljudstvo, podobno kot so npr. cigani.
SAMO V SLOVENSKI STRANKI JE NAŠA REŠITEV
Takemu gledanju na našo zamejsko slovensko stvarnost se vse v nas upira. Upira se v imenu vsega našega primorskega ljudstva v preteklosti, posebno še v imenu vseh trpinov za časa fašizma in za časa narodnoosvobodilnega boja. Primorci smo se zmeraj, v tem ali drugem ideološkem taboru, borili predvsem za to, da ostanemo Slovenci, to je ljudstvo z narodno in politično zavestjo, z voljo, da se tudi na politični ravni uveljavi s svojo samobitnostjo in s svojo samostojno narodno politiko. To ni »buržuazna« politika kot pišejo neke knjige, temveč je nujna politika slehernega ljudstva, ki noče biti folklora.
Ta zahteva postaja po Osimskih sporazumih še bolj nujna in naravnost usodna. Zaradi tega na nedeljskih volitvah ne bomo samo izbirali med raznimi strankami, temveč bomo slovenski volivci v prvi vrsti morali izbrati med SLOVENSKO stranko in ITALIJANSKIMI strankami.
To bo tista usodna izbira, ki utegne zapečatiti našo nadaljnjo usodo za zmeraj, če se večina slovenskih volivcev prostovoljno odpove pravici, da »z lastno stranko sooblikuje in soustvarja občinsko, pokrajinsko in deželno politiko« in s tem našo skupno usodo kol narodne skupnosti v italijanskem zamejstvu.
Na nedeljskih volitvah za nas Slovence v Italiji ne bo šlo v prvi vrsti za izbiro tega ali onega socialnega programa, še manj za Izbiro te ali one osebe na kandidatni listi, temveč bo šlo za izbiro med slovensko stranko in italijanskimi strankami, med izbiro med SLOVENSTVOM in ITALIJ VNSTVOM. Kako se bodo izrekli Slovenci volivci?
Italijanske stranke prav nič ne skrivajo, kako so jim slovenski glasovi dobrodošli. Največ jih zbere PCI, za njo PSI, nekaj jih ulovi seveda tudi DC. V zameno nudijo našim ljudem obilo propagande in na svojih listah nekaj kandidatnih imen ter seveda obljube, ki se ponavljajo že 30 let, da bodo rešile vsa slovenska vprašanja. Toda, celostno gledano, ostajajo slovenski problemi slej ko prej nerešeni.
Nasproti upravičenim slovenskim zahtevam so najbolj trdovratni demokristjani, ki se čutijo še vedno poklicani, da čuvajo »sveto italijanstvo« naših krajev. Toda kadar gre za odločilne korake, se jim kljub nasprotni propagandi pridružijo tudi komunisti, npr. ob vprašanju samostojnega slovenskega šolskega okraja. V
'. V
■ •
Dr. Drago Štoka, deželni svetovalec Slovenske skupnosti, je skozi dve zakonodajni dobi nadvse uspešno zastopal in branil pravice slovenske manjšine v Italiji. Omogočimo mu s svojim glasom, da bo mogel to svoje dragoceno poslanstvo vršiti tudi naslednja leta!
Odstop predsednika italijanske republike
Za javnost nepričakovano, za tiste pa, ki so sledili zakulisnemu poteku obtožb zoper predsednika italijanske republike Leoneja nekaj naravnega, je ta v četrtek 15. junija odstopil, ko bi moral vodili državo .še šest mesecev. Tla so se začela majati Leoneju že v zvezi s podkupovalno afero »Lockheed«, pozneje pa so se pridružile še obtožbe o nekaterih nepostavnih dejavnostih članov predsednikove družine ter o davčnih utajah, ki da jih je zagrešil.
Leone je moral odstopiti, ko je PCI sporočila Andreottiju, da je predsednikov ugled, ne glede na utemeljenost obtožb zoper Leoneja, močno padel in da mu je treba priporočiti, naj odstopi, kajti le tako bo moč preprečiti politični potres v državi in ohraniti povezavo med strankami vladne večine.
Izvolitev novega predsednika države naj bi se pričela v četrtak 29. junija. Pravico do glasovanja ima 629 poslancev, 323 senatorjev in 58 predstavnikov dežel. Pri prvih treh glasovanjih je potrebna dvotretjinska večina, nato navadna absolutna.
Po Leonejevem odstopu je prevzel začasno vodstvo republike predsednik senata Fanfani. Kdo ima največ možnosti za izvolitev, je težko reči. Kandidatov bo gotovo več. Socialisti so že rekli, naj bi bil »laik«, tj. ne iz demokrščanskih vrst. Seveda mislijo nase. Moral je biti komunist Natta, ki jim je povedal, da je treba že enkrat prenehati z ločevanjem med laičnimi in katoliškimi kandidati. Novi predsednik naj bo izraz dogovora demokratičnih sil. Socialisti se seveda bojijo, da bi ta
dogovor bil predvsem dogovor med PCI in DC.
Tudi republikanski veljak La Malfa se čuti poklican za predsedniško mesto. Ob zaključku kongresa stranke v Rimu je imel govor, v katerem je polemiziral z vsemi, od sindikatov do demokristjanov, od socialistov do komunistov. Nato je dodal, da želi umakniti se iz političnega dela, vendar ostaja na razpolago, če ga bo država potrebovala. Skupina kulturnikov, ki jih je anketirala revija »L’Europeo«, se navdušuje za socialističnega izobraženca Nor-berta Bobbia, ki pa ni član parlamenta; največ možnosti pa dajejo sedanjemu glavnemu tajniku DC Zaccagniniju, saj je iskren demokrat, izredno pošten in odločen protifašist. Njemu je naklonjena tudi italijanska partija.
■	Od torka 20. junija do petka 23. junija je trajal v Beogradu 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem je sodelovalo nad 2.000 delegatov jugoslovanske partije, ki šteje 1,7 milijona članov. Uvodni govor je imel sam predsednik Tito. Iz tujine je prišlo 123 delegacij. Iz Italije so odposlale odposlanstva SKGZ iz Trsta, PSDI, PSI in PCI. Delegaciji PCI jo načeloval tajnik stranke Berlinguer, ki je imel pred odhodom v Beograd tiskovno konferenco v Tržiču. V njej je poudaril pomen Osimskih sporazumov, pohvalil »zgledne odnose med PCI in ZKJ« ter se zavzel za sporazum med demokratičnimi silami za izvolitev novega predsednika italijanske republike.
mogočnem antislovanskem zboru zasegajo in razlaščajo slovensko zemljo, vdirajo z gradnjami v naše vasi in jih spreminjajo v mešana naselja,
In vendar jim velik deli slovenskih ljudi še vedno daje svoje glasove, v zaupanju v njihovo naprednost, ki bo prej ali slej prinesla resnično pravičnost. Ali pa so številni med nami že čisto otopeli, tako da jih nobena stvar več ne zadene v živo in potem samo še iz nekakšne trme — češ, vdal se pa le nisem — vztrajajo na dozdevni napredni in internacionalni poti.
GREMO RES V ZATON ?
Skupnost, ki ni sposobna spoznati znamenj novih časov, novih razmer, se začne nagibati k zatonu. Prav to se že dogaja z nami na Primorskem. Zakaj že davno ne gre več za vprašanje ali naprednost ali konservativnost, ker o tem, kar se dogaja, govorijo samo dejanja in ne to, kako so stvari obarvane.
Po naših vaseh odmevajo šagre, prazniki, od terana do pršuta, špargljev in češenj, štrukljev, pa do kulturnih prireditev vseh vrst. Gotovo, človek mora imeti v življenju tudi kaj veselega, tudi nekaj razvedrila. Toda nekje na dnu duše leži grenko spoznanje, da nas izpodrivajo na lastni zemlji, ako ne že občutek, da gremo v zaton. In pred koncem naj še nekoliko poveseljačimo?
Toda med nami so še moči, ki hočejo živeti, ne kot folklora ali rezervat etničnih zanimivosti, ampak kot resnična narodna skupnost, sposobna življenja, kulturnega in gospodarskega razmaha. To so moči, ki želijo ne glede na idejno prepričanje in politično gledanje, povezati se v skupno obrambo proti tvarnemu in kulturnemu razdejanju, ki nam ga pripravljajo vse italijanske sile, ne glede na njihovo posamezno ideologijo.
SLOVENSTVO — NAŠ SKUPNI CILJ
Vsem naj bi postalo skupen cilj samo slovenstvo. Da bi prenehali služiti tujim ideologijam, ki niso nove in so jih zasejali tujci med naše izobraženstvo že v starih avstrijskih časih. Številni naši izobraženci so se izobraževali na tujih univerzah, avstrijsko-nemških-čeških, od koder so potem nekritično prenašali ideje na slovenska tla, v naivnem prepričanju, da pomagajo razsvetljevati preproste slovenske ljudi.
Nekaj podobnega je še danes. Na veliko naših ljudi ima tuja propaganda poseben čar, pomeni jim nekaj skorajda eksotičnega, nekaj, kar naj bi slovenskega človeka, ki se čuti trpečega, izkoriščanega in zapostavljenega, na mah odrešilo vseh težav.
Takšna tiha upanja so odveč. Dosegli smo in bomo samo tisto, za kar se bomo borili sami, ne da bi se naslanjali na tuje stranke in od njih pričakovali odločilne pomoči. Če bi tuje stranke imele resne in iskrene namene, tedaj bi nam pomagale zaradi pravičnosti in poštenosti, ne da bi poprej terjale od nas glasov in nas s tem kot skupnost izrinile iz političnih odločitev. Še več, kljub dolgoletnemu prejemanju precejšnjega števila naših glasov, v odprtih vprašanjih naše skupnosti ni bilo z njihove strani odločilnih korakov.
Toda zakaj moramo le mi dajati italijanskim strankam glasove? Zakaj pa jih italijanski ljudje ne dajo nam, s čimer bi pomagali ohranjati naš obstoj in večkulturnost dežele? In bi se v vsedržavnem merilu komaj kaj poznalo!
Na eni strani terjamo enakopravnost, na drugi, kjer pa bi jo lahko sami izvajali, jo pa zametujemo, s tem da brez potrebe glasujemo za italijanske stranke.
Treba je začeti in enkrat že stopiti iz okvira manjšinske miselnosti; zavedati se, da ne moremo biti samo privesek tujim silam v deželi in državi; vedeti, da je samostojni slovenski nastop edina pot, da nas nasprotniki priznajo, da se z nami pogajajo in sprejmejo naše upravičene zahteve. Ako pa so gotovi, da se jim uklonimo, tedaj nas preprosto pohodijo in asimilirajo.
—up—
nm oo rm
■ V Hamburgu v Zah. Nemčiji sta se za nekaj ur srečala v soboto 17. junija predsednik italijansike vlade Andreotti in za-hodnonemški kancler Schmidt. Poseben poudarek sta državnika dala zasedanju evropskega parlamenta, ki bo v Bremenu 6. in 7. julija ter mednarodnemu gospodarskemu vrhu, ki bo v Bonnu 16. in 17. julija. Pogovarjala pa sta se tudi o tem, kako se soočiti z mednarodno gospodarsko krizo ter o razvoju dogodkov v Afriki in na Bližnjem vzho.tu.
at Rdeče brigade so si prisvojile očetovstvo za tri nove atentate v Italiji: bomba, ki je eksplodirala ob izlivu Tibere blizu Ostije je poškodovala električni transformator in povzročila za 500 milijonov lir škode; druga bomba je bila podtaknjena v eni od rimskih telefonskih central, tretja pa v umetnostni galeriji v Milanu. Tu je bilo škode za 1,4 milijona lir.
■ Italija ima spet nove vrste rekord. Ugrabitelji so po 524 dneh izpustili milanskega velepodjetnika Nicola De Noro, ki je bil ugrabljen lani 11. januarja. De Noro sodi med najbolj znane bogataše filmske industrije. Ugrabitelji so sprva zahtevali
10	milijard lir odkupnine, nato pa so se »zadovoljili« s petimi milijardami. Čeprav ugrabljen v Milanu, je De Noro končal na Siciliji, kjer je bil blizu Gele spuščen na svobodo.
■ Severnoameriški predsednik Carter je obiskal Panamo, da da slovesen poudarek pogodbi o panamskem prekopu, ki bo stopila v veljavo 1. aprila 1979. Po tej pogodbi bo kanal postopoma prešel pod nadzorstvo Paname. Ves proces prehajanja naj bi se zaključil 31. decembra 1999. Carterja je sprejela stotisočglava množica, ki mu je burno vzklikala, zlasti ker je spregovoril v španščini. V govoru je znova poudaril svojo obvezo, da se bo še naprej boril za človečanske pravice. Vsi državljani obeh Amerik bi morali biti varni pred mučenjem in svojevoljnimi aretacijami. Carter teh držav sicer ni izrecno imenoval, znano pa je, da zlasti obsoja ravnanje režimov v Čilu, Argentini in Braziliji.
■ Španski kralj Juan Carlos I. je obiskal s svojo ženo Zofijo in s Številnim spremstvom LR Kitajsko, kjer so ga komunistični oblastniki nadvse prijazno sprejeli. Obisk je trajal pet dni. Prve tri dni so se vršili politični razgovori v Pekingu, zadnja dva dni pa je kraljevska dvojica porabila za turistični ogled Šangaja in Hangčova.
■ Čeprav je belgijski ministrski predsednik Tindemans odstopil, pa kralj Baudoin odstopa vlade ni sprejel, temveč je Tinde-mansa pozval, naj si prizadeva za rešitev vladne krize, češ da tako zahteva težki gospodarski položaj države, regionalni problemi in mednarodna situacija.
lloovor i	id	iin	man	seri	lisi	lai	.v.	ijko Makuc, naš letošnji nouomašnik	
Človek je najvišje bitje v stvarstvu, vse je naravnano na človeka kot središče in višek vsega zemeljskega. Samo človek je namreč določen za večno življenje. Tako uči zadnji vesoljni cerkveni zbor.
Dviga pa se človek nad vse stvarstvo zaradi razuma, ki mu je dan, da išče resnico, in zaradi svobodne volje, ki naj se brez prisile od zunaj odloča za resnično in dobro. V tem iskanju resničneba in dobrega pa zadeva človek ob vest, s katero odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati. Glas te postave ga vedno poziva, naj ljubi in dela dobro ter se izogiba zlega. Vest pa je osebna človekova sodba, osebno prepričanje, kaj je moralno dobro in kaj je moralno zlo. Ta osebna sodba o dejanjih je srčika človeške osebnosti.
Vest je tista skrita kamrica, kakor se izraža Ivan Cankar, kjer je človek najbolj sam; s seboj in s svojim Bogom. Ta »kamrica« je osebno človekovo svetišče, ki ga mora vsakdo spoštovati. Spoštuje ga Bog, ki človeka ne sili, da mora storiti to ali ono. Toliko bolj morajo to kamrico vesti spoštovati človeške oblasti, tako civilne kot cerkvene. Zato zaključuje isti koncil: »Človeka ni dovoljeno siliti, da bi ravnal proti svoji vesti, zlasti v verskih zadevah ne.« (O verski svobodi.)
KAJ JE »UGOVOR VESTI«
More se pa zgoditi, da ta ali ona oblast hoče človeku ukazati nekaj, kar je proti njegovi vesti, kar on osebno smatra za nemoralno. V takem primeru ima človek pravico in dolžnost, da se upre ukazu v imenu svoje vesti. Tedaj stojimo pred dejstvom, ki mu pravimo »ugovor vesti« (obiezione di coscienza).
Diktatorski režimi takega ugovora ne priznavajo in državljan mora izpolniti ukaz, če noče, da ga zadenejo posledice nepokorščine. Drugače je v državah, kjer priznavajo idejni pluralizem. Ta namreč predpostavlja možnost različne sodbe vesti o določenih dejanjih. Zato v takih državah priznavajo državljanu pravico do ugovora vesti. To se pravi, da se ukazu v imenu svoje vesti lahko upre, ne da bi zaradi tega trpel kake posledice. Priznavanje »ugovora« vesti pomeni priznanje človeške svobode in spoštovanje človeške osebnosti.
UGOVOR VESTI V ZAKONU O SPLAVU
Ugovor vesti je v italijanski družbi na poseben način stopil v ospredje sedaj ob uzakonjenem prostovoljnem splavu. Ko so sestavljali omenjeni zakon, so se dobro zavedali, da imajo mnogi verni in tudi neverni prostovoljni splav kot moralno nedopustno dejanje, kot zločin zoper življenje. Torej kot nekaj, kar je proti njihovi
Tržaška pisateljica Marija Mislej se nam je prvič predstavila pred dvemi leti, ko je skupaj z Ireno Žerjalovo izdala svojo iknji-go »Morje ribe asfalt«.
Sedaj je pred nami njena druga knjiga »Blesk«, izdana v samozaložbi in tiskana v tiskarni Budin v Gorici. Na platnicah je njena slika.
V	osemnajstih sestavkih nam Mislejeva odkriva svoj notranji svet. Misli so lepe, občutki trpki, izrazi včasih za slovnično slovenščino čisto novi, za mnoge nerazumljivi. A jedro zajame človeka, začutiš, da so misli podane iz globine grenkih spoznanj in žalostnih doživetij.
Prvi sestavek Soj je posvečen prezgodaj umrlemu ustvarjalcu slovenske besede Jožetu Peterlinu. Tako lepo nam ga prikaže z besedami: »Prihajali ste iz dežele veselih obrazov, veselih ljudi, kjer so nežno cvetoče ajde, rosni travniki, sadjo in cvetje. Zato je bil vaš obraz vedno nasmejan...« Potem se sprašuje, kako je zmogel toliko dela in sama pojasnjuje: »Preprost odgovor: s tem kar nam manjka. Manjka nam premisleka, diplomacije, potrpljenja, odpovedi, vere, ponižnosti... Prehitro podležemo...«
Nekaj sestavkov je posvečenih koroški zemlji. »Rada bi poljubila tisto razpokano prst, napojeno z bridkimi solzami našega naroda... Tam so ljudje, ki so mi govorili s srcem, ne s papirjem. Govorili so z dušo, ne s cvankom... čutila sem pred sabo človeka in ne računalnika. Čutila sem košček človeške dobrote...«
Prelep je njen pogovor z reko pod snežno odejo: »... ki pozna govorico zvezd in ljudi... in bo na pomlad prinesla vse na plan. Sedaj je zima in pomlad je še daleč, zelo daleč...«
Na svojih samotnih potih naleti na rdeč avtomobil, vržen med staro šaro. »Duša
vesti. AH naj z zakonom vse take prisilijo, da morajo sodelovati pri namernem splavu tako kot pri ostalih kirurških posegih, češ to je vaša dolžnost, ker ste v službi? V' diktatorskih režimih res tako ravnajo. V pluralistični družbi pa bi bilo kaj takega nedopustno.
Zaradi tega so v 9. členu zakona o splavu predvideli tudi možnost ugovora vesti. To se pravi, da tiste osebe, od zdravnikov do vsega pomožnega osebja, ki v vesti imajo splav za »gnusno dejanje«, niso dolžne pri namernem splavu sodelovati, ne da bi zaradi tega trpeli katere koli posledice. Morajo pa ta svoj ugovor sporočiti pokrajinskemu zdravniku v roku enega meseca od datuma, ko stopi v veljavo zakon o splavu, ali potem ko so dobili zdravniško habilitacijo, oziroma dobili službo na porodniškem oddelku.
Ker je zadevni zakon o splavu stopil v veljavo 6. junija, imajo zdravniki in vse ostalo pomožno osebje čas do 6. julija, da vložijo »ugovor vesti« zoper sodelovanje pri namernem splavu.
Pri tem se je zgodilo, kar je bilo pričakovati. Zdravnikov in ostalega osebja, ki niso voljni opravljati namernih splavov, je zelo veliko. Zato so številni zagovorniki splava dvignili silen hrup in delajo vsakovrstne očitke na račun tistih, ki se hočejo poslužiti »ugovora vesti« kakor predvideva zakon. Tudi neki slovenski časopis je med takimi »očitarji«.
Toda zakaj? V uvodu smo zapisali, da je treba spoštovati človeško osebnost in svobodo, zato je treba spoštovati človeško vest. Kdor človeške osebne vesti ne spoštuje, je diktator in tiran najhujše vrste, ker hoče posegati v »skrito kamrico«, kjer je človek najbolj sam in zato najbolj človek. Hitler in Stalin nista trpela ugovora vesti. Ali jima ti ljudje hočejo slediti?
di goriška gledališka sezona. Zadnja predstava letošnje abonmajske sezone je bila v četrtek 8. junija v Verdijevem gledališču. Na sporedu je bila Fojeva komedija v dveh dejanjih: »Sedma zapoved: kradi malo manj« (Settimo: ruba un po’ meno).
Dario Fo je gotovo vsem znan, saj je s svojimi deli že večkrat nastopal tudi na italijanski televiziji. Fo, ki je eden izmed italijanskih avantgardistov, ima zelo veliko uspeha. Včasih zbuja tudi veliko polemik, ker se preveč netaktno dotika raznih problemov. Fo izhaja direktno iz komedije »delFarte«. To se pozna v vseh njegovih
krvavi ob njem. Podobna je žgočemu maku. Tako rjavijo neizpolnjeni načrti srca... Lepih stvari nikoli ne dohitimo. Kolikor se jim človek primakne, toliko se mu odmikajo...«
Drag ji je svet pod Višarjami. Občuduje gore. Okenca z nageljčki žarijo v soncu in pozibavajo zibelko z neizpetimi sanjami.« In zaključuje pesem o Pevcu: »Veselo stopam na prag tvojega doma, na prag lepših dni, ki si jih ti napovedal. Čakam, da se izpolni ta lepa napoved.«
Sestavek Puh govori o potresu, ki je pred dvemi leti spremenil v prah in puh furlansko deželo. »Groze in blodnje bodo ostale v velikem puhu. Opotekale se bodo po naši deželi, k jer se počasi gradi jo montažne hišice.«
Lepa je novela Rudnik. »Skoro neviden ležiš v kotlini Rabeljskega jezera.« V gostišču ob jezeru se je srečala z rudarji: »Njihovi obrazi so bili nekaj posebnega. Rudar ne pozna ne dneva ne noči. Rudar ne pozna ne sonca ne vetra, ne pozna ne lune ne zvezd. Sirena mu naznanja začetek dela, izmeno, čestokrat tudi nesrečo. Rudar obleži ranjen, zasuje ga. Zaman kliče v črne skale. Ni odgovora od nikoder. Ne bo več videl sonca, ne bo več videl pomladi. Sinko mu ne bo več stegnil ob povratku iz rova ročic, da bi mu jih očka ogrel. Ne bo več hčerki pel uspavanke, ne bo več ženi dal nasmeha.«
Zadnji sestavek je namenjen mlademu človeku, ki umira. Zena mu daje svoj zadnji poljub in on ji v bridkem spoznanju šepeče: »Ne poljubljaj mrliča.« Sočustvuje z mlado vdovo: »Rože se bodo posušile, rožmarin tudi, le solze mlade žene bodo ostale.«
Knjiga »Blesk/c se dobi v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
M. K.
Letošnji slovenski novomašnik goriške nadškofije g. Vojko Makuc
Letnik 1947, rojen v Gorici, iz obrtniške družine. Oče je po poklicu krojač, iz Senožeč na Krasu, mati pa je iz Vrtojbe. Po končani srednji šoli se je vpisal na industrijski tehnični zavod ITI v Gorici, potem pa na univerzo. Tu se je po dveh letih odločil za duhovniški stan in sicer leta 1973. Kaj ga je k temu nagnilo?
Sam pravi, da je bil v mladosti krščansko vzgojen, odraslemu pa so starši pustili v tem pogledu prosto pot glede izbire poklica in življenjske odločitve. »V višji šoli sem redno zahajal k jezuitom v Stella Matutina na srečanja mladih, razgovore in prireditve. V teh razgovorih sem se zavedel, da je ljubezen do Boga in do bližnjega nekaj velikega. Kako bi Kristusa najbolj spoznal, se mu najbolj približal? Pot duhovniškega poiklica se je pokazala zame v tem pogledu kot najbolj pristna.«
Vstopil je potem v semenišče v Gorici, v šolo pa je bilo treba hoditi v Videm. Sprva se niti ni vprašal, za koga bo kot duhovnik deloval. V semenišču pa je spoznal, da ima slovenska skupnost v škofiji največjo potrebo po novih dušnih pastir-
igrah. V svojih delih razkrinka in 'biča napake sodobne družbe. Snov za svoje igre črpa iz realnosti, saj si .predstavlja svet kot ogromen oder, ljudje pa so najbolj verodostojni igralci.
Komedija, ki smo si jo ogledali v izvedbi SSG iz Trsta, je ostra satira, naperjena zoper zemljiške špekulacije in manipuliranje s predpisi o kupoprodaji javnih površin. Na žalost smo podobne stvari še preveč bridko občutili mi zamejski Slovenci, ko so razlaščali in še razlaščajo slovensko zemljo. Komedija obenem biča veljake (očitno italijanske), ki svoje male in velike kraje ter goljufije znajo tako dobro zmešati, premešati in pokriti, da ostanejo brez kazni in — če je le mogoče —, da ne pridejo v javnost. Poleg drugega znajo državniki tako prevarati in voditi državljane, da so ti zadovoljni in sploh ne mislijo več s svojo glavo, ampak jim slepo sledijo.
Delo je režiral Jože Babič, ki je svojo nalogo odlično izvršil. Bilo je namreč nekoliko težko izpeljati igro v slovenščini. Gotovo bi v italijanščini izzvenela še bolj ostro, sicer pa je bil prevod Boruta Trekmana dovolj tehten in jasen. Škoda le, da ni režiser igre nekoliko skrajšal, ker je bila res predolga.
Za 'Zanimivo sceno je poskrbel Dorjan Sokolič, za glasbo pa Aleksander Vodopivec. Dobro zamišljene kostume je izdelala Ružiča Nenadovič. Pantomima, ki je bila zadeta in originalna, je bila poverjena Andrčsu Valdesu, ki ga dobro poznamo, saj je pred kakim letom samostojno nastopal v Katoliškem domu v Gorici.
Brez izjeme je treba pohvaliti vse igralce SSG, saj so neverjetno doživeto podali svoje vloge. Skoro vsi so imeli po dve, tri ali celo štiri različne vloge. To pa jih ni oviralo pri ustvarjanju raznih likov. Na splošno so imeli letos tržaški igralci prav malo oddiha, saj so bili skoro vsi prisotni v vseh igrah. Vzrok tega je seveda pomanjkanje kadrov. SSG ima izkušene igralce, vendar so nekateri že starejši in bi zato moralo vodstvo misliti tudi za bodočnost in poskrbeti za nove in mlade moči.
*	* *
Letošnja abonmajska sezona je bila pozitivna in boljša od preteklih. Videli smo nekaj izbranih in dobrih iger. Naj omenim le Župančičevo Veroniko Deseniško. Ta predstava se je gledalcem gotovo vtisnila v spomin. Nosilka glavne vloge Miranda Caharija je prejela celo nagrado od strokovne žirije sklada Staneta Severja.
Čeprav je bila letošnja gledališka sezona zadovoljiva, bi moralo v bodoče SSG bolj pazljivo izbirati igre, ki so namenjene ljudskemu odru in mladinske oz. otroške
jih. Sam g. nadškof ga je na vprašanje slovenskega dušnega pastirstva večkrat opozarjal.
Glede slovenskega jezika ni bilo težav, saj so govorili doma v družini vedno slovensko. Tako da je tega jezika povsem vešč, čeprav je obiskoval le italijansko šolo. Glede prihodnjega dela v dušnem pastirstvu sodi novomašnik, da je skrb za duhovno dobro ljudi najpomembnejša. Ljudje se v svojih najbolj osebnih zadevah čutijo vedno bolj osamljeni. Treba jim je posvetiti kar največ pozornosti. To je tudi prvenstvena naloga duhovniškega poklica, v tem poslanstvu je duhovnik to, kar je.
Med italijanskim in slovenskim vernim občestvom v naši škofiji je potrebno večje sožitje in sodelovanje, sodi nadalje Vojko Makuc. Če bi se ravnali predvsem po evangeliju in po besedah sv. Pavla: »Pojdite in učite vse narode...«, ne bi smelo biti nika-kih težav, toda ljudje smo grešniki. »Jaz sam se želim ravnati tudi po papeževih besedah,« pravi, »da glejmo predvsem na to, kar nas druži in ne na to, kar nas loči.«
Pomembna je seveda stopnja obveščenosti o slovenskih vprašanjih tudi pri italijanski večini. Nujno potrebno bi bilo, da v škofiji vsak duhovnik obvlada oba jezika vernikov in da je pripravljen za dušno pastirstvo med verniki cfoeh jezikov. V tem pogledu je treba pozdraviti prizadevanje vseh onih duhovnikov pri večinskem narodu, ki so se lotili učenja slovenskega jezika, čigar znanje bodo ob živem stiku kmalu zadovoljivo izpopolnili.
»Dan posvečenja pričakujem z velikim veseljem, saj se s tem izpolnjuje moja velika želja,« je še dodal novomašnik. »Obenem pa se tudi nekoliko bojim velikega bremena, ki ga bom vzel nase. Upam pa na sodelovanje in podporo s strani slovenskih vernikov.«
predstave. V preteklosti so bile predstave ljudskega odra izvirne slovenske, šegave veseloigre, ki so navduševale širok krog gledalcev po naših vaških odrih. Mislim pa, da letos komedija — če jo sploh lahko tako imenujem — Bunker ni doživela velikega odobravanja. Zato bi bilo prav, ko bi SSG spet pobrskalo po naših pristnih, domačih komedijah, ki bi gotovo žele veliko uspeha, pa čeprav so jih ljudje že velikokrat videli.
Poleg tega bi se moralo vodstvo gledališča bolj zavzeti za naše otroke, ki niso običajni obiskovalci predstav. Tu bi poudarila, da bi bilo zelo pametno, če bi gledališče pripravilo dve ločeni predstavi: eno samo za otroke in drugo za srednješolsko mladino. Srednješolska mladina namreč viha nos in sploh ne sledi igri. Čuti se skoro užaljena, da mora gledati predstave skupaj z otroki; Zato bi bilo prav, ko bi mladini nudili kaj več. Za mladinsko predstavo bi lahko izbrali kako primerno lahkotnejše delo iz klasične literature npr. kako slovensko ali tujo komedijo. Tako bi že dijaki srednje šole vzljubili gledališko umetnost in bi kasneje tudi sami radi zahajali v gledališče.
Tudi ob izbiri iger za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo, bi bilo treba bolje premisliti. Posebno zadnja leta so bile tako imenovane mladinske predstave res slabo izbrane. Otrokom pač modernejše igre niso bogve kaj všeč. Čeprav so današnji otroci bolj bistri, bolj »emancipi-rani« ,kot pred leti, jim pravljice še vedno ugajajo. Zato bi gledališče lahko seglo po klasičnih pravljicah in po otroških igrah, ki jih je toliko na voljo, da nastane zadrega le pri izbiri. S tem bi igralci gotovo spet razveselili naše otroke kot so pred leti nas, ko smo na odru videli govoreče živali, palčke, Trnuljčico itd.
Prav bi bilo tudi, če bi SSG uvrstilo v abonmajski program kako delo iz antične literature. Saj so latinske komedije, predvsem pa grške drame še vedno zelo aktualne. Obravnavajo namreč probleme, ki so in bodo na dnevnem redu v vsakdan jem življenju.
Abonenti bi bili tudi gotovo zadovoljni, če bi bilo v gledali&ki sezoni uvtščenih več gostovanj, saj še vedno tako malo poznamo celo ljubljansko SNG-Dramo.
Rada bi poudarila še nekaj zelo važnega. Za prihodnjo sezono bi moralo vodstvo gledališča poskrbeti za večjo propagando, da bi bili ljudje bolj obveščeni o predstavah, tako da ne bo zevalo v dvorani toliko praznih sedežev, kot se je na žalost večkrat pripetilo. Letos namreč so bile nekatere igre malo obiskane prav zaradi neobveščenosti.
Iva K.
V novo koncertno sezono
Goriško občinstvo se je že lepo navadilo na večletno koncertno sezono, ki jo skupno prirejajo Glasbena matica, ZSKP in SPZ. Sadovi vseh dosedanjih koncertnih nastopov so bili zelo plodoviti. Koncerti glasbene sezone so tudi dokazali, da je naše občinstvo zelo zavzeto za glasbeno umetnost in da zna ceniti in vrednotiti vse zvrsti glasbenega ustvarjanja oz. poustvarjanja. Prav zato je umestno, da kot do sedaj tudi v bodoče pridejo do izraza tako vokalni kot instrumentalni nastopi, med katerimi so solistični, komorni, simfonični, zborovski in drugi večeri.
Sezona za leto 1978-79 se obeta zelo pestra in bogata. Glavna novost prihodnje sezone je predvsem v prvem gostovanju ljubljanske Opere v Gorici. Obenem pa bo-n.o lahko slišali najpomembnejšo slovensko instrumentalno zasedbo, tj. orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Že ti dve novosti sta porok za izredno zanimivo koncertno sezono za goriške Slovence.
Prvi koncert bo novembra z nastopom Tria Tartini iz Ljubljane (Bertoncelj - klavir, Bravničar - violina, Škerjanc - čelo). Sledil bo decembra simfonični orkester Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil primorski rojak dirigent Marko Munih, že dobro znan naši publiki po koncertih z zboroma APZ Tomšič in RTV Ljubljana. Januarja bo nastopila pianistka M. Hora-kova. V februarju bo predstava ljubljanske Opere, verjetno z delom iz velikega ruskega repertoarja. Prav je, da nam slovensko operno gledališče predstavi predvsem dela i? slovanskega repertoarja, ki ga zlasti v Italiji malo poznajo. Tudi orkester Slovenske filharmonije bo poleg klasičnih del predvajal delo priznanega slovenskega skladatelja. Na zaključnem koncertu bo spomladi verjetno nastopil zbor Collegium musieum iz Beograda, ki se je pred leti izredno dobro predstavil na tekmovanju v Arezzu.
Koncerti bodo v dvorani deželnega Avditorija in v Attemsovi palači. Operna predstava pa bo v Verdijevem gledališču. Točne sporede bomo seveda lahko sporočili šele v začetku jeseni.
UTRIP CERKVE
• Rodezijski gverilci so ubili dva redov-n.’. brata, člana misijonske družbe Maria Hill. Delovala sta kot misijonska pomočnika v škofiji Bulavvaio. Po rodu sta bila Nemca.
• V Ugandi so zaprli 53 domačih katoliških duhovnikov in dva kanadska misijonarja. Obtožili so jih »političnega udejstvovanja«. Govori se tudi, da je bil ustreljen znani katoliški laik Rafael Amooti, ki je vodil priprave za bližnjo proslavo stoletnice katoliške Cerkve v Ugandi. Uradno pa so oblasti javile, da je umrl »zaradi bolezni«.
• V Kisanganiju (afriška država Zair) so pričeli uradno škofijsko preiskavo o življenju in mučeništvu redovne sestre domačinke Klementine Anuarite. Leta 1964 je sestro s 35 drugimi redovnicami odpeljala skupina upornikov. Med potjo si jo je poveljnik zaželel za ženo in jo silil k spolnim odnosom. Ker se mu ni hotela vdati, jo je dal mučiti, nato pa jo je ustrelil.
Delavski odpor v Sovjetski zvezi
Januarja letos so v tej deželi ustanovili svoboden sindikat nekateri delavci, tehniki in inženirji. Okrog 200 članov je za-piosilo mednarodno delavsko organizacijo 101 za podporo. Že decembra poprej je znani sovjetski oporečnik Andrej Amalrik izjavil ob 30-1 c(nič i zveze «Force ouvriere»: «Med sovjetskimi delavci se tvorijo sedaj manjše skupine. Sindikati na zahodu se bodo končno le zavedeli, da je v SZ v nastanku neodvisno delavsko gibanje.«
Andrej Amalrik je potrdil, da so v SZ v teku manjše stavke, ki jih vodijo neodvisni delavski odbori. Oblasti so zahtevani stavkujočih sicer ustregle, toda člani odborov stavkujočih so bili prijeti pod obtožbo sabotaže na delu. Pred kratkim je 38 sovjetskih državljanov iz 24 mest izročilo dopisniku ameriškega lista »New York limes« pismo, v katerem poročajo o terorju, s katerim hočejo sovjetske oblasti ukloniti častne in spoštovane ljudi, o podvojitvi delovnih ur, o številnih nesrečah na delu, ki so posledica prevelike izčrpa-••osti, o nespoštovanju človeških pravic in neupravičenih zasliševanjih. Splošen protest zajema sedaj v SZ delavske vrste, ki pa lahko pričakujejo hujše zatiranje kot pa izobraženci, ker jih imajo za »izdajalce delavskega razreda«.
MARIJA MISLEJ
K. H.
    """"         .milil     mini,iiiiiiiiiiiii        .......................................................................
Konec sezone Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta
Pomlad se je poslovila in z njo tu-
V nedeljo 55. junija vsi na volišče!
Naš glas za Slovensko skupnost!
Kandidatom slovenske liste z lipovo vejico naše zaupanje
Volitve so za nas zamejske Slovence vedno dogodek, ki nas navda v isti sapi z navdušenjem in zaskrbljenostjo. Na eni strani se naše misli zaustavljajo pri organizacijskih in drugih težavah in pri vsakokratnem nestrpnem pričakovanju, kaj bodo volitve prinesle, kakšen uspeh bo naša stranka odnesla. Po drugi strani pa nas vodi v vseh pripravah neko prijetno vzburjenje, ki seveda vstaja iz navdušenja in borbenega razpoloženja, značilnega za tako pomembne nastope, kot so za nas Slovence zlasti vsakokratne volitve.
Mimo teh bežnih človeških in popolnoma razumljivih čustev pa nas mora pri tem voditi predvsem treznost. Treznost, ki se kaže v mirnem programiranju in presojanju časov in dogodkov, treznost, ki mora prevevati vsa naša dejanja. Politika namreč ni stvar čustev, treba je, da pri takem delu človeka in skupnost vodi umna preudarnost, združena z dozo realističnega optimizma. Vsakdo upa na uspeh. Tako posameznik, tako politična stranka. Brez tega upravičenega in resnega optimizma bi tudi volivni boj izgubil na veljavi in naša prizadevanja bi nekje zvodenela in včasih tudi splahnela.
Prav realistično in obenem optimistično gledanje pa nam pravi, da moramo voditi tako politično usmeritev in kampanjo, ki nam bo stvarno koristila in prinesla najboljši možni uspeh. Če bi se tu držali načela britanskega filozofa Benthama, ki pravi, da moramo zagotoviti največjo srečo največjemu možnemu številu ljudi, bi prav v zaključku o najboljšem možnem uspehu pravzaprav parafrazirali Benthamov stavek. Mislimo, da prav tak zdrav optimizem ne more nikomur škodovati, oz. da lahko tudi zagotovi najboljše uspehe v danem trenutku.
V BOJU ZA SLOVENSKO STVAR
Ko pustimo ob strani teoretične predpostavke, se pomudimo nekoliko ob praktičnih rešitvah. Nedeljske volitve nas kličejo, da se izrazimo o zelo pomembnih in raznolikih vprašanjih upravno-političnega življenja. Izvolili bomo namreč predstavnike v deželni svet Furlanije-Julijske Benečije, v Pokrajinski svet v Gorici, v občinski svet v Trstu in Ronkah (vsaj kar zadeva slovenske volivce) ter v rajonske sosvete tržaške občine. Vsak izmed teh volivnih nastopov ima svoj pomen. Glavno politično vlogo imajo seveda deželne volitve, kjer gre predvsem za obnovitev najpomembnejšega zakonodajnega telesa našega širšega ozemlja. Vsakdo, ki se vsaj malo spozna na politično življenje in delo, ve, da ima prav deželni svet s svojo zakonodajno vlogo (in seveda po njem izvoljena deželna vlada) najvažnejšo vlogo pri reševanju vseh nam najbližjih vprašanj.
Deželni svet Furlanije-Julijske Benečije je danes tisti organ, ki 'nia za državnim parlamentom Prvenstveno vlogo in po deželnem statu 1 n točno določene kompetence. Vsi smo se v tem petnajstletnem obstoju deželne uprave že ahko zavedeli njene nenadomestljive vloge, zato moramo tudi temu sledeče znati vrednotiti njeno ''logo. To še posebej, ker vemo, ^°liko je prav deželni svetovalec Slovenske skupnosti lahko naredil in dosegel v vseh treh mandatnih dobah, v katerih je bila SSk ved-110 aktivno prisotna.
. Svoj velik politični pomen pa 'niajo zlasti še volitve za goriški Pokrajinski in tržaški občinski Svei. Goriška pokrajina je zdaj dobro leto pod komisarsko upra-v°- Tako sedaj, kot tudi prej pa
ni imela veliko posluha za slovenske probleme. To prav zaradi odsotnosti predstavnika SSk! Italijanske stranke se (tudi preko svojih slovensko govorečih predstavnikov) niso potegnile in niso v zadevi slovenske problematike naredile prav ničesar!
Velika vloga, ki jo ima občinski svet v Trstu pa spet narekuje potrebo, da se še nadalje slovenski volivci strnejo okoli SSk in tako ponovno in z močno afirmacijo izvolijo svojega svetovalca na listi z lipovo vejico! Borba za pravice slovenskega jezika in slovenske prisotnosti bo zlasti sedaj v poosimski dobi še bolj zahtevna in odgovorna.
Kot prijetna novost nastopa letos slovenska lista v Ronkah, tem večjem središču spodnje Furlanije, kjer pa je zelo lepo število naših rojakov. Ronke so nekoč, kmalu po vojni, imele tudi močno obiskovano slovensko šolo, ki pa je potem zamrla. Upamo in želimo, da bi sedaj vstala nova slovenska zavest in bi vsi naši zavedni rojaki iz Ronk strnjeno glasovali za slovensko listo!
EDINO MOŽNA IZBIRA
Slovenci na Tržaškem in Goriškem smo doslej vedno pri vseh omenjenih volitvah stali pred različnimi izbirami. Letos imajo enake možnosti tudi slovenski rojaki v videmski pokrajini, kjer tudi prvič (kot v Pordenonu) nastopa
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiliillililllilliliiiiiiiiiliiiiiiiiiliiillliiilllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliilliiillllliiiiiiMiiiiiiiiiiinliiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllilillllllMllllilllillllilllllllllllllllllllllllllllllllllliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiillllllililllllilliiiilililllliliii
Slovenskemu volivcu v deželi!
slovenska lista z lipovo vejico pri deželnih volitvah. Že od začetka so slovensko manjšino delili politični in ideološki spori. Ti so še vedno ostali, in s temi tudi običajne opredelitve na volitvah.
Kar nas zadeva, ne gremo v iskanje idejnih razlik posameznikov in njegovih političnih simpatij. Zavedamo se namreč, da imamo kot Slovenci v Italiji sicer različne izbire, vendar se potem vse te le nekako strnejo in zožijo. Vsedržavne stranke, posebej levičarske, že vsa povojna leta sem vabijo svoje idejne slovenske somišljenike, naj oddajo svoj glas njim. To sta danes predvsem komunistična PCI in socialistična PSI. Veliko je pri obeh slovenskih kandidatov, ali »mnogo je poklicanih, malo izvoljenih...«
Italijanski komunisti in socialisti so predvsem — partijci in njih briga gre predvsem »proletarskemu intemacionalizmu«, ki z zdravo in tradicionalno narodno zavestjo nima kaj dosti skupnega! Njih slovensko govoreči kandidati so v glavnem za vabo lahkovernim in naivnim volivcem, ki se dajo hitro prepričati o vsaki stvari. Tudi če bo kdo izmed njih izvoljen v te organe, bo moral predvsem trobiti v partijski rog, šele nato bo lahko — a nikdar avtonomno in brez pridržkov — zagovarjal prave slovenske interese. O tem je dovolj zgovorno v zadnjem času pričala prav zadeva
okoli bojkota v šolske okraje.
Kaj preostane torej zavednemu in demokratično čutečemu slovenskemu volivcu naše dežele? Da ne omenjamo niti ostalih italijanskih strank, ki bodo tudi tako ali drugače lovile naše glasove (da o fašistih niti ne govorimo!), je jasno. Vse stranke ustavnega loka so v bistvu pokazale zelo malo oz. nič posluha za našo problematiko in njeno globalno reševanje. Zato tudi ne zaslužijo našega zaupanja.
Edina stranka, ki ji lahko vsak slovenski volivec in volivka mirno zaupa svoj glas, je SLOVENSKA SKUPNOST. Brez njene prisotnosti v vseh glavnih izvoljenih svetih v Trstu in Gorici ne bi danes sploh bilo govora o slovenski problematiki. Zato poskrbimo, da bomo spet izvolili kandidate Slovenske skupnosti v deželni svet, v goriški pokrajinski svet, v tržaški občinski svet, da bomo dobili svojega svetovalca v Ronkah, da bo čim večje število svetovalcev v tržaških rajonskih sosvetih!
Samo na ta način bomo spet prispevali k dejanski ohranitvi slovenstva ob Soči, ob Jadranu, pod Matajurjem in ob Nadiži ter pod Višarjami. Samo z glasom, ki ga bomo prepričano zaupali naši slovenski listi z lipovo vejico, bomo omogočili res trdno priznanje naše narodne samobitnosti in tako tudi vedno bolj dosledno zahtevali uresničitev vseh ustavnih določil za našo zaščito.
Lista Slovenske skupnosti se na letošnjih volitvah za obnovitev deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine prvič predstavlja v vseh petih volivnih okrožjih, ki pokrivajo celotno deželno ozemlje. To je velikega pomena, ker imajo slovenski volivci v deželi možnost, da glasujejo za Slovensko skupnost, pa naj prebivajo v kateri koli od štirih pokrajin, in še posebno za Slovence v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini.
Skrajni čas je, da se od besed preide k dejanjem in da Slovenci v zamejstvu čim bolj strnjeno in čvrsto nastopamo ter zahtevamo od pristojnih oblasti ukrepe, ki bi zaustavili proces asimilacije in našo narodno skupnost usposobili, da se svobodno in avtonomno razvija na gospodarskem, kulturnem, šolskem in političnem področju. Za uspešno opravljanje vseh teh nalog imamo ustrezne organizacije: prosvetne, gospodarske, kulturne, športne, rekreacijske, verske, dobrodelne in strokovne. Žal smo na političnem področju še razpršeni po raznih italijanskih strankah, ki zasledujejo svoje specifične cilje in jih specifični problemi slovenske manjšine toliko ne zanimajo, da bi se zaradi njih zamerili večini svojih volivcev.
Zaradi tega nam je iz načelnih, konkretnih in zgodovinskih razlogov nujno potrebna tudi politična organizacija, ki naj spremlja in usmerja vse napore in snovanja zamejskih Slovencev v Italiji, ki so
narodna manjšina prav zaradi dejstva, da jih od glavnine matičnega naroda loči državno-politična meja. Zaradi tega je samostojno politično nastopanje narodne manjšine najučinkovitejše sredstvo zo iz-bojevanje njenih pravic, ki jih italijanska ustava in mednarodne pogodbe načelno sicer priznavajo, a se v praksi ne izvajajo.
Zaradi tega zahtevamo samostojni šolski okraj, ki bi omogočil organsko rast in napredek slovenskih šol v skladu s kulturnim okoljem in zahtevami manjšine same, ki najbolj pozna potrebe na tem področju in jih tudi na pristojnih mestih lahko učinkovito zagovarja, ne da bi bilo treba šele prepričevati predstavnike večinskega naroda.
Enak razlog za obstoj imajo tudi slovenske strokovne organizacije, kot sta npr. Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza ter zveze športnih, kulturnih in prosvetnih društev. Enako je nujno potreben in upravičen obstoj slovenskih časopisov, revij in samega slovenskega dnevnika.
Z drugimi besedami: Slovenci hočemo biti polnopraven subjekt pri sprejemanju vseh ukrepov, ki nas zadevajo. Zato nam je potrebno lastno politično zastopstvo, ki samostojno in neodvisno od vsedržavnih strank poslavlja zahteve in odloča o vseh bistvenih problemih v zvezi z obstojem in razvojem slovenske manjšine v deželi.
Na osnovi načel svobode, pluralizma idej in organiziranega delovanja Slovenska skupnost zahteva, da morata država in naša dežela z ustreznimi ukrepi zajamčiti slovenski narodni skupnosti v Italiji njen obstoj, neoviran razvoj, preprečiti asimilacijo, zagotoviti učinkovito kulturno avtonomijo, uporabo lastnega jezika v javnih uradih in ustanovah, samostojno u-pravljano šolstvo vseh vrst in stopenj v materinem jeziku, nediskriminiran gospodarski in socialni razvoj, ohranitev našega naselitvenega prostora, kulturnega in vsega ostalega narodnega izročila.
V tem smislu se obračamo na vas, dragi slovenski rojaki, in vas vabimo, da v nedeljo 25. junija strnjeno glasujete za našo slovensko listo, listo SLOVENSKE SKUPNOSTI !	DRAGO	ŠTOKA
Minister za šolstvo Pedini soreiel dr. Drooo Štoko
Ob svojem obisku na tržaški univerzi je minister za javno šolstvo Mario Pedini sprejel deželnega tajnika SSk dr. Draga Štoko, ki mu je izročil posebno spomenico o zahtevah Slovencev in njihovih organizacij v zvezi s strokovnim in tehničnim šolstvom za potrebe naše narodnostne skupnosti. Spomenica med drugim zahteva u-stanovitev tehnično-industrijskega zavoda z dvema odsekoma: za geometre in za elektrotehnične izvedence, ki jo Slovenci postavljamo že od leta 1963.
Dalje je v spomenici vsebovana zahteva po avtonomni ureditvi obstoječe strokovne šole, ki je bita ustanovljena leta 1970 in kot vzporedna sekcija priključena italijanski strokovni šoli Galvani in je še vedno brez samostojnega ravanteljstva in u-prave. Če je bila pravno urejena avtonomija slovenskega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici, ni razloga za zavlačevanje v zvezi z osamosvojitvijo omenjene slovenske strokovne šole v Trstu.
Končno spomenica, ki je (bila izročena Pediniju, ugotavlja, da je slovenska narodnostna skupnost že utrpela veliko škodo zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnih šol v slovenskem jeziku. Zaradi tega poziva pristojne oblasti, da čimprej izpolnijo to vrzel v manjšinskem šolstvu v skladu s 33. členom italijanske ustave in zakona št. 1012 iz leta 1961 (ki uzakonjuje obstoječe slovenske šole na Tržaškem in Goriškem), ki jamčita izobraževanje vseh državljanov s pomočjo šol vseh stopenj in vrst ter v njihovem materinem jeziku.
V nadaljevanju razgovora s prosvetnim ministrom je deželni tajnik SSk predočil enotno zahtevo Solvencev po ustanovitvi samostojnega šolskega okraja za slovenske šole v deželi.
Minister Pedini je deželnemu tajniku dr. Štoki zagotovil svoje zanimanje za poglobitev vprašanja in mu obenem obljubil čimprejšnji odgovor.
Kandidati Slovenske skupnosti za okrožje Pordenon
TERPIN Marjan MLJAČ Marija Tereza HAREJ Zorko FERLETIČ Marija TERČON Antek BREZIGAR Bojan GRADNIK Vanda CORSI Hadrijan CERNIC Branko RADETIC Franc TUL Alojz LOKAR Aleš
  ......
Iz programa za deželne volitve
ITALIJANSKIH STRANK NE BOMO VOLILI:
■ ker nočejo resnično in iskreno rešiti problemov slovenske manjšine;
■ ker nimajo posluha za naše stvarne zahteve;
■ ker so njih slovensko govoreči kandidati samo orodje vsedržavne politike strank in vaba za naivne in neodločene volivce;
■ ker se samo potegujejo za pridobitev slovenskih glasov brez iskrenega čuta za naša vprašanja;
■	ker ne postavljajo	slovenskih lepakov, in to zlasti v mestnih središčih, ker	se nočejo zameriti svojim italijanskim
članom in volivcem;
■	ker morajo delati	— tudi za obravnavanje manjšinskih
vprašanj le po	sklepih in ukazih osrednjih vodstev v
Rimu.
ZATO BOMO GLASOVALI LE ZA
SLOVENSKO SKUPNOST!
Slovenska skupnost je za letošnje deželne volitve pripravila politični program, ki ga je že predstavila javnosti in ki zajema vsa glavna področja našega narodnostnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja. Program temelji na osnovnih smernicah zvestobe demokraciji in političnem pluralizmu ter zavračanju vsakega totalitarnega duha in ideologij. Zvesta tem programskim načelom gre SSk odločilo naprej in v pravem antifašističnem duhu izraža svojo privrženost svobodni in urejeni družbi. V naslednjih vrsticah objavljamo nekaj glavnih točk iz tega programa.
NARODNOOBRAMBNI PROGRAM
Globalna rešitev vseh problemov naše narodnostne skupnosti v okviru zaščitnega zakona, ki ga pripravlja vladna komisija strokovnjakov.
Dodelitev deželi ustreznih pristojnosti za konkretno izvajanje državnega zaščitnega zakona glede slovenske manjšine.
Avtonomna ureditev slovenskega šolstva in ustanovitev samostojnega šolskega okraja.
Vodstvena in programska avtonomija slovenske radijske postaje in ustanovitev slovenskih televizijskih oddaj.
Ukinitev razlaščanja in s tem krčenja ozemlja, na katerem tradicionalno živijo Slovenci in je njihova last.
. Enakopravna uporaba slovenskega jezi-
ka v vseh izvoljenih telesih, javnih uradih in ustanovah.
Javno finansiranje Slovenske skupnosti, katerega so deležne vse državne stranke in tudi stranki francosko govoreče manjšine v Aosti in nemške v bocenski pokrajini.
Podpora vsem zahtevam Slovencev v videmski pokrajini, izraženim v njihovi listini, objavljeni meseca aprila letos.
Dodelitev primernih podpor slovenskim kulturnim, športnim, dobrodelnim, rekreativnim in drugim organizacijam.
GOSPODARSKO-SOCIALNI PROGRAM
V gospodarsko-socialnem programu SSk obravnava pomen vsedeželne povezave. Zlasti zahteva obnovo potresnega področja z ohranitvijo in valorizacijo etničnih, jezikovnih in kulturnih značilnosti prizadetega prebivalstva, s posebnim ozirom na Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino.
Nadalje zahteva SSk odpravo vseh vojaških služnosti, zaposlitev brezposelnih, zlasti mladih. Slovenska skupnost poudarja še pomen zadružnih oblik sodelovanja na kmetijskem in obrtnem področju. Obenem se zavzema za sorazmerno zastopstvo Slovencev v komisijah in javnih ustanovah, ki zadevajo tudi interese slovenskega prebivalstva. SSk zahteva posebej valorizacijo tržaškega pristanišča in se zavzema za vsestransko sodelovanje med Furlanijo-Jtilijsko krajino in Slovenijo.
Zakai kaidMiram n isti Shinske slanosti
KANDIDATNE LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA DEŽELNI SVET FURLANIJE-JULIJSKE BENEČIJE
Okrožje TRST
ŠTOKA Drago BRATUŽ Andrej GRADNIK Gradimir OZBIC Vinko DOLHAR Rafko H ARE J Zorko DEBELIŠ Alojz TUL Alojz MAVER 'Marij VRABEC Ubald CIBIC-CERGOL Majda SOSIČ Milan KRALJ Ivo GOMBAČ Boris REBULA Ladi
Okrožje GORICA
STOKA Drago BRATUŽ Andrej GRADNIK Gradimir DEVETAK Remo PERIC Vilko SIRK Albin TERPIN Ciril
Okrožje VIDEM
ŠTOKA Drago
MERKU’ Pavel VENOSI Salvatore CERKVENIK Marija BRATUŽ Andrej GRADNIK Gradimir ŠPACAPAN Mirko BREZIGAR Bojan FERLETIČ Marija TERČON Antek MAVER Marij DEVETAK Remo METLIKA Silvester KRALJ Ivo TERPIN Marjan DOLHAR Rafko MLJAČ Franc VRABEC Ubald IIAREJ Zorko TUL Alojz KOMJANC Aleš
Okrožje TOLMEC
DOLHAR Rafko TRIBUTSCH Nežka VENOSI Salvatore MERKU’ Pavel VUDENIK Marija
SLOVENCI! VOLIVCI!
Slovenski glas gre lahko samo slovenski stranki!
Ne razmetavajte glasov po italijanskih strankah, ker te tega ne zaslužijo!
Zakaj naj bi podpirali vsedržavne italijanske stranke? Ali so mar kaj naredile za nas? N E !
Zato je naša odločitev izven vsakega dvoma. Glasovali bomo lahko samo za
SLOVENSKO SKUPNOST!
KANDIDATNA LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA GORIŠKI POKRAJINSKI SVET
ZAGRAJ (Sovoclnje • Doberdob)
FERLETIČ Marija GORICA
VALENTINČIČ Emil
CORSI Hadrijan
KORŠIČ Marilka por. ČOTAR
SIRK Ileana
KLANJŠČEK Nikolaj
TAB A J Božo
PODVERŠIČ Franc
GRADIŠČE
Dl BATTISTA Roman
RONKE
FERLETIČ Marija ČERNIČ Benjamin
TRŽIČ
SOBAN Mario
FERFOLJA Evgen VIŽINTIN Mario PAULIN Damjan PRINČIČ Oskar
ŠKOCJAN
GERGOLET Maksimilijan LAVRENČIČ Roman
GRADEŽ
KOMJANC Elizabeta MUŽIČ Alojz
ROMANS
KOMJANC Aleš
KRMIM
Dl BATTISTA Roman KEBER Stanko
FARA - KOPRIVNO (Števerjan)
KLANJŠČEK Stanislav
KANDIDATNA LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
LOKAR Aleš
ČERNIČ Ninko
JEVNIKAR Marjan
ARTAČ Boris
AŽMAN Marino
BAJC Marjan
BAK Vladimir (neodv.)
BESEDNJAK Marija
BEVILACOUA Gabrijela
BIRSA Nadja por. DOLHAR
BRECELJ Marija
BREZIGAR Bojan
KRALJ Bogdan
CIBIC Milko
KURET Boris
DEBELIŠ Alojz
FIČUR Eva
GERDOL Jožko
GLAVIČ Silvana
GRGIČ Karel
HRVATIN Nadja
JEVNIKAR Magda
JEZA Evelina por. VIDAU
KOROŠIC Aleksander
KUK Bruno
LEVSTIK Mirjam
LISJAK Stojan (neodv.)
LUPINC Marko MAGANJA Nadja MAGANJA Nives por. HROVATIN MARC Ignac
MLJAČ Franc
MILIČ Vinko
NADLIŠEK Marcel
MUŽINA Marta
OZBIČ Vinko
PAVLICA Pavel
PERTOT Danilo
PETERLIN Anka
PRINČIČ Tanja por. MAMOLO
PRELC Helena
PREMRL Radoslava por. PAHOR
ROTH Liča por. PAHOR
SEDMAK Milko
SEDMAK Mario
SELJ Adriana
SIMČIČ Tomaž
ŠKRINJAR Stanko
SLAMA Boris
SOSIČ Milan
SOSIČ Milojka por. OPERTT STARC Milan STARC Peter
ŠTRAJN Alojzija por. MOZETIČ THEUERSCHUH Marinka por. PIŠČANC VRABEC Ubald VREMEC Alberta VREMEC Milan ŽERJAL Danilo ŽERJAL Mara
Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven, predpostavlja pa določena pojasnila. Kandidatura na listi SSk pomeni jasno odločitev, ki jo sprejme zamejski Slovenec v prepričanju, da tudi s svojo kandidaturo prispeva k našemu dolgemu in trdemu boju.
Osebno sem sprejel kandidaturo, ker sem prepričan, da je treba pomagati edini slovenski stranki v Italiji. Kot Slovenec ne morem dobiti upravičenega izgovora, da ne bi kandidiral. Vsakdo lahko prispeva k uveljavitvi Slovenske skupnosti. Nekateri pomagajo pri propagandi, drugi si odtrže-jo kako malenkost pri plači, tretji organizirajo sestanke in govorijo na zborovanjih.
V	Slovenski skupnosti je vsaka pomoč dobrodošla, saj nismo stranka, ki bi razpolagala z velikimi vsotami denarja in z delovnim osebjem. Vse to nam manjka. Vsekakor tudi sprejetje kandidature dopolni vrste mladih rojakov, ki so se odločili za ta korak in predstavlja majhen delež za podporo Slovenski skupnosti.
To je eden izmed razlogov, čeprav ni najvažnejši. Mislim, da je za Slovenca nujno, da se organizira in pristopi k slovenski stranki. V Slovenski skupnosti se počuti v domačem okolju, v slovenski družbi, v katerih ni tistih že dolgočasnih prerekanj in stalne borbe za stolček. V stranki smo vsi enaki, si medsebojno pomagamo ne ustvarjamo novih struj, zato da bi si zagotovili mesto ali da bi si dobili boljšo službo. K sreči nismo še okuženi s podobnimi vabami. Slovenska skupnost ni stranka karieristov. Naj poudarim, da je v slovenski stranki prevladujoče mnenje, da se je treba boriti za naš obstoj in za našo bodočnost. Ce se to komu zdi nepotrebno, potem lahko izbere.
Sprejeti mesto kandidata v SSk pa pomeni tudi nadaljevati z reorganizacijo stranke, ki se je začela leta 1975. Pomeni odpirati čim večje možnosti za vključevanje Slovencev v slovensko stranko in podpirati težnje za čim večjo uveljavitev Slovenske skupnosti v zamejstvu, še posebno v obdobju, ki sledi podpisu Osimskih sporazumov. V današnjem trenutku je nujno okrepiti vrste slovenske stranke, ji dati večjo številčno moč in zagotoviti izvolitev njenih predstavnikov v upravne organe. Prepričan sem, da je vloga SSk danes važnejša kot v preteklosti, kajti ugotovljeno je, da se naši problemi obravnavajo tam, kjer je prisotna Slovenska skupnost.
Gotov sem, da bo vsak kondidat Slovenske skupnosti deloval v svojem krogu, da bo pridobil čim več somišljenikov in volivcev. Osebno bo prepričeval volivca, da podpre slovensko stranko; ni nobenega dvoma, da ima na razpolago dovolj argumentov za prepričevanje.
Osebno sem se odločil, da kandidiram na listi SSk tudi zato, ker je to stranka, ki mi daje zagotovilo, da se bodo naši problemi v bližnji bodočnosti reševali ob stalni in skrbni kontroli Slovenske skupnosti. Upam, da bodo vsi slovenski volivci razumeli važnost trenutka in podprli slovensko stranko.
Kandidat za goriško pokrajino
Slovenska skupnost prisotna po celi deželi
Volivni shodi Slovenske skupnosti so v polnem -teku. V Trstu je bil začetek vo-livne kampanje v ponedeljek 5. junija s predstavitvijo programa in kandidatov na sedežu SSk. V Gorici pa je bila uradna predstavitev list in kandidatov v Katoliškem domu. Na vseh teh zborovanjih so odgovorni predstavniki SSk in kandidatje prikazali osnovne programske smernice našega dela.
Shodi pa so tudi na odprtem. Na Tržaškem je veliko volivnih shodov po mestu in vaseh, na Goriškem so se začeli shodi z zborovanjem na trgu Cesare Battisti v Gorici. Slovenska skupnost je nato že imela shode po vseh občinah.
Prisotnost naše slovenske stranke pa je šla na vsedeželno raven. Tako je imela SSk svoj volivni shod v Pordenonu, nato v Červinjanu, Vidmu, Palmanovi in v drugih središčih videmske pokrajine. Posebno pozornost je posvetila Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, kjer je imela vrsto shodov m zborovanj.
Slovenski delovni ljudje za Slovensko skupnost
Slovenski delovni ljudje v Italiji vabijo slovenske volivke in volivce, da se polnoštevilno udeležijo tržaških občinskih ter •deželnih volitev.
Slovenski delovni ljudje v Italiji opozarjajo volivke in volivce, da sta tako mesto kot dežela danes na križpotju in da bomo glasovi izpričali ali našo željo po na-
predku in mirnem sodelovanju med tu živečima narodoma ali pa ponovno dokazali otroško nezrelost pri upravljanju mesta ter dežele.
Slovenski delovni ljudje v Italiji kličejo slovenske delavke in delavce, študente, mladino in sploh vse delovne ljudi, da glasujejo za Slovensko skupnost in oddajo preferenčni glas za občino nosilcu liste ter delavskemu predstavniku mlade generacije Marjanu Jevnikarju, ki zasluži vso našo podporo kot delovni ter kulturni ustvarjalec, pri deželnih volitvah pa nosilcu liste dr. Dragotu Štoki, sedanjemu deželnemu svetovalcu ter našemu kandidatu, sindikalistu Borisu Gombaču.
Volivni shodi SSk v okrožju Tolmeč
V nedeljo je imela Slovenska skupnost srečanja s slovenskimi volivci v tolmeškem okrožju. V Reziji so kandidati razdelili med rojake letake s proglasom v rezijanskem narečju, tako da so ljudje mogli po-bliže spoznati strankin program v domači govorici, saj jim je slovenski pouk še vedno nedostopen zaradi zadržanja oblasti.
Dopoldne sta bila dobro obiskana shoda v Ukvah in v Rajblju. Kot govornik je nastopil dr. Rafko Dolhar, ki je prvi na listi SSk za deželne volitve v tolmeškem okrožju.
V svojem posegu je dr. Dolhar poudaril polnopravno prisotnost slovenske stranke na najbolj severnem predelu slovenskega manjšinskega področja v Italiji. V obdob-
V	soboto 17. junija je bil v Jamljah deželni shod žensk SSk, ki sta ga organizirali tržaška in goriška sekcija za ženska vprašanja, ki delujeta v okviru Slovenske skupnosti. Kljub izredno slabemu vremenu se je zbralo veliko število kandidatk, podpornic in somišljenk. V uvodnem govoru je goriška predstavnica sekcije Marije Fer-letič podčrtala veliko vlogo in nalogo, ki jo imajo ženske v SSk, bodisi da se aktivno udejstvujejo v stranki, bodisi da prepuščajo to vlogo svojim možem in si s tem nalagajo večje obveznosti v družini.
Matejka Peterlin-Maver je v pozdravu tržaške sekcije za ženska vprašanja opozorila, kako so se ženske emancipirano vključevale v SSk in delovale v njej že od ustanovitve stranke, tudi ko je bilo politično delo za ženske še precej nenavadna stvar. K temu jih je silila predvsem njihova globoka narodna zavest.
Po ogledu filma z Mladinskega kongresa SSk je spregovoril deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. Podčrtal je pomen, ki so ga imele ženske do sedaj v stranki in opozoril, da bo v novi zakonodajni dobi treba zavzeti stališče do mnogih zakonov, ki od blizu zadevajo žensko in družino, v deželnem in v občinskem svetu ter v rajonskih svetih. Komisija za
Glede na to, da so nekateri slovenski kulturniki imeli za potrebno, da se njihova imena pojavijo na kandidatnih listah strank, na katerih politiko ne morejo vplivati, podpisniki te izjave sporočamo slovenski javnosti, da bomo 25. in 26. junija oddali svoj glas za SLOVENSKO SKUPNOST.
Edino slovensko politično stranko v Italiji bomo podprli zato, ker nam samo ona omogoča, da se sploh javimo svetu s svojo več kot tisočletno identiteto in prisotnostjo.
Za SLOVENSKO SKUPNOST se nadalje odločamo zato, ker slovenski izobraženec ne sme izdati homogenosti narodne skupnosti, ne sme razveljaviti vere svojih prednikov, pa tudi ne odvzeti pravice prihodnjim rodovom, da v svetu prihodnosti najdejo častno in spoštljivo ohranjene brazde za nove slovenske setve in žetve.
Naša opredelitev pa je lahka tudi zato, ker združuje SLOVENSKA SKUPNOST Hudi različnih svetovnih nazorov, ki verujejo v pluralistično družbo in v demokratične ideale.
Zalo smo prepričani, da bodo slovenski ljudje ostali strnjeni v SLOVENSKI SKUP-
ju po Osimu, je dejal, se morajo sloven- j ske pravice uveljaviti povsod in v enaki meri, tako kot v tržaški in v goriški ter | posebej videmski pokrajini. Ta zahteva je j stara že desetletja, z njo pa se vedno glas- \ neje in enotnejše oglašajo tudi sami Benečani in kanalski Slovenci, ki so to izpričali [ tudi na nedavni manjšinski konferenci v ■ Vidmu. Njihov kulturni preporod jasno j kaže njihovo voljo do življenja. V Ukvah in Žabnicah je pri tem najbolj razumljivo j znamenje prostovoljni pouk slovenščine v pošolskih urah. Dr. Dolhar je pri tem poudaril zahtevo, da se v novi šoli dobi enako-
To prilogo je oskrbela deželna Slovenska skupnost
pravno mesto tudi za slovenščino, ne glede na krivično podtikanje slovenski manjšini, da je proti mirnemu sožitju med narodi, ki prihajajo z velikonemške strani.
Predstavnik SSk je končno poudaril, kako mora Slovenska skupnost doseči pomembno afirmacijo na volitvah tudi v videmski pokrajini, saj bo to jasen znak, da je manjšina od Milj do Trbiža res enotna v svojih zahtevah in da je njena zahteva po enakopravnem traktiranju, ne glede na pokrajino, tudi politično trdno utemeljena.
ženska vprašanja bo s preučevanjem teh zakonskih osnutkov in z zavzemanjem lastnih stališč v zvezi z žensko in družinsko problematiko imela veliko dela.
Osrednji govor večera je imela prof. Zora Tavčar-Rebula. Izvirno in nekonvencionalno se je lotila problema o »Vključevanju ženske v sodobno družbo«. Opozorila je, kako izredno zahteven je do ženske današnji čas. Danes se njeno delo ne omeji samo na delo med štirimi stenami doma, ampak se mora vključiti tudi v zunanji svet, bodisi s poklicnim delom, bodisi s širjenjem svojih zanimanj in izobrazbe. Prof. Tavčar-Rebulova je nakazala vse možnosti, ki se danes ženski odpirajo, da se vključi v dogajanje izven doma. Pripomnila je, kako je cena za tako emancipacijo zelo velika, ker moški partnerji še niso dovolj pripravljeni pomagati ženski na tej njeni poti. A tudi če se ženska realizira samo v družini zaradi družine, slabega zdravja ali kake druge ovire, je njeno delo neprecenljivo in nikakor ne smemo gledati nanj kot na manjvreden izraz ženskega delovanja.
Večer se je nadaljeval v sproščeni in živahni razpravi. Vse udeleženke srečanja so si bile edine, da je treba s takimi študijskimi in debatnimi večeri nadaljevati.
NOSTI, saj nam je to edino jamstvo, da bomo zaveden in živ osebek!
Trst, 13. junija 1978 Alojz Rebula, Zora Tavčar, Milan Lipovec, Boris Pahor, Zora 1’iščanc, Ljubka Šorli, Zora Saksida, Košič Andrej.
Tržaški velesejem
Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti ter številnih odposlanstev iz tujine je minister za industrijo in trgovino Donat Cattin prejšnjo soboto odprl na Montebellu v Trstu 30. mednarodni velesejem. Na slovesnosti so poleg ministra spregovorili še tržaški župan Spaccini, podpredsednik deželnega odbora Stupper in predsednik tržaškega velesejma Toresella. Pred odprtjem se je Donat Cattin kratko sestal s tržaškimi gospodarstveniki, ki so mu predočili kritično stanje nekaterih industrijskih obratov nf* Tržaškem. Velesejem bo ostal odprt do četrtka 29. junija vključno.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
ZAHVALA PODPISNIKOM SLOVENSKE LISTE
Slovenski volivci na Tržaškem in Goriškem so ponovno dokazali, da znajo pravilno vrednotiti naša prizadevanja za predložitev kandidatnih list za skorajšnje volitve, ki bodo v nedeljo 25. junija.
Naša zahvala gre vsem, ki so podpisali kandidatno listo Slovenske skupnosti na Goriškem za pokrajinski svet, v Trstu in v Ronkah za občinski svet. S lem so manifestirali svojo slovensko in demokratično zavest.
DE2LNO TAJNIŠTVO SLOVENSKE SKUPNOSTI
1111111111111111111111II1111!111111111H11!!! I! 11111111111UI!111111111M11MI!1! 111111111111!1111i111111111i!1111111111i111111111!11H111111111 It I!11111111! 1111111H11111111111! 1111! 11111111 !l 111111111II11111111111!
Zelo usoelo srečanje žensk SSk v Jamliah
ODDALI BOMO GLAS
za Slovensko skupnost
Enotna srednja šola „lvan Trinko" v šolskem letu 1977-78
Enotna nižja srednja šola »Ivan Trinko« v Gorici je edina za vse slovenske dijake na Goriškem. V njej se zato zbirajo učenci iz vseh slovenskih vasi in šol, iz nje izhajajo nato dijaki, ki se vpišejo na višje srednje šole. Zaradi tega ima ta šola izredno važnost za naše goriško zamejstvo.
V preteklem šolskem letu se je na to šolo vpisalo 324 dijakov in dijakinj. Razdeljeni so ibili na 14 razredov; pod vodstvom R. Simčič-Lojkove je poučevalo 34 učnih moči. Po razredih so bili dijaki takole razdeljeni: 1. razred je imel pet paralelk; drugi razred prav tako pet, tretji Pa štiri.
V petih paralelkah .prvega razreda je bi-
lo	vpisanih 126 dijakov, izdelalo jih je ob koncu šolskega leta 99, zavrnjenih je bilo 27. V pararelkah 2. razreda je bilo skupno 111 dijakov in dijakinj, izdelalo je 95, zavrnjenih je bilo 16 dijakov in dijakinj. Tretji razred je obiskovalo skupno 83 učencev. K zaključnemu izpitu jih je bilo Pripuščenih 80, trije pa so bili odklonjeni.
O ŽIVLJENJU NA ŠOLI
K statistiki o šolskih uspehih in neuspehih še nekaj o življenju na šoli v preteklem šolskem letu. Predvsem naj omenimo, da se zadnja tri leta uspešno razvijajo srečanja s podobnimi šolami v zamejstvu in v Novi Gorici. Najlepše se razvijajo odnosi z enotno nižjo srednjo šolo »G. Pascoli« v Krminu. S to šolo je slovenska šola »Ivan Trinko« v najboljših prijateljskih odnosih, ki se pokažejo vsako leto ob prijateljskem srečanju, izmenoma v Krminu in v Gorici.
Letos je bilo tako srečanje v Gorici in sicer 20. maja na sedežu šole »Ivan Trinko«. Obsegalo je kulturni, športni ter umetniški del. V kulturnem programu sta obe šoli predstavili nekaj točk zborovskega Petja, recitacij in nastop ansambla flavt; športni del je obsegal prijateljske tekme v košarki, odbojki in »med dvema ognjema«; v risarskem delu so se dijaki pomerili v »ex tempore«.
Slovenska šola se je posebno odlikovala v kulturnem programu. Zaslugo za to ima dijaški mladinski zbor, ki ga je med letom oblikoval prof. St. Jericijo. Šteje okrog 50 Pevcev. Zapel je tri slovenske narodne v raznih priredbah in furlansko »Primavere«. Italijanski gostje so bili nad zborom navdušeni in so rekli, da je škoda, ker ne nastopa tudi izven šole.
Med letom je bilo še srečanje s srednjo šolo »Milojka Štrukelj« iz Nove Gorice. Tudi Novogoričani so prišli v Gorico. Lansko leto se je goriška šola srečala z opensko enotno srednjo šolo.
SPODLETELO SREČANJE
V načrtu so imeli še druga večja srečanja. Predvsem bi se morali srečati s sličnimi šolami v Zagrebu 12. in 13. maja. Čakali so na ministrsko dovolejnje, ki je pa Prišlo šele na dan, ko bi morali že biti v Zagrebu. Zato je gostovanje odpadlo.
Toda prišla je še druga nevšečnost s strani istega ministrstva. Štirideset naj-
boljših dijakov iz tretjega razreda bi moralo iti na tridnevni izlet po Sloveniji. Bili bi gostje slovenske republike kot že prejšnja leta. Toda ministrstvo iz Rima je odgovorijo, naj se dijaki raje učijo. Prepoved izleta je bila mrzla prha za dijake in profesorje ter za vso našo javnost.
Pouk so na šoli »Ivan Trinko« zaključili s šolsko mašo v soboto 3. junija. Po maši so imeli akademijo za dijake in starše. Nastopil je dijaški zbor in zbor recitatorjev. Nastop je zelo uspel in znova je bilo slišati glas, zakaj bi šola ne nastopila tudi izven šolskih prostorov v kaki javni dvorani.
NOV NAČIN OCENJEVANJA
Preteklo leto je torej prineslo slovenski enotni srednji šoli v Gorici prijetne in manj prijetne izkušnje. Med novimi izkušnjami je tudi nov način ocenjevanja dijakov, ki je letos prvič stopil v veljavo. Dijaki ne dobijo več ocen, izraženih v številkah (od 1 do 10), temveč samo splošno oceno: »izdelal« oz. »ni izdelal«. Tudi spričeval letos ni več. Zato morajo starši, ki želijo kaj več vedeti o uspehih svojih otrok, osebno iti na tajništvo šole, kjer jim pokažejo ocene iz posameznih predmetov, ki zopet niso izražene s številkami, temveč z mnenji. Na zunaj so torej vsi dijaki enaki, odličnjaki kakor tisti s komaj zadostno oceno. Gre za »uravnilovko« na šoli. Ali je tak način ocenjevanja pameten in za dijake spodbuden, je pa drugo vprašanje.
Ob koncu želimo dijakom prijetne počitnice, profesorjem pa, da bi si nabrali moči za uspešno nadaljevanje v novem šolskem letu, ki naj bi potekalo v čim večji harmoniji med njimi in vodstvom za blagor naše mladine.
VIII. zamejski festival
domače zabavne glasbe v Števerjanu
ZAČETEK v soboto 1. julija ob 20. uri.
ZAKLJUČEK v nedeljo 2. julija ob 17. uri.
Sodelujejo ansambli iz Goriške, Tržaške, Slovenije in Avstrije.
L’Osservatore Romano in Vita Nuova
V	sedanjo predvolivno kampanjo v Trstu je posegel tudi tržaški katoliški tednik Vita Nuova. Gotovo ima to pravico, toda v svoji zagnanosti je Vita Nuova šla predaleč. V nekem članku so namreč zapisali, da bodo nedeljske volitve referendum za Osimske sporazume ali proti njim. Zato naj volivci podprejo volivno listo, ki se bori proti tem sporazumom. Na omenjeni listi pa je zbran cvet tržaških šovinistov od framasonov prek demokristjanov in socialistov do misovcev.
Vatikansko glasilo L’Osservatore Romano v nekem članku 20. t. m. izjavlja, da tako stališče pomeni »strumentaliziranje Osimskih pogodb s strani krajevnih dejavnikov«.
Direktni poseg vatikanskega glasila v tržaške volitve je nekaj izjemnega. Zato smemo sklepati, da se Vatikan ne strinja s pisanjem lista Vita Nuova in s stališčem, ki ga je ta list zavzel glede prihodnjih volitev na Tržaškem.
Vabilo tržaškega škofa duhovnikom
Tržaški g. škof Lorenzo Bellomi je poslal vsem duhovnikom pismo-vabilo za stanovsko romanje duhovnikov v Turin od 11. do 13. septembra letos. V pismu pravi, da želi tako sam počastiti ta izredni spomin Gospoda Jezusa (Sv. sindon) in obenem preživeti nekaj dni v molitvi in vedrem razpoloženju s svojimi duhovniki.
Sv. Ivan
Obisk pri sv. Antonu Padovanskem. V
torek 13. junija je okrog 450 slovenskih romarjev obiskalo Padovo. Bili so iz Trsta (Sv. Jakob, Sv. Vincenc, Podlonjer in Sv. Ivan), iz Mačkolj, Kontovela, Nabrežine, Zgonika in od drugod.
V	Padovi je bilo v baziliki precej gneče in na vrsto smo prišli s sv. mašo šele ob 12.30. Rekli so nam v Padovi, da je bila naša maša najlepša. Govoril je jezuitski p. Franc Svoljšak.
Večji del romarjev je odšel na kosilo na Monte Berico pri Vicenzi. Tja smo dospeli šele ob dveh in pol. Kljub temu smo dobili še precej okusno kosilo. Nato smo šli seveda v Marijino svetišče, ki je blizu restavracije. Tu je bila kratka pobožnost, med katero smo prepevali izmenoma z romarji iz Turina. Ves čas nas je spremljalo slabo vreme, ki pa ni kalilo dobre volje.
Poimenovanje šole na Opčinah
Odbor za poimenovanje openske osnovne šole po Francetu Bevku nam je poslal daljši dopis, iz katerega povzemamo sle deče:
Slovenska osnovna šola na Opčinah ne bo več brezimna. Dobila bo ime po Francetu Bevku, pisatelju, ki je naši Primorski posebno drag.
8. junija letos so se na Opčinah zbrali predstavniki šolskih organizmov in pregledali opravljeno delo. Maja 1973 je bila vložena prva prošnja na pristojne organe. Po birokratskih težavah je prosvetno ministrstvo celotni postopek dokončno o-d obrilo 28. aprila letos. Naj gre tu beseda zahvale in priznanja za dosedanje žilavo in uspešno delo vsem, posebej še šolnikom in Združenju staršev.
Počitniške kolonije
Kot smo že javili, bo tudi letos organizirano letovanje otrok, ki obiskujejo slovenske osnovne šole ali slovensko nižjo srednjo šolo in ki niso prekoračili 14. leta starosti (tudi otroci zadnjega letnika otroškega vrtca, tj. od 5. leta starosti dalje, so vključeni).
Letovanja, ki jih organizira Slovenska Vincencijeva konferenca iz Gorice skupaj s tržaško Vincencijevo konferenco in s tržaškim Slovenskim dobrodelnim društvom, se bodo vršila v hribih v Comegliansu in ob morju v Šempolaju (Nabrežina).
Dečki bodo letovali od 3. oz. od 4. julija do 28. julija; deklice bodo odšle v hribe oz. k morju 28. julija oz. 1. avgusta. Letovanje traja 25 dni.
Še vedno so prosta mesta za otroke, ki bi želeli iti v kolonijo. Starši naj napravijo prošnjo oz. naj se javijo v pristojnem uradu svoje občine (v občini Gorica v uradu za kolonije v ui. Mazzini) ali pa na sedežu Vincenci jeve konference v Gorici, Riva Piazzutta 18, tel. 83177; na sedežu Vincen-cijeve konference lahko dobijo podrobnejša pojasnila. Čas prijave je do 27. junija.
Iz gisen kanila Urbana Eotanra
Kanonik Urban Golmajer je bil ustanovitelj zavoda šolskih sester v Tomaju. Leta 1852 v oktobru je bil imenovan za župnika v Grimaldi. Ta župnija je takrat štela okrog 500 duš. Tudi tu je prostovoljno organiziral ljudskošolski pouk. V ta namen so pripravili občinsko hišo in nabavili šolske klopi in druge potrebščine. Otroci so redno hodili v šolo in se marljivo učili.
Pomlad leta 1853 je bila za kmete njegove fare usodna. Od marca do 24. junija je skoro neprestano deževalo, tako da polja sploh ni bilo mogoče obdelati, trte pa le za silo. Konec julija so ljudje šele mogli zorali in posejati polja. Toda nastopila je nato huda suša, ki je vse mlado zelenje že v kali požgala in uničila. Štiri mesece ni padla niti kapljica dežja na žejno in razpokano zemljo. Grozdja se je lotila bolezen »oidium«, toda zdravila proti njej še niso poznali. Že jeseni 1853 je izbruhnila huda lakota, ki je narasla pozimi in se stopnjevala do viška spomladi 1854. Stanje ubogega ljudstva je bilo obupno, pomoči pa od nikoder. Sami si kmetje tudi niso mogli pomagati. Druga leta so jim trgovci iz Pazina in Buzeta prodaijali žito za vino. Toda tisto leto vina ni bilo. V hudi stiski so prodajali živino po sramotno nizkih cenah. Tudi doma so pobijali ovce, koze, da si utešijo glad; toda manjkalo je zelenjave in kruha. Nabirali so brinjeve jagode in divji radič po travnikih ter ga uživali brez zabele in brez soli.
Mnogo je stradajočim pomagal dr. Juraij
Dobrila, stolni dekan pri Sv. Justu v Trstu. Nabiral je žito in denar ter jim ga pošiljal. Tudi deželna vlada je mnogo storila.
V	Motovunu, kjer je bil sedež okrajnega glavarstva, je bilo nabranega mnogo žita. Toda kljub vsaj pomoči je umrlo za lakoto
11	oseb. Tudi župnik je pomagal po svojih močeh. Neki velikodušen prijatelj mu je podaril 300 forintov.
KRATKE NOVICE
(13)
V	primerjavi z drugimi moje izgnanstvo
11	• bilo prehudo. S papanom sva se preselila k Vidi v Ljubljano, kamor je kmalu Prišel še Duško, ki je bil ravno toliko ranjen, da so ga odpustili domov. Mačeha s svojimi tremi otroki je dobila bivališče na koroškem. Tudi njim ni bilo prihranjeno begunsko gorje, vendar, sodeč po Fedori-lleni pisanju niso izkusili najtežjega.
Vedno slabše pa je bilo z mojim očetom. ^rez dela se je dolgočasil im venomer sa-n>o prebiral časopise, na zemljepisnih kar-t!|h zasledoval stanje na frontah ter nepitno politiziral, da sem še jaz bila o po-*°žaju ina svetu dobro poučena, dasi me
1,1 veliko zanimalo.
A kakor je bil oče prej bolestno molčeč, je sedaj postal preveč zgovoren. V parku, kamor je hodil redno na sprehod, se je celo z. neznanimi ljudmi zapletal v razgovor ter neprestano javno zabavljal čez vojno in napovedoval neizbežen zlom monarhije, ki ni znala pravočasno zadovoljiti svojih narodov.
Naposled so ga spet odvedli v umobolnico. Sestra i,n brat sta me tolažila, da je to dosti bolje kot če bi ga zaprli kam drugam ter da bo tam najbolj na varnem.
XX.
Vida me je znala spretno zaposliti, vendar mi je še zmerom ostalo dovolj prostega časa. Tedaj sem najpogosteje ponovno prebirala Jankov zapisnik, ki mi je vedno globlje razodeval lepoto te plemenite duše. Prepričana sem, da ta sveta duša že uživa Boga. Ker pa se z njo srečam lahko le po smrti, sem si vedno bolj želela umreti, zlasti ker mi je življenjsko breme po-
stajalo vse težje ter sem se naveličala hoditi naprej skozi življenje. Najbrž to ni najbolj krepostno, saj mnogi veliko več trpe duševno in telesno. Toda moje stanje je bilo takšno in je še sedaj.
Ker pa je Jankov zapisnik bil predvsem njegov življenjepis, mi je prišlo na um, da bi še jaz napisala svojega. Nisem sicer zmožna tako ganljivo lepo pisati kol moj nepozabni Janko, imam pa pri svoji niti šestnajstletni starosti vendarle dovolj velik in zanimiv križev pot, da lahko kaj napišem.
7 nepričakovano vnemo sem se lotila dela in ga skončala. Takšna je torej moja povest. Ko bi zdaj bila skončana tudi moja življenjska pot!
Gospod, pusti me kmalu oditi k tebi! Slabotna sem in težko dalje hodim... Sprejmi me po rokah Marije! Pridi, Gospod Jezus!
*	* *
»Povest uboge Nadice« sem našel, ko sem
Del šolskega vrta bo preurejen v miniaturni park, sredi katerega bo stal bronasti kip Franceta Bevka. Odkritje kipa in poimenovanje šole bo povezano s kulturnim sporedom..
Od poimenovanja šole nas ločijo še meseci, potreba po sodelovanju in pomoči pa je takojšnja. Iskreno prosimo vse, da nam z denarnimi prispevki pomagajo pri kritju stroškov, ki so sicer manjši od našega navdušenja, a precej večji od našega skromnega sklada. Kdor želi sodelovati, se lahko obrne na katero koli kulturno organizacijo na Opčinah ali pa neposredno na Hranilnico in posojilnico.
Zgonik
Sveta birma. Po štirih letih so zopet zadonele v naši župni cerkvi v nedeljo 18. junija pesmi »Glejte veliki duhovnik« in »O pridi Sveti Duh Tolažnik«. Ob 18. uri je g. nadškofa Cocolina pozdravil zgoniški župan, po cvetličnem daru pa izrekel dobrodošlico ter zahvalo v imenu staršev in botrov Jožef Rebula. Omenil je šestmesečno pripravo, sodelovanje vseh v vasi (kar je bilo simbolično izraženo v štirih dolgih vencih) in podčrtal nujno potrebo, da se pošlje v Zgonik stalnega župnika.
V	za ta dan premajhni cerkvi je g. nadškof med slovesno mašo spregovoril vsem o zavestnem krščanskem življenju vseh birmancev, ki so dejansko vsi verniki. Ob asistenci gg. Kretiča, Štuheca, Bogatca, Žerjala in škofovega tajnika je s sveto krizmo na čelu izrekel vsakemu birmancu besede: »Sprejmi potrditev, dar Sv. Duha!« Ob koncu je na zahvalo župnega upravitelja pripomnil, naj tudi župnije pošljejo v semenišče kakšnega dečka. Po končam slovesnosti se je g. škof dalj časa zadržal ob skromni zakuski na dvorišču z birmanci, ki jih je bilo 29, starši in botri. Kasneje se je še zahvalil ig. županu za sodelovanje.
Občinska razstava in pokušnja domačih vin. Letos se je obojega udeležilo zelo veliko bližnjih in daljnih obiskovalcev, saj je izredno lepo vreme kar klicalo v kipečo pomladansko naravo našega Krasa. Prvo nagrado za belo in črno vino je prejel Stojan Stubelj iz Saleža, drugo in tretjo pa Miro Žigon, oz. Karlo Štolfa. Bog daj srečo pri lepo obetajoči vinski letini!
Šolska zaključna prireditev v Saležu. Nosila je prikupen naslov: »Naš direndaj« in se je je razumljivo udeležilo veliko prijateljev in staršev šolske mladine. Za lepi spored in za bogato šolsko razstavo zasluži učno osebje vse priznanje.
Voščilo
Mladinski dom »Boljunec« in boljunski župijani iskreno čestitajo svojemu župniku Mariju Gerdolu ob 25-letnici mašniške-ga posvečenja ter mu želijo obilo božjega blagoslova ob izvrševanju njegovega poklica.
• Tudi letos so katoliški študenti v Franciji priredili binkoštno romanje v Char-tres. Med 4.000 udeleženci je bila tudi močna skupina nemških visokošolcev.
• Francoski žosisti (Jeunesse Ouvriere Chretienne - Krščanska delavska mladina) so v Parizu proslavili zlati jubilej svojega nastanka in delovanja, pri čemer je bilo navzočih 150.000 oseb. Predsednik francoske škofovske konference nadškof Etche-garay je za to priložnost izdal posebno poslanico, v kateri omenja pomembnost tega gibanja za uvajanje mladih delavcev v krščanstvo.
• Vlada Vzhodne Nemčije je dovolila, da je na državnem radiu ena mesečna verska oddaja. Ker je večina prebivalcev evangeličanske veroizpovedi, bodo oddajo vodili evangeličani, sodelovali pa bodo tudi katoličani.
Iz Slovenije
''IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlilllllllllllllllltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllltllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItlllllllllltnillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllltlllllllilllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllillHlIlll^
V nedeljo 25. junija v cerkvi sv. Ignacija v Gorici nova maša G. VOJKA MAKUCA
^■IIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIlIlillllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllM ALEKSEJ GORIŠKI
Povest uboge Nadice
pregledoval stvari svoje drage sestrice, ki se je točno na svoj šestnajsti rojstni dan ločila s tega sveta. Bridko je bilo njeno življenje, toda smrt je bila zanjo izredno lahka. Po komaj zapazni bolezni in brez posebnih bolečin nas je zapustila.
Ko je poslednjič uprla vame svoje mile oči, se mi je lahno nasmehnila in nato za vselej zaspala. Čudno pravzaprav ni, da se je od tega sveta poslovila s tako lahkoto, ko pa je tu izkusila toliko gorja, nesrečna hči nesrečnega očeta...
Toda ne dvomim, da zdaj pri nebeškem Očetu uživa večno srečo, katere ji nihče več ne more odvzeti. Tisti pa, ki smo še ostali v tej solzni dolini, imamo priložnost prebrati njeno pretresljivo življenjsko zgodbo, občudovati njeno čisto ljubezen ter se čuditi, kaj vse je morala in mogla pretrpeti neka slabotna deklica.
Njen od žalosti prevzeti brat Dušan KONEC
Stoletnica Cerkvenega glasbenika
Po nekaj desetletjih zatišja se je leta 1976 revija Cerkveni glasbenik zopet predstavila javnosti. Obnovila je delo, ki so ga slovenski glasbeniki začeli leta 1877, ko se je Cerkveni glasbenik rodil kot glasilo novoustanovljenega Cecilijinega društva. To si je prevtzelo skrb za »povzdig in pospešek katoliške cerkvene glasbe v smislu ter v duhu svete Cerkve, na podlagi cerkvenih določb ter ukazov«.
Cerkveni glasbenik je dolgo let opravljal svoje poslanstvo in doživel tudi manj ugodne trenutke. Ko pa je h glasilu pristopil skladatelj Stanko Premrl, se je ugled te edinstvene slovenske cerkvenoglasbane revije močno dvignil. Po komaj treh letih ponovnega izhajanja je Cerkveni glasbenik že dosegel stoletni jubilej, ki so mu 2. junija na teološki fakulteti v Ljubljani posvetili posebno svečanost.
V	veliki dvorani fakultete so se poleg ožjih sodelavcev revije zbrali številni predstavniki cerkvenega in glasbenega življenja na Slovenskem, gostje iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije ter zamejstva. Uvodnim besedam dr. Eda Škulja je sledi! govor znanega muzikologa dr. Vilka Ukmarja. Drugi del proslave je obsegal nastop slušateljev orglarskega tečaja. Pod vodstvom dirigenta Jožeta Trošta so ubrano podali 21 nabožnih skladb, odbranih v glasbenih prilogah Cerkvenega glasbenika. Nekatere pesmi je na orgle spremljala prof. Angela Tomanič.
Slovesnost je izzvenela kot želja in vošči-
lo,	da bi Cerkveni glasbenik še nadalje opravljal svoje delo v okviru cerkvene glasbe, predvsem pa usmerjal in gojil okus, posebno danes, ko po naših cerkvah večkrat slišimo popevke namesto lepih slovenskih nabožnih pesmi.
Ob stoletnici je izšlo 'tudi bibliografsko kazalo Cerkvenega glasbenika (od 1878 do 1945), ki ga je sestavil dr. E. Škulj - v. č.
Nekaj vprašanj iz dušnega pastirstva goriške nadškofije
Duhovniški svet, ki je posvetovalni organ za duhovniška in dušnopastirska vprašanja v goriški nadškofiji, se pripravlja, da zaključi svoje delo. Izvoljen je bil pred tremi leti, sedaj mu poteka mandatna doba. Vendar se mu je zaradi nekaterih vprašanj, ki niso donkončno rešena, mandatna doba podaljšala do prihodnje jeseni.
Med vprašanji, s katerimi se je Duhovniški svet pečal, je tudi reforma nadškofijske kurije in dušnopastirski sveti po župnijah. Eno in drugo vprašanje je na poti ureditve. Po raznih župnijah so že ustanovili župnijske svete, drugod jih pripravljajo. Ko bo njih število zadostno, se bo ustanovil tudi škofijski dušnopastirski svet, kot jih imajo že v raznih škofijah.
Reforma nadškofijske kurije, to je nadškofijskih uradov, je nekoliko zapletena zadeva. Toda tudi ta je na poti rešitve. Vse kaže, da bodo v službi na škofiji osebe, zmožne slovenskega jezika, da bodo tam dvojezični napisi in še to in ono.
Težava, ki ni še rešena, je vprašanje generalnega vikarja za Slovence. Nekateri hočejo po vsej sili, naj ima nadškof dva generalna vikarja, enega za italijanski del, enega za slovenski del. Drugi ne vidijo nuje glede generalnega vikarja, češ da je slovenskih vernikov v nadškofiji razmeroma malo. Zato bi lahko zadostoval škofov vikar, ki bi pa naj imel vsa potrebna pooblastila za uspešno vodstvo dušnopastirskih zadev slovenskih vernikov, obenem pa naj bi bil dinamična oseba in s potrebno razsodnostjo, kar je v praktičnem življenju nujno potrebna lastnost vsakega voditelja.
Vsekakor se bo moral g. nadškof odločiti, kakšno rešitev bo sprejel, ker tako generalni vikar kot škofov vikar postaneta najtesnejša škofova sodelavca.
Zdi se nedopustno, da bi kdorkoli škofu vsiljeval eno ali drugo rešitev, kajti odgovornost za vodstvo škofije ima škof. Občestvo lahko svetuje, ne sme pa vsiljevati in še manj izsiljevati prav zato, ker je škofe postavil Sv. Duh, da vodijo Cerkev.
Kazimir Humar
Števerjan Trije krsti v isti družini. Trije krsti na isti dan niso nič posebno redkega v današnji liturgiji, ko Cerkev želi, da so krsti redkejši in zato slovesnejši. Toda trije krsti na isti dan v isti družini niso vsakdanji dogodek. To se je pripetilo preteklo nedeljo v Števerjanu: trije člani iz družine Komjanc na Cirju so bili krščeni na isti dan. Aleš Komjanc in žena Bogomila sta prinesla h krstu četrtega otroka Patrika, Ida Komjanc in mož Aleš Pintar sta krstila prvorojenca Nikolaja, Agata Komjanc in mož Marko Brajnik sta pa dobila novo kristjanko Heleno, ki se je pridružila bratcu in sestrici. Bil je to praznik tudi za Jožefa in Afro Komjanc, ki sta srečna stara starša trem novim kristjanom.
Novokrščencem, staršem in vsem drugim naj lepša voščila da bi ostali zvesti veri, ki so jo s krstom prejeli.
150 milijonov deželne podpore za štever-janski vodovod. V četrtek 15. junija je bila v Števerjanu občinska seja, ki ji je predsedoval župan Stanislav Klanjšček. Prisotni so bili skoro vsi svetovalci. Po či-tanju zapisnika zadnje seje je župan poročal, da je deželni odbor odobril občini 150 milijonov lir podpore za ojačenje vodovodnega omrežja, in to v smislu deželnega zakona o potresnem področju.
Naj povemo, da je bila občini že dodeljena vsota 78 milijonov kot prvi obrok, kot smo poročali v eni prejšnjih številk Katol. glasa, za popravilo stanovanj te občine, tako da se posledice potresa vidno odpravljajo. Ne ker smo pred volitvami, ampak resnici na ljubo naj se izve, da so bili v deželni komisiji leta 1976 prav komunisti proti, da bi števerjanska občina bila priznana kot potresno področje, in je bil glas predstavnika Slovenske skupnosti skoro odločilen. Zato pričakujemo, da bodo v nedeljo pri volitvah predvsem Šte-verjanci pa tudi ostali slovenski rojaki v naši deželi tako zadržanje upoštevali.
Svet je nadalje potrdil dva sklepa ožjega odbora, porazdelil 100.000 lir med revne občane ter določil novo mero draginj ske doklade za uslužbence. Odobril je 1.300.000 lir za plačilo gramoza na cesti v Jazbinah in Ščednem ter novi načrt za popravilo občinskega sedeža, ki bo po sedanjih računih stalo 114 milijonov lir. Nadalje je tekla beseda o novem občinskem pravilniku za pokopališča. Tudi tu je svet sprejel sklep, da bo odslej veljal isti pravilnik kot za vso državo.
Ob zaključku tega poročila naj še povemo, da je deželni odbor odobril nadaljnjih 50 milijonov lir števerjanski občini za ureditev pokopališč v Jazbinah in v Števerjanu. Tudi ta novica bo gotovo števerjan-ske občane razveselila, da bodo uredili tudi tiste kraje, kjer počivajo njih dragi.
Jamlje
Sv. birnta. Goriški g. nadškof Cocolin je vsako nedeljo kje, da deli otrokom zakrament svete birme. V nedeljo 11. junija je bil v Jamljah, kjer je med mašo ob 16. uri podelil zakrament potrjenja v veri 14 birmancem. Verniki so ga sprejeli, kot je po naših vaseh običajno, s slavolokom in s pozdravom ob vhodu v cerkev.
Pri maši g. nadškofa sta asistirala msgr. Močnik iz Gorice in g. Anton Lazar iz Doberdoba. Med mašo je g. nadškof spregovoril birmancem, botrom in vernikom, ki so napolnili cerkev. Po končani slovesnosti je bilo srečanje z g. nadškofom ob kozarcu vina in sproščeni besedi.
Upajmo, da bo tudi to postalo tradicija, saj je lepo, če se nadškof brez vseh formalnosti sreča z ljudmi.
Na Sv. gori zvon zvoni...
Ni bilo kot nekoč, ko so družbenice iz vse Primorske preplavile Sv. goro in se je zbralo v svetišču do 5.000 deklet. Bila je samo gorišika Marijina družba, kateri so se pridružili še drugi Goričani in smo si v Marijinem svetišču kot bratje in sestre podali roke še s tistimi, ki so prišli iz daljne Amerike, da še enkrat doživijo prisrčno vzdušje skupnega doma Matere Marije.
Proti vsakemu pričakovanju je bil dan lep in sončen. Najlepše doživetje je bilo za tiste, ki so peš poromali k Mariji. Prijetno nas je presenetila prenovljena notranjost svetogorske bazilike, nov ikrižev pol, ki se je dolgo skrival nekje v Brežicah in so ga končno odkrili ter podarili patrom tega svetišča, ne vedoč kakšni umetnini so se odrekli.
Sv. mašo je imel voditelj Marijine družbe dr. Kazimir Humar, ki je prav na ta dan pred 38 leti opravil svojo prvo daritev. Kako prijetno so donele po cerkvi svetogorske pesmi! Zvrstili smo se k ofru okrog oltarja, vsak je prinesel svoj mali dar, svoje prošnje, težave, zahvalo.
Dobri patri so nam postregli s čajem in domačim kruhom in že je 'bilo treba vzeti slovo od Marije. Odšli smo z Marijinim blagoslovom in z njenim naročilom: Reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi...
Ostala dva letošnja goriška novomašnika: zgoraj Bruno Sandrin iz Ogleja, spodaj Mauro Belletti iz Begliana
Srebrna poroka
Marica in Anion Podveršič praznujeta v torek Zl. junija svojo srebrno poroko. Iskreno čestitata in se jima za vso ljubezen zahvaljujeta sin Adrijan in hčerka Daria z družino.
Po kosilu v gostilni »Pri oddihu« nas je pot vodila ob Soči dalje do Kobarida in še naprej v Breginj. Kdor ga prej nikoli ni videl, se mu je prikazal kot prijazna vasica z novimi, povsem enakimi hišicami, premajhnimi še za tako skromnega Breginjca. To so stanovanja, primerna za tovarniške delavce, a ne za našega kmeta, ki se danes zaman ozira po skednju, hlevu, njivah. Breginj nima več duše.
Strašni potres 6. maja in 15. septembra 1976 je spremenil njegovo lice za vse čase. Vendar je nekaj ostalo. Kot ranjenec po hudih bojih stoji sredi vasi cerkev, posvečena sv. Miklavžu. Še so na njej vidne rane potresa, a že sprejema vase svoje otroke, da jih tolaži, vodi, uči. Domači župnik je razložil značilnosti cerkve ter skrb in delo po potresu, ki je zahtevalo toliko žrtev in gmotnih sredstev. Država, ki je velikodušno pomagala pri obnovi Breginja, se za cerkvene objekte ni zmenila. Glavna skrb je slonela na mladem, a tako podjetnem in pogumnem župniku. On je rešil cerkev in zvonik. Tako je rekel breginjski rojak g. Mirko Mazora, ki se te dni zdravi v domači vasi in nas je prišel pozdravit v cerkev, kjer smo imeli zaključni blagoslov. Prijetno razpoloženi smo se vračali proti domu. Ko je sonce šlo že v zaton, nas je na Majnici še zadnjič pozdravila Sv. gora, zavita v večerno zarjo. - Zora
V Števerjanu potekajo zadnje priprave na S. zamejski festival domače glasbe, ki ga prirejata ansambel »L. Hlede« in SKPD »F. B. Sedej« in ki bo v soboto 1. ter v nedeljo 2. julija. Na sliki je celotni ansambel »L. Hlede«, kateri je 21. maja letos nastopil v Ziirichu na materinskem prazniku, ki sta ga organizirala izseljenski duhovnik p. Fidelis Kraner in s. Avrelija (oba v sredi) za tamkajšnje slovenske delavce
Pobratenje med Sovodnjami in Škofjo Loko
Preteklo nedeljo se je v Sovodnjah izvršil drugi del pobratenja med Škofjo Loko in domačo občino. Prvi del je potekel, kot znano, meseca marca v Škofji Loki.
Goste z Gorenjskega so Sovodenjci pričakali že ob državni meji, uradni sprejem pa je bil ob vstopu v občino »Pri kamnu« na glavni cesti. Otroški zbor občinskih osnovnih šol jim je zapel pesem »Slovenec sem«, Emil Tomšič, predsednik PD »Sovod-nje« jim je izrekel dobrodošlico, Andreina Tomšič pa je prisotnim podala zgodovinski prikaz krajev in vasi v občini. Podžupan dr. Venko Devetak je nato odkril tablo, na kateri je napis o pobratenju Sovodenj s Škofjo Loko. Ko je domači nonet odpel »Pobratimijo«, se je ob zvokih godbe na pihala iz Žirov začel pomikati sprevod proti županstvu. Tam je goste sprejel župan Jožef češčut. Sledilo je polaganje vencev obeh občin pred spomenik padlim v zadnji vojni.
Svečanost se je nato prenesla v Kulturni dom, kjer sta spregovorila župan iz Škofje Loke Viktor Žakelj in domači župan. Govorili so še predstavnik Slovenske skupnosti v občinskem svetu Remo Devetak, predsednik SSO dr. Damjan Paulin, zastopnik SPZ v Gorici Marko Waltritsch ter predstavniki nekaterih prosvetnih društev in ustanov. Zupana sta nato podpisala listino o pobratenju, sledil je recital, zbori pa so zapeli še nekaj pesmi. Župana sta si izmenjala tudi darili. Škofjeločani so So-vodenjcem poklonili železen kipec partizana, delo kiparja Toneta Svetine, Sovodenjci pa Škofjeločanom bronasto plaketo s pogledom na Sovodnje, delo umetnika Vla-dimira Klanjščka.
Popoldne je bila kulturna prireditev. Poleg pevskih zborov in godbe na pihala iz Žirov so nastopili tudi kotalkarji PD »Vipava« s Peči, nakar se je razvila prosta zabava, ki ji je lepo vreme dalo še posebej prijetno obeležje. - ej
Srečanje katoliških časnikarjev
Uredniki katoliških tednikov v Treh Be-nečijah imajo navado, da se nekajkrat na leto srečajo v enem ali drugem mestu. Pretekli teden, 16. junija, je bilo njih srečanje v Gorici in sicer na goriškem gradu. Zastopanih je bilo 12 katoliških tednikov, med njimi tudi Katoliški glas. Pri srečanju je bil navzoč g. nadškof Cocolin, ki je imel tudi uvodno besedo. Zbrane časnikarje je prišel pozdravit tudi župan De Simone.
Na srečanju so se zvrstila razna poročila. Srečanje je vodil odgovorni urednik tednika »Voce Isontina« g. Maffeo Zambo-nardi.
Doberdob
Prvo obhajilo in birma. V nedeljo 25. junija bo doberdobsko farno občestvo doživelo dve veliki slovesnosti. Najprej bo pri maši ob 7.30 prvo sv. obhajilo, pri maši ob 10.30 pa še birma. Birmancem iz Doberdoba se bodo pridružili še sovrstniki iz Dola.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: F. Mihelčič 8.000; S. Terpin, G. Strajn, družina Brajnik, K. Sancin, M. Čevdek in Z. Makuc po 2.000 lir.
N. N. družbenica, Gorica: za Katoliški dom 40.000, za cerkev na Sv. gori 50.000 in za goriške skavte 10.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: N. N. 10.000; ob krstu Adrijane Humar ,10.000 lir.
Colja Rozina iz Pevnie: za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Kat. dom po 5.000 lir. Za cerkev v Nabrežini: družina Gou
10.000 lir.
Za tržaško Vincencijevo konferenco: v
spomin Zore Bartol: prof. Laura Abram
10.000,	družina Jevnikar ,10.000 lir.
Pok. msgr. Natal Silvani je v zapuščin! daroval za Vincencijevo konferenco v Trstu
200.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
Ana Rebula ob desetletnici smrti sina in v spomin na pok. moža 5.000; Amalija Žerjal 10.000; razni ob prvem sv. obhajilu pri Sv. Ivanu 40.000; ofer ob sklepu šmarnic 100.410 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marija Vidmar v spomin mame Marije 8.000; Slavka Sosič v spomin mame Marije 3.000; Levina To-roš 2.000; Elvira Feri 2.000; Anuška in Josip Lavrenčič ob krstu sinčka Milana 20.000; Marta Malalan 8.000; razni 1.600 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N., Trst, 10.000; N. N., Boršt, 10.000; N. N., Boršt 100.000; Ivanka Logar, Trst, 50.000; N. N., Dolina, 30.000; nabirka »Marijina hiša v Trstu« 80.500; nabirka tržaških romarjev v Padovo 186.000; N. N., Trst, 20.000; N. N., Prosek, 40.000; Gulič, Vipava, 70.000, N. N., Kolonkovec, 40.000; verniki od Ko rošcev (Sv. Barbara) v spomin pok. msgr. Silvanija 40.000; romarska skupina v Padovo iz Mavhin j, Cerovelj in Devina 45.000; nabirka po nekaterih župnijah na Tržaškem 2.026.000 lir.
Za Baragov misijon: N. N. za dvakratno uslišanje 10.000 lir.
Za misijon p. Kosa: družina Peter Vidau
20.000 lir.
Za misijone: Marija Žerjal 2.000; Lojzka Dreossi 10.000; Rebula 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Vpisovanje v prvi razred na vseh osnovnih šolah didaktičnega ravnateljstva Gorica bo od 20. do 29. junija od 9. do 12. ure.
V	poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1972. Učenci ostalih razredov bodo uradno vpisani v naslednje razrede. Morebitne premestitve naj starši pravočasno javijo.
V	Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu bo v nedeljo 25. junija ob 17. uri nastopil ansambel »Explorer« z 'bogatini sporedom.
Srečanje bolnikov na Repentabru. Preteklo nedeljo smo ga odpovedali. Zapeljalo nas je sobotno celodnevno deževje. V nedeljo dopoldne je bilo oblačno in vremenske napovedi po radiu so obljubljale popoldne nevihte. Na Repentabru je pa bilo popoldne kljub soncu hladno. Srečanje bo sedaj nepreklicno v nedeljo 25. junija ob 17. uri.
Romarji letošnjega skupnega romanja
gredo na pot v ponedeljek 26. junija: iz Gorice (s Travnika) ob 5.30, od drugod ob 6. uri zjutraj. Vrnili se bodo v petek 30. junija okoli II. ure zvečer.
Duhovne vaje za slovenske duhovnike bodo v Trstu v domu »Le Beatitudini« (tel. 566244) 28. (od 9. ure), 29. in 30. avgusta. Vodil jih bo dr. Lojze Šuštar iz Ljubljane.
ROMARJEM V LURD IN ŠPANIJO. Vsi prijavljeni udeleženci romanja naj bi do konca meseca poravnali celotni prispevek
280.000	lir. Kdor se bo odjavil po 10. juliju, izgubi vpisnino (50.000 lir). Še enkrat vse udeležence opozarjamo, da je za Španijo potreben veljaven potni list. Kdor ga še nima, naj si ga takoj oskrbi. Na pot gremo v torek 25. julija zjutraj istočasno iz Trsta in Gorice. Snidenje v Moščenicah (Lisert) na začetku avtoceste, nato skupna pot do Genove, kjer bo vkrcanje za trajekt v Barcelono.
MlMU
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11.,	14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja. ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlaniie-Juliiske krajine ob 8.. 14.. 19.15.
Spored od 25. junija do 1. julija 1978
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Šolska prireditev. 11.05 Mladinski oder: »Joe med pirati«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.30 Poslušajmo spet.
15.00	Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.05 Pevci in ansambli. 9.30 S kuhinjo po svetu. 10.05 Koncert. 10.30 O ženski stvarnosti v literaturi. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenski zbori. 14.20 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.00 Glasbeni ping pong. 16.30 Mladi izvajalci. 17.05 Koncert orkestra Slovenske filharmonije,
I. del. 18.05 Cas in družba.
Torek: 9.30 Naši nepoznani znanci. 10.05 Koncert sredi jutra. 10.35 Pisma Marie Isa-belle Marenzi. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.35 Top lestvica. 16.30 Čudoviti otroški svet.
17.05 Koncert orkestra Slov. filharmonije,
II. del. 18.05 Pravorečje.
Sreda: 9.05 Lahka glasba. 9.30 Antologija ljubezensike lirike. 10.05 Koncert. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Pričevanje o našem jeziku in naši zgodovini. 12.10 Pojmo po naše. 13.15 Naši zbori. 14.10 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Mladi izvajalci. 18.05 »Mesečnik«, satirična oddaja za konec meseca.
Četrtek: 9.05 Jazz. 9.30 Mali oglasi. 10.05 Koncert. 11.05 Družina v sodobni družbi. 13.15 Primorska poje. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.35 Kaj je novega V diskoteki. 16.30 Odprimo knjigo pravljic.
17.05 Deželni koncerti. 18.05 Slovenska književnost v Italiji.
Petek: 9.05 Tuji pevci v Sanrcmu. 9.30 Iz beležnice Borisa Pahorja. 10.05 Koncert.
11.05 Rojstna hiša naših velmož. 12.00 Opera. 13.15 Primorska poje. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.35 Mladi in glasba. 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi-
Sobota: 9.30 Pregovori tedna. 10.05 Koncert. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino. 15.00 Tekmujte s Petrom. 16.30 Svet okoli nas. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Trentarski lovec Špik in medved«. Radijska pripoved. 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Mašniško oosvečenie v Ogleju
Nadškof Peter Cocolin bo podelil v soboto 24. junija na praznik sv. Janeza Krstnika ob 19. uri v oglejski baziliki zakrament mašniškega posvečenja trem diakonom goriške nadškofije. Naš slovenski no-vomašnik g. Vojko Makuc bo imel takoj naslednji dan novo mašo pri Sv. Ignaciju v Gorici ob 8.30.