www.demokracija.si Št. 19, leto XIII. 8. maj 2008, 2,50 EUR POLITIKA BOREC ZA MEJO ALI NERAZSODEN POPULIST? N SLOVENIJA v GLASER POSTAJA i LASTNIK PERUTNINE Demokracija Prenija, predsedujoča vropski uniji, je pred štirimi leti z velikimi pričakovanji in ambicijami vstopila v evropsko povezavo. So se njene ^«gJL želje izpolnile? EKSKLUZIVNO Udbovski žepni indeks tiralic Dr. Ljubo Sire Totalitarizmi INTERVJU Ivan Bricelj Bil sem agent obveščevalne službe tedni k Demokracija Samsung SGH-M300: teža: 63 g velikost: 80x40x16,7 mm čas pripravljenosti: do 230 ur čas pogovora: do 250 ur barvni grafični zaslon (65.536 barv) GPRS vgrajen digitalni fotoaparat prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika MMS zvočna beležka (diktafon) vgrajen radio Slika je simbolična Naročam tednik Demokracija NAGRADNA IGRA število izvodov: Z ©|Mfi2®(o • 9 Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31. maja 2008. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www. demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006 2. Naročniki do 1.9.2006 Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9 % popusta) (10 % popusta) (20 % popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ brezposeln □ invalid □ študent ali dijak Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ l □ da ID za D D V: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 012447204. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Mivka 25, Ljubljana Realnost in populizem Metod Berlec, foto: Andreja Velušček Po prerivanju na »mejnem mostu« čez Dragonjo ter že kar nervoznih in brezglavih prizorih, ki smo jim bili priče v soboto, 26. aprila, sta se prejšnjo sredo na Obrežju srečala predsednika slovenske in hrvaške vlade Janez Janša in Ivo Sa-nader in poskušala stvari nekoliko umiriti. Hrvaški premier je zagotavljal, da si bodo prizadevali urediti dvostranska vprašanja v prijateljskem duhu, slovenski premier pa je izpostavil evropski okvir reševanja vprašanj, ki zahteva veliko dela, dialoga in potrebno mero potrpežljivosti. Po Janševem mnenju je Evropa v obdobju pozitivnega zgodovinskega napredka, ko meje padajo, zato ne podpira postavljanja kakršnih koli ovir, korit ali česar koli, kar pelje v drugo smer. Po njegovo je v teku drugi poskus ureditve meddržavne meje od osamosvojitve obeh držav. »Dobro bi bilo, da strokovnjakom pustimo nekaj časa za delo, ker je ozračje za to delo zelo pomembno.« Seveda se Janša kot predsednik Sveta EU zaveda, da se ob vprašanju nerešene meje s Hrvaško ne more iti cenenega populizma. Ugled države se namreč lahko zelo hitro zapravi, veliko teže gaje znova pridobiti. Napake iz preteklosti ostajajo in jih bo mogoče rešiti le z napornimi in trdnimi pogajanji. Če bi ob osamosvajanju slovenska teritorialna obramba in milica dobili zeleno luč takratnega slovenskega predsedstva, da iz Savudrije preženeta zvezno armado, ki je imela tam manjšo posadko, bi bilo danes bistveno drugače. Ali če bi naši organi Hrvatom preprečili postavitev mejne kontrolne točke na levem bregu Dragonje, kjer je še naše katastrsko ozemlje. Ker so se napake vrstile, so se stvari zapletle ter iz leta v leto dobivajo večjo in bolj nevarno dimenzijo, ki na trenutke spominja na dogajanje južneje od nas. In medtem ko so Hrvatje na svojih kartah že v prejšnjem desetletju risali mejo po sredini Piranskega zaliva in se lotevali drugih enostranskih akcij, je slovenska stran v času velikih koalicij pod vodstvom LDS delovala anemično. Šele sedanja vlada je pokazala več odločnosti, še zlasti tedaj, ko je s posebnimi policijskimi enotami zavarovala slovenske interese pri Hotizi. Na Dragonji se sooča s stanjem, ki se lahko reši samo za zeleno mizo in z dolgotrajnimi pogajanji ali mednarodno arbitražo. Tisti slovenski in hrvaški politiki, ki jim bo uspelo rešiti to mejno vprašanje in politično preživeti, si bodo zaslužili vso pohvalo. Pričakovanja slovenske in hrvaške javnosti so namreč diametralno nasprotna. Seveda se moramo ob tem vprašati, komu ustreza zaostrovanje odnosov med sosedama. Na Hrvaškem se ta čas z mejnimi vprašanji ne ukvarjajo. Morda tudi zato ne, ker niso v volilnem letu. Njihovi mediji so malo poročali o dogajanju ob Dragonji. Nasprotno je Slovenija že v predvolilnem času. Za male stranke je tako sporno mejno vprašanje dobrodošlo. Do zdaj je bil pri tem vedno najglasnejši predsednik SNS Zmago Jelinčič, zdaj ga pri tem vprašanju poskuša prekašati nekoč vplivni predsednik SLS Marjan Podobnik s svojim Zavodom 25. junij. Podobnik se je, potem ko se je umaknil iz politike, podal v poslovne vode. Ukvarjal se je s posli v Srbiji, ki pa se mu niso posrečili, saj iz njegovega glavnega megalomanskega projekta »Slovenska kuča« ni bilo nič. Nekateri namigujejo, da seje pri tem precej zadolžil, zaradi česar naj bi bil žrtev izsiljevanja nekaterih srbskih lobijev oziroma celo srbskih obveščevalnih služb, ki naj bi jim ustrezalo zaostrovanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Podobnik trdi, da ga pri tem ženejo samo narodni interesi, vrnitev v politiko naj ga ne bi zanimala. Kaj je res, bo verjetno pokazal čas. Nedvomno je šel čez mejo dobrega okusa, ko je ob Dragonji na robu živčnega zloma sedanjo vlado, v kateri sedi tudi njegov brat Janez Podobnik, označil za izdajalsko. Kakor koli že, pri nerešenih mejnih vprašanjih s Hrvaško bo treba ohraniti trezno glavo kljub močno vprašljivemu petelinjenju nekaterih. Argumenti in zgodovinska dejstva so na slovenski strani. Slovenija ima predsednika vlade, ki se v času osamosvajanja ni izkazal z nastopaštvom, ampak z dejanji. In edino ta štejejo. 0 Demokracija • i9/xm • 8. maj 2008 Premier Janez Janša se kot predsednik Sveta EU zaveda, da se pri vprašanju nerešene meje s Hrvaško ne more iti cenenega populizma. Ugled države se namreč lahko zelo hitro zapravi, veliko teže ga je znova pridobiti. KAZALO UVODNE STRANI POLITIKA 72 Na evroatlantskih tirnicah 7 5 Sporna meja v Istri in dejstva 18 Kaj je danes liberalizem? 20 Vprašanje slovenske identitete SLOVENIJA 22 Glaser postaja lastnik Perutnine 24 Najboljše po osamosvojitvi 26 Bolonjski reformni glavobol 28 Razlike med regijami ogromne 30 Na mladih svet stoji TUJINA INTERVJU 38 Ivan Bricelj DOMOZNANSTVO OGLEDALO 38 Intervju: Ivan Bricelj 9 Problematična svoboda tiska 10 Pogledi: Praznik dela danes 11 Kolumna:Totalitarizem in sedimenti Bil sem zapriseženi agent obveščevalne službe jugoslovanske vojske od leta 1938. Ker sem bil radioamater, so me ujeli, saj je bilo radioamaterstvo tedaj kaznivo. Odpeljali so me k nekemu drugemu radioamaterju in ta meje peljal v vojašnico ter me predstavil svojim šefom. 72 Od vstopa do predsedovanja 32 Slovenski domovi na Molierovih tleh 34 Britanski obrat na desno 36 Globus: Nevarni somalski pirati 37 Tuji tisk: Na pragu izumrtja Minila so štiri leta od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo (NATO). 29. marca 2004 je Slovenija pristopila k Severnoatlantskemu zavezništvu, 1. maja 2004 pa je v okviru širitve vstopila v EU. 42 SLS pod kraljevo diktaturo 46 Osebnosti: Klemens Wenzel von Metternich 49 Srž ljudske modrosti 50 Naši kraji: Selo 54 Muzej na Blejskem gradu » I r ji I m is Med nacionalizmom in politiko Dogodki ob Dragonji, natančneje ob mejnem prehodu Sečovlje, so znova zaostrili odnose med Slovenijo in Hrvaško. Postavlja se vprašanje, kakšna so dejanska razmerja med nacionalnimi in političnimi interesi protagonistov omenjene zgodbe. 56 Film: Druga sestra Boleyn 58 Avtomobilizem: Nissan qashqai 2,0 60 Znanost in tehnologija: Izlet na Luno 62 Šport: Bencinska Planica 64 Črna kronika: Mladina kaznovana 66 Rumeno: Melodij morja in sonca ne bo 68 TV Kuloar: Užaljeni »zasliševalec« 74 Robertsonov naslednik v Sloveniji 46 Politik svetovnega formata Avstrijski državnik knez Metternich je bil eden najvplivnejših državnikov v 19. stoletju, saj je skoraj štiri desetletja vplival na evropsko politiko. Zaradi svoje podpore državni cenzuri je med Slovenci zapisan kot tipičen predstavnik dvorne reakcije. % L DEMOKRACIJA, Mivka 25,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2447 205 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/24 47 200 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/24 47 204 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Maruša Miheičič, Ana Miillner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, dr. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Andreja Velušček, agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija • i9/xin • 8. maj 2008 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: Buenos Dias, fotomontaža *s*CJ»AD»A ICKA demokracija Demokracija Demokracija DMEVNE NOVICE fcd P0NEDELJ '""«cija, Dn*vr,o žjj-300« kronika e»ei*e) Izlet na Luno Barbara Prevorčič, foto: NASA, arhiv Demokracije Napredek na področju astronomije bo kmalu omogočil, da bodo postanki na Luni zaradi načrtovane graditve baz lahko dolgi tudi do šest mesecev. Raziskovanje Lune je staro toliko, kolikor je staro zanimanje človeka za vesolje in s tem povezano odkrivanje. Prvo vesoljsko plovilo je proti Luni poletelo leta 1959, istega leta smo dobili prve posnetke njene nevidne strani (Luna kaže Zemlji vedno isto stran). Leta 1966 je prišlo do prvega pristanka na Luni; leta 1968 pa je poletela prva vesoljska ladja s posadko in na lastne oči videla zadnjo stran Lune. Nato je 26. julija 1969 na Lunina tla stopil prvi človek, Američan Neil Armstrong, in se s tem zapisal v zgodovino. Na Luni je bilo doslej skupaj šest pristankov, zadnji med njimi je 19. decembra 1972 pristal Apollo 17. OLuni.. . Luna ali Mesec je edini Zemljin naravni satelit. Izraz Luna prihaja iz latinščine, grški izraz pa je Selene. Slovenski izraz Neil Armstrong je leta 1969 kot prvi človek stopil na Luno. Mesec je povezan s koledarskim mesecem, saj Luna zamenja svoje mene v slabem mesecu dni, včasih pa je bil koledarski mesec vezan prav na gibanje Lune. Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384.401 km, zato odbita svetloba z njenega površja doseže Zemljo v približno 1,3 sekunde. Premer Lune je 3476 km, s čimer je Zemljina Luna peta največja luna v Osončju tako po premeru kot po masi. Luna se sočasno vrti, kar pomeni, da Zemlji vedno kaže skoraj enak obraz (čeprav prihaja do majhnega odmika, do pojavov več vrst libracij, tako da Luna kaže Zemlji malo več kot polovico strani). Stran Lune, ki kaže obraz Zemlji, se imenuje bližnja stran, nasprotna stran pa oddaljena ali druga stran. Oddaljena stran Lune se včasih imenuje tudi temna stran, kar pomeni, da je skrita in zato neznana, ne pa zato, ker ne bi bila osvetljena, saj v povprečju dobi enako količino svetlobe kot bližnja stran. Vesoljska plovila na drugi strani Lune se ne morejo neposredno sporazumevati z Zemljo. Oddaljeno stran Lune je leta 1959 prva fotografirala sovjetska sonda Luna 3. Ena od pomembnih značilnosti oddaljene strani je skoraj popolna odsotnost morij, ta pa lahko vidimo na bližnji strani. Samo 2 odstotka površja oddaljene strani prekrivajo morja, kar je malo v primerjavi z 31 odstotki na bližnji strani. Najbolj verjetna razlaga za to raznolikost je povezana z višjo koncentracijo elementov, ki proizvajajo toploto, na bližnji strani. To so ugotovili s geokemičnimi zemljevidi od spektrometra gama žarkov na Lunar Prospectorju. Povezanost Lune in Zemlje Zemlja in Luna imata veliko fizičnih vplivov druga na drugo, vključno z bibavico. Večina biba-vičnih učinkov, ki jih lahko opazimo na Zemlji, nastane zaradi Luninega težnostne privlačnosti, medtem ko ima Sonce manjši vpliv. Bibavični učinki vplivajo na povečevanje oddaljenosti Lune od Zemlje, in sicer okoli 4 metre na stoletje. Sistema Ze-mlja-Luna nimamo za sistem planet-luna, ampak bolj za dvojni planet. Luna je namreč zelo velika glede na gostiteljski planet, saj ima četrtino Zemljinega premera in 1/81 mase. Ker pa je masno središče znotraj Zemlje, sistem Zemlja-Luna ne dosega uradne definicije dvojnega planeta. Leta 1997 je bilo odkrito, da ima asteroid 3753 Kruitne (3753 Cruithne) nenavadno podkvasto tirnico, povezano z Zemljo, zato nekateri ta asteroid imenujejo drugo Zemljino luno. Vendar to za astronome ni bistveno, saj ima dolgoročno nestabilno tirnico. V tem času so bili odkriti Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384.401 kilometrov. ZNANOST IN TEHNIKA 60 DEMOKRACIJA • 19/XIII • 8. maj 2008 ZNANOST IN TEHNIKA Na kratko skave Angela Stöger Hotwath, govorico slonov preučujejo tako, da posnamejo glas posamezne živali in cele skupine, pri čemer vsakokrat želijo razvozlati pomen glasu. GOOGLE POMAGA UGNATI PEDOFILE Ameriški spletni velikan Google je brazilski komisiji, ki preiskuje obtožbe, da so v nekaterih albumih objavljene nezakonite fotografije mladoletnikov, posredoval 3.261 datotek in tako popustil pritiskom, naj razkrije osebne podatke svojih uporabnikov. Tokrat je Google prvič privolil v razkritje podatkov o uporabnikih Orkuta, za dejanje pa so se odločili, ker so brazilske oblasti v zadnjih letih prejele več kot 50.000 obtožb o pedofiliji, med temi pa jih je kar Omrežje Orkut pod drobnogledom 90 odstotkov povezanih z Orku- tom. Google naj bi z brazilskimi oblastmi tudi sklenil dogovor, po katerem jim bo sistematično posredoval podatke o osumljenih uporabnikih Orkuta. Orkut je najbolj priljubljena socialna mreža v Braziliji, saj jih od 60 milijonov svetovnih uporabnikov Google Çjl Slovenija Googleii oflorsd in; slovanSting kar 27 milijonov prihaja iz Brazilije. ENZ°- NALOZBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE TRIGLAV GARANT 150 še trije drugi asteroidi, ki imajo podobno tirnico kot Cruithne, in sicer (54509) 2000 PH5, (85770) 1998 UPi in 2002 AA29. Zanimivost Eden od članov posadke, ki je nazadnje pristala na Luni, je med »obiskom« izkoristil svoje smučarsko znanje (namesto tehnike zajčjih skokov) in bil tako veliko hitrejši od drugih. To mu je dalo idejo, da bi na Luni morda lahko naredili smučišče. Ta predlog je tudi uradno objavil in sedaj vlada ZDA obljublja smučišče na Luni okoli leta 2020. Graditev baz Ena zadnjih novic na področju astronomskega napredka pa je graditev baz na Luni, ki bi astronavtom omogočile postanke, dolge tudi do šest mesecev. Iz Nase so sporočili, naj bi graditev potekala v sklopu projekta vnovičnega pristanka na Luni, predvidenega okoli leta 2020. »Omogočiti moramo daljša obdobja naše navzočnosti na Luni, tudi do šest mesecev, prav toliko, kolikor znaša na Mednarodni vesoljski postaji (ISS),« je dejal nekdanji astronavt in eden od direktorjev Nasinega oddelka za raziskovalne misije Carl Walz. Agencija si prizadeva najti tudi alternativne tehnologije, ki bi omogočile uporabo drugih sistemskih pogonov namesto goriva. G3 Enkratno naložbeno zavarovanje s 150-odstotnim jamstvom glavnice pomeni, da se bo vaš vložek v 12 letih zagotovo vsaj za polovico povečal! Lahko pa tudi za več, če bodo to omogočali svetovni trendi. Zakaj? Ker vključuje Indeks Millenium, ki slovi po pametni razpršitvi naložb In dinamičnemu odzivanju na svetovna dogajanja. Zato ste lahko mirni tudi včasih največjih pretresov na svetovnih finančnih trgih. modra Številka ((atmiia* triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. Demokracija • 19/XIII • 8. maj 2008 61 SLONI POZNAJO NAREČJA Z dunajske univerze so zoologi, ki preučujejo govorico živali, sporočili, da se sloni med seboj sporazumevajo v narečjih. Znanstveniki so še ugotovili, da se njihov glas spreminja glede na razpoloženje in da je njihova govorica lahko čustveno obarvana. Med sabo se sporazumevajo s toni, ki jih človek večinoma ne zazna, in sicer tudi na deset kilometrov daleč. Na uporabo narečja so znanstveniki pomislili pri primerjavi azijskih in afriških slonov, saj je pri mešanju obeh vrst prišlo do težav v sporazumevanju. Do zdaj so dokumentirali 70 različnih oglašanj teh debe-lokožcev, ki jih uporabljajo za pozdravljanje, če so ogroženi in za sporočanje, da so našli hrano. Kot še pojasnjuje voditeljica razi- Sloni se sporazumevajo v različnih narečjih. Baze, kijih bodo zgradili na Luni, bodo omogočile daljše postanke. Tomasz Gol lob v Krškem nepremagljiv. slovitem stadionu Wembley. Prvi naslov je osvojil avstralski voznik Lionel Van Praag. Tudi naslednji dirki v letu 1937 in 1938 sta bili na angleškem Wembleyju pred neverjetnimi 80.000 gledalci. Leta 1939 so odpeljali že kvalifikacije voznikov za finalni nastop, ki bi odločal o četrtem svetovnem prvaku v spidveju, a se je žal začela druga svetovna vojna in tekmovanj v naslednjem desetletju ni bilo. Leta 1949, deset let po kvalifikacijah torej, je bila finalna dirka za četrti naslov svetovnega prvaka znova v Angliji. Kar 45 naslednjih let (do leta 1994) brez prekinitve vse finalne dirke za svetovno prvenstvo potekajo po enakem sistemu 16 voznikov in 20 voženj. Vsak voznik ima pet nastopov, tako da se pomeri z vsakim voznikom na startni listi. Seštevek točk, dosežen v petih vožnjah, da končni vrstni red in novega svetovnega prvaka. Do spremembe v načinu točkovanja pride leta 1995, ko je tudi prvič organizirana serija dirk grand prix (GP) za svetovno prvenstvo, in to šest dirk, ki so bile na Poljskem, v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem, Danskem in v Angliji. V sistem GP se uvede tudi nov točkovni sistem, za končno razvrstitev pa se podeljujejo t. i. točke GP: za prvo mesto 20 točk, za drugo 18, za tretje 16 itd. Na startni listi dirke GP je 16 voznikov in dva rezervna voznika. Organizator posamezne dirke GP je imel pravico do posebnega vabila enega voznika predvsem iz svoje države, ki ni bil nominiran med t. i. voznike GP voznike. Taka izbira voznika se imenuje wild card oziroma po- Na dirkališču so hkrati štirje dirkači. Bencinska Planica Kristijan Stranščak, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Z organizacijo dirke v spidveju za veliko nagrado Slovenije je AMD Krško na najboljši način proslavil svojo 60-letnico in 50 let spidveja v tem mestu. Pred dobrimi desetimi dnevi je bila v Krškem uvodna dirka letošnje serije Speedway grand prix, ki je štela za veliko nagrado Slovenije. Krško je z obiskom 10.000 ljubiteljev tega bencinskega športa spet dokazalo, da je to za Planico največja športna prireditev pri nas, čeprav ji je je za popoln uspeh manjkal le boljši rezultat domačega tekmovalca Mateja Žagarja. Kaj je spidvej? Tekmovanje v tem športu poteka na prav za ta šport pripravljeni zaprti ovalni progi, ki običajno meri od 300 do 400 metrov, pri čemer se vozniki v ovinkih trudijo premagati fizikalne zakonitosti z bočnim drsenjem motorja po ustrezno pripravljeni površini iz ugaskov premoga, peska in gline. V posamezni vožnji nastopajo hkrati štirje tekmovalci, ki vozijo od starta do cilja v nasprotni smeri urnega kazalca, posamezna dirka (kvalifikacije za uvrstitev v fina- Start je bistvenega pomena za dobro uvrstitev. le) pa traja štiri kroge. Podobna tekmovanja oziroma posebne vrste spidveja potekajo tudi na daljših, največkrat 1000-metrskih peščenih stezah, lahko pa tudi na travnatih površinah in celo na ledu, kar je predvsem značilno za skandinavske države. Tekmovanje poteka z za to prirejenimi 500-kubičnimi mo-tocikli, ki nimajo niti zavor niti menjalnika, dirkači pa imajo notranjo nogo nenehno na tleh in si z njo pomagajo obdržati ravnotežje. Motorji imajo samo en cilinder, kot gorivo pa uporabljajo metanol. Dirkačem so na voljo motorji češkega izdelovalca Jawa in italijanskega GM. Način dirkanja Prva dirka za naslov svetovnega prvaka v spidveju za posameznike je bila že daljnega leta 1936 v Angliji na Matej Žagar je do okvare vozil izvrstno. 62 Demokracija • 19/XIII ■ 8. maj 2008 ŠPORT sebno povabilo. Zmagovalec prve dirke po novem načinu tekmovanja je bil Tomasz Gollob, dirka pa je bila na Poljskem (Wroclaw) pred 30.000 gledalci. Grand prix Krško 2008 za najboljšega slovenskega spidvejista Mateja Žagarja se dirka v Krškem, njegova letošnja edina v elitni konkurenci, ni razpletla najbolj srečno. Žagar je lani po dveh letih izpadel iz serije Speedway grand prix, za dirko na krškem ovalu pa je dobil posebno povabilo prirediteljev. Šestkratni slovenski prvak je odlično začel in v svoji prvi vožnji osvojil drugo mesto ter premagal tudi nekdanjega svetovnega prvaka Avstralca Ja-sona Crumpa. Sledila je še boljša druga vožnja, v kateri je zmagal in pometel tudi z izkušenim poljskim dirkačem Tomaszem Gol-lobom. Po dveh vožnjah je imel tako pet točk in lepe možnosti za napredovanje. Toda v tretji vožnji, skupno 12., mu je odpovedal njegov najboljši motor in želja, da bi dokazal, da še vedno sodi v svetovno elito, se je razblinila. Gollob ni dovolil presenečenja Poljski veteran, ki je v tem tekmovanju že vse od začetka, je po slabšem začetku v nadaljevanju pokazal zobe. Potem ko je v svojih prvih treh vožnjah zbral le štiri točke, je z dvema zmagama nato zanesljivo prišel v polfinale. V pol-finalu seje Gollob že drugič srečal Crumpom in ga premagal že v ponovljeni zadnji vožnji rednega dela, v boju za uvrstitev v finale pa je bil tokrat njegov najresnejši tekmec Hans Andersen. Crump je bil le tretji in ostal brez finala. V drugem polfmalu je podobno kot Gollob v svojem kraljeval Nicki Pedersen. Svetovni prvak se je brez večjih težav z dvema zmagama uvrstil v polfinale, kjer je nato opravil z Andreasom Jonssonom, rojakom Nielsom Iversenom in Čehom Lukašem Drymlom. V velikem finalu je pred lo.ooo-glavo množico najprej prišlo do diskvalifikacije Jonssona zaradi prehitrega starta, tako da so v ponovljeni vožnji ostali le trije, Gollob pa ni pustil nobenega presenečenja. Brez težav je obdržal prvo mesto od starta do cilja in tako za sabo pustil drugo-uvrščenega Pedersena, na tretjem pa je končal Andersen. Mesto Krško in AMD Krško si za organizacijo velike nagrade Slovenije zaslužijo najvišje pohvale, prav tako tudi gledalci, ki so prišli v velikem številu in pripravili fantastično ozračje. Za skoki v Planici je to druga največja prireditev pri nas po številu obiskovalcev, kar pove vse o ljubezni Posavcev do tega športa. 03 RADIO I VOX 107.5 MHz e-mail: lnfo@univox.sl lil M.M. jsS».'- ■• ' & it^y» jÊmfJ jt',/^ ' m t- V organizaciji Šahovske zveze Slovenije in Šahovskega kluba Triglav iz Krškega so se tekmovalci pomerili za državne naslove v pospešenem in hitropoteznem šahu. Obakrat je zmagal državni prvak in mednarodni mojster iz Nove Gorice JURE BORIŠEK. MOSKOVSKI CSKA je na finalnem turnirju evrolige v Madridu 6. v zgodovini zmagal. V finalu so Moskovčani premagali Izraelski Maccabi z 91:77. Za 3. mesto sta se pomerila italijanska Siena in španska Tau Ceramica, uspe-šnješi pa so bili Italijani. Vrniti Grkom Esad Babačič Zadnje dni seje znova razvnela debata o tem, ali bi moral Pipan osvežiti postavo, s katero je bil na dobri poti, da osvoji kolajno na evropskem prvenstvu, ali preprosto obdržati »dobitno« kombinacijo. Priznati moram, da sem tudi sam precej previden, ko gre za vpoklic tistih, ki jih ni bilo v Španiji. Prepričan sem, da se nam s Čapinom ne bi pripetila grška tragedija, zaradi katere moramo v Atene. Zdaj ko je Aleksander nared, ne vidim razloga, zakaj bi ga zamenjali. Še posebej zato ne, ker gre za igralca, ki ne bo delal težav z minutažo ali se kako drugače pritoževal nad svojim statusom. Takšno kemijo, kot je vladala v Španiji, bodo naši le stežka ponovili, zato menim, da bi šlo tudi brez drugih zvezdnikov. Tudi sam sem težko prebolel izpad v četrtfinalu, toda ne morem si kaj, da ne bi še naprej verjel v moštvenega duha iz Aten. Treba je vedeti, da smo dobili Smodiša, ki se je izkazal za resničnega vodjo reprezentance, za nameček pa je tu tudi samozavestni kapetan Nesterovič, ki se razume z Lakovičem. Še nikdar se ni pripetilo, da bi imeli v slačilnici dve avtoriteti, ki si ne bi skakali v lase. Večje vprašanje je, aH vodstvo reprezentance na čelu s selektorjem dohaja igralce. Takšno ogrodje ekipe smo si lahko le želeli in tu ni treba veliko dodajati. Morda bi prišel prav še Bečirovič in to bi moralo zadostovati. Vprašljiv je status Jagodnika, ki bi se lahko v skrajni sili umaknil Nachbarju. Prevelika koncentracija zvezdnikov v slačilnici nam v preteklosti ni prinesla veliko sreče. Pipan bo moral mobilizirati vse razpoložljive sile, kar je pred olimpijskimi igrami povsem normalno. Pričakovanja dela slovenske javnosti so tako visoka, da nekateri sanjajo celo o olimpijski medalji. Če ne bi vpo-klical vseh, bi Pipan pljunil v lastno skledo. Seveda pa je vprašanje, kako pogumen bo, ko bo treba kateremu od zvezdnikov povedati, da ne sodi v izbrano vrsto. Prav lahko se namreč zgodi, da kdo od »novincev« ne bo kompatibilen z okostjem moštva. Pipanova dolžnost je, da že preverjeni del moštva zavaruje pred morebitnimi prevratniki, ki bi lahko skalili ustaljeni red. Hkrati mora paziti na to, da ne naredi krivice kateremu od mladih upov, ki bi lahko na takšnem tekmovanju dokazal svojo pravo veljavo. Njegova naloga gotovo ne bo lahka, saj lahko na olimpijske igre vzame le dvanajst igralcev. Že zdaj je seznam bolj ali manj narejen, zato bodo morale biti morebitne spremembe zelo premišljene. Demokracija • 19/xin • 8. maj 2008 63 KRONIKA Iztožil odškodnino od Mladine Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije V odškodninski tožbi Jožeta Bernika proti Mladini zaradi očitkov sodelovanja z gestapom je višje sodišče tožniku prisodilo odškodnino. Zaradi navedb v članku pred več kot desetletjem bo morala Mladina Berniku plačati 3.500 evrov. Višje sodišče v Ljubljani je zvišalo odškodnino, ki jo mora nekdanjemu poslancu NSi in nekdanjemu kandidatu za predsednika republike Jožetu Berniku plačati revija Mladina. Bernik je namreč tožil Mladino zaradi člankov, ki jih je o njem objavila jeseni leta 1997. Po več kot desetih letih, ko so se z Bernikovo odškodninsko tožbo ukvarjali sodniki od prvostopenjskega sodišča pa vse do vrhovnega in spet nazaj, je na začetku letošnjega leta prvostopenjsko sodišče odločilo, da pripada Berniku odškodnina zaradi duševnih bolečin, ki mu jih je povzročilo Mladinino pisanje. Prvostopenjsko sodišče je določilo odškodnino v višini 2.000 evrov. Na sodbo sta se pritožili obe strani, tako tožena kot tožeča. Bernik je menil, da je odškodnina prenizka, saj je pred dobrimi desetimi leti, Mladina bo morala plačati 3.500 evrov odškodnine. ko je tožbo vložil, zahteval tedanjih pet milijonov tolarjev, torej nekaj več kot dvajset tisoč evrov. Mladina pa je menila, da je pisala po resnici in da Bernik do odškodnine ni upravičen. Višje sodišče je Mladino v popolnosti zavrnilo, medtem ko je Berniku delno ugodilo. Višina odškodnine se je tako zvišala na 3.500 evrov, Mladina pa bo morala plačati tudi stroške, ki jih je imel Bernik s tožbo. Blatenje dobrega imena p0- vod za tožbo so bili štirje članki, ki so v Mladini izšli v oktobru in novembru 1997. Bernik je tedaj kandidiral za predsednika Republike Slovenije in je bil naj resnejši tekmec tedanjemu pred- sedniku Milanu Kučanu. Prav v predvolilnem času se je v Mladini pojavil niz člankov, v katerih je revija trdila, da je bil Bernik med drugo svetovno vojno pri gestapu izšolani domobranski propagandist. Bernik je trdil, da navedbe, ki jih je objavila Mladina, niso resnične ter da sta bila s pisanjem revije oblatena njegova čast in dobro ime, zato je vložil zahtevek za odškodnino. Bernik je pojasnjeval, da je bil med drugo svetovno vojno civilni uradnik pri domobrancih. Trdil je, da je bil med tistimi pripadniki domo-branstva, ki so bili proti nacizmu, in v skladu s tem je tudi deloval v domobranskih vrstah. Zanikal je tudi, da je bil pripadnik oziroma sodelavec nacistične tajne politične policije gestapo ali da ga je gestapo izšolal. Prav gesta-povci so ga proti koncu vojne zaradi njegovih protinacističnih dejavnosti zaprli. Bernik je prav tako zanikal navedke v reviji, naj bi bil med vojno sodeloval na posebnem tečaju propagan-distov na Bledu, ki ga je organiziral gestapo. Bernik je dejal, da na omenjenem tečaju ni nikoli sodeloval, le zadnji dan tečaja je bil povabljen in je izrekel nekaj pozdravnih besed. Povezovanje z gestapom Ber nik je v svoji tožbi zapisal, da je bil očitek sodelovanja z gestapom v Mladini v enem mesecu zapisan kar trikrat. Prav tedaj je bil zaradi volilne kampanje v središču pozornosti, tako da so imele navedbe v reviji še veliko večji odmev. Bernik je trdil, da je zaradi tega doživljal hude negativne kritike pa tudi zasmehovanja. Zaradi tega se je težko organiziral in imel težave pri komunikaciji z ljudmi. Po petih letih sodnih postopkov je lanske jeseni Vrhovno sodišče RS odločilo, da je bilo Mladinino povezovanje Jožeta Bernika z gestapom pretirano in žaljivo. Na podlagi odločitve vrhovnih sodnikov je prvostopenjsko sodišče na začetku letošnjega leta Berniku prisodilo odškodnino v višini 2.000 evrov, višje sodišče pa jo je pred dnevi, kot že rečeno, povišalo na polčetrti tisočak. iS Sodišče je odločilo, da je bilo Mladinino povezovanje Jožeta Bernika z gestapom žaljivo. Vaša pričakovanja narekujejo našo hitrost. Intereuropa je eden vodilnih logističnih podjetij v jugovzhodni Evropi na področju organizacije vseh vrst cestnih prevozov. Od vrat do vrat prevzamemo vašo pošiljko, jo dostavimo in po potrebi ocarinimo. Naša storitev je hitra, varna, kakovostna in zanesljiva. Še posebej dobro storitev pa vam s pomočjo lastne mreže v tujini in priznanih partnerjev jamčimo pri prevozih zbirnih pošiljk. Ponujamo dnevne zbirne linije za vse evropske destinacije. Poleg organizacije cestnih prevozov vam zagotavljamo tudi železniške prevoze. JniBAausvzfm. Globalni logistični servis Slovenija Hrvaška -»BiH Srbija Francija Avstrija Nemčija Rusija Makedonija Ukrajina Pobegnili trije zaporniki Med prvomajskimi prazniki je pobegnila trojica zapornikov. Eden seje vdal, dva še uživata prostost. Med prvomajskimi prazniki je po vsej Sloveniji potekala iskalna akcija. Izza rešetk je na prostost samovoljno odšla trojica obsojencev. V noči na 28. april sta se iz izpostave koprskih zaporov v Solkanu izkopala 34-le-tni Pavel Ninin, ki je sedel zaradi prekupčevanja z mamili, in pet let mlajši Matjaž Trampuž, ki ga je za rešetke pripeljala ljubezen do tuje lastnine. Zapornika sta s kovinskimi žlicami izkopala del zidu pod oknom, odtrgla eno palico rešetke in okensko polico, zvila druge palice rešetk in se zavihtela v zlato svobodo. Do časa, ko to pišemo, ju še niso našli. Verjetno je dal idejo za pobeg Trampuž, ki se na zadeve bolje spozna. Pred tremi leti mu je namreč z vrtanjem skozi zid uspelo s še dvema kolegoma pobegniti iz zapora v Gorici. Na praznik dela je iz zapora na Dobu pobe- gnil 2 5-letni Janko Petrovič, ki že peto leto prestaja enajstletno zaporno kazen zaradi umora. Petrovič je pred petimi leti ubil tedaj 22-letnega Velimirja Mar-tinoviča, ki je Petrovičevo sestro zalagal z mamili, jo pretepal in silil v prostitucijo. Petrovič, ki je iz zapora pobegnil prvič pred tremi leti, a so ga hitro prijeli, je bil eden najbolj discipliniranih jetnikov na Dobu. Ne ve se še, kaj ga je pičilo, da je tistega jutra zagrozil vozniku kombija, ki je prevežal hrano, se z avtom odpeljal iz zapora in izginil. Že v soboto zvečer pa se je po telefonu sam prijavil policistom in devet mož postave s službenim psom ga je odšlo iskat na domači naslov na Planino pri Ajdovščini. Petroviča, ki se je mirno vdal, so še isto noč odpeljali nazaj na Dob. Očitno pa si je z begom pogojni izpust za nekaj časa odložil. B. S. S TRAKTORJEM NAD SOSEDO Klasični sosedski spor, kateri sosed ima namreč pravico prehoda čez zemljišče drugega, se je v okolici Postojne končal na precej nenavaden način, s traktorjem! Pijani 76-letnik se je spravil za volan traktorja in se poskušal prepeljati čez sosedovo zemljišče. Pot mu je zaprla 41-letnica in izmenjala sta nekaj krepkih besed. Nažgani možakje nato izgubil živce, pohodil plin in sosedo gladko povozil! Na srečo ji je zapeljal le čez nogo in rana ni bila huda. Nasekani traktorist se je repenčil tudi pred policisti, a so ga ti nemudoma odpeljali na iztreznitev. Napisali so mu plačilni nalog, srečal se bo s sodnikom in zagotovo ga bo tožila tudi povožena soseda. ZAKURIL ŠAHOVNICO Nerešena kopenska morska meja, Joras z gladovno stavko, zahtevani overjeni dokumenti za prevoz mladoletnikov so dodobra načeli živce 21-letnega slovenskega turista, ki je prvomajske počitnice preživljal v Kanegri pri Umagu. Na terasi restavracije v kampu se je odločil, da sosedom nazorno pokaže, kaj si misli o njih in lepi njihovi. Od nekod je privlekel hrvaško zastavo in jo zakuril. Ozaveščeni hrvaški gostje so obvestili policijo, slovenski turist pa je imel srečo, da se njegovo dejanje ni končalo s težkimi batinami. A tudi tako mu ne bo lahko: za žaljenje hrvaške države in njenih simbolov je zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do treh let. (m ELEKTROPROM 2e 40 (et z vami! » elektroinstalacije » strojne instalacije ► projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve ► daljinsko ogrevanje z lesno biomaso * kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke » trgovine EVJ Center » delovni stroji in nizke gradnje » bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 PU radiov^r Velenje"- X N a a i o v e l e 11 | e 03/ 897 50 03 Demokracija ■ 19/xni ■ 8. maj 2008 65 RUMENO Lani je zmagala Manca Špik, letos pa melodij nebo... Ob izteku pogodbe o sodelovanju z lokalno mariborsko televizijo po koncu lanskega, 30. festivala Melodije morja in sonca, so si v občini Piran in Avditoriju Portorož zadali prenovo koncepta, saj želijo festivalu povrniti čar sredozemskega festivala dobrih melodij, ki bo v Portorož in Piran pritegnil ljubitelje dobre glasbe in zabave. Mnenje in videnje mogočih smeri prenove koncepta festivala so prek neformalnih mnenjskih pogovorov podali tudi mnogi vidnejši glasbeniki, med njimi tudi nekateri, ki se v zadnjih nekaj letih zaradi slabe kakovosti glasbe niso želeli več prijavljati na festival. V občini Piran kot ustanoviteljici Avditorija Portorož in imetnici licence ter Avditoriju Portorož kot dolgoletnem organizatorju festivala so se odločili, da letos festivala ne bodo izvedli. Intenzivni pogovori in zasnova prihodnjega dolgoročnega sodelovanja s potencialnimi soorganizatorji so sedaj usmerjeni v prihodnjo izvedbo festivala, ki bo leta 2009, seveda če bo to še zanimalo organizatorje in tudi glasbenike. Carmen tretjič zaročena Predstavnik Carmen Electra je potrdil novico o njeni zaroki s kitaristom skupine Korn Robom Pattersonom. Rob je Carmen zasnubil v Las Vegasu, kjer je par praznoval igralkin 36. rojstni dan. Carmen se je z Robom začela videvati pred kratkim in prijatelji so že takoj potrdili, da jo je čisto prevzel. Eden od njih je dejal: »Rob ji je spodnesel tla pod nogami. Res jo je lepo videti tako srečno.« Igralka je svojega fanta pred kratkim obiskala v Evropi, kjer je bil na službeni poti, in dejala, da sta uživala v druženju: »Okrog sva hodila kar sama, tako da sva se večkrat izgubila, kar je bilo tudi najbolje, saj sva bila tako lahko popolnoma sama. Bilo je zelo romantično.« Srečna v ljubezni. Živčni zlom Najbolj prodajana pevka vseh časov Mariah Carey, ki je pred nedavnim celo potolkla rekord Elvisa Presleyja, je nastopila v kultni oddaji Good Morning America, kjer je predstavila svoj novi album E=MC2. Jutranjo idilo so ji pokvarile številne tehnične napake. Med pesmijo Touch My Body, ki je ta čas najbolj prodajani singel v ZDA, so teh- Zlomila se je... 66 niki ponesreči na popolnoma napačnem mestu zavrteli "playback" z njenim vokalom in tako razkrili, da si pevka s tehniko pomaga pri zahtevnih delih pesmi. Napak pri izvedbi pa s tem ni bilo konec. Ena od spremljevalnih vokalistk je zapela napačno melodijo in vidno razburjena Mariah je namesto besedila pesmi vokalistkam zapela: "Nehaj peti moj del pesmi!" Kljub nasmehom je voditeljem razkrila detalje novega albuma, saj je kasneje za odrom dobila živčni zlom, na pogovor pa so poklicali tudi tehnike in spremljevalno vokalistko, ki zdaj ni več del skupine. Mariah je za odrom kričala, potem je začela jokati, njeni asistenti pa so se jo trudili pomiriti. "Kako nihče ni kriv, to je bilo grozljivo," je pevka kričala na producente oddaje, potem pa je na vrsto prišla še vokalistka, ki je enako napako naredila tudi v oddaji American Idol. Vokalistka je po pogovoru z Mariah spakirala svoje stvari in s solzami v očeh odšla. Sama Neža Odločno stopa po glasbeni poti. Mlada poppevka Neža Bračun se v teh dneh predstavlja z novim radijskim singlom Sama, ki ga je zanjo v celoti napisal pevec Nino. V svet glasbe je vstopila pri osmih letih z igranjem klavirja, ki ga je aktivno igrala še sedem let. Pri tem ji ni zmanjkalo časa za plesne vaje in obiskovanje Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija. V zadnjih letih je obiskovala pevske vaje pri pevkah Sendi in Kristini Oberčan. Poleg tega je bila članica Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Potem ko se je lani poleti na festivalu FENS s pesmijo Moj refren prvič predstavila širši slovenski publiki, se je odločila, da je čas za korak naprej. K sodelovanju je povabila novo, mlado avtorsko ekipo, s katero je pred kratkim posnela omenjeno pesem. Demokracija ■ 19/xni • s. maj 2008 RUMENO Obljubljena Amerika Sanja Grohar, nekdanja mis, televizijska voditeljica in pevka, naj bi se v drugi polovici maja spet odpravila v Združene države Amerike, natančneje v Kalifornijo, kjer naj bi se prek različnih povezav preizkusila na poslovnem področju. Groharjeva, ki je v zadnjih letih že nekajkrat na pol poslovno obiskala ZDA, je končala vodenje oddaje na regionalni televiziji, tako da se bo na slovenski estradni sceni lahko še bolj posvetila pevski karieri. Sanja, ki je pred časom osvojila tudi naslov za lepotičko leta ameriške licenčne revije za moške v Sloveniji, naj bi v ZDA ostala dva tedna, nato pa se vrnila v Slovenijo, kjer jo čakajo še nekatere pomladno-poletne medijske in poslovne obveznosti. Posle in bivanje v Los Angelesu naj bi ji urejala ameriška agencija in agent, ki dobro pozna tudi slovensko lepotno in estradno sceno. Za njeno pevsko kariero uspešno skrbi agencija Lendero & Co iz Ljubljane, njena glasbena mentorica pa je solastnica tega podjetja in ena najpopularnejših slovenskih izvajalk Saša Lendero. Sanja Grohar velja za eno najbolj udarnih in delovnih slovenskih lepotic, ki zelo rada spreminja tudi svojo zunanjo podobo. Odštevanje do Pesmi Evrovizije Na 2. programu TV Slovenija v treh sobotnih večerih poteka magazinska oddaja z naslovom Odštevanje do Pesmi Evrovizije 2008. Prvi del je bil 3. maja, drugi bo to soboto in tretji 17. maja. V treh 23-minutnih oddajah se predstavljajo priprave posameznih delegacij ter priprave organizatorjev in srbske javne radiotelevizije RTS. Poskrbljeno je tudi za novice iz zakulisja, vključeni so tudi odlomki z nacionalnih izborov. Minute do glavnega izbora Pesmi Evrovizije odštevata mlada srbska voditeljica Nina Radulovič in izkušeni švedski televizijski voditelj srbskega rodu Jovan Radomir. Oddajo pripravlja TV Slovenija skupaj z vsemi televizijami, ki bodo letos sodelovale na izboru, in sicer jih je triinštirideset, kar je rekordno število od leta 1956, ko je prvič potekalo tekmovanje za Pesem Evrovizije. Lepa Kate Po Angelini Jolie in Drew Barrymore letošnjo naslovnico seznama stotih najlepših ljudi revije People krasi igralka Kate Hudson. Uredniki revije lepotcev in lepotic sicer ne razvrščajo po mestih, obraz z naslovnice pa vendarle velja za najlepšega v tekočem letu. 29-letna Kate, mati samohranilka in nominiranka za oskarja, je zatrdila, da ji videz nikoli ni bil pomemben. «Bila sem prava porednica, saj sem odraščala s tremi brati. Tudi ko so me oblekli v rožnate oblekice, mi jih je vedno uspelo popackati.« To se do zdaj, ko je postala svetovno znana igralka, večinoma v romantičnih komedijah, ni kaj dosti spremenilo. »Ne spomnim se, kdaj sem si nazadnje privoščila manikuro, pri kozmetičarki sem bila pred 'milijon' leti. Še noge si najraje depiliram sama, medtem ko se igram s sinom Ry-derjem.« Na seznamu najlepših so tudi novopečene mamice Isla Fisher, Salma Hayek, Jennifer Lopez in Halle Berry ki ji je to uspelo že dvanajstič, poleg njih pa še noseče Jessica Alba, Angelina Jolie in Nicole Kidman. Demokracija ■ 19/xm • 8. maj 2008 Lepota bivanja Barbara Prevorčič V naglici hitenja in drvenja prihod domov pomeni vstop v oazo sprostitve, prihod v prostor, kjer odvržemo breme dneva in si znova naberemo moči. Seveda pa mora biti naše domovanje takšno, da se v njem dobro počutimo in da ne povzroča novega stresa. Človek je že od kamene dobe naprej poskušal svoje domovanje urediti čim bolj udobno in varno. In še vedno počnemo iste stvari. Ob kupih revij o opremi in ureditvi stanovanja najdem obilico idej, nasvetov, barv in še česa, pri čemer se kar malo izgubim. Kako najti tisto »pravo«, kar bo ustvarilo popolno pribežališče? Mojstri pri ustvarjanju harmoničnega doma so Kitajci. Že pred več tisoč leti so odkrili, da se je kakovost njihovega bivanja izboljšala, če so živeli v harmoniji z zemljo in z njo niso prišli navzkriž. Nič čudnega torej, da se je njihov feng shui tako uveljavil tudi v zahodnem svetu in da se pri opremi stanovanja in postavitvi pohištva marsikdo opira na njegove nasvete. Feng shui je kitajska modrost, veščina, umetnost, filozofija. Zdrav razum aranžiranja bivalnega prostora, da živimo ubrano s seboj, z okoljem in ljudmi, s katerimi se srečujemo. Feng shui dobesedno pomeni veter in voda. Združena veter in voda izražata moč naravnih elementov in njun vpliv na površino krajine. Skupaj tudi simbolizirata dokaz, da se energija giblje. In ta stara umetnost nas uči, da mora energija v prostoru ustrezno krožiti. Na pretok energije imajo velik vpliv tudi barve. Barve so v kitajskem nauku o harmoniji vključene v kompleksen sistem, kjer je poleg teh in živalskih simbolov treba upoštevati še pet elementov: les, ogenj, zemljo, kovino in vodo, strani neba kot tudi razvrstitev ogledal, rastlin, magičnih številk in še mnogih drugih elementov. Vsaka stvar predstavlja svojevrsten simbol in je v tesni soodvisnosti z drugimi predmeti. Če recimo v prostoru manjka element les, ki uteleša rast, ga lahko nadomestimo z zeleno barvo. Pomemben princip, ki pride prvi na vrsto, je pospravljanje odvečne navlake: vreči stran stvari, ki jih ne potrebujemo več, in vnesti svežino v svoj dom in hkrati s tem v svoje življenje. Laže zadihati. Pospraviti stara oblačila in dati prostor novim. Nepotrebne stvari, ki se kopičijo in se na njih nabira prah, predstavljajo mrtvo energijo. In sedaj sem pred zahtevno nalogo. Vsa priporočila združiti z lastnim občutkom in okusom ter ustvariti svoj tempelj. In raj v stanovanju bo tu! Juhuhu ... 67 Poslovno v Ameriko Nina in Jovan odštevata Kate Hudson spada med najlepše. TV-KULOAR Užaljeni »zasliševalec« Magični gledalec Nikoli si nisem mislil, da bo moja kolumna zbodla katerega od TV-voditeljev. In to do takšne mere, da je Demokraciji naredil brezplačno reklamo. HOROSKOP Pa vendar se je to zgodilo Ladu Am-brožiču, ki je v svojem mesečnem intervjuju na TV gostil akademika dr. Janka Kosa. Ambrožiča je torej močno »ganilo«, ker sem ga v kolumni 17. aprila o intervjuju z dr. Tinetom Hribarjem označil za »zasliševalca«, kar je po njegovo nič manj kot zmerjanje. V resnici sem Ambrožiča pohvalil, češ da je svojega gosta dobro »zmasi-ral«, njemu pa se beseda »zasliševalec« očitno ni zdela kompliment. Spomin na Udbo? Ne vem. Najbrž mu ne gre v račun, da lahko takšna strokovna in moralna avtoriteta, kot je akademik Janko Kos, piše kolumne za Demokracijo. Na to se je dr. Kos duhovito odzval: »To je napad na Demokracijo.« Z veliko začetnico, seveda. Vsaka reklama pride prav, mar ne? Morda bi to pot Ambrožiču naredil krivico, če bi ga znova označil za zasliševalca, kajti zasliševalci navadno sprašujejo na kratko, medtem ko se je Ambro-žič precej razgovoril, saj je pogovor gosta nekajkrat spravil celo v smeh. Toda Lada Ambrožiča je zmotilo še nekaj - to, da se nekdo v pismih bralcev v Demokraciji podpisuje z navedbo čina, kot da bi bila še danes vojna. Če se prav spomnim, se vse vojaške osebe podpisujejo tako, celo če niso več aktivne. Kolikor se spomnim, so tudi Ambrožičevega pokojnega očeta, partizanskega generala Novlja-na, nekateri vse do njegove smrti naslavljali z generalom. Se nedavno se je upokojeni general Marijan F. Kranjc v pismih bralcev podpisoval s činom. General pač ostane general tudi tedaj, ko se upokoji. Podobno ve- lja za škofe. Morda boste rekli, da sem malo preveč zbadljiv, a kaj morem - že po značaju sem tak, da tu in tam rad koga zbodem. Tako kot moj nekdaj priljubljeni kolumnist Boris Jež, s katerim se sicer nisem vedno strinjal, mi je bil pa že zaradi svojega priimka simpatičen (mimogrede, zaradi pivovarske propagande sem Delo odpovedal). Če koga zbodem in se ta na to primerno odzove, sem očitno zadel žebljico na glavico, pa čeprav to marsikomu ni všeč. A naj se vrnem k nedeljskemu intervjuju. Pogovor je bil vsebinsko zelo zanimiv, ker je posegel na področje mita o Prešernu kot pijancu, ki se je menda bal žensk in naj bi bil sovražno razpoložen do Cerkve, čeprav je akademik Kos jasno dejal, da Prešeren ni bil ateist. Kar pa ni nič nenavadnega, saj je znano, da so predvojni liberalci hodih v cerkev kljub kulturnemu boju, ki so ga zelo radi netili. Dr. Kos se je tudi dobro izognil pasti, češ da je bil po letu 1952 kritičen do takrat že politično obsojenega Edvarda Kocbeka, ki za seboj menda ni imel kakšne močne filozofske podlage v primerjavi s svetovno znano literarno veličino, kot je Albert Camus. No, morda je celo res, da personalizem ni preveč vplival na Kocbeka - če pomislim na to, da so komunisti, s katerimi je Kocbek sodeloval, dejansko prezirali človeka kot osebo. Ob koncu pa je intervjuvanec pohvalil program nacionalne televizije in tako nekoliko potolažil Ambrožiča, ki ga skrbijo Ko-sove kritične kolumne v Demokraciji. Konec dober, vse dobro. E Oven 21.3.-20.4. Bik 21.4.-21.5. Dvojčka 22.5-21.6 Veliko lepega vas čaka v naslednjih dneh, ko se boste pripravljali na prihodnost. Srečo imate, da ste končno srečali človeka, s katerim želite preživeti ostanek svojega življenja. Pomlad je v polnem razcvetu. Praznovanje rojstnega dneva bo uspelo kakor že dolgo ne in lahko se boste veselili vsega lepega na tem svetu. V službi boste imeli zelo dobro in prijetno ozračje, ki bo za vas izjemno spodbudno. Sonce in lepo vreme vas bo vabilo na lepše. Vabilu se boste seveda odzvali in se podali na daljši pohod v naravo, kar vam bo vsekakor zelo dobro delo. Dogovorite se s svojimi nadrejenimi glede letošnjega dopusta. V veliko veselje vam bo, če se boste začeli pripravljati na dolgo pričakovano potovanje. Pomoč pri urejanju prenočišča vam bo prišla prav, posebej ker tiste dežele ne spoznate najbolje. Potrudite se in si olajšajte življenje tako, da si naložite manj obveznosti. Vse boste uredili, če se dobro pogovorite s svojimi domačimi. Nekdo vas bo zelo pogrešal zaradi vaših idej._ Sporočilo, ki ste ga dobili sredi tega tedna, vam bo delalo sive lase, saj vas je neznansko razjezilo. Poleg tega ne boste vedeli, kam naj se obrnete zaradi problema, ki se sam ne bo rešil. Naveličani hišnih opravil se boste razjezili na nekoga, ki vam bo na poti čisto po naključju in po nedolžnem. Po premisleku bi se mu morali opravičiti. Konec tedna bo vseeno bolj sproščujoč. V skledo medu bo padla kaplja pelina, ker boste izvedeli neko neprijetno novost. Potrudite se, da vaša okolica ne bo izvedela, kako se počutite. Svojo jezo izlijte šele zaupni osebi in preprečite najhujše. Telefonski klic iz daljne dežele vas ne bo niti najmanj pretresel. Morda boste na. trenutke celo veseli, da slišite znan glas. V veselje vam bo tudi delo, ki vam bo šlo v tem tednu dobro od rok. Lev 22.7.-21.8. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Škorpijon 23.10.-21.11. Strelec 22.11.-20.12 Imeli boste kar najboljši vtis o vseh ljudeh, ki vas v teh mesecih obkrožajo. Kmalu se boste znašli nekje, kjer se boste lahko kar se da dobro odpočili. Prijatelji vse bodo razveselili s presenečenjem. Potovanje, ki ste ga načrtovali, bo morda veliko manj aktualno, kot ste sprva mislili. Veselili pa se ga boste še naprej, saj se bo škoda odreči vsem ugodnostim, ki vas tam čakajo. Kozorog 21.12-19.1. Vodnar 20.1.-18.2 Ribi 19.2.-20.3 Bodite veseli in dobre volje, tudi če vam bo kdo rekel, da niste pri pravi. Samo enkrat se živi in zato si le privoščite vse, kar vam življenje ponuja. Po prvomajskih praznikih boste izjemno sproščeni. 68 Demokracija • 19/xm • 8. maj 2008 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja (april 1990-maj 1992) • predstavitev zgodovinskih dejstev • kronološko urejena fotokronika • objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke SESTAVIL: MIRAN ERCEG I MALOVREDEN ČLOVEK VRSTA I MUŠKATNEGA VINA VRSTA MENICE (IZ ČRK AMERIS) NIKOLA) ČERKASOV Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjižni,klub@samorog.com TIBETANSKO GOVEDO SAHIST KARP0V GRŠKI FILOZOF IZSTARIGE DOMAČI UČITELJ PREBIVALCI ITALIJE KOŠČICA ALKALOID V ČAJU ZNAČILNOST OSNOVNEGA ŽENSKO TONE KUNTNER GESLO PREBIVALEC SL. KRAJA TRIČE KIPAR ANGELI STALNO PREBIVALIŠČE REŽISER ANNAKIN ZAPONKA NA VZMET KRAJ PRI KOČEVJU DRAGO IBLER FR. KOMIK JEZIKOVNA ENOTA IZ GLASOV DAVNI NAROD V GORLJIV PUN, ETIN VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI NASKALNA ZELIKAV SKALOVJU ORAČ (ZASTARELO) MISTO V BAČKI, FILMSKI KOMIK LAURELL MANJŠA ŽABA GRIČ V ARABSKIH DEŽELAH ORGANZA VOHANJE SLAVKO UGANDSKI POLITIK ELVIRA KRALJ NRAV0SL0VJE AMERIŠKI PEVEC REDDING VENO TÄUFER ZBOR DEVETIH POLOŽAJ PRI ŠAHU LEPOTNA RASTLINA POSODOVKA OSEBA IZ DELA BOGOMIRJA MAGAJNE MELODIJA HRAST TEODORA KRAJ PRI POREČU IGRALKA UTEŽNA ENOTA HUNSH KRALJ TONI LATINSKI VEZNIK SLOVENSKA SLIKARKA (BREDA) DRŽALO ZA ROKOPISE NEKDANJI NOGOMETNI VRATAR DASAJEV GLAVNO MESTO ALBANIJE BALET, URETER, KARATE, AVATI, RA, VA, DELEGAT, AKABA, MAŠINA, KORAK, IST, ARAT, ALEN, RG, ANKARA, DONATOR, IONIJ, ERINIJA, KANTON, MAKA, EC, ALO, VI, IDO, ANI, RAČNIK, JAL, REJON, JOS, ARA, CALI, EST Nagrajenci 17. številke K 1. nagrada: JANEZZALAZNIK Ul. V. Dolničarja 8,1356 Dobrova ¿.nagrada: MARIJA NEDA GABRU ELČIČ Herbersteinova 17,1000 Ljubljana 3. nagrada: DUŠAN KRAPEŽ Kobdilj 5/e, 6222 Štanjel Dobitnikom čestitamo in jih prosimo, da nam pošljejo fotokopijo svoje davčne številke, kar je pogoj za izplačilo nagrade. Nagrade 1. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 2. nagrada: knjiga Enotni v zmagi 3. nagrada: knj iga Enotni v zmagi i Nagradno križanko izrežite i in najpozneje do 15. 5. 2008 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, Mivka 25, 1 1000 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".1 Demokracija ■ 19/xiii ■ s. maj 2008 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... >5.5.1821 je v izgnanstvu na otoku Sv. Helena umrl Napoleon Bonaparte. > 5.5.1846 je Karel Rittervon Ghega, vodja in nadzornik železnice, osebno pripeljal lokomotivo do Celja in s tem odprl krak južne železnice Dunaj-Trst. > 5.5.1945 se je v Trstu oglasil Radio Svobodni Trst - Radio Trieste Libera. Tako so se začele slovenske radijske oddaje v Trstu. > 5.5.1991 je začel veljati nov slovenski zakon o vojaški dolžnosti. Določal je, da slovenski državljani služijo vojaški rok v TO in organih za notranje zadeve in ne v JLA. > 6.5,1758 seje rodil francoski revolucionar Maximilien Robespierre. Po zmagi revolucije je uvedel strahovlado. Njegovi nasprotniki so ga obsodili in javno obglavili. > 6.5.1856 seje rodil avstrijski nevropsihiater Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize. > 6.5.1887 se je v Godešiču pri Škofji Loki rodil Anton Hafner, glavni voditelj vojaškega upora slovenskih vojakov v Judenburgu od 12. do 15. maja 1918. > 7.5.1824 so na Dunaju prvič izvedli Beethovnovo delo Oda radosti, ki jo je leta 1972 Svet Evrope razglasil za himno Evropske skupnosti. >7.5.1896 so za ljubljanskega župana prvič izvolili Ivana Hribarja. Župan je bil do leta 1910, ko cesar ni hotel potrditi njegove šeste izvolitve. > 7.5.1942 je izšla prva številka Slovenske zaveze, glasila istoimenske organizacije. > 8.5.1887 je ameriški lekarnar John Pem-berton iz izvlečkov koke, kofeina in sodavi-ce zvaril rjavo limonado, ki je danes znana pod imenom kokakola. > 8.5.1945 so enote jugoslovanske armade zasedle Celovec. 19. maja so se na zahtevo zaveznikov začele umikati iz Koroške. > 8.5.1989 so stranke slovenske pomladi na velikem zborovanju v Ljubljani sprejele Majniško deklaracijo, s katero so se zavzele za samostojno Slovenijo. > 9.5.1945 seje ob 00.01 s popolno kapitulacijo Nemčije končala druga svetovna vojna. >9.5.1950je francoski zunanji minister Robert Schumann razgrnil predloge za spravo med »dednima sovražnicama« Francijo in Nemčijo ter za gospodarsko združevanje Evrope. > 9.5.1985 je bila v Beogradu zadnjič vojaška parada jugoslovanske vojske. > 10.5.1876 seje na Vrhniki rodil Ivan Cankar. Rekel je: »Čednost je podobna ošpicam: vsak človek jih ima enkrat v življenju in potem nikoli več.« > 11.5.1945 so začele vTržiču na konec kolone civilnih beguncev in domobrancev, ki so bežali pred komunisti iz Slovenije, leteti mine. POGLED NAZAJ (OD 5.5. DO 12.5.) »Marxov brat« Nemški filozof, družboslovec in politični publicist Karl Marx se je rodil v Trierju, 5. maja 1818. Zanimivi so pogledi, ki jih je o utemeljitelju »zgodovinskega materializma« pred časom zapisal v Demokraciji dr. Edi Gobec, zaslužni profesor na Državni univerzi v Ken-tuckyju. Opozoril je na čas, ko postane jasno, da se partija ne more več obdržati na oblasti in so nujno potrebne temeljite reforme. Takrat se komunisti pojavijo na čelu reform, ki so jih s svojo diktaturo najbolj in najdalje preprečevali. Če ljudje mislijo, da je preveč strank, ki se med sabo prerekajo, poskusijo z novo zastavo združene liste, sopotnikom pa ponudijo še liberalno (namesto »ljudske«) demokracijo s preizkušenim vodilnim komunistom na čelu. Primerjava s sedanjim političnim dogajanjem v Sloveniji kar vsiljuje spomin na politično oživitev glavnega izvajalca eldeesove strategije in »politike« Gregorja Golobica, ki ga je strankin ideolog dr. Slavoj Žižek v reviji The New Yorker 5. maja 2003 pod naslovom »The Marx Brother« na strani 43 takole predstavil: »On je moj najboljši prijatelj ! Ljubim ga! (I love him!)... On je bodoči slovenski Stalin.« Povezan britanski otok Predsednik Francije François Mitterrand in britanska kraljica Elizabeta II. sta 6. maja 1994 odprla predor med Dovrom in Calai -som, s katerim je dobil britanski otok suho povezavo z evropskim kopnim. Gradbena dela so se začela leta 1987, stroški gradnje, ki so jo financirale zasebne družbe, so znašali okoli 26 milijard DEM. Po 50 km dolgih ceveh, ki potekata do 100 m pod vodno gladino in 40 m pod morskim dnom, vozijo vlaki ter prevažajo tovornjake : j) x ^WffSäf^Hj '¿s. ' ^ in osebne avtomobile. Kot del evropskega omrežja hitrih vlakov povezuje vlak Evropska zvezda London in Pariz (redni vozni čas 3 ure) ter Bruselj (3 ure in 15 minut). Redni tovorni promet skozi predor se je začel 25. julija, prehod za potnike pa so odprli 14. novembra 1994. Pretirane zahteve ZSMS Zgodovinar dr. Janko Prunk je 8. maja 1990 v Demosovem zborniku ocenil, da so bile zahteve ZSMS pri organiziranju prve demokratične skupščine previsoke. Mnenja v opoziciji, predvsem v ZSMS, o koaliciji z Demosom so bila deljena, vendar pogajanjem ni nihče nasprotoval. Nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je ZSMS namenoma zahteve postavil previsoko. Računal je, da bo po neuspehu Demosove vlade on sam prevzel vajeti v roke. Pri poskusih delitve skupščinskih mest so v ZSMS menili, da mora imeti vlada kvalitetno opozicijo v samem vodstvu skupščine. »Naša argumentacija je, da pri teh volitvah ne sme iti za zamenjavo oblasti. V tem smislu smo seveda enostavno gojili naprej popolno nezaupanje in predlagali svojega predsednika v tej shemi treh blokov ... Komunisti imajo predsednika, Demos bo dobil vlado, mi pa mislimo, da je normalno, da predlagamo svojega za skupščino,« je dejal predsednik ZSMS Jožef Školč. Čez nekaj dni je postal uradni kandidat za predsednika skupščine in bil v boju s Francetom Bučarjem poražen. Bučarja je podprlo 130 delegatov, Školča pa 101. 70 Demokracija ■ 19/xiii ■ s. maj 2008 ODZIVI IN MNENJA Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 17/42-45 Instrumentalizacija »pisma« (1) Enako kakor ideolog revolucije Vladimir Kavčič (glej njegov članek Ob poznem odkritju »pastirskega pisma«; Svobodna misel, št. 8 z dne 25. aprila) je tudi Ivo Žajdela zanikal pomen Vovkovega pastirskega pisma (Pisma). In to z enakimi in podobnimi pomisleki: kdo je to Pismo sploh napisal oziroma sestavil, za kakšen dokument gre, kakšno vlogo je odigralo, ali ga je duhovnikom sploh poslal ali pa gre le za »osebno mnenje sesta-vljavca besedila in nič več«. Koliko je v njem resnice - tega se ne vprašata ne Žajdela ne Kavčič! In kaj Pismo vendarle pomeni, da je nekdo - ne glede na krivdo druge strani - ocenil ravnanje tiste strani, kateri sam pripada? Ali je sploh primarno pomembno, ali je bilo Pismo razposlano duhovnikom ali ne? In kaj pomeni za eno in drugo stran, da Pismo vzameta zares in se do njega opredelita, kakor ustreza njegovi vsebini. Pač pa takoj oceni(ta), da gre v primeru nekaterih komentarjev - in še posebej spodaj podpisane - za nekaj nedopustnega in celo za manipulacijo. Manipulacija naj bi bila po Žajdeli najprej v tem, naj bi komentatorji »'Vovkov dokument' uporabili, da so še enkrat okrivili medvojnega slovenskega škofa Rožmana, da je počel nekaj, česar po njihovo ne bi smel: da je, če poenostavimo, podpiral domobrance, ki naj bi bih sodelavci okupatorja, daje sodeloval z oku- patorjem in da se je med vojno opredelil in podpiral le eno stran (protirevolucijo), partizanske pa ne«. Čeprav sama v kritiziranem članku (Priložnost za novi začetek, Delo, 12. aprila, Sobotna priloga) nisem obnavljala očitkov, ki jih na račun Rožmanovega ravnanja med vojno sicer imam, mi Žajdela navrže tak očitek. Še več, nisem pozvala le vrha cerkvene hierarhije, da se do Pisma opredeli in začne »novi začetek« z drugačnim odnosom do medvojnega dogajanja, predvsem pa do borcev katoličanov, temveč tudi Zvezo borcev, da obsodi revolucijo kot revolucijo in ne le nekih »napak in zmot«! Sicer pa si oglejmo vsebino očitkov škofu Rožmanu, ki jih Žajdela navaja - ali ne držijo? Mar ni res, da je podpiral domobrance, ki so bili sodelavci okupatorja, mar se ni med vojno opredelil in je »podpiral le eno stran (protirevolucijo), partizanske pa ne«? Kakor Žajdela te očitke navaja, je slišati, kakor da ne bi držali? Menim, da je intelektualno - za zgodovinarja pa še posebej - nedostojno zanikati dejstva, katerih dokaze je najti v medvojnem domobranskem in cerkvenem tisku. Kakor da ljudje na eni in na drugi v medvojni spor vpleteni strani ne bi vedeli, kako se je vsa naša »zgodba« odvijala! Dejstva lahko stokrat zanikaš, pa bodo še vedno ostala dejstva. Lahko jih sicer interpretiraš tako ali drugače, vendar jih nobena interpretacija ne more zbrisati s sveta, kot da jih sploh ni. Da bi dokazal neoporečnost ravnanja škofa Rožmana med vojno, Žajdela na hitro - meni v poduk - zdrdra svoj pogled na dogajanje med vojno in »pojasni«, »kaj je vzrok in kaj posledica«, ter »razdeli« krivdo, namreč »kdo je za kaj kriv«, in sicer tako, da so za vse absolutno krivi komunisti. Pravim absolutno krivi, kajti ni dvoma, da so komunisti politično izkoristili narodnoosvobodilni boj za osvojitev in ustoličenje svoje absolutne oblasti. O tem sem govorila že leta 1985 v svojem zagovoru pred partijsko organizacijo in ga kasneje tudi objavila; dotlej pri nas še nihče ni partijskega ravnanja in krivde predstavil na tak način. (Glej Zapisnik II, Nova revija št. 43"44. str. 1581-1595!) SDS Trstenjakova 8 1000 Ljubljana Tel: +386(0)1 43 45 450 Fax: +386(0)1 43 45 452 E-mail: tajnistvo@sds.si URL: www.sds.si Narave nismo dobili v dar od svojih dedov, sposodili smo si jo od svojih vnukov. (Izrek Indijancev ljudstva Haida, Kanada) Slovenska demokratska stranka Vas vljudno vabi na javno tribuno z naslovom IZZIVI, KI JIH PRINAŠAJO PODNEBNE SPREMEMBE Javna tribuna bo v torek, 13. maja, ob 18. uri v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Tudi Slovenija je odgovorna za oblikovanje ustreznih politik za zmanjševanje globalnega segrevanja. Kot članica EU po svojih najboljših močeh prispeva k izgrajevanju smelega mednarodnega projekta varovanja podnebja. Problematika podnebnih sprememb je tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, zato se kot država in kot družba aktivno vključujemo v oblikovanje evropske politike do tega žgočega vprašanja. Na javni tribuni bomo soočili stališča in argumente posameznih strokovnih vidikov podnebnih sprememb tako v smislu prepletanja človekovih dejavnosti in naravnih pojavov kot tudi v smislu odzivanja nanje. Poskušali bomo odgovoriti na nekatera ključna vprašanja, izpostavili bomo glavne probleme in govorili o razvojnih priložnostih, ki se odpirajo kot posledica podnebnih sprememb. Na javni tribuni bodo sodelovali Kari- Heinz Florenz, poročevalec začasnega odbora za podnebne spremembe v evropskem parlamentu, minister za razvoj RS dr. Žiga Turk, poslanec SDS in predsednik Odbora DZ RS za okolje in prostor Rudolf Petan, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branka Tome, državni sekretar na ministrstvu za promet dr. Peter Verlič in dr. Igor Šalamun, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo. Javno tribuno bo vodila slovenska poslanka v evropskem parlamentu in podpredsednica SDS dr. Romana Jordan Cizelj. Vljudno vabljeni! Naročnik oglasa: Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana Demokracija • 19/XIII • 8. maj 2008 71 ODZIVI IN MNENJA ► Žajdela pa na strani desnice ne najde nobene krivde. Pač! Pravi: »Prišlo je do (maščevalnega) obračunavanja z nosilci revolucije (aktivisti, terenci), znanega pod imenom črna roka'. Teh pojavov ne moremo zagovarjati. Moramo jih razumeti (si jih pojasnjevati). Če tega ne počnemo, smo površneži, lažni pravičniki in krivični do nosilcev teh pojavov.« Torej je nekaj le bilo narobe?! Problem pa je v tem, da aktivisti, terenci niso bili samo komunisti, temveč največkrat čisto navadni ljudje (tudi ženske in še na pol otroci), ki so se bojevali za osvoboditev izpod okupatorja. In kakor da dejanja »črne roke« ne zadevajo bistva tedanje cerkvene ideologije (boj za vero) in domobranske politike (boj za povojno prevlado, oblast)!? Tak izgovor, ki naj opraviči institucijo, ki je odgovorna za takšna obračunavanja, je enak, kakor je tisti partijski, da CK KP ni nič kriv, če so sektaši preveč »obračunavali« s svojimi sovražniki... Sicer pa si oglejmo nekaj načel iz knjižice Nekaj moralnih načel za naš čas (tiskano v Ljubljani za veliko noč 1944). Načela so zapisana kot odgovori na postavljena vprašanja. Res si pisec velikokrat skoči v besedo in zanika splošno načelo s konkretnim napotilom, toda med drugimi sta omembe vredna vsaj dva odgovora. Na vprašanje: »Katera načela veljajo za ravnanje z uporniki (partizani)?« je odgovor naslednji: »(...) V dvomu, kjer ni gotovo, da je kdo komunist, se moremo postaviti na aprioristično stališče: 'Kdor je pri partizanih, je zločinec.' Biti pri partizanih je zločin.« Na vprašanje: »Ali bi bil moralen zakon oz. odredba, ki bi odrejala smrtno kazen zgolj zaradi komunističnega mišljenja?« se glasi odgovor: »Popolnoma. V srednjem veku so zmotno mišljenje huje RADIČ 96,4 MHz Slovenske gorice iS Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20, /20 73 24, fox: 02/720 /3 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodio-rsg.si M* 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS kaznovali kakor dejanje samo. To je tudi edino logično. Preprečiti je treba vzroke zla, s tem je preprečeno tudi zlo. Zlo je treba uničiti pri korenini.« Na vprašanje: »Kako ravnati s terenci in tihimi podpiratelji komunizma? (propaganda, finančna podpora, obveščevalna služba)« se odgovor glasi: »Komur se dokaže tako udejstvovanje, se enako kaznuje kot komunist, ki ga zalotijo z orožjem.« In tako dalje in tako naprej; ni prostora za natančnejše navajanje spornih odgovorov, kaj šele za analizo te logike. - S tem in podobnimi navodili so dobili »črnorokci« (in mnogi drugi!) »zeleno luč« za pobijanje svojih političnih nasprotnikov. Enako je bilo na partijski strani: sektaši, tisti, ki dobesedno razumejo taka navodila, se zmeraj ozirajo navzgor; sektaštvo se vedno širi od zgoraj navzdol in tisti »zgoraj« so za taka ravnanja svojih podanikov odgovorni, še več, najbolj krivi. Citirana in podobna navodila temeljijo na enačenju partizan-stva in komunizma. In Žajdelino pisanje temelji na enakem enačenju, ko pravi, da so bili aktivisti in terenci »nosilci revolucije«. Res, bili so nosilci tudi revolucije pa tudi narodnoosvobodilnega upora proti okupatorju. Zato ni še nič narejenega, če obsodiš zgolj delovanje »črne roke«! »Črna roka« 93.8 FM G • RENC kot eksces spada v samo logiko, ki je z desne strani utemeljevala boj proti partizanstvu kot izključno komunističnemu gibanju. Sicer pa si tudi Žajdela sam skoči v besedo, ko mi očita moje prizadevanje za spravo in hkrati za raziskovanje zgodovine, češ da to »ne gre skupaj in se celo izključuje«. Najbrž je tudi Žajdela prišel do ocene »črne roke« po preučevanju zgodovine. Prav raziskovanje delovanja »črne roke« in zagovarjanje nujnosti sprave gre skupaj, saj na vsakem koraku raziskovanja lahko le ugotoviš, kako usodno je bilo, da sta obe v državljanski spor vpleteni strani izrecno odklanjali nujnost ali celo samo možnost sprave. No, potem me pa Žajdela še vzvišeno poduči: »Po 18 letih demokracije bi pač pričakovali, da se bo navadila na različne razprave, tudi na tiste, ki prihajajo z 'desne' oziroma s strani, ki je bila velika žrtev komunistične revolucije.« In to zapiše meni, ki sem med prvimi - če ne celo prva - pred skoraj tridesetimi leti sploh začela govoriti o našem državljanskem sporu in absurdnosti takratnega oblastnega sektaštva, kasneje, pred štiriindvajsetimi leti, o žrtvah revolucije in imenovala povojno likvidacijo s primerno oznako: zločin. Pri tem je Žajdela kar pozabil, da me je v tistem času kot edini z desne strani podprl, za kar sem mu že večkrat javno izrekla in zapisala svoje priznanje. Kaj pa počnem že vsa ta leta in tudi prav sedaj drugega, kot da polemiziram s teksti, ki so objavljeni in se dotikajo sporne zadeve? Žajdela je napisal svoj pogled na dogajanje med vojno in svojo oceno Vovko-vega Pisma, sama pa svojo! Kdo bi koga rad utišal? Sicer pa njegovih naukov nisem deležna le spodaj podpisana. Žajdela z dvignjenim prstom na račun dr. Franceta M. Dolinarja zapiše naslednje: »Dr. Dolinar bi se pač moral zavedati, da bo njegova (vnovična) predstavitev besedila iz 'Vovkovega pisma' pri nekaterih, ki komaj čakajo na kaj, s čimer bi lahko obremenili Cerkev in domobranstvo med vojno, povzročila značilno (pričakovano) reakcijo, še posebej če povedanega v 'pismu' ne bo opremil z obširno razlago časa in okoliščin, tako tistih med vojno in revolucijo kot tistih po vojni.« Prav to je dr. Dolinar v Lovranu tudi storil. Toda zakaj bi se moral zavedati tega, kakšno reakcijo bo Pismo doživelo? Je to stvar znanstvenika? To je stvar politike in ideologov... Ali Žajdela meni, da bi dr. Dolinarja moral imeti kdo v oblasti ali ga ima kdo pod svojo »marelo«, da bi mu določal, kaj sme in česa kot zgodovinar ne sme? Spodaj podpisana bi se morala nekaj navaditi, dr. Dolinar bi se moral nečesa zavedati in ne storiti nekega dejanja - same vzvišene ideološke zapovedi in prepovedi, kakor da res ne bi živeli v svobodni deželi, kjer je dovoljeno svobodno razmišljanje in pisanje! Žajdela sicer omeni, da smo podpisniki »lovranske izjave« zapisali, naj se »tema ne instru-mentalizira za današnje politične razmere«, pa nam takoj očita, da smo »najprej sami« s prav to isto izjavo instrumentalizirali sporno temo. Podpisala ga je tudi zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki naj bi zdaj ugotavljala, da z »veliko gotovostjo lahko trdimo, da gre le za osnutek, za katerega se ne ve, kdo ga je napisal« in da skoraj »zagotovo (pa) ni postal 72 Demokracija ■ 19/xiu ■ 8. mai 2008 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM dopis škofa Antona Vovka duhovnikom«, kot da je to primarnega pomena, ne pa samo sporočilo, njegova resničnost! Naša »lovranska izjava« je bila pač poziv, naj do instrumentalizaci-je Rožmana ne bi več prihajalo, nikomur pa ne moreš preprečiti, da o Rožmanu razmišlja. In tudi piše, kakor sporno zadevo razume. Isto velja tudi za interpretacije Vovkovega pisma. Tudi Žajdela razmišlja o Pismu in interpretacijah ter ocenjuje - po svoje! Če o razmišljanju o Pismu ter tudi o delu in osebi spodaj podpisane Žajdela ne bi bil pisal, se sama zdajle prav gotovo ne bi oglašala s to polemiko! Ni večje instrumentalizacije Vovkovega pisma, kot je ta, da vsebine zapisanih besed - celo če niso bile poslane duhovnikom kot »pastirsko pismo« in celo če gre samo za osnutek - ne jemlješ resno in si celo dovoliš izjavo: »Priče smo bolestni in-strumentalizaciji nekompetetnih pisanj, ki so nastajala v hudem času, nabitem s komunističnimi zločini.« Besede, ocene in obsodbe, zapisane v Pismu, naj bi bile »nekompetentno pisanje«! Pa saj je s takim očitkom in s to oceno povedano vse! Dr. Spomenka Hribar, Tomišelj Kdo razume smisel in pomen opozicije Vsaka korektna opozicija ima na splošno vedno "na zalogi" kakšno polemično podrobnost, za katero je vredno povzdigniti glas, če obstaja realna možnost, da bo koalicija uveljavila svoja domnevno zgrešena stališča bo- Radio Alpski val www.alpskival.net (053811 886 <053811 674 disi z vidika racionalnosti, bodisi z vidika zakonitosti. Žal se pri nas vse prevečkrat izkaže, da smo še vedno v mali šoli parlamentarne demokracije. Neprimerno bi bilo kogar koli znova utrujati s temeljno definicijo, namenom in pomenom opozicije v parlamentarni demokraciji. Moti pa, da smo pogosto priče, kako si posamezniki kot osnovno dolžnost opozicije predstavljajo zgolj nasprotovati stališčem koalicije za vsako ceno, tudi za ceno nasprotovanja lastnim, že objavljenim stališčem. Tak paradoks smo zasledili že neštetokrat, zadnjič pred nekaj dnevi, ko se je poslanec stranke Lipa zgražal nad možnostjo, daje morda koalicija spremenila svoja stališča glede ukinjanja t. i. Koso-ve komisije. Ko se je s preložitvijo glasovanja o tem zakonu na kasnejši rok pokazala taka možnost, je bilo logično pričakovati, da se bo opozicija tega razveselila. Največ kar opozicija lahko pričakujete strinjanje koalicije z njenimi stališči. Še lepše za opozicijo pa je, če koalicija spremeni svoja stališča kasneje in jih uskladi z opozicijo na podlagi njenih pro-tiargumentov. Sprememba stališč koalicije pomeni, da so bila stališča opozicije slišana in razumljena. Zmerno kultiviran državljan bi tak zasuk v stališčih verjetno pozdravil s simpatijami, če že ne s priznanji ali z aplavzom. Omenjeni opozicijski poslanec pa je, namesto da bi se razveselil morebitne revizije stališč (kolikor medtem tudi opozicija ni spremenila svojih stališč v diametralno nasprotna), koalicijo popljuval in se vnaprej zgražal, češ: "Kaj se to pravi, da po tolikem času gorečega zagovarjanja nekih ukrepov kar naenkrat nakažete možnost, da so se ta stališča morda spremenila? Kaj vas ni sram, da ne vztrajate pri svojih prvotnih tezah?" Reakcija kaže na izvirni pomen nasprotovati, ne pa skupaj iskati optimalne rešitve. Drugače povedano: nobena sramota ni spremeniti svojih stališč, še zlasti ne, če neumnejša zamenjamo s pametnejšimi. Najbrž je to celo častivredno dejanje. Glede opozicije na splošno pa še tole: morda smo res še v Laž z dolgimi nogami! Marija Vodišek To je nedvomno obletnica OF oziroma Osvobodilne fronte, ki naj bi bila ustanovljena 27. aprila 1941. Še do danes ni bil ugotovljen točen datum sestanka kakor tudi ne, kdo vse je bil takrat tam. Ko so se konec aprila 1941 sešli v Vidmarjevi vili, je bila tam ustanovljena Protiimperialistična fronta (PIF). Zakaj PIF? 6. aprila 1941, ko je Hitlerjeva Nemčija napadla Jugoslavijo, je še vedno veljal pakt, sklenjen 23. avgusta 1939 med Sovjetsko zvezo in Hitlerjevo Nemčijo. Vse komunistične partije so bile članice Kominterne, ki je od leta 1919 do 1943 povezovala in usmerjala vsa mednarodna komunistična, revolucionarna gibanja, katerih glavna naloga je bila izvesti revolucije pod vodstvom KP (na primer Španija). Predvojna članica KP Angela Vode v svojih spominih opisuje, kako so jo, ker je kritizirala pakt Hitler-Stalin, poklicali na odgovornost. Takoj ko je bil sklenjen omenjeni pakt, so nas vodilni slovenski komunisti opozorili, da je vsa protihi-tlerjevska propaganda prepovedana. Opozorila in grožnje niso preprečile kritik Angeli Vode na račun sklenjenega pakta med fašizmom in svetovnim komunizmom, zato so jo povabili na pogovor s Tonetom Tomšičem, članom CK KPS. Takoj jo je vprašal, ali ve, da je protihitlerjevska propaganda prepovedana. Ta parola velja za vse države, še posebej pa za vse člane komunistične partije. Na njeno vprašanje, kakšna so nova navodila, je odgovoril, da je sedaj samo parola proti imperialistični vojni, ki jo netijo zahodni kapitalisti, zlasti Angleži, ki pa so bili takrat skupaj s Francozi že v vojni z Nemčijo. Tega Angela Vode ni mogla sprejeti, zato so jo poklicali pred partijsko sodišče v neki gostilni na Fužinah. Tam so že sedeli sodniki: Franc Leskošek, Boris Kidrič in Vida Tomšič, vsi člani CK KPS. Izključili so jo iz partije in prepričana je bila, da je ušla najhujši kazni. Spomnila se je besed Arthurja Koestlerja: »Partija pozna samo en zločin, odklon od njene linije, in samo eno kazen, smrt.« Konec aprila 1941 torej ni bila ustanovljena OF, temveč PIF. Šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo se je PIF preimenovala v OF. Komunistična partija si je prisvojila vse pravice do narodnega odpora in zagrozila s smrtjo vsem, ki bi delovali proti okupatorju zunaj KP. Cilj komunistov je bil samo eden, in sicer povojni prevzem oblasti. Zato najnovejša različica proslave v Begunjah na Gorenjskem. Dan upora proti okupatorju ni resnica o medvojnih, še manj povojnih dogodkih in tudi govor predsednika države Danila Turka le delno temelji na resnici. Ko je omenil medvojne gestapovske zapore v Begunjah, ni omenil povojnih oznovskih zaporov prav tam, kjer sem bila podpisana zaprta z drugimi ZAVEDNIMI, vendar nekomunističnimi Slovenci. Zato pritrjujem predsednikovi misli, da je selektivni spomin vedno etično vprašljiv. SIC! Prav on je bil kar nekajkrat v svojem govoru etično vprašljiv. Menim, da se v glavah in na glavah članov ZZB razen njihovih prenovljenih titovk ni prav nič spremenilo! Pa nasvidenje v prihodnji revoluciji! mali šoli parlamentarne demokracije, vendar se tu in tam že tudi pri nas najde kdo, ki je vsaj slišal za tako imenovano konstruktivno opozicijo. P. S.: Demokracija ni igrača, ampak dolžnost in odgovornost. Demokracija • i9/xin • s. maj 2008 Nekateri razmišljajo, da bi se o vrednotah lahko dogovorili, na primer na referendumu. Vendar se moramo zavedati, da o vrednotah ni mogoče glasovati. Namesto proslav prirejamo žalne sprevode in demonstracije. Ivan Kepic, Dragomelj 73 LJUDJE Politični semafor 0 Cinizmu Na izjavo premierja Janeza Janše, da je pripravljen plačevati položnici upokojenkama, ki naj bi imeli prenizko pokojnino, se je odzvala nekdanja poslanka ZL in predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak. Povabijo predsednika vlade, naj mu poslanka Žgajner Tavševa izroči položnici, je označila kot »cinično« in jo primerjala z izjavo nekdanjega državnega selcretarja Marka Štro-vsa o upokojencih in matildi. 0 umiku Pesnik Tone Pavček je vstopil v politiko leta 1989, ko je na Kongresnem trgu prebral Maj-niško deklaracijo, kar je biJa po njegovo moralna dolžnost, saj »je šlo za slovenstvo, utrditev samobitnosti in samostojnosti«. Danes pravi, da je bila najpametnejša odločitev njegovega življenja, da je leta 1991 politično odnehal, ko so ga vsi snubili. Kritičen je do politike, ki naj bi jo prevzeli bolj prevzetniki in povzpetniki kot pa nadaljevalci dobre politike. 0 pomoči V poslanskem vprašanju je Barbara Žgajner Tavš premierja Janeza Janšo vprašala, kaj bo storila vlada, da bo preprečila padanje pokojnin. To je ponazorila s primeroma dveh državljank, ki, kot je dejala, prejemata prenizko pokojnino. Premier ji je odgovoril, da je do konca tega mandata enak znesek od svoje plače pripravljen sam nakazovati obema državljankama, če mu poslanka izroči obe položnici. Hkrati jo je povabil, da tudi ona stori enako. Robertsonov naslednik Ameriški senat je konec aprila za novega veleposlanika ZDA v Sloveniji potrdil Yousifa Ghafarija, ld naj bi predvidoma 20. maja prispel v Slovenijo in prevzel posle iz rok odpravnice poslov Maryruth Coleman, namestnice prejšnjega veleposlanika Thomasa Robertsona, ki mu je mandat potekel avgusta 2007. Ghafarijevapotrditevvsena-tu je postala le formalnost, potem ko je 8. aprila uspešno prestal zaslišanje v pododboru za evropske zadeve odbora ameriškega senata za mednarodne odnose. Ghafari se je rodil 27. septembra 1952 v Libanonu, po preselitvi v ZDA pa je 6. septembra 1978 postal ameriški državljan. Na državni Univerzi Wayne je leta 1974 diplomiral iz matematike, tri leta kasneje pa je magistriral iz matematike, računalništva in kemijskega inženiringa. Leta 1992 je opravil magisterij še iz poslovne uprave na državni Univerzi Michigan. Predsednik Bush ga je že leta 2005 imenoval Demokracija • 19/XIII • 8. maj 2008 za člana odbora za tuje štipendije v programu Williama J. Fulbri-ghta, leta 2008 pa je bil izvoljen za podpredsednika omenjenega odbora. Ghafari je ustanovitelj in predsednik podjetja GHAFARI Inc. ki se ukvarja z arhitekturo, inženiringom in svetovalno dejavnostjo, pri čemer ima stranke po vsem svetu, in sicer na področju letalskega prometa, proizvodnje, vladnih in komercialnih služb, v njem pa dela okoli 800 ljudi. Na območju Detroita velja Ghafari za enega vodilnih dobrotnikov, leta 1995 pa so ga razglasili za enega od 100 največjih do-natorjev za različne namene med direktorji in lastniki podjetij na jugovzhodu MicJtigana. Leta 2005 so zaradi dolgoletne podpore na Univerzi Wayne po njem poimenovali eno od zgradb. Poročen je z Maro Kalnins Ghafari in ima z njo tri otroke. Bo tudi Ghafari tako vzljubil Slovenijo kot prejšnji veleposlanik Robertson? M. B. knj igarna Demokracija Naraiiliuai NAROČILO (označite z x): □ Tone Kuntner: Mati Slovenija....................................................................9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi........................................................................9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki...............................................................................9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije.................35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja...................................................................20,44 EUR □ Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ Silvin Eiletz: Skrivnost kominterne...........................................................23,96 EUR □ Jan F.Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli SO smrti ..................................................16,29 EUR □ Vasja Klavora: Predel 1809 .....................................................................28,07 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogarske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja..................................................................27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja...................................45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo..................20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Fllipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi....................22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 ..................27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR □ Dieter Blumenwitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo.............................................................26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor........................................12,51 EUR □ Jože Žemljic: Življenje je večna borba..........................................................8,34 EUR □ Jože Dežman: Rojstvo Slovenije...............................................................20,00 EUR □ Jože Dežman, Hanzi Filipič: Hitlerjeva dolga senca .......................................26,99 EUR □ Jelka Žmuc Kušar: Evropski večeri Lojzeta Peterleta......................................14,99 EUR □ Vasja Klavora: Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916 29,90 EUR □ RajkoTopolovec: Kraj prišlekov: Strnišče - Kidričevo.....................................10,00 EUR □ lye'A. Stanič: Kočevski proces 1943 28,00 EUR X Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, Mivka 25, 1000 Ljubljana ali na faks 01/2447204 Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček »Demokracija« 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa »Demokracija« + knjiga (po našem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ ne □ da Kontaktna oseba (samo pravne osebe): ID za DDV: www.demokracija.si knjigarna Demokracija ■ Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana i Ohranjajte jih z ugodnostjo IO je tri Številke in najljubše osebe kličite bistveno ceneje. -70% na številko Mobitelovega uporabnika -30% na številko drugega mobilnega ponudnika -30% na številko v stacionarnem omrežju Ob brezplačnem vklopu ugodnosti Moje tri številke (Tris) lahko naročniki Mobitel GSM/UMTS izberejo eno številko Mobitelovega uporabnika, eno številko drugega slovenskega mobilnega ponudnika in eno številko operaterja slovenskega fiksnega javnega omrežja. Velja za omrežja, v katera lahko kličejo Mobitelovi uporabniki. Za vklop ugodnosti obiščite najbližji Mobitelov center ali pa si na www.mobitel.si natisnite obrazec in ga pošljite po pošti. Pogoji uporabe in dodatne informacije na 041 700 700 in www.mobitel.si. WWW.MOBITEL.SI