^NEDElJO Hchamedova zmagovita pot. Prvega vojnega pohoda se je lotil Mohamed na čelu 70 svojih najzvestejših. Kmalu rau je stalo ob strani 200 mož. Karavane so napadali prvi mohamedanci, ropali in peti del plena si je obdržal Mohamed. Svoje vojaštvo je navduševal z zagotovilom, nebo je obIjubilo Mohamedu zmago ter plen. Večji spopad z nasprotniki se je doigral pri Bedr; Mohamed ni vihtel lastnoročno meča, ampak je molil na gričku blizu bojišča tako-le: »Bog, Izpolni sedaj obljubo! Ako bo ta peščica danes poginila, te ne bo nikdo več molil na zemlji!« Kamele so že bile pripravljene za pobeg, a Mohamed je zmagal in 70 njegovih sovražnikov je padlo. Ta malenkostna zmaga je bila podlaga za poznejšo moč preroka. Kako trdna je bila vera pri njegovih posameznih vernlkih, je razvidno že iz besed Omeirsa, ki je vzkliknil, ko je zagotovil prerok bojevnikom raj: »Ako je med menoj ln paradižem le še smrt iz roke sovražnlka, potem upam, da bom prebival kma lu v njern.« Pognal se je v sredino bitke, iskal smrt in jo tudi nažel. Na čelu zmagovite armade, ki je hlepela po krvi ter plenu in podžgano od sedanjih uspehov, je sklenil prerok: Mekke, svoje domovine, se polastitl in spremeniti kaabo (svetišče), kraj poganskega bogoslužja, v sedež pravega bogočastja. Z 10.000 moži je začel Mohamed lets 630 svoj oboroženi pohod proti Mekki Ko so uvideli domačini in rojaki, d; bi bil vsak odpor zaman, so mu predaL mesto. Pred slovesnim vhodom v Mekko je odložil Mohamed ščit, šlem ter oklep, si pokril črni turban, oblekel romarsko haljo in se je lotil kaabe v vsej ponižnosti. Sedem procesij je prlredil krog svetišča, razbil 360 bogov, ki so bili v kaabi. Ljudstvo je poklical k molitvi v tempelj. Mohamed je pridigoval in narod je vzkliknil na koncu: »Bog je velikl Nl Boga razen Allaha, in Mohamed je njegov prerok!« — Rojaki s« mu prisegli zvestobo in" se odrekli poganstvu. Razven tega je moral narod obljubiti, da se bo držal Mohamcdovih predpisov: ne kradi, ne bodi nečistnik, ne ubijaj lastnih otrok ln ne trgaj obleke ob priliki žalovanja. Mohamedova smri. Arabska plemena so priznala Mohameda deloma prostovoljno, deloma so bila prisiljena z orožjem. Tako zelo so se množili njegovi pristaši, da se ]e lotil kmalu z 90 tlsoč romarji poslovilnega romanja v Mekko. V zavesti skorajšnje smrti je pogostoma pridigoval v kaabi In izdajal cele legije raznih predpisov. Glavne točke njegovega nauka so bile: Je samo en Bog in Mohatned je njegov služabnik in poslanec. Samo en paradiž in pekel sta. Ljudje bodo ustali iz Krobov na sodbo. Poslu- šalci so prisegali slepo na vse, kar je zahteval od njih. Mohamedo.ve slutnje glede smrti so se uresničile. Ko je nameraval odpo slati mogočno vojsko v Sirijo, ga je na padla v Medini mrzlica. V zadnjih dneh je trdil, da mu je bilo dano na prosto: ali ostane na zemljl do sodnega dne, ali se hoče poprej združiti z Allahom. On ja izbral smrt. Mohamed je umrl na mrzlici du« 8 junija 632. O prerbkovi zunanjosti j« znano, da je bil srednje postave, okroglega obraza, velike glave, črne brade. visokega čela in velikih, Crnih oCL V mladosti je bil izredno lep in močan. Prljatelj je bil nedolžnih šal. Živel Je priprosto, jedel le eno jed in spal na slami. Bil je darežljiv in je razdelll večkrat vse, kar ja lmel. Katollčani na Japoaskam. Japonska štej8 pri skoro 66 milijonlh preblvalcev 92.161 katoličanov, 2771 več kakor v prejšnjem letu. Če bi vsako leto prirastlo Isto število z rojstvi med katollčanl ali z izpreobrnitvijo, bl trajalo 23.818 let, da bi bilo 66 milijonov Japoncev izpreobrnjenih. Od 265 duhovnikov na Japonskem jih je smo 54 Japoncev, v preteklem letu se je to števllo povišalo za pet novomašnikov. Ta statistika zgovorno kaže, kako trdovratno se upira šintoistična in budistlčna Japonska oznanjevanju evangelija. Koliko žrtev bo še treba, da bo ta velikl narod izpreobrnjen? Prsstra drcžba prl papožn. Sv. O5e Pij XI. je sprejel res pestro družbo — namreč 37 veljakov iz Tripolisa, kl so prišli v Rim ob priliki poroke prestolo naslednika Umberta. Vsi so bili mohamedanci in so noaili značilna bela obaciia in rdeče iese. Ceprav so druge vere, vendar so izrazili željo, da bi videli papeža in ko jih je sv. Oče sprejel, so pokazali veliko spoštovanje \n veselje. Vsl so pokleknili iu poljubili papežu roko. Sv. Oče je imel kratek nagovor. Tečaji duhovnlh vaj za drngo Setrtletje 1930. Za duhovnike: od 23. VI. do 27. IV., od 30. VI. do 4. VII. Za može: od 7. do 11. VI. Za mladenife: od 3. do 7. V., od 17. do 21. V., od 28. V. do 1. VI. Vsak tečaj se začne zvečer prvega ln konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v Domu do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Ako bi kdo izmed priglašenih n« mogel priti, se mora pravočasno odglasitl, da napravl mesto drugemu. Oskrbnlna znaSa za ves Cas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj« v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9.