■= Ilaflsop 14.000. — Šfojerc petja za celo leto eden goldinar. =— l Karotoina u o«lo Wto K S*—. — Posamezna iUvilka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. |Cma oznanil je za 1 stran K 32—, »/■ strani K 16—, «/« strani K 8.—, '/• st"ni K Ar—, V,« strani K 8—, >/„ strani K 1*—. — Pri večkratnem jornanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inaeratel uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v l^edaliSkem poslopju. — Staje« izhaja Tsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopki s« ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati. 7.13. V Ptuju v nedeljo dne 27. junija 1903. IV. letnik. Obsoj eni. Naša spodnještajerska dežela je kaj lepa in fltvo, katero v njej prebiva, je pridno, je delavno fttvo. Od ranega jutra pozno v noč se trudi s delom, od zgodnje juterne zarje, do tihega, lega večera se potijo čela, da se pridela in pri' 'i najpotrebnejše — kruh! Nekdaj so bili to bogati kraji, njih rodovitnost, veljavo je spoznal že pred tisoči leti dobičkaže- Rimljan, spoznali so jo drugi narodi. Ljudstva, ra eo živela v teh krajih, bila so srečna, a ravno Jmtnost teh krajev je povzročila hude boje za ta -1 naše dežele. Naselila sta se v tej deželi ko- naroda, katera sedaj prebivata v njej, namreč Ifici in njih sosedi Nemci. Večina prvih je kme- drugih mestjanov ali tržanov. Slabo pa se godi vsem skupaj, nadloga tepe ta in mestjana, ista nadloga Slovenca in Nemca. nekdaj bogati kraji so sedaj siromaški, na celem njem Štajerskem ne najdeš morda ne par kmetov, ne bi imeli dolgov in ako je kmet zadolžen, \-m se tudi seve predobro ne godi drugim stauo- . Plačila vedno rastejo, dohodki so vedno manjši, vedno težavnejše. Kar ti ne uniči v vinogradu inŠ in ti ne pokonča mraz, pokončajo ti druge ujme. živino vladajo kuge, povodnje ti odnesejo krmo, j da moraš prodati tvojo ostalo živino seve za denar. Hud, težek je boj za obstanek, tužni so dnevi, a so leta naše sedajne kmečke zgodovine. Na Srednjem in Zgornjem Štajerskem ee godi tako, a tam pa ima ljudstvo, imajo kmetje iskrico upanja, da bode s časom boljše, ker imajo voditelje po svoji volji, kateri se trudijo noč in dan zboljšati slabe gospodarske razmere. Nam še je toraj celo upanje na boljše čase odvzeto, mi pa to mirno gledimo roke s križem držeč in si misleč: naj bode kako hoče, slabše itak ne more biti. To naše spanje, to naše sanjarjenje pa porabljajo drugi stanovi v svoj prid. Med tem, ko so voditelji kmetov na Srednjem in Gornjem Štajerskem skoraj sami kmetje, so naši poslanci, d a h o v n i k i, dohtarji in profesorji, za katere moramo mi sami skrbeti, kojih plačilo je naloženo nam. A niti upanja nimamo, da bi postalo vsaj v par letih za nas -boljše, ker ti stanovi si ne puste iztrgati krmila iz rok, ne, že sedaj skrbe, da bodejo dobili pri prihodnjih državnih in deželnih volitvah zopet mandate v svoje kremplje, da se jih še v bodoče kmetje ne bodejo mogli otrositi. Zborovanje za zborovanjem prirejajo med kmeti, seveda v ta namen, da bi si utrdili svoje stališče, zvezde z nebes ma obljubujejo, govorijo mu o boljših časih, katere mu hočejo oni pripraviti — a kmet jih je že spoznal, kmet jih je — obsodil! Obsojeni so od trezno mislečih izkušenih kmetov, obsojeni od ljudi, kateri vejo in vidijo, kam plovemo, zato pa so iznašli ti voditelji nov načrt, po katerem hočejo priti zopet na krmilo, oklenili so se s svojimi grabežljivimi kremplji — neiskušene mladine! V Mariboru se je, seve od same duhovščine, kakor smo vam že poročali, sklenilo prirediti na Spodnjem Štajerskem več takozvanih „mladeniških" zborovanj. Na tihem se je napravil od duhovščine načrt, kratko pred zborovanjem se napove ura in dan, vsak kaplan, vsak župnik v dotičnih krajih je dobil povelje, da mora skrbeti zato, da se bode kar naj- — s — več mladine vdeležilo takih „tn 1 a d e n i š k i ha shodov. Zadnjo nedeljo se je vršil prvi taki shod, imele so črne suknje svoj dan in sicer na P t n j s k i Gori, toraj v kraju, kateri slovi daleč po Spodnjem Štajerskem kot cilj božjih potov. Oglejmo si malo to prvo, takozvano „mladeniško" zborovanje! Ze večkrat smo povdarjali, in kmetje so nam priznali, da je res, da deklica ali mladenka, katera voha okoli farovža, ni mnogo, ni ničesar vredna! Danes pa smelo trdimo, da tudi — ker ni vse zlato, kar se sveti — mladenič, kateri se oklepa farške suknje, ni pravi mladenič, on je ali neiskušen otrok, ali pa ima vsled svoje kratke pameti, vsled svoje kratkovidnosti par kolesc preveč, ali premalo v svoji glavi. Na Ptujsko Goro je prišlo zadnjo nedeljo k omenjenemu zborovanju nad dvanajst duhovnikov iz različnih far, celo iz Slovenskih Goric so prišli in vsak od teh duhovnikov je pripeljal s seboj celo trumo takozvanih „mladeničevtt. Najprvič si oglejmo te mladeniče! Večina jih je bila stara kakih 15 do 16 let, toraj mlečnozobna, neiskušena mladina! Kje pa ste postili vi gospodje prave kmečke mladeniče? Med vsemi bi morda ne bil z lnčjoj po dnevi našel par takih, katerim se je vsaj začelo malo kaj kliti pod nosom, ki niso več mokri za ušesi. Kje so bili tisti vrli kmečki mladeniči, kateri so si že nekaj skušali po svetu, no gospodje v dolgih črnih suknjah, kje so bili vsi tisti, kateri so že bili pri vojakih? Seveda, taki vam ne grejo na limanice, ker so pre-pametni! Na vaše „mladeniče," na vašo deco, kateri še se, da govorimo s ljudstvom, cedi materno mleko po ustih, na to neiskušeno mladino ne, ne, na to gotovo ne morete biti ponosni! Tak „mladenič* še ni imel časa pozabiti vaše šolske šibe, in radi tega se vam in vašim sladkim besedam kaj rad uda. Tak otrok ni videl nikdar kaj druzega, njemu je samo za to, da pride od doma, da dobi par grošev od svojega očeta, da se sme s „gospodom" kaplanom, ali morda celo % župnikom na kakem okinčanem vozu Piskrovez Mihec in konzum. Pred več leti prišel je v neko vas na Spodnjem Štajerskem piskrovez Mihec obložen s težko butaro različne posode in blaga. Ko stopi v prvo hišo, misleč, da bo kaj od svojega blaga prodal in tudi piskre povezal in ponve zakrpal, najdel je gospodinjo z dvema sosedoma v živahnem govoru, tako, da Se se niso zmenili, ko je Mihec pristopil. Ta je poslušal z uslmi in ušesi ženice, katere niso mogle prehvaliti nekega mladega gospodarja zaradi njegovih zaslug. Težko je čakal Mihec konec tega govora. A ko ga je vendar pričakal, je ponujal svoje blago in povprašal, aH bi ne imela ktera gospodinja piskre za vezati in ponve za krpati, pa vse izrečejo enoglasno, da ne kupijo od njega ničesar, ker imajo v vasi nov konzum, pri kterem se vse blago ceneje dobi, kot drugod in ena 5e dostavi: • Ne dvomim, da bo tudi naš gospod načelnik za konzum najel piskrovezca. kteri bo za ude prav po ceni vezal piskre in krpal ponve.« Ko Mihec to sliši, stopijo mu ušesa kvišku in radovedno pozveduje, kje da stanuje gospod načelnik. Ena izmed ženic ga spremlja domogrede do načelnikove hiše in ko sta dospela tja, se Mihec zahvali za njeno prijaznost. Nekoliko je postal, m m va na na peljati v tuji kraj, Češ, naj me vidijo drugi, da tudi jaz na svetu. In ako še ima cela stvar nekal nabožno lice, ako se tak otrok pripravi že poprej spovednici za taki shod, potem seveda ga ol ne more zadržati doma, posebno ako je njemu J memu kaplanček, ali morda celo župnik na uho šepetal, naj ga pusti, ker to itak ni nič druzej kakor lepa božja pot! Ali ni tako gospodje? — Toda obsojeni si pr obsojeni od ljudstva, obsojeni od kmetov, obse od pravih mladeničev, od katerih niste imeli enega med četo vaše zaslepljene , mlečnoz« mladine! Na Goro prišedši obiskali so ti »mladeniči8 komando svojih farških voditeljev najprvič cerketj to še je bilo edino, kar je bilo dobrega na zborovanju. V cerkvi je bila služba božja in , deniči" so šli potem tudi na komando k sve obhajilu! Nekateri so bili celo tako izkušeni, daj niti vedeli niso, kako bi se naj pri tem obnašali.! dolgotrajni pridigi se je mučil mariborski stota (hauptman) vseh klerikalcev na prižnici, da bi mladij ovčicam zbil še par kolesc več v glavo, kakor so 1 prinesle že seboj. »Mladenič pazi, pred teboj sovražniki, za teboj so sovražniki, na levi so sovražn; na desni so sovražniki!" Tako jim je klical! Te b nas spominjajo na neko dogodbico, katera se kaj pripoveduje med vojaki. Neki polkovnik vpraša dega korporala tako-le: „Kaj hočete storiti, ako vi sami z vašo kompanijo in so vsi drugi častnik postreljani. Vi stojite z vašimi vojaki v dolini. vami je vse polno sovražnih topov (kanonov), za je celi regiment sovražnih jezdecev, od desne s lete na vas kakor dež goste krogle, na levi a pa imate veliko močvirje, o katerem veste, d morate v njem pogrezniti, ako hočete tje beza Toraj spredej, zadi, ob straneh sovražniki in s In kaj je odgovoril korporal? Rekel je: »Veste gospod oberst, ako bi bila zares tako huda, poj bodem zaukazal moji kompaniji, naj odloži puške, sname kape, začne moliti in se pripravlja na sm si klobuk in brke poravnal, potem pa se bojazljivo bližal hiši, v kteri kakor je izvedel stanuje mogočni gospod nai Dospevši do hiše, odpre lahno vrata in stopa tiho proti tam zopet postoji potem potrka na vrata, pa ker se nil oglasi potrka drugič in tretjič, a tudi zdaj se ni nikdo Mihec zbere vso korajžo, pritisne rahlo na kljuko, od| stopi v sobo in za seboj tiho zapre vrata, da ga pri mizi gospod še zapazil ni. Mihec je tiho stal pred vrati in Se ni upal, da ne bi molil gospoda, kateri je imel pred različne pisma in bil zelo zamaknjen vanje. Po dolgem čal se vendar gospod ozre na Miheca, kteri se mu globoko] kloni in gospoda ponižno pozdravi ter nekoliko korakov stopi in s prosečim glasom reče: »Gospod načelnik, rai sem bil tam pri prvi hiši v vasi in slišal, da so se tri gj dinje pogovarjale o novem konzumu, katerega ste ustvs da nameravljate za konzum tudi piskroveza, kteri bo piskre, krpal ponve za ude in izdeloval kuhalnice, mišje in druge reči, za prodajo najeti. Prosil bi toraj ponižno,] bi to službo meni podelili; že čez dvajset let izdeluje prodajam to blago in prav dobro razumem kupčijo. Gospod načelnik je molče poslušal Miheca in ko svoj govor končal mu je ponudil stol na kterega se je — 3 Kje pa so vendarle sovražniki te neizkušene gladine? Ali so zares na vseh straneh? Ne, ni res, (lOYolj še ima prijateljev, a nikdar jih ne bode našla i senci dolgih črnih sukenj! Gospodje, pravi kmečki (nladeniči so vas obsodili, nobeden se ni vdeležil ^iSega zborovanja, ker vejo, da ste ravno vi njihovi pajhnjši sovražniki! Sveto vero, cerkev, bivališče »jvečjega ljubitelja vse mladine, svete zakramente, pžnico, spovednico, vse, vse porabljate, da bi še na (bije sedeli na krmilu spodnještajerskih siromakov, ■ ker so vas obsodili pametni možje, ker vas je peodila skušana mladina, sedaj objeraljete z vašo akozvano gorečo ljubeznijo nespametne dečke, kateri ram zato ližejo vaše bele, »blažene" roke, vse seveda, kakor vi rečete, »Bogu na častft, v istini pa v vaš (»ten korist! ; Gospodje, kje pa so bili vrli gorski fantje? Od mrekih fantov še ni bilo nikdar nič slabega slišati, pni, pošteni so. večina jih je doslužila tudi voja-litino. a glejte, teh ni bilo med vašo Četo, smejali I se vam in ko so vaši govorniki najbolj gromeli v toni, v katero ste svojo zapeljano mladino gnali, ko »tam najbolj ognjevito sejali svoje klerikalno.seme p mlada, neiskušena srca, tedaj so vrli gorski fantje p drugi sobi prepevali pesmi, smejali so se celi vaši pkaradi in le njihovemu treznemu mišljenju se pate zahvaliti, da vas niso razgnali na vse vetre, Wkoder ste prilazili na lepo, daleč okrog znano ptujsko Goro. ' Zakaj ste toraj prišli na Ptujsko Goro? Gorčani ■ niso vdeležili vašega zborovanja, ne stari, ne mladi, popa ste prišli na Goro molit, kaj je pomenila potem nša raaškarada? „Ako hočeš moliti, podaj se v tvojo Ihmrico", je rekel Kristus, vi pa se vozite na okin-faoih vozovih v droge kraje, kazoč ljudstvu, glejte m. kako smo pobožni! Komu bi ne prišli pri tem ■rizeji iz svetega pisma na misel? jDa, smelo trdimo, molitev vam je bila deveta Briga, vam je bilo samo zborovanje v mislih, katero Itetakoj po službi božji priredili v krčmi! i .Pustite male k meni, ker njih je nebeško Hm vstane gospod in prinese iz omare steklenico žganja ■ katerega Mihecu nalije kupico. Mihecu so se, ko je zagledal ■nje, zazarele oči. Potem gospod Miheca nagovori: »Tukaj m koliko duša drži, veseli me. da si prišel ker vidim, da mi In konzum mnogo dela povzročuje, kterega ne bom mogel In opravljati. Premišljeval sem že sem in tja, kje bi dobil ■Milega pomagaea ali komija, toraj si ravno prav prišel. fcjmem te drage volje, ker si rokodelec in vrh še razumeš Hbro kupčijo. * ihee od veselja ni znal, kaj bi storil, poljubil je na-Isišu roko, ter na njegovo zdravje izpraznil kupico, katero nje (a zopet napolnil. Žganje in obljubljena služba ste sto- j ■ svojo dolžnost. Mihec je postal zgovoren, kakor bi bil že v ! kumu in tam prodajal mišje pasti in druge svoje izdelke. hod načelnik še ga je seveda bolj pohvalil. Slednjič ko je Ipnil 2e tretjo kupico, je začel pripovedovati tudi o svoji ■ Marici, ktero ima tam daleč na Ogerskem v svoji domo-m. Prosil je načelnika, da bi mu dovolil tudi svojo ženico Itfcoj pripeljali, ker mu ona pri njegovih izdelkih lahko veliko Laga. Gospod je nekoliko časa molčal, potem pa Mihcu j pil naj se nemudoma vrne v svojo domovino. Tam naj za btev vse vredt in naj čaka, dokler ne dobi poziva, da kraljestvo", je rekel Kristus, neki župnik pa, ki je pripeljal tudi na Ptujsko Goro več svojih „mladeničev", je takoj po službi božji vskliknil: „Ovčice iz moje fare, kje ste, zdaj pa pojdimo k zborovanju, jaz plačam en sodček piva!" Te besede označijo dovolj, kaj so tudi drugi duhovniki hoteli s svojo mladino na Gori! Naj bi pila, je bila njihova želja, pila za klerikalne novce, potem bode ložje poskušala klerikalnega govornika, ložje se bode strinjala z njegovimi nazori — a klerikalstvo bode imelo več bodočih privržencev, sedajni so itak tako dobro oklenjeni od njegovih krempljev, da jim ni mogoče uiti. Da, celo nebesa so se izrekla proti temu zborovanju! Velikauska ploha se je vlila iz oblakov in v največjem blatu si videl cele trume teh „mlade-ničev0 leteti proti domu, noseč svoje škornje pod pazduho. Obsojeni ste klerikalni voditelji, da obsojeni celo od tistih, kateri so šli gledat iz radovednosti vaše raaškerade. Le vpijte sedaj v vašem mariborskem glasilu, kako sijajno se vam je obnesla vaša demonstracija, druzega imena ne zasluži to zborovanje, le vpijte in hvalite vaše ^mladeniče", kateri še nikakor niso godni. Kmetje in pravi mladeniči so vas obsodili, verjamite nam, da vas bodejo ti vaši sedajni privrženci, ti vaši takozvani „mladeniči*, ko si bodejo nekaj skušali na svetu, bodisi pri vojaščini ali drugod, ravno tako gotovo obsodili, kakor mladeniči na Ptujski Gori. S tem \a£im zborovanjem ste hoteli utrditi vaše klerikalno stališče, hoteli pa ste zopet nahujskati kmečko mladino proti drugemu narodu, proti našim sosedom, namreč proti Nemcem. Vi branite mladini, da bi se učila drozega jezika, vi jej kličete, da je njena narodnost v nevarnosti, a mlečnezoba mladina vam to verjame, mlečnezoba mladina rečemo, isku-šana mladina vam tega ni verjela nikdar, tudi na Ptujski Gori ne. Ko je vaš govornik najbolj gromel v krčmi proti nemškemu jeziku, ko so neiskušeni vaši dečki iz daljnih tujih krajev poslušali z odprtimi ustami njegove gro- pride s svojo Marico k konzumu v službo. Mihec je izročil svoje blago načelniku, kteri mu je na pot še dal steklenico žganja, potem se je poslovil in se napotil naravnost proti ogerski meji. Med potjo še mu je na misel prišlo, da ima žganje v žepu, ne pa v želodcu. Njegove misli so bile pri konzumu. Domov dospevsi je razlagal ženi svojo srečo, katero je tako dolgo iskal in vendar enkrat našel. Ko je Marici povedal, da bo tudi ona sprejeta pri konzumu v službo, se je ta od veselja razjokala; še večje je bilo veselje, ko je Mihec iz žepa potegnil žganje, katero sta potem skupno zaužila govoreč o radodarnosti načelnikovi. Potem sta od dne do dne pridno delala in imela sta že cele kupe izgotov-ljenih različnih stvari, pa vedno sta bi!a bolj iznemirjena, ker obljubljenega poziva ni bilo od nikod. Tako sta Čakala teden za tednom, in mesec za mesecem, da bi se jima želja izpolnila. Marica je večkrat svojega moža nagovarjala, naj vendar gre pogledat, kaj se je zgodilo pri konzumu, da tako dolgo nobenega glasu ne dobila. Slednjič se Mihec vendar da pregovoriti in se poda na pot. Komaj je prisopihal v dotično vas, stopil je v prvo hišo, v kteri je enkrat slišal o novem konzumu. Gospodinja, katera je bila ravno v kuhinji pri svojih opravkih, mu na njegovo vprašanje o konzumu smejaje odgo- — 4 — zovite modrosti, ko je po vašem mnenju plamtelo vsako srce za klerikalne nazore na takozvani slo-vensko-narodni podlagi, ravno tedaj so peli gorski mladeniči, katerih večina je že svet videla, kateri so si skušali vojaščino, pesmi ravno v istem jeziku, katerega mladini tako branite, v tujem sosečkem jeziku, peli so vojaške nemške pesmi! Nikakor niso s tem hoteli zatajiti svoje narodnosti, nikakor jim ni nihče prigovarjal, da bi vam tako nasprotovali, sami iz lastnega svojega prepričanja so to storili, ker je vsaki od njih prav dobro sprevidel, kaka bedarija je, braniti mladini drugi jezik, katerega tako krvavo potrebuje ravno pri vojakih! Obsojeni ste, mariborski voditelji takozvanih slovenskih mladeničev, obsojeni! Zapustili so vas kmetje, možaki, zapustila vas je odrašena, iskušena mladina, a mlada bitja pa, v katera ste sejali zadnjo nedeljo na Ptujski Gori vašo klerikalno seme, ta pa naj Bog obvaruje, naj jim pokaže prava pota, naj jim odpre oči, kakor so odprle iskušnje življenja že oči vrlim, navdušenim gorskim mladeničem, kateri so spoznali volka v ovčji koži, kateri so ga zaničljivo prezirali, ne da bi si umazali svoje poštene roke v njegovi klerikalni, smrdljivi dlaki! Živeli gorski mladeniči! Štajerski kmetje! V naši kmečki zgodovini se je odkazala letošnemu letu velika uloga, da uprizori takorekoč začetek novega poglavja kmečke zgodovine. Trenutek, v katerem se vam vsem kmetom štajerske dežele ponuja ta oklic je za vas vrlo važen. Poglejmo v zadnjo četrtstoletje avstrijske gospodarske politike! Na eni strani opazimo velikansko povikšanje vsakovrstnih plačil, povikšanje plačila delavcev, katere mi potrebujemo. Vedno in vedno dobi kmet bolj težko delavca, kakor poprej! Na drugi strani pa pada vedno cena naših pridelkov in to tako hitro in v tako obilni meri, da nam preti, ako se ne bodejo te zazmere predrugačile, neizogiben, gotovi pogin. Brezštevilni kmetje, kateri so prišli na nič, ne- vori: »Ali ne veš, da je konzum pobegnil iz naše vasi«? Mihec to sliši, se obrne, ne da bi zinil besedico in odide iskat begunca. Hodil je od hiSe do hiše in iskal, da bi vendar našel konzumovo tablo. Se pri hlevih je iztikal, misleč, da se je, ker je bila huda zima v kak hlev potegnil. Pa vse iskanje je bilo zastonj! Slednjič se poda v sosednjo vas; tudi tam je od hiše do hiše spraševal po konzumu. Ves utrujen se poda v neko hišo, da bi si odpočil. 1'laSno je gledal po ljudeh, kateri so ga zasmehovali. Dolgo ni mogel strpeti, gnalo ga je naprej iskat, zatoraj se poslovi in odide. Ko stopi na cesto, pride mu nasproti stari možiček z dolgo brado. Bil je berač in poprosil je Miheca za milodar.-Ta mu reče: Ako mi poveš, kje je konzum, dam ti eno petico in plačam še vrh lega frakeljc šnopsa!« Berač zasliši besedo »šnops« in tako polegne Miheca za seboj. Mahala sta proti prvi gostilni. Mihec tam naroči, kakor je obljubil šnopsa, da beraču pelico in ga potem sili naj se ne mudi in mu pove, kje da je konzum, katerega on toliko išče. Berač vesel, da je prišel tako po ceni k priljubljeni pijači, pogleda po sobi" ali bi ga nikdo ne slišal in reče tiho Mihecu na uho: »Konzum, katerega ti iščeš, je pri svojem duhovnem gospodu zavetniku ne daleč od tod. Kakor sem brojni siromaki na deželi, nam označujejo pota, kat je stopala zadnja leta naša gospodarska politika, d stvo, katero je povzročilo, da tudi vsi drugi slogi| enomer govorijo samo o slabih Časih. Morda najbolj glavni vzrok, da se je naši domJ zemlji odvzela s silo priložnost povrniti nam n delo s primernimi dohodki je ta, da se a dežela izkorišča skoraj na neverjeten način od dro ljudskih držav. To izkoriščanje povzroča, da ni naši pridelki na našem domačem sejmu več vrednosti, kakor poprej. Kuge med našo živino, povzročile, da so druge države prepovedale, da bi v nje naša živina izvažala, nikakor pa ne nehajo države pošiljati svojih pridelkov v našo deželo. Sedaj nam je treba zabraniti, da se nam v dočih letih ne bode tako godilo, kakor se nam godilo zadnja leta, sedaj se gre za to, da se sklene pogodbe tičoče se mitnine (cola) in kupčevanja gl drugih držav in sicer take pogodbe, katere i bodejo jamčile za to, da se ne bode naš kmet ročil gotovemu poginu. Temelj za pogajanje glede kupčije z drugiraij toraj ljudskimi državami in edina naša obramba pr preteči nam nevarnosti je tako zvani mitninski (čoln tarif. Da se v njem nastavi na vse tiste pride,L ljudskih držav, katere ima tudi naša dežela, ve! mitnina ali colnina, samo to nas še lahko reši gotove našega bodočega pogina. Naša vlada je napravila načrt za mitninsk1 (colninski) tarif, želeč da bi se na njegovi podlagi sklenile kupninske pogodbe z drugimi državami. Veliko kmečkih in gozdarsko-gospodarskih zr pa se je že sedaj izrazilo o tem načrtu, da ni ta da bi nas dovolj branil proti tujim državam. Zastonj toraj upamo zboljšanje našega stanja, ako se mit] ninski (čolni) tarif tako sprejme, kakor je v načrti naše vlade. Tudi odbor, ki se ima pečati s tem tarifom, m odobraval takoj vseh točk načrta, katerega je napravi1' vlada, temveč je sklenil, da bode šele po strogedj posvetovanju povedal svoje mnenje o njih. slišal, se mu jako slabo godi, ker je hudo bolan na jeti Mihec ves prestrašen plane kvišku, kakor bi ga pičil potem poplača in odide naravnost proti hiši duhovnega poda. Ko je tje dospel, obhodil je parkrat celo poslopje iskal tablo konzumovo. Ker je nityer ni zapazil, se je še prestrašil. Hitro stopi v hišo in vpraša kuharico po gos; Ta mu odgovori, da so gospod ravno pri kosilu in toraj počaka. Čez dobre pol ure čakanja pridejo gospod v kuhi in vprašajo Miheca po njegovi želji. Ta pa jecljaje in strahom prosi naj mu vendar povejo, kaj je s konzuraom, katerem «sta bila on in njegova žena Marica od načelni' službo sprejeta. Gospod, kteremu se je Mihec smilil, ga laži, potem mu reče: »Konzum, katerega ti iščeš, je pred kim umrl in te postavil v oporoki za glavnega dediča. boš toraj vso njegovo zapuščino, katera obstoji iz nekaj halnic, mišjih pasti, drota za piskre vezati in nekaj pie' posode. Zdaj pa si vsedi, kuharica bo ti dala nekaj os kov od kosila in še kupico vina« Mihec je bil tako zalo da se ni dotaknil jedi, ampak pobral je ostanke kosila v ( vino pa je spil. Potem je sebral svojo dedŠOino po kon in je žalosten odšel. Med potjo je položil desnico na srce prisegel, da si nikoli ne bode več želel službe pri konzu Sedaj je toraj treba, da kmetje sami pokažejo, jda so se vendarle enkrat zbudili, treba je, da se vzdramijo ! Kdor v sedajnem tako važnem času dremlje, [misleč, saj bodejo že brez njega drugi vse opravili, ta niti vreden ni, da bi se mu boljše godilo. Ze več tisoč kmetov iz drugih dežel se je oglasilo froti navedeni uredbi, sedaj je treba, da se oglasijo tadi štajerski kmetje. Kvišku toraj, kmetje! To naj bode vaše geslo. ^den dan si vzamite prosto, eden dan naj počiva delo za vas, ker bodete s tem dnevom veliko več jiosegii, kakor pa, ako bi ostali doma. Kvišku kmetje, ne ozirajte se na narodnost, kmetje morajo vsi skupaj ^ržati, naj bodejo Slovenci ali Nemci ali morda tudi Jlrage narodnosti, ravnati se jim je po geslu našega jpresvitlega cesarja, katero se glasi; „Viribns unitis", nje: z združenimi močmi! Dne 5. julija se bode vršil takozvani agrarni dan, to je zborovanje kmetov, in njihovih voditeljev in zastopnikov v Gradcu. (Opomba uredništva: Ako ne bi bilo mogoče, da bi se vdeležili tega zborovanja posamezniki, naj se ■odpošlje vsaj od vsake občine en zastopnik kmetov t temu zborovanju. Kmetje, stvar je jako važna in velikega pomena! To nikakor ni kako politično zborovanje, temveč tukaj se gre samo zato, kako bi se imetje obvarovali preteče jim nevarnosti. Vsa daljna pojasnila o tem vam radovoljno da naše uredništvo!) Pridite toraj na dan 5. julija v Gradec na zborovanje! Ta dan naj bode odločilen za naše štajerske (mete in daleč okrog naj se razlega, da nikakor no-femo več, da bi se nam ena gospodarska težja za dragoj naložila, pokazati hočemo, da smo pripravljeni, dano nam moč tudi v naš prid izkoriščati! Pridite toraj koliko mogoče v velikemštevilu! Noben kmet nebi smel ostati doma, ker vse, vse se lahko ta nas ta dan zgubi, ali pa tudi pridobi! Odbor: Adalbert Grof Kottulinsky, tajni svetnik, president, grof L a m b e r g, c. kr. komornik, deželni poslanec, drugi president. Dr. Paul pl. Storck, deželni poslanec, Franc Hagenhofer, deželni in državni poslanec, baron Roki tansky, deželni poslanec, Josef H o 6 e v a r, deželni poslanec kot namestniki (residenta. Anton Bleikolm, veleposestnik in dr-hvni poslanec, Rudolf D e h n e, grajščak in deželni (oelanec. Kurt Edgar plem. Ecker-Eckhofen, jrajžčak, Anton F vi r s t, deželni poslanec, Franc [ti r s t m a y r, grajščak, Julius Hansel vpokojen »vnatelj poljedelske šole, Josef H o 1 z e r, župnik in feelni poskanec, Franc Ju van, generalni tajnik [kr. kmetijske družbe, Dr. Erich Klnsemann, Kak, Osvald plem. Kodolitsch, grajščak in sini poslanec, Adolf Kolatschek ravnatelj, if L e n k o, grajščak in deželni poslanec, Heinrich a. P I e s s i n g grajščak, Alois P o s c h, velepo-nik, Josef R e g u 1 a, grajščak, Hugo R e i n h o-fer urednik, Franc R o b i t s c h profesor in član slnega odbora, Josef Sutter, deželni poslanec, Franz Wagner, državni in deželni poslanec, Rudolf W i b m e r, posestnik, Franc Wratschko, veleposestnik in načelnik okrajnega odbora, Leo Z e rila c h e r, veleposestnik in deželni poslanec. O nečloveškem umoru v Serbiji, kateri se je prigodil v noči od 10. do 11- junija smo že v naši zadnji številki kratko poročali. Danes hočemo našim bralcem umore in njih vzroke opisati. — Zarota proti kralju in kraljici je bila že davno pripravljena. Kralj Aleksander je sprejel mnogo pisem, v katerih so ga prijatelji svarili. A niti on, niti kraljica se ni mnogo zmenila za te pisma. Kraljica je rekla eni svojih dvornih žen, ko je dobila zadnje svarilno pismo: 0trlej, ti ljudje vedno in vedno pišejo, a vendar si nobeden ne upa ničesar storiti!" Grozno zločinstvo pa se je prej zgodilo, kakor je kdo mislil. Zarote se ni vdeležil nobeden general, samo nekteri oficirji in nekteri regimenti so bili zapleteni v njo. Oficirji, kateri so hoteli 8 silo odstraniti kralja in kraljico, so se razdelili v male skupine, katere so v različnih kavarnah čakale, da bi bila godba v konaku (tako se zove kraljeva palača) gotova. Da nebi nihče slutil, kaj nameravajo, pustili so si igrati od godcev neprenehoma takozvano „kolo kraljice Drage." Okoli pol druge ure po noči so se začeli zbirati pred kraljevo palačo, da bi tam od polkovnika (obersta) M a š i n, brata prejšnega moža kraljice Drage, sprejeli ukaze. V tem času je zasedel 7 regiment pešcev policijska in žandarmerijska poslopja. Šesti regiment pešcev pa je obstopil kraljevski grad. Ko se je dalo znamenje, je odprl stotnik (hauptman) Ljuba Kostic dvojne velike vrata na zahodni strani palače, med tem ko je polkovni lajtnant Mišic* skoz južne vrata & svojimi vojaki prodrl. Zandarmi v kraljevski palači so se hrabro zoperstavili (na licu mesta je bilo 6 mrtvih in 20 ranjenih), a bili so premagani, in so se morali vdati. Sedaj so prodrli vsi oficirji (j. pešpolka, 4. regimenta konjenikov in 20 drugih oficirjev pred vhod starega kraljevskega grada. Ker so našli vrata, katera bi bil moral pustiti polkovni lajtnant Naumovič odprta, zaprta, je užgal Mišic dinamitno patrono. Pri tem je dobil Naumovič, kateri je hotel od znotraj vrata odpreti, svojo kazen za to izdajalsko poČenjanje.1 Bil je namreč od dinamita z vratami vred raztrgan na drobne kosce. Pekel mu je poslal takoj peklensko svoje plačilo za njegovo izdajalstvo. Pot je bila toraj prosta in izdajalski oficirji so sedaj lahko prišli v kraljevsko palačo. Stotnika, Milkoviča (svaka mini-sterskega predsednika Markoviča) so takoj umorili, ker se je branil.. Ravno v isti uri je porodila žena tega nesrečnega oficirja otroka. S tem stotnikom vred, je bil tudi general Petrovič, ki se je hrabro branil, premagan. Sedaj se je pričel — lov na kralja in kraljico. Vse je bilo v temi, ker je bil general Petrovič razdrl priprave za električno razsvetljavo. Samo streli iz pušk in revolverjev so tu in tam za trenutke razšvetili temo v dvoranah. Ko so bili vsi stražniki premagani, in ko so oficirji že več, kakor eno uro Umori v Serbiji m njih vzroki- — 6 iskali kralja in kraljico, ne da bi nju našli, so prisilili generala Petroviča, da jim je moral pokazati, kje sta skrita. Skrila sta se bila v neko malo Čum-nato, katera je služila za shrambo. Kralj je imel na sebi samo radečo zidano Brajco. Ko so pridrli oficirji do kralja, so se začeli z njim pogajati. Polkovni lajt-nant MiŠič mu je glasno razodel, da zahteva od njega armada, naj takoj odstopi od kraljestva in naj zapusti državo. Kralj pa seveda o tem ni hotel ničesar vedeti, in je zakričal nad oficirji: „Jaz nisem kralj Milan, in se ne pustim od par oficirjev splašiti, ali me razumete?" Sedaj je zahteval Mišic z ostrimi besedami, da mora kralj odstraniti kraljico Drago iz dežele. Nato je kralj svojo ženo objel in poljubil rekoč: „Nobena moč me ne more ločiti od moje žene." Nato je vstrelil nek oficir najbrž Mišic proti kralju in ga je zadel v vrat. »Vojaki, vi ste me izdali!" je vskliknil kralj, potem seje zgrudil, zakaj veČkrogeliz oficirskih revolverjev ga je v par sekundah zadelo. Kraljico je zadelo tudi več krogel, tako, da je bila tudi ona takoj mrtva. Med tem, ko so se odigrali ti grozni prizori v kraljevi palači, sta bila kraljev minister Markovič in general Pavlovič v svojem stanovanju ustreljena. Policijski minister Todorovič je bil ravno v istem času težko ranjen. Vojaki so namreč leteli, koliko jim je bilo mogoče v stanovanja ministrov, da jih tam postrelijo. V ravno istem Času so zasedli vojaki hišo v kateri so stanovale sestre kraljice Drage. Dva brata kraljice sta bila že poprej na ulici aretovana. Odvedli so nju na glavno vojaško komando. Tukaj sta se straži (vahti) zoperstavila in ta njiju je vstrelila. Poprej, ko so nju vstrelili, so njima dovolili, da smeta vzeti slovo eden od drugega. S solznimi očmi se je poslovil brat od brata, potem sta padla oba od krogel ravno iste švadrone, katero je eden izmed njiju še prejšni dan komandiral. Kralj in kraljica sta bila dne 11. t. m. po noči ob 11 uri brez vsacega spremstva pokopana. Rakvi (trugi), so zapeljali na navadnem težkem vozu na pokopališče. Trupli kralja in kraljice sta bili grozno razmesarjeni. Poznali ste se komaj, toliko ran od krogelj in sabelj je bilo na njima. Udje so bili skoraj popolnoma potrti, ker so nju takoj po umoru, besni oficirji vrgli skoz okno prvega nadstropja na dvorišče. Na grobih kraljeve dvojice v kapelici svetega Marka stojita sedaj dva križa. Na enem stoji napis: ^Aleksander Obrenovič," na drugem „Draga Obreno-vič". Trupla kralja in kraljice so zdravniki preiskali in ti so zabilježili, da je bil kralj zadet od 27 krogel, med tem ko je 5 krogel predrlo kraljico. Kralj Aleksander je bil celemu vojaštvu, katero je bilo udano njegovemu očetu Milanu, skoraj tujec. Oficirji ga nikdar niso prav hoteli. Mladi kralj je preziral vojaštvo in organizacija, katero je vpeljal njegov oče je že davno razpadla. Ko je kralj vzel Drago Mašin, vdovo nekega inženerja za ženo, se je s tem odtujil oficirjem še bolj. Oficirji so se sramovali kraljice, katera je poprej, ko jo je ženil kralj, jako lahkomi- se je |je pr K |je oE | vendj ie d* ri i»J ;osp< 'oni ivn« iko D se tkr1 ►kič 60( itari 'tuj :ak ;a ( rsle< rdij u ram šeljno živela. Kraljica pa je v svojem napuhu ran jako slabo z oficirji, ker jim je hotela s tem njil mržnjo povrniti. Ofiicirji niti z bratoma kral katera sta bila tudi oficirja niso hoteli občevati. kralj ni zaupal svojim oficirjem, si je uredil la stražo, obstoječo iz pešcev in konjenikov. Že k bil umorjenega kralja oče odložil srbsko krono, je vreti med oficirji in med kmeti, kateri vsi leli, da bi prišla zopet na prestol obitelj Karaj gijevičev, potomcev znanega črnega Jurija, katei branil Srbe proti turškemu jarmu. Celo umrli oče umorjenega kralja je bil proti svojemu sinu, je v Genevo princu Petru Karageorgijeviču, sedajo* kralju, da ga bode tudi on podpiral, ako hoče na srbski kraljevski prestol. Na to je dal Alcksi povelje, da sme vsaki bivšega kralja Milana, ta prestopil srbsko mejo, vstreliti. Sicer pa se ako so poročila tičoča se te stvari tudi popoln« resnična. (Dalje prihodnjič.) Spodnje-štajerske novice. Mrtvo truplo v Dravi. Dne 15. tega meseca; potegnili v Slovenj e-vesi truplo neke neznane h iz Drave. Truplo je ležalo najbrž že več. kakor mi dni v Dravi in je bilo že skoraj popolnoma Na glavi ni bilo nobenega mesa več, ena n< bila popolnoma, ena do polovice obglodana. I ta ženska in kako se je ponesrečila, nihče do ne ve. Mogoče je tndi, da je bila žrtva kakega zloi Pišance je kradla. Dne 16. t. m. je prt A. Ritonja iz Radislavc, sodnijski okraj Ljm nekemu ptujskemu krčmarju par piŠancev po nizki ceni. Krčmarju se je zdela cena premala, je prodajalko ovadil policiji. Ritonja je seveda da je prodala pišance, a v njeni ruti se je n| perje in blato od kokoši. Seve, da so jo takoj zapiff ulic Sicer pa jo je itak c. kr. sodišče v Ljutomeru ra so i neke druge tatvine iskalo. Treščilo je dne 20. t. m. med hudo nevihto non bizeljsko podružnico, v cerkev sv. Vida. Ker cerk?i \n ni imela strelovoda je močno poškodovana. tega Lovska Sreča. Gozdni čuvaj graj-čine gospod zna Pongratza v Dornavi Kaučič je vstrelil pred kratki - dob v 5 minutah osem lisic in sicer dve stari in |rok mladih. Za vse je porabil samo 4 strele. Pač redi I vali lovska sreča! nili Posilstvo. Radi posilslstva se je izročil c. k si o sodniji v Ptuju Jože Kopše, hlapec od Sv. Vidi zala Kopše je obdo'zen, da je posilil 5 let staro deklw zas Ogenj. Pred kratkim je upepelil ogenj hišo J vid gospodarsko poslopje Marije Topolovec v Janži vrfcJ Posestnica je obdolžena, da je sama zanetila, nfl zas tega jo je dalo ptujsko sodišče pod ključ in se bofl Boi morala zagovarjati pred sodniki radi požiga. ptc V Dravi je Utonil. Dne 9. t. m. je potegnil riti Korošec v Spuhlji mrtvega človeka iz Drave. Bili nja to neki Ulrich Zellweger, uradnik iz Dunaja. 7.M na weger je prišel v začetku tega meseca $\m rofc matere v Kamnico pri Mariboru obiskat. Dne 8. \.m bei |«e je šel v Dravo kopat, a ni se več vrnil. Najbrž je pri kopanja v Dravi utonil. Kako se je Vjel tat. Trgovec Zagoršck v Dornavi :Je opazil, da je bil v zadnjem času večkrat okraden, jfendar pa ni mogel priti tatu na sled. Radi tega si |e dal predalček, v katerem je imel denar, tako napraviti, da je vsakokrat zazvonil zvonček, ako je kdo odprl omenjeni predalček. Pred nekaj dnevi je šel gospodar v klet. kar naenkrat začnje, da predalčkov pvonček zvoni. Hitro beži tja, in glej, zasačil je tata, jravno ko si je ta hotel nekaj prisvojiti. Seveda ga je takoj prijel. Tat je neki kovač po imenu Trstenjak iz Dornave. Trstenjak je obstal, da je trgovcu ukral Dže nad 400 kron. Strela je Udarila dne 11. t. m. v hišo pri gorici [skrbnika štajerske hranilnice, gospoda J. Rudl-na v pkiČn. Hiša je do tal pogorela. Skoda znese kakih J600 kron. Posestnik je bil zavarovan za 1000 kron. Vsled padca je umrl. Dne 20. t. m. se je 20 let Stari zidarski učenec J. Oreški v Ptuju napil. Iz tuja se je peljal z nekim posestnikom proti domu. f kor nekteri trdijo, ki so celi prizor videli, vrgel ga je dotični posestnik raz voza na tla, ker mu je led pijanosti postalo na vozu slabo. Drugi zopet bdijo, da je Orešek pal sam raz voza. Dne 8. t. m. p umrl. Najbrž se je pri padcu raz voza smrtnone-jarno poškodoval. Pes je padel raz Strehe. Pes ptujskega hišnega ■osestnika g. Laknerja je padel na telovo, ravno ko Ha procesija mimo te hiše, raz strehe. Pri procesiji b namreč vojaki streljali, a omenjeni pes pa se ■djanja jako boji. Radi tega ga je bil posestnik kaprl na dilc, da ne bi čul streljanja ter ga vrhu Iga še privezal z vrvjo. Ko pa je pes slišal streljanje jo blagoslovu, je pregriznil vrv ter skočil skozi okno I streho enonadstropne hiše, iz te pa je padel na iico med ljudi, ki so bili pri procesiji. Nesreča se ni zgodila nobena. ) V celjskem okrajnem zastopu, kateri je popol-wma v klerikalnih rokah, so prišli velikim goljufijam poneverjenju na sled. Najbolj obdolžen je tajnik zastopa, po imenu K o z e m , veliki ljubljenec nega, takozvanega slovenskega prvaka in voditelja fctarja Serneca. Ko je bil zastop v naprednjaških jokah, se kaj tacega ni zgodilo. Sicer so si prizadeli tako zvani prvaki, to je narodnjaki, da bi očr-K naprednjaško stranko, ko so sprejeli okrajni za-For. češ, ni vse v redu pri denarju. Tedaj je doka-ila sodnijska preiskava, da je bilo pri naprednjaškem ■kopu vse v redu. Kaj pa bode sedaj? Bodemo jrideli! Naprednjaki so zmagali. Pri volitvah v okrajni p v Slovenski Bistrici so zmagali naprednjaki. daj, da bi se to zgodilo vendar enkrat tudi v fekem okraju. V Oobju bodejo kmalu občinske volitve. Napred- i ne dajte se od klerikalnih zapeljivcev spraviti fled! Lepo prijazno Dobje naj bode r naprednih ah! Farške brate pa zapodite, ako pridejo k vam (alSit za glasove. Pa kaj bi vam več o tem pisali, saj itak veste, kam so zabredle občine, katere so v klerikalnih rokah. Poročilo ptujskegn sejma. Na ptujski sejem dne 17. t. m. se je prignalo 43 konjev, 672 glav goveje živine in 331 svinj. Kupcev, posebno iz Nemškega je bilo jako mnogo in so dobro plačevali. Živine je bilo primeroma premalo. Prihodnji živinski sejem bode dne 1. julija. Dopisi. Iz Slivnice pri Mariboru. Ljubi „Stajerc"! Bral sem tvoj list. in se mi je tako dopadel, da prosim prav lepo tvoje opravništvo, naj mi pošlje od sedaj naprej vsaki list. Za „Štajerca" dam raje 2 gold, na leto, kakor pa za „Naš Dom" 50 kr. „Naš Dom" je list za farške kuharice, ne pa za kmete. Zavoljo tega pa ga župniki in kaplani tako priporočajo. Župniki imajo svoje kuharice radi — kaplani pa jih morajo radi imeti, ker jim je drugače joj! Mi kmetje pa bi naj te farške bedarije prebirali in na nje prisegali. Jaz že ne bom! Skrbel pa bodem tudi za to, da se bodejo drugim mojim tovarišem odprle oči. Farji naj ostanejo v farovžu, kuharc jim itak ne branimo, naj nas podnčujejo v naukih svete vere, drugače pa nas naj pustijo popolnoma v miru! Z Bogom „štajerc". Slivničar. Iz Rajhenburga. Na binkoštni pondeljek smo culi zopet našega župnika iz prižnice nekaj prav zanimivega povedati. Med drugimi besedami je spregovoril tudi nekaj od birmanskih otrok. Rekel je, da se na dan, ko se bode delila sv. birma, ne sme hoditi po krčmah in tam popivati. Botri naj bi šli z bir-manci naravnost domov. Za tuje ljudi je ta gospod vendarle nekaj malega dovolil. Kam pa toraj naj ženemo svoje birmance ? Morda celo uro hoda ali še dalje, da jih malo pogostimo? Sicer Bog ne daj, da bi zagovarjali pijančevanje po krčmah, a vendar vse kar je prav. Mi vemo, da bodejo gospod župnik zraven, ko se bode na omenjeni dan marsikaj dobrega v farovžu pojedlo in tudi spilo. Naredilo se bode tudi večje omizje, seve za tiste, namreč za domačine, katerim se je med drugimi prepovedalo iti v krčmo. In ti gospodu vse verjamejo, da celo bojijo se jih. Ti se seveda smejo v farovžu mastiti in piti, kolikor duša poželi, za nas siromake pa je vse greh. Delati, plačevati, v farovž nositi, to nam je dovoljeno, pri tem se nam nič ne brani, nasprotno, »gospodje" so jako prijazni z nami, ako še čutijo v naši mošnji kak groš, ali pa pri hiši kake pišance. Gospod župnik, od koder pa imate vendarle vi tako debeli trebuh? Morda od dela? Mi siromaki si ne smemo privoščiti kot botri kake kapljice v krčmi, ne smemo malo pogostiti naših birmancev v krčmi, ker nam to na domu ni mogoče, vi pa seveda smete pogostiti veliko gospodov, veliko povabljenih gostov in to ravno na dan svete birme, čudno, jako čudno, da je vam vse dovoljeno, nam kmetom pa, kateri vas vse redimo, — nič' Gospod župnik, nastopajte le pravično, kar je vam dovoljeno, ki dobivate od davčnega urada naše težko zaslužene groše, to naj bode dovoljeno tudi nam. Mi ne bodemo nikogar k takemu obedu in k taki pijači povabili, kakor vi, a vendar naj nam' bode dovoljeno, za naš težko zasluženi denar pogostiti naše birmance. Zagotavljamo vas, da se ne bode med nami pilo in jelo v tako obilni meri in v taki kakovosti, kakor v farovžu! Več botrov. Iz Jarenine. Tndi mi se ti moramo, dragi „Šta-jerc" nekaj pritožiti. Dne 7. t. m. nas je obšla žalost in malokatero oko je ostalo brez solz, ko je jemal naš gospod kaplan Krameršič od nas slovo. Za njim žalujejo možje in žene, mladeniči in dekleta, posebno pa šolska mladina, za katero je bil gospod kaplan neutrudljiv in ljubezniv učenik. Naš kaplan je sejal med nami mir in ljubezen, ne pa sovraštvo in prepir, kakor se to navadno od mladih kaplanov godi. Gospod Krameršič, čeprav ste nas morali tako hitro zapustiti, vendar ne bode izginil vaš spomin iz naših misli in naših src nikdar. Iz globočine naših src vam želimo, da bi vam tudi na vaši novi fari bili vsi farmani tako udani, kakor smo vam mi bili, želimo pa tudi, da bi vam bilo tam dovoljeno, vse vaše farane obiskati, ne pa kakor tukaj, kjer ste k večjemu smeli stopiti v hišo kakega podrepnika našega dekana. Vaše napadalce si bodemo dobro zapomnili, tudi za nje pride kmalu ura plačila! Kolikor žalosti nam je povzročilo to, da so nam našega gospoda kaplana prestavili, toliko veselja bi se nam priredilo, ako bi nas zapustil naš nikakor ne priljubljeni dekan Cižek. Dekan je največji sovražnik BStajerca" in se je izrazil, da ne bode nikoli prestopil praga tistih hiš, v katerih se „Štajerc" čita. Dragi naš „ŠtajercV ve& kaj, mi se tega nikakor ne ustrašimo, temveč si mislimo, da je tako tudi prav. Dekan nam ne prinese itak nikakega haska v hišo, pa naj ostane v farovžn! Njegovim podrepnikom, katere on kaj rad poseti, se nikakor boljše ne godi, kakor nam. Istina pa je, da gospodu dekanu raste trebuh, mi pa težko plačujemo davke. Mi farmani smo sprejeli tega prevzetnega gospoda s cvetljicami, ker ga nismo poznali, a odslovili pa ga bodemo drugače z njegovo fino Tončko vred. Gospod dekan in pa Tončka vedita, da še imamo dosti več povedati, toda vsega na enkrat nočemo. Na drugo pot, gospod dekan in pa Tončka, drugače še pride hujša krtača! Več posestnikov iz Jarenine. Črešnice, konjiški okraj. Hudi nasledki zaradi hujskanje župnika Ogrizeka. Od tistega časa, 21. januarja t. !., ko je župnik, g. Franc Ogrizek pri izpraševanju krščanskega nauka in delitvi spo-vednih listov v mežnariji nevedno ljudstvo k temu pri vedel, naj mene podpisanega pri okrajnem in deželnem šolskem svetu tožijo, karkoli kateri čez me povedati ve, ter so zapisnik napravili in se vsi podpisali i. t. d., je več očetov mojih učencev dobilo „ pogum", da so dalne ovadbe proti meni iskali. Neki oče me je naznanil, da sem njegovega sina pred okoli pol leta po glavi tepel. V resnici pa je njegov deček s podstrešja in lestvice pal ter gumpo na glavi dobil, katero je potem na mojo krivdo izvrnil. Ko sem pa jaz zdravniško preiskavo ter prisego očeta in prič zahteval, je oče od vse daljne tožbe odstopil preklical, ter se z menoj pošteno in prijazno po Ko hitro pa je župnik Ogrizek to zvedel, ski je jeza do vrhunca. Vendar gori omenjeni oče, beseda, ga ni več poslušal. Ogrizeku je nekršČ veselje po vodi splavalo in bila je to za njega zopet blamaža. Dne 21. aprila t. 1. pa je prišel kmet Zazial, po domače Kotnik, zarano čez me I tako-lo pozdravil: „Je učitelj že vstal?. Sram bo, da tako dolgo ležiš, spravi se mi iz postelj je že čas, da vstaneš in da ti povem, kakšne svio; se v šoli godijo!" Potem je začel kvasiti, da součenci njegovemn 13letnemu sinu — kateri rad žganje pije, dali smrdljive vode piti. In izpil, meneč, da je žganje. A imena omenjenih na moje večkratno vprašanje na noben način ni povedati, da bi jih zamogel izpraševati in kazni tako da potem nisem vedel, me-li za norca i kaj, ter sem še pozneje po izpraševanju od ljudi izvedel imena in da se je to ponujanje i pred šolo na poti zgodilo. Na Zazialovo še tako čudno obnašanje prišla je cela stvar pred nijo v Konjice. Pri obravnavi se je od mene prenehoma zahtevalo , da bi Zazialu na vsafcj odpustil, dasi tudi me Zazial vkljub vsemn niti enkrat ni za odpuščanje prosil ter mi nosno, da nekako milostno roko ponujal, kak-bi on meni odpuščal, ne pa jaz njemu! Namesto da bi bil on poprej k meni v] novanje prišel, ter se z menoj spravil, je raji! župnišČa hodil, bil je v enomer pri svojem mi svetovalcu župnika Ogrizekn ter pozvedoval, bi spet on mene ovadil ali tožil, kakor 21, sinca. Najbolj nerazumljivo pa mi je bilo to, ni niti ena beseda iz moje dve strani obsej pritožbe prebrala. Zategadelj so se vse štiri proti meni izrazile, da se niso mogle v taki ni na vse spomniti, ker jih ni nihče v nobeni' moje pritožbe izpraševal, kaj vedo o tem in tenV vedati. Gospod adjunkt je sicer vedno trdil bode h koncu nepotrebne obravnave toženec1 oproščen, kar bo za mene blamaža, a mu je vej eden dan zapora ali pa 10 kron globe prisodil.! Ta kazen se je pa še drugim ljudem pre dozdevala, tembolj pa tistim, ki Zaziala pr poznajo. Ker pa je Zazialu njegov zagovornik zag da bo pri okrožni sodniji v Celju še od te kazni brž oproščen, sklical se je Zazial še na drn štanco. Nato sem se tudi jaz zoper premalo od kazni pritožil. Višji c. kr. gospodje sodniki pa samo razsodbe prve sodnije in obrambe zagovorni emveč tudi mojo prvo pritožbo vso prebrali ter) znali, da imenovana kazen nikakor ni prim k takemu razžaljenju. Radi tega so Zazialu j 13. junija t. L namesto enega dneva sedem d enim postom prisodili. Ni-li mogoče, da tudi ta zialov pogum" in njegova nezgoda izvirata od 21 sinca, kakor je v začetku omenjeno, od znane praševanja krščanskega nauka? Ogrizek pa še t na Ivanečko stran gore, kjer so trčili skupaj z vojaško patrulo in nekaterimi gozdnimi čuvaji. Tu je prišlo do spopada. Kmetje so hoteli iti naprej, a gozdni čuvaji so jim to hoteli zabraniti. Nato so seljaki začeli rabiti silo, odvzeli so Čuvajem puške in so krenili potem proti mestu Ivanec. Med potjo so se zopet poprijeli z orožniki, kateri so z bajoneti težko ranili dva kmeta. Poklicani vojaki so prijeli 12 kmetov in jih odpeljali v varaždinske zapore. V noči od nedelje na pondeljek so užgali kmetje na gori Ivančici lovsko kočo grofa Bombelesa in na več krajih na gori so zapalili dinamit. Pokanje dinamita je bilo tako hudo, da se je culo daleč preko štajerske meje. Prihodnjo noč so bili vsi vrhovi zagrebške gore in IvanČice razsvetljeni s kresovi. Stanje je vsaki dan strašnejše. Vojaštva je že toliko, da ga nimajo več kje nastaniti. V okolici zabovško-zlatarski so vojaki nastanjeni v živinskih vagonih. Sedaj je porazmeščeno vojaštvo v Zagorju po sledečih krajih: Glavno prebivališče za-povednika je v Varaždinu, večji oddelki bataljoni in stotnije pešcev so nastanjeni v okolici varaždinski, novomarofski, zlatarski in ivanečki. V okolici klanječki, predradski, bistrški, stubiški in radobojski nastanjeno je konjenistvo, ulanci in dragonci. Poleg teh so pa po vsem Zagorju orožniki, domaČi in madjarski. Te dni je tožilo državno pravdniŠtvo v Varaždinu 3 seljakov radi zločina ustaje. Kmalu bode prišel trenutek, ko bode ban, kateri je na Hrvaškem postavljen za kraljevega namestnika, ostavil Hrvaško. — Bog daj, da bi vladal skoraj mir na Hrvaškem ! Zaradi ene krone. Blagor jim, ki so usmiljenega srca. Pred kratkim se je obesil cerkveni sluga, ki je zapustil sedem nepreskrbljenih otrok. Obesil se je, ker mu je prejšnji dan župnik odpovedal službo, in sicer zato, ker mu ni izročil neke krone, ki je bila po mnenju župnika na darovalnem krožniku. Toraj zaradi ene same krone je župnik dovedel ubozega slugo, da je moral smrt storiti. Obsojen duhovnik. V Trentonu je obsodil sodnik duhovnika, po imenu George Alena iz Morisvile onkraj nevjersejske meje t 10-letno ječo, ker je hodil v Trenton — krast kokoši. |Ke in išče, brez konca in kraja, kogar bi h kakršnikoli tožbi zoper ^ mene pridobil, dobro vedoč, da ga vsi podpirajo. Žalostno! Slobodno Ogrizeku in Bog ^u „požegnaj" občinsko, še zmtraj z žeblji in deskami Kgrajeno vodo. Za učitelja seveda pa je vsaka škodljiva mlaka dobra, naj še bode tako daleč od šole. Janez Adamič, upokoj. šolovodja. Iz Laškega trga« Zopet smo prisiljeni, da .ti, rtbragi „Štajerc", poročamo nekaj iz našega kraja in bicer sedaj o našem konzumu. Najprva nesreča tega [podjetja je bila, da so tiste tercijalke, katere so nesle toaknpne knjižice iz kolodvora Gorišeku v kaplanijo. fte knjižice po mostu raztrosile. To je bil prvi znak, foilo je to nekako znamenje, da društvo ne bode imelo nobene sreče in vspeha. V konzumu se je pred par mesci vse spremenilo. Prišel je v njega veleznani g. [Žorko kot poslovodja. Kmetje niso ž njim kar [nič zadovoljni, ker ne dela po njihovi volji in ker gaje po sili društvu „zvezau vrinila. Poslovodja je sicer lepo ime, a kdor ga nosi, moral bi vsaj tudi liti v najvažnejših trgovskih rečeh podučen. Zorko je služil kot pek, bil je tudi celo, ako se ne potimo, svoj čas že za mlinarja. Sedaj pa je na-jnkrat v par dnevih napravil nekje svoj trgovski ^nrz (?) in je kot poslovodja sprejel konzumno IruŠtvo pod svoje vodstvo. Radi tega je v društvu (sedaj h koncu vse drugače. Šolarke so postale kasirke. [Ker pa imajo zelo malo opravka s postrežbo kupovalcev, si kratijo čas s tem, da pestujejo pse in mačke. Godna je predrugačena, sedaj ima konzum celo salon jirejen za same gospodske goste. Pa kaj pomaga ker kmetje in gospoda že zdavna več ne marajo to gostilno posebno ne, ker je vino pre—dobro. Eonzomnim udom se vedno in vedno nekaj kvasi od tekih procentov, katere bodejo dobili. No, kdo pa že dobil kak procent pri nas, kdo ga je dobil sploh jcelem svetu kedaj od kakega konzuma? Ko bode h dovolj presoljena, potem bodejo naenkrat vsi podje zapustili, seveda s tihega, konzam, kmetu fese bode reklo: „Le pojej to, kar smo ti mi skuhali!" (imetje, pazite, da se vam ne bode taka pesem zalila, kakor se je pred kratkim v Vitanju zapeljanim, J»gim gospodarjem. Več kmetov. i Zunanje novice. Nemiri na Hrvaškem. Na Hrvaškem še vedno je. V noči od 21. do 22. t. m. so se prigodili veliki ' di v Ludbredu (okraj Varaždin). Nad 3000 obo-lenih kmetov je udarilo na mesto Ludbreg. Opusih so popolnoma hranilnico, občinski urad in lopje okrajne državne oblasti. Še tisto noč sta došla eskadrona ulancev in nektere kompanije i 6. peš-Ea v Ludbred. Tudi državni pravdnik (štatsanvalt) (dva preiskovalna sodnika sta prišla tje. Veliki ^iri so se godili dan pozneje na gori Ivančici. Jaki so prišli iz nPrigorskih vasi" na goro. Zbrali [Be proti jutru. O tem so se takoj obvestili orožniki polabovcu in so se napotili na goro, da razvidijo, je na stvari. Seljaki so se na to naglo umaknili Gospodarske stvari. Zlatoritka. Cešče, kakor navadno mislimo, pokončajo zlatoritkine gosenice listje na sadnem drevju; istotako uničijo tudi zelenje marsikaterega gozdnega drevesa. Vendar ne pojedo listja popolnoma, kakor gosenice glogovega belina, ampak puste mu njegovo ogrodje, sestavljeno iz pojedinih žlic. Nekoliko manjše so od gosenic glogovega belina, temnosivorujave in ozaljšane z dvema rudečima progama po hrbtu in z belimi lisami po bokih. Vsa gosenica je pokrita z rumenorujavo dlako in se zaprede v začetku meseca rožnika med pripognjenimi in nagubanimi listi. Meseca rožnika ali malega srpana izležejo iz zapredka beli, samo na zadkovem koncu rjasto dlakavi metulji. — 10 — Po dneva sede leni z strehasto zloženimi krili po drevju, zvečer pa letajo precej živahno po zraka, da se sparijo. Samice pokladajo potem svoja jajčica — vsaka približno kakih 250 — na liste v podolgaste, klobasaste knpčeke, ki jih pokrijejo potem z rumeno zadkovo dlako. Iz njih se izmotajo čez kake 3 tedne mlade gosenčice, ki žive do jeseni tako kakor mlade goseničice glogovega belina. Predno obleti listje, zapredejo se tudi na ta način v gnezda. Ta so večja in pripredenih jim je več listov; tudi so gostejša in na bližnjih vejicah dobro pritrjena. Imenujemo jih »velika gosenčja gnezda**. Tudi spomladi se vedejo zlatoritkine gosenice, kakor one glagolovega belina; razlika je le v načinu, kako izjedajo listje. Najbolj pridemo temu kvarljivcu do živega, ako mu po zimi porežemo njegova goseničja gnezda in jih sežgemo. Pisma uredništva. Dunaj. Peter I).......! Naročnino smo sprejeli.! Hvala. Kapela. Pokrtačite doličnega tako, kakor si je zaslužil. Gradišče (Possnitzhofen.) Ko bodele imeli obravnavo ■/. Vašim nasprotnikom, povejte, koliko Vam on dolguje. Potem se bode ta svota od VaSega dolga odračunila. Sicer pa ne bode sodnjja nikakor dovolila, da bi si Vaš nasprotnik navedene reči tako drago računil. Doberna. Mi obžalujemo, da se pod Vaš dopis niste podpisali. Dopis bi bil za rabo, toda brez podpisa ga ne moremo priobčiti. I. Sterban, Konjice! Prosimo Vas, pošljite nam natančni naslov, ker Vam drugače ne moremo lista pošiljati. Zadnji je„pri£el nazaj, ker Vas ni našel! Z Bogom! J. C. Šmarje pri Jelšah. Pride prihodnjič! Zdravi! Sv. Barbara v Halozah. Letonja! Idile v farovž, župnik je namreč obljubil, da bode vse »kazni«, katere je radi krsta svojim faranom naložil, zopet povrnil. Našim naročnikom! Kdor nam naročnino pošlje, tiga prosimo, naj zapiše na dotični ček, ali poštno nakaznico, ako je stari naročnik: Naročnino pona-Viltl, ako se na novo naroči, naj zapiše : Novi naročnik. Loterijske številke. Trst, dne 13. junija: Gradec, dne 20. jnnija 39, 84, 54, 6, 87 81, 30, 44, 46, 35 WS£M OSVEŽUJOČA Pi Nepreae^^jir/Hne vode. i Razglas. V obCini Gruškovec (Sv. Barbara v Halozah) se odda takoj postaja za streljanje proti toči. Postaja ima rol in 4 možnarje. Kdor jo hoče imeti, dobi natančnejša pojasnila pri posojilnem društvu (Vor-schussverein) v Ptuju. \m Kava in čaj iz pm roke, to ic neposredno od sadika haoc in čaja, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. 9tT Najnižje cene. -** Najino dosti čez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najracijonalneiie. Najine vrste kave in čaja so Jako aromatične in zdatne. ITo\ro • Javaflor. najfinejša IYd.Va • 4i/4 kg gld. 6*66, fina 48/j kg gld. 590. JavabrasiUme- šanica 4*/4 kg gld. 5-*0. Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TURK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu 926 via Rapicio štev. 7. Usnarija na Spodnjem Štajerskem, blizu železnice, v dobrem redu, tik večje vode se zaradi preselitve takoj po nizki ceni proda ali na več let v najem da. Pisma je pošiljati pod J. P. 31 poste restante v Studenicah pri Poličanah. 92? POZOR! Za sam oi zdel o vanje domačega je- siha rabi se ..jedilna esenca''. 3'/, kg te esence na 100 litrov vode, da izvrsten dopelesig. Kg. 70 kr. Za ložje preskrbovanje tudi v odprtih steklenicah po 25 kr. ta vsebina s ft litri vode pomešana, da o litrov Izvrstnega jesiha. Prekup-cem, ki kupijo najmanje 5 kg. dovolim še posebno znižane cene. K. WOLF, drogerija v MARIBORU, Herrengasse st. 17. — Pazi naj se ime firme. 603 Važno za občine! Znamke (marke) za pse. lastnega izdelka, se dobijo najceneje (po 5 kr.) pri 3os. Crutscbcl-nu 0 mariborw. 828 Ženitna ponudba. Mladenič, 24 let star, kateri ima svojo trgovino želi si radi ženitve dopisovati s pošteno deklico (s prodajalko.) Oženil bi se tudi proč od doma. Ponudbe s fotografijo (katera se takoj vrne), naj se pošlejo na upravniSvo »Štajerca" pod št. 942. 942 Lepo posestvo se proda pri sv. Lovrencu za 1200 goldinarjev. Več pove Martin Mastnak, posestnik in tesar v Štoreh pri Celju. 943 Leseno oglje 957 Čevljarski pomočnit] pošten, mlad vdovec, rt Štajerskega, išče mesta pri mojstru, ali pa pri čeri vdovi, katera bi potrebo« mostojnega delavca dobro izobraženega in iz* mojstrovega zastopnika. pove upravništvo »Štajerca^ št. 939 Trgovski pomoči 19 let star želi svojo sluti meniti. Izurjen je v mešaneji Vstopi lahko že 18. julija. blagovolijo naj se poslati ništvu »Štajerca«. _-^ _ se malo Proda lefa|eno (Markt Tuffer). K posestvu] vinograd na lepem, solnčnei Vsa gospodarska poslopja soi boljšem stanu. Cena je uiaT se izve pri posestniku J. v Celju, Gartengasse št. l&J Takoj sprejmi kmečkega fanta in kmečko! sposobna za vsako delo, za ki ingospodsko, v starosti od' let. Plača po dogovoru. V( Janez Sire, trgovec in prekaj« v Kranju (Krainburg), Krojaški učenj 14 do 15 let star iz poštene! z dobrimi šolskimi spričeif takoj sprejme. Ako se hoče] tri leta morajo ga starimi osk ako se bode 4 leta učil, osi ga jaz popolnoma. Naslov je: Ivan Partlitsch, ki mojster v Studenicah (Brun pri Mariboru. Hlapca h konjam, pridnega, delal človeka, lahko je tudi oženjen,! ima tudi žena vsak dan doba! služek, takoj sprejmem v si Stanovanje za sebe in žeoo] pri meni. Plača po dogovoril) pove Franc Schostcritsch, posestnik in krčmar pri, pri Ptuju. Vdova 29 let stara, ki ima lepo pc okoli 20 oralov dobrega zemlj išče moža. Posestvo leži Ani pri Makolah. K posestva) dajo prav rodovitne njive, gradi, senožeti in kostanjevj Ženin bi moral imeti vsaj 8Q0j dinarjev gotovine, da bi se poplačal dolg. Več se zve Martina Wergles, kovača pri! Ani pri Makolah. Zgubili mehko, in po vagonih Eakoj odda Janez Cleinseih, lesni trgovec Tvine (Twimherg) Koroško. so se zlati naočniki (očali). jih je našel, naj jih oddai dobremu plačilu pri ptujski policiji. — 11 — Redka priložnost za kupiti. Blago je zanesljivo dobro, srajce (sifon) gld. 1*20 do gld. 130. Bele ali pisane §jjce iz platna ali pa oksforta 60, 70, 80 kr. — .Spodnje gate) iz platna 40 in 50 kr. — Moške in ženske no-»ice 20 kr. — Dežniki (marele), črni gld. 1.30 do 2-—. i solncniki gld. 2"—, 250, 3'—. — Modno obuvalo (šti-ni) za mozke in ženske gld. 3— in 4'—. Vsakovrstno iz črnega in rujavega usnja (ledra) za mozke in ske gld. 4-— do 6—. — Obutalo za otroke od enega leta [»prej gld. —40 do 2*—. Velikost naj se meri na podplate, in sicer cela dolgost noge v centimetrih. nati klobuki za možke, in sicer beli za na polje in črni praznik, po 30 do 60 kr. — Klobuki za otroke v vsaki [Velikosti od 25 do 50 kr. Mera naj bode v centimetrih. 'i!e možke hlače iz močne tvarine, vsakovrstne barve. gld. J120 do 150. Najbolje, da se pove dolgost v centimetrih. tijce (Jagerhemd) s ovratnikom (kolirom) 80 kr. do gld. 120, brez ovratnika 50, 60, 70 kr. iačniki (Hosentrager 30, 50, 80 kr., 1 gld., za otroke 20, 140 kr. — Fini žamet za oprsnike, in sicer zelene in >e barve (pliš) gld. 140. — Črni fini žamet za čevljarje jtt gld. 2 — in 250. — Fini črni lastin za čevljarje, meter J2— in 250. — Hajcelani (šlari) za mrliče, beli in črni. X)bni venci 2, 3 in 4 gld. — Traki za vence z napisom ki ceni. — Namiznice, bele, rudeče, sploh v vseh bar-[gld. 1—, 1 20, 1-50. — Servijeti 20, 25, 30 kr. — Obrisati 15, 20, 25, 30 kr. — Moderci gld. —80 do 1*50. | V najini zalogi so vse te navedene reči. sploh vse v to stroko :jcče blago po najnižjih cci»ah za dobiti. Priporočava se tudi pre-Tfl. Cena je nizka, postrežba priznano točna. Vsak, kdor bode en-kupil, bode se prepričal, da je dobro kupil. Treba je poskusiti! Brata Slavvitsch v Ptuju 958 'na nirenherSkega in galanterijskega blaga, zaloga šivalnih strojev, bicikelnov itd. Prodaja se na debelo in na drobno. Pravo domače platno irjulie in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 2'/s metre dolpa, velja I ffld, oziroma 1 £hl. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz tenkaga riej;a platna 2 m dolnji, velja samo 1 H. 50 kr. I To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav IpUtno 160 cm široko, meter samo Ih krajcarjev. — pomace platno Jjtrozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za obleko meter 28 ali 35 kr. Brata Slavvitsch trgovca v Ptuju, Florijanski trg. Jos. Kasimir, Ptuj tik ,,Stajerea" ije jajca, surovo maslo (pnter), -j vrhjej sadje itd. in sicer vso po najvišjih cenah. 'poroča tudi svojo najbolje sortirano ecerijsko blago, moke (mele), barve (farbe) i. t. d. se prodaja na drobno in debelo. — Postrežba točna in najboljša. 963 Za prodati 964 KKftXKX*KKft*ftKKftftXKKKKK n Hranilnica (šparkasa) $ | mestne občine v Brežicah H ima pisarno v svoji lastni hiši št 27 ter nra- duje vsak pondeljek in četrtek od 8. do 12. ure dopoldne. Vloge se polmesečno po štiri od sto obre- M stnjejo, nevzdignjene obresti se vsacega pol 2 K leta h kapitalu pripišejo in trpi rentui davek od teh obresti hranilnica sama. Posojila se oddajajo na zemljišča (nekret- )t nine) po 5°/o, na menice in proti zalogam državnih zadolžnic" in dragih listin vrednosti pa po 6°/«. Koncem leta 1902 je bilo stanje vlog: K 740158*42 in reservuega zaklada K 74029 96. « Ravnateljstvo. posestvo na prijetnem kraju se zavoljo starosti posestnika proda. tvu spada hiša in hlev. Njiva, travnik, vinograd in gozd so v naj-stanu. Več pove Matevž Peonik, Sv. Andraž nad Polzelo h. St. 9. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX: Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog inleresentov dne 31. dec. 1901 K 9,316.935-82 Vloge od l. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred...... . » 3,169.459-11 Od tega je odračuniti: K 12,486.394-93 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2,677.84372 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 » 9,808.55121 Hipotekama posojila.....-.....K 6,085.868-31 Mejnično stanje.............> 78.029 14 Posojila na. vrednostne efekte.......» 20.60183 Efektni zaklad .............> 2,919.611'— Posestva................. 184.000 — Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi ,.......» 300.000-— Vloge pri kreditnih podjetjih.......» 107.201 99 Stanje blagajne (kaše)..........> 40.823 46 Glavni reservni zaklad..........» 553.574-22 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference » 298.15069 Zaklad za penzije......*......> 31.227-62 Visokost za obresti: Pri vlogah 4% in se plača rentni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevaine vloge se sprejmejo. — 12 — Carl Hantich državno izprašani nadlogar, gozdarski zemljemerec in oblastveno potrjeni civilni zemljetnerec v Mariboru Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočih del. <■<,? JOOOOOOO101 oooooooooo Vsakovrstne rane § se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago. ker t-e po tej Jahko vsaka tudi najmaiijSa rana razvije t zelo hudo. ležkii ozdravljiv« rano. Z? 40 let so je izkazalo mečilno vlačilno mazilo, tako imenovano praško '& flomaCO niaiilp k«t zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje ranc_ čjsic, obr.irnja lisle, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljeiije. Razpošilja se vsak dan. Proti predplačilu K 3'16 se pošljejo 4|1 pušice ali 3'36 6|2 pušice ali 1*60 6|1 ali 4-60 9|2 pniid poštnine prosto na v-ako postajo ftvst o- ger kc Biionarhije. Vsi deli rniliAlaže imajo zakonito deponovano varstven* znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske. V Ptuju v lekarni gosp. Ig. Berbalka. 896 af OOOOOOOOOOO101 ooooooooo Gumi za trsje cepiti najfinejše in najboljše vrste, letošnjega izdelka, nadalje cevi (šlauhe) iz gumija za Škropilnice proti peronospori in take za pretakanje vina in piva, kakor ludi vsakovrstne druge izdelke iz gumija priporočata na 936 debelo in drobno Brata Slawitsch v Ptuju. Pristna stara vina lastnega pridelka iz let 1897, 1898, 1899, 1900, 1901 iz vinogradov Veliki Okič\ Gruškovec in Janži vrh, liter po 44 vinarjev in višje, kakor tudi pristna nova PiM lastnega pridelka, liter od 34 vinarjev naprej, priporoCa posebno gospodom krčmarjem Kari Kasper trgovina z mešanim blagom, prodaja smodnika in pridelovanje vina 933 V PtUJU. fP(^ Posestvo, krčma in pekarija. Prodam takoj svoje posestvo, k kateremu spada krčma in pekarija. Obe hiši ste zidani, eno nadstropje visoki, tik en druge. Sob je 9. K temu spadajo tudi 3 kleti, 2 hleva, 3 orali posestva. Krčma in pekarija ste jako dobro obiskovani. Primerno bi bilo, ako bi vse kupil kak mesar, ker je lega ugodna tudi za mesarijo. 944 V najem se da za več let jako dobro idoča mešana trgovina s krčmo, s tabak-trafiko in s točenjem žganja vred. Uže žganja se toliko iztoči da se lahko plača najemnina. Naročila naj se pošljejo pod „brez konkurence" na upravništvo »Štajerca- pod št. 945. 945 XXXXXXXXXXXXXXXXX t Pozor živinorejci! Vročina se zopet pribl katera navadno prinaJj boleznij živini, zlasti bil — tako imenovano vročinsko bolezen in druge. Ako hočeš, dragi da se takim nesrečam izogneš, naroči si že zdaj tisti svetovno zdravilni Živinski prašek, ki se dobi pri Mih. Zmavcu v Rajhenburgu.1 zavojem je po 18 in 46 krajcarjev. Kdor vzame deset zavojev. i franko na dom pošlje. Prekupcem veliki popust. Navodilo, kako s«| živini ali svinjam davati, je pri vsakem zavoju zraven. Naročajte sij prav pridno ta prašek, kateri prežene vso bolezen, koja preti zla vročem času živini. Kdor koli je že ta prašek kupil, se je gobovo že] pričal o njegovi koristi. Ako prašek nebi ugajat, se radovoljno zopet vrne. Novo patentovano in premirano sredstvo za brizganje (šprieanjl Novo sredstvo, s katerim se dajo pokončati vsi trsni škodljivci, tj rim se prihrani žveplanje, se dobi in sicer liter za 70 vinarjev. Sr je odlikovano s srebrno kolajno (medaljo) s krono in patentov«! Avstrijskem in Ogrskem. Poskusil; so je strokovnjaki. Rabi se, primeša k 100 litrom apnene vode 1 kila galice 1 liter tega sredsti se potem o znanem času trsje pobrizga, (pošprica). Da je to jako dobro, to lahko potrdijo sledeči posestniki, kateri so je žel in sicer: g. K. Weber, g. M. Urabič, pri sv. Juriju ob južni Želei F. Derniač v Majšbergu, g F. Smole, Slov. Landsberg, g. J. 6 Sternstein. g. P. Appat in J. Slatinšek, Mate Dole pri Vojniku. Dol samo pri Michael Altziebler, lončarskem mojstru v Celju. Pozor trgovci in kupovali Zaradi prodaje moje hiše, v kateri je bila trgov« mešanim blagom, se zdaj vse blago pod ceno nakupa izproda. Ravno tako se prodajo vse stelaže, tehtnice (vagej vse, kar sliši k trgovini. V Črešnjovcih pri Radgoni dne 26. maja 1903. 931 Anton Mauri« 9C Veliki umetni mli CKunstmuhle) popolnoma urejen z močno vodo, ki se lahko ve rabi, na katererem se lahko semelje na teden 1 vaj žita, se po znižani ceni za 20.000 kron takoj pro| K mlinu spada tudi prodaja moke, katera ima moj odjemalcev. Naslov pove upravništvo „Štajerca" pod števi 940 v Ptuju. Smodnik za streljanje proti toči, za razstrelovanje kamenja, fini sme in najfinejši smodnik za lovce v ploščevinastih (plehastih) Ijah, potem vžigalno žnoro, -vsakovrstni šprih (Schrot), kaj patrone za revolverje in ilobert-puške, prazne patrone za (Patronenbulsen) št. 12, 14, 16 in k temu potrebne papij naboj ne zamaške, kakor tudi vsako vrst no špecerijsko dalje galico, močno rafijo in žveplo priporoča .po cenah _____ _ Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in prodaja si 932 v Ptuju, Herrengasse št II. lizvrsi i — 15 — Pripravna darila za sv. birmo. J. Gspaltl zaloga ur. biserov (juvelov), zlatnine in sreliroine priporoča svojo novo zalogo dobrih švicarskih žepnih ur za dečke in deklice iz zlata, srebra, tulu-srebra in nikelna, najboljše kakovosti z dveletnim jamstvom, kakor tndi svojo novo in bogato odbrano zalogo v biserih (juvelih), zlatem in srebrnem kinču po najnižjih cenah. Zlomljeno zlato in srebro, stare ure i. t. d. se po najvišjih cenah zamenjajo. CO BO ft S 960 Razstava v prodajalnici. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni : Singer A ... 70 K — h Singer Medinm 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . .180 „ — „ ^erva A............100 ,, — „ ferva C za krojače in čevljarje ... 160 „ — „ C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ ier Elastik za čevljarje.....180 „ — „ (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po [pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 765 Svarilo! [ Naznanjam slavnemu občinstvu v Ptuju in v okolici, da ptujska mehanična delavnica za popravila lih strojev, bicikelnov, glasbenih avtomatov nih telegrafov ter delavnica za poniklanje ne več v Poštnih tilicah (Postgasse) št. 14, tudi ne več na pskem trgu, ampak 809 larvarskih ulicah (Farbergasse) št. 7. |Vsakovrstni deli za Šivalne stroje se dolnjo po najnižjih Spoštovanjem Gertrud Spružina. iteejše in najboljše tamburice (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja Prva siseČka tovarna tamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvaško). »7* Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 19O0 in na Milenijski razstavi leta 1896. Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne seklrloe (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstne gosli, citre. kitare, mandoline harmonike in okarfne. Za vsaki instrument se jamči. 'V-^W. Veliki cenik (Pre is k uran t) s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj. •Sv A; »#••••••••••••«••••• Ivan Scbindler, Dunaj, 1lft2fr pošilja že veliko let dobre znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe: 900 mline za sadje, mline za grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, nilatil- nice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreziiice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje. kotle za kuhanje klaje, sesalke za. vodnjake. sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. od sedaj psaKorour po zopet izdatno znižanih cenah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, omare za led. stroje, za sladoled. priprave za izdelovanje sodavodc in penečih se vin, mline za kavo,- dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, namizne tehtnice, steberske tehtnice, tehtnice na drog, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodje za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje in pleskarje i. t. d. vse pod dolgoletnim jamstoont! po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kakor 4O0 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piže naj se naravnost: Ivan Schindler Dunaj lil/1, Erdbergstrasse 12. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t, d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 Tovarna za poljedelske stroje C.iProsch-a v Celovcu priporoča izboljšane m vitale (Gopel) mlatilnice z najnovejšimi podlagami (lagerji). lahko tekoče stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. se postavi vsak stroj na njegovo železnično postajo prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se posipajo poštnine prosto in zastonj. Dalje Kupcu voznine — 16 — najcenejša razposiljalnica dobrih ur, za katere se j leta pismeno jamči (garantira). 87'J-G HAMS KONRAD fabrika za ure in razpošiljatev zlatnine v Mostu (Briix) 104 na Češkem. Ta firma je odlikovana s C. kr. državnfi in ima dat« in srebrnp zasl ienft mejajfi je dobila na razlčiiih razstavah in liso&|| priznanj, Vse blago je od c kr. državne dead skušano in zaznamovano (Stemplq Vse. kar narofievalcu ne ugaja, sej zamenja iti se pošlje za to drugo} vano blago ali pa se da na zahli tudi^denar nazaj, zatoraj je vsaki! izključen. Nikelnasla cHinder-remonter-ura, najsolidnejše izdelana, s kazalnikom iz emajla in s sekundnim kazalom gld. 2*50, 3*— in 3 50, prve kakovosti gld. 450. Z dvema oklepama gld. 5-80, z finim izdelkom „Uranija", odprta gld. 550. Ravno ista z dvema oklepama gld. 650, Za vsako uro se tri leta pismeno jamči. Konkurenčna ura budilnica po amerikanskem sistemu, katera v vsaki legi gre, in sicer na anker ter se da tudi z lično pripravo budilna uprava vstaviti, v nikalnastem okrovu gld. 1*50, 3 komadi 4 gld.; z kazalnikom, ki se po noči sveti, gld. 175, 3 komadi 5 gld.; z kalendrom gld. 2'60, z podobami, ki se gibljejo gld. 260. Srebrna cllinder-remonter-uri z belim ali slikanim kazalnikom iz e s sekundnim kazalom in najfinejši, stalnim steklom, zelo solidno izA gld. 4*80, z dvema oklepoma gli| izdelana na anker gld. 8 75.L Za uro se 3 leta pismeno jamu Ceniki, v* katerih je nad 600 podob, se posleio na zabteoanje vsakemu zastonj in poštnine prosto. Iz ajde: ajdova moka, fina....... „ „ sredna...... ajdovi otrobi ......... Kz koruze: koruzni gris, rumeni...... koruzna moka la., rumena . . . koruzna moka Ha., rumena . . . koru/.ni zdrob, rumen...... Iz rži: ržena moka, izvleček...... „ ,. fina........ „ „ sredno fina ..... „ „ manj fina..... mokazaklajo.......... Iz pšenice: gris fin ali debelozrnat..... pSenična moka (Kaiser-Auszug . . „ „ (MundmehkAuszug „ „ (Extra-Semmelmehl) „ „ (Semmelmehl) . . „ „ (Extra-Brotmehl) . „ „ (Mittel-Brotmehl) . „ „ za kruh ... „ „ za črni kruh . . . moka za klajo......... moka za kruh, mešana . ... Prosena kaša 936 Ječmena kaša Umetni in valjčni mlin F. G. Sctab Štv. i Cene zo. 50 kg A" h A 18 _ B 15 — 5 — 11 _ 10 —_ 9 — 7 50 11 50 11 —, 9 50 8 50 5 — 13 25 13 25 12 75 12 25 12 — 11 50 11 — 10 50 10 .— 6 50 9 — 12 __ 11 — IY Pto ji- Veliko presenečenje! Veliko presenet Največja zaloga pripravnih in praktičnih daril za sv. birmo v Cez 1000 komadov ur za sv. bin v najizbornejši izberi v zlatih, tula-, srebrnih, plal nih, jeklenastih in nikelnastih obojih. 14-karatna zlat« remonter-ura za gospe in dekl gld. 10, 12, 14, 16 do, 100. 14-karatna zlata remonter-ura za gospode in di gld. 2% 24, 30, 40 do 250. Srebrne ure za gospe in deklice gld. 5, 6, 8, 103 višje. Srebrne ure za gospode in dečke gld. 350J 6, 8, 10 in višje. Velikanska izbera in novosti iz 14-karatnega zlata, doble-zlnta, srebra in emd Elegantne novosti iz srebra in kinasrebnj Vsake vrste najfinejših optičnih potrebi in najboljših obstoječih strojev z govorjenjem, smejanjem in godbo ..Gramofon" od 40 gld. kakor tudi posameznih delov. Prevzamejo se vi vrstna popravila vseh omenjenih predmetov. Tudfl izvršuje najčednejše vrezovanje imen (graviranje)] Kari Ackermann urar in zlatar v Ptuju, v Gledališkem poslopju Vse zlato in srebrno blago je od c kr. novčnega urada puncirud — 17 — — |»oo©oo©ocki Hans Wouk vinski trgovec v Poljčanah na kolodvoru (banhofu) 5? naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in 'posestnikom, da je z dne 1. okt. otvoril v svoji hiši Sunka s kožo 1 gld., brez kože 05 kr., brez kosti s kožo i gld. 10 kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso in slanina 80 kr., prešieevi jezik 1 gld., glavina 45 kr., salame ogcrske 1 gld. 80 kr., navadne 80 kr., boljše 1 gld, iz šunkna 1 gld. 20 kr. kilo. Klobase male 10 kr., velike 18 kr. ena, pošilja proti povzetju 852 od pet kil naprej Janko Ev. Sire v Kranju. trgovino t mešanim blagom«! Iona vsakovrstno špecerijsko, sukneno, ft K platneno in galanterijsko blago ter železnino i obilni zalogi. Blago je popolnoma novo in frišiio ter se dobiva vse po najnižjih cenah. Kapoje tndi jajca in vsakovrstne druge poljske pridelke po najboljših cenah. Na obilno prodajo in kupovanje se pri-^»oroča I 810 Hans Wouk. HKXXXII OOOOOOOOO«! Vsak kdor ima prašiče, ■jefa zdravemu prašiču vsak teden eno polno žlico med krmo Kranjske redilne moke za prašiče rja pl. Tmk6ezy-ja krmilno in hranilno sredstvo Izboljšuje, pomnožnjc: meso! mast! rejo! zdravje! Rgbin se 1 zavojček za 50 vinarjev pr. trgovcih ali pa 5 zavojčkov poštnine presto z v5 eto zavoj uin*> za S itroiie proti povzetju [tovarniški zalogi lekarne Trnkoczy, Ljubljana. |JU riotiue zahvalni?. Imli uradno jpuve jenih o dobrih uspehih pri xdravih in I balniii prašičih prihaja vsak dan. fsto so rakom na razpolago in se na za- hlevanje pošiljajo poštnine prosto. Uradno poverilo. Predloženi prepis *e popo'noraa i-trinja p sflncmu originalu na dnpi.-niei, l ima znamke za 4 fi.crje in 2 vinarja. Ljubljana, lr.tjt-ga oktobra <-dentisočdevetstocna. (Notajjer pečat.) Ivan Plantan, c. kr. notar. noStovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. jno sem dobil od jednega rnojih ljudi za poskušnjo 1 zavojček ega praška (moke) za prašiče. Človek se mora kar čuditi/ Ne n svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požero, tako [»se Čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sred* Mort-m isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi fcoročal. ■Kim z obratno pošto 5 zavojev redilnega praška (moke) za prašiče. jBtlišče, Slavonija, 81. oklobra 1900. z velespostovanjom 691 Josip Englisch, gelemfti »adziratelj. Čudovito glasbeno orodje! Novo! Trombino Novo! z notami, melouijo. je najbolj zenzečna iznajdba sedajnega časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društ- . venih krogih tako hitro priljubilo, je izvrstno in elegantno narejena trompeta z močnim glasom, na katero moremo trobiti. ako se pridenejo k temu pristojni trakovi torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, takoj vsako JV. Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj, ako kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejši godec, dočim prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil. NajlepSa zabava za hišo, društva, veselice, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1 do 2 igri (pesmi, plese, koračnice i. t. d.) in vsakemu inštrumentu je priložen bogat imenik pesmij. Trombino stane z lahko umevnim navodilom: 1. vrsta, jako fino ponik-lana, z 9 glasovi 3 gld. 50 kr.; II. vrsia, jako fino poniklana. z IS glasovi gld. 6-50. —Trakovi z notami za prvo vrsto 30 kr., za drugo vrsto 860 50 kr. — Razpošilja po poštnem povzetju: Henrik Kertesz, Dunaj i., Fieischmarkti8--9oi. Z^a sy. birmo i priporočova sledeče najnovejše reči: Jako lepe vence (krancelne), trakove iz svile in 1 atlasa, ravno tako vsakovrstne fine Čipke (špice), beli j bfttist, potem nogavice, rokavice, križece, ki se nosijo j okoli vrata in različne igle za lase. Prosiva, pridite naju obiskat, ker vas zagotoviva, da so najine cene jako nizke in daje postrežba, kakor i obče znano, točna in dobra. Brata Slawitsch 895 trgovca v Ptuju, Florijanski trg. Krojaški pomočnik se takoj sprejme v stalno delo pri Simonu Mayer, krojaču v Kamnici pri Mariboru. 941 Posestvo »59 na Spodnjem Koroškem, z lepo zidano enonadstropno hiSo se takoj proda. Gospodarska poslopja so vsa v najboljšem stanu, tik hiše teče potok, ki se lahko porabi za mlin. K posesfvu spada lepi mali gojzd, njive in travniki so v najboljši legi. Vsega skupaj je 156 oralov. Cena 4500 gld. Naslov pove ,Stajerc.' — 18 — Tovam-a, za opelro in. poči F. P. Vidic & Comp. v Ljubljanj ponudi poljubne množine zarezane strešne opeke (strangfaiz-Daeimegeij rudeče in črne in glinastih peči ' v raznih barvah in oblikah. Na željo pošljemo drage volje vzorce in nastavimo najnižje cene. Solidna, dobra in točna postrežba. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Važno za čebelarje! V zalogi knjigo tržnice W. Blanke-ja v Ptuja se dobijo Nauki o eebeloreji po Celestin Schachinger-ju poslovenil Avgust Lukežič, učitelj. Obsega vse podatke o razvoju čebele, njenem delovanju itd. Cena 20 k, po pošti 25 h. Veliko presenečenje! Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kn. Ena krasno pozlačena, ■% ur tekoča, precis, an ker-ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, 1 mod. kravata za gospode, 3 fine žepne rute, 1 prstan za gospode z imit. Žlahtnim ka-menom, 1 nastavek za smodke, 1 eleg. hroša za dame, 1 lepo žepno zrcalo, 1 usnjati mošnjiček za denar, 1 žepni nožič, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za na prša; vse iz double-zlata s patenlovano zapono 1 lepi album s 36 slikami, 6 komadov smeh vzbujajočih predmetov za mlade in stare, 1 jako koristno navodilo za zlaganje pisem. 20 pisarniških predmetov in Se 400 različnih predmetov, ki so jako potrebni. To vse skupaj z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, velja samo 1 gld. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej. skozi Dunajsko razpošiljalnico Ch. Jungwirtli, Krakau f 14. NB. Za neugajajoče se denar vrne- a $v\ birmo i moiimniki od KiKZoškofijstva potrjeni, lepo in močno vezani, se po najnižjih cenan dobijo pri 01. Blatikt-jn o Ptuju Knjigoveznica nasproti nemške farne cerkve in nasproti velike vojašnice (kasarne). Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 v PtUjU- Cena: 12,16,20, 30,36 do 40 kron. G. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-CfroeM v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalCČ naaUriliaiO«-dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, m/3 Rennweg 5. 744 \ FRANZ SODIA tVOrDica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Karnten) priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in kroglje, najizbor dovršllev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovi nike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v r poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohi Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa t denar. Moja zaloga je jako velika. Cena 01 oznanili gledali 81 5tev. 1 TIK Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanke v Ptuju.