RAVNE NA KOROŠKEM 1998
Urbanistična delavnica
prejeto 27.11.2002
Ravne na Koroškem (do leta 1952 Guštanj), mestno naselje in središče občine, pomembno regionalno središče, (sedež sodne oblasti za vso Mežiško dolino že od leta 1317). Grad, trg in železarna simbolno predstavljajo tri zgodovinska obdobja in tri družbene skupine mesta.
Občina Ravne - Prevalje na Koroškem je v sodelovanju z Ministrstvom RS za okolje in prostor ter Arhitekturo, d.o.o. v Ljubljani organizirala urbanistično delavnico pod naslovom "Ureditev mestnega središča Ravne na Koroškem" s ciljem, da bi na interdisciplinarni naèin in s sodelovanjem širše strokovne javnosti pridobili nova izhodišča za izdelavo potrebnih strokovnih podlag za pripravo prostorsko izvedbenih načrtov za ureditev mesta ter mestnega središča.
Organizacijski vodja s strani Obèine je bil Uroš Reiter, organizacijski in strokovni vodja s strani udeležencev pa mag. Alenka Fikfak in prof. mag. Peter Gabrijelčič kot predstavnika Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo. Mentorji so bili: prof. mag. Peter Gabrijelčič, prof. dr. France Rihtar, mag. Alenka Fikfak, Uroš Reiter, dr. Darko Likar, dr. Tomaž Novljan, mag. Tomislav Šibenik, Bojan Pavlinič, Peter Gorjanc, Jožko Fras.
Študentje:	|
Manca Ahlin Tomaž Čeligoj Gregor Čok Marjeta Fendre Jaka Fon Tamara Korošec Mojca Lenart
Alen Mladinov Vid Možina Gašper Mrak Petra Ostanek Nada Šerbelj Mateja Zanoškar
V okviru delavnice so delovne skupine iskale odgovore na tri teme: spremembe strukture urbanega prostora, ki so vplivale na dotedanji razvojni koncept mesta (vplivi uveljavljanja tržnega gospodarstva na gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in drugi spremenjeni dejavniki urejanja mesta); prenova mesta, stavbnega fonda, centralnih dejavnosti, zgostitev namesto ekstenzivnega širjenja; prehajanje ruralnega prostora v urbanega kot posledica funkcijskega razvoja centralnih naselij, poizkus načrtnega razvoja urbanih elementov.
Program delavnice:
1 Strokovne podlage 3 Vsebina projekta 5 Oblikovanje konceptov 7 Časovni razpored
2 Razpis
4 Delovne skupine 6 Oblike predstavitev 8 Finančni razrez sredstev
9 Sklepi: izhodišča za nadaljne delo Projekti:
A.	Mesto Ravne je sestavljeno iz raznolikih morfoloških in programskih enot, ki se bodo z razvojem preoblikovale v še kompleksnejše vzorce pod vplivom vsebinskih preobrazb. Za mesto je predvidena revitalizacija v smislu dopolnitve obstoječe strukture s fleksibilno vsebino in programom, kar vpliva na zvišanje bivalne kulture v mestu. V zaledju so možne manjše širitve stanovanjskih območij kot dopolnitve obstoječe strukture.
B.	Staro mestno jedro predstavlja dominatno percepcijsko točko, vrtišče kraja, ki je pomembno predvsem za prebivalce mesta. Tudi v prihodnje bo to fizični in percepcijski center, "žariščna točka" v mestu. Predvidena je bila revitalizacija obstoječe strukture z dopolnitvijo programske vsebine ter nujno povezovanje in odpiranje te statične strukture z ostalimi morfološkimi enotami (Železarna, stanovanjska območja,...).
Pomemben dejavnik pri delovanju ravenskega prostora je njegova cestna infrastruktura. Mestno jedro je ločeno od železarske cone z regionalno cesto, na katero se priključi regionalna cesta, ki je ponesrečeno speljana skozi sam center mesta (Trg svobode) in tako okrni njegovo funkcijo. Kot rešitev se ponuja tunelska ali poltunelska povezava, ki bi razbremenila mestno središče regionalnega prometa (Ravne - Kotlje). Trg svobode bi tako zopet prevzel funkcijo središča starejšega mestnega jedra in ne cestnega vozlišča.
C.	Železarna Ravne "ni več izolirana struktura", temveč prostor dogajanja in privabljanja stalnih prebivalcev in obiskovalcev. Območje se odpira navzven, tako s svojo vsebino kot s fizično strukturo. To ni več ločena "siva, industrijska cona" temveč točka srečevanja in komuniciranja sodobnega človeka (posebni programi, ki jih občasno uporabljajo vsi prebivalci mesta kot pomembna točka za identifikacijo območja v mestni sliki). Prostor med tovarniškim kompleksom in mestom bi dobil vlogo osrednjega prostora mesta z javnimi funkcijami občine, nakupovalnega centra, banke in pošte, tehnološkega muzeja, delavnice,^ Sedaj razpršeni objekti bi se z močno in jasno potezo trga združili v jasno, a še vedno pestro celoto. Trg bi bil znotraj zamejenih gabaritov razdeljen na ploščadi, parke, promenado, parkirišča, prometne osi,^ Dokončno bi se izoblikovala mestna hrbtenica iz srednjeveškega jedra skozi tovarniški kompleks, ki bi se na območju glavnega trga upočasnila in podredila pešcu. Vzporedno bi potekala tudi peš promenada.
D.	Stanovanjska gradnja v bližnjem zaledju nove kompleksne urbane strukture (staro mestno jedro) naj bi se v prihodnosti zgoščevala, kar vzpodbujamo z revitalizacijo posameznih obstoječih stanovanjskih struktur (različnih morfoloških enot): Javornik, Čečovje, Šance, Dobja vas,^ z vnašanjem javnih programov v obliki dopolnilnih dejavnosti na lokalnem nivoju. Problem širjenja individualnih objektov izhaja iz prenaseljenosti prostora, ki bo z nadaljnim stopnjevanjem tega načina gradnje postal neprekinjen pozidani teritorij (G. Bauer; Guide de l'habitat individuel). Zagotoviti bi bilo potrebna tiste prednosti, zaradi katerih se ljudje odločajo po gradnji te oblike in hkrati izboljšati izrabo prostora-zemljišča.
Rezultati:
Delo delavnice je zbrano v mapah A3 formata kot predstavitve
dela posamezne skupine. Celoten potek delavnice, rezultati in
izhodišča za bodoče urejanje so zbrani v zaključnem poročilu v
zborniku A4 format. Ob zaključku delavnice je bila organizirana
razstava in okrogla miza v Koroški osrednji knjižnici.
Akcija je bila spremljana v lokalnih medijih: v tisku, na radiu in na
televiziji.
Že takoj po končani delavnici je Občina Ravne na Koroškem pričela z izvajanjem programa delavnice ter izvedla nekaj idejnih zasnov in rešitev, ki so bile predlagane.
Več podatkov:
Fikfak A., 1999. Urbanistična delavnica Ravne na Koroškem, 1998 in njeno nadaljevanje.... Urbani izziv, 1SSN0351-0174, let. 10, št. 1, str. 76-88.
Večko M., Oder K., FikfakA., Osojnik M., Reiter U. (1998). Ravne na Koroškem: 750 let prve pisne omembe: 1248-750-1998. Ravne na Koroškem; Prevalje. COB1SS.S1-1D: 42891777
Z delavnico smo predvsem želeli prikazati eno od možnih interpretacij bodočega prostorsko-programskega razvoja mesta Ravne
Grajena struktura in hidrologija območja
Oblikovanje shem/konceptov urejanja - kot pripomoček za delo so služili ostanki železa, barvni kartoni in podobni materiali - igra in spoznavanje materialov, tehnologije dela
Maketa kot pripomoček dela, kot raziskovalni model, kot igra, predstavitev prostora,
Delovna maketa na kateri so sodelujoči raziskovali promet in vpliv povezovanja železarne z mestom
Železarna - točka srečevanja in komuniciranja sodobnega človeka: nova razsežnost in smer, povezovanje s sosednjimi mestnimi območji, kar omogoča formiranje nove predstave in orientacije območja v mestni sliki. V ta namen predlagamo zgolj preobrazbo percepcijske slike prostora, ne pa v veliki meri njegove fizične spremembe.
Stanovanjska gradnja - racionalna organizacija in hkrati gostejša zazidava naselja ter oblikovanje skupnih javnih prostorov. S tem se vzpostavijo bogatejši socialni odnosi in izboljša kolektivna varnost. Vendar je hkrati potrebno dopuščati raznolikost in varovati intimnost posameznika.
Staro mestno jedro predstavlja dominatno percepcijsko točko. Tudi v bodoče bo to fizični in percepcijski center "žariščna točka" v mestu.