Stev. 13. V Mariboru, 10. julija 1898. Tečaj XIX. Izhaja 10. in 25. dne l meseca. Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 Posamezne štev. 15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacij« pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. POPOTNIK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Spisi in dopisi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj se prdene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se neoziramo. Izdajatelj I n -u.r e : M. J. Nerat, nadučitelj. se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. liazglas. Zaradi nepričakovanih zaprek sino morali preložiti zborovanje „Za-veze slovenskih učiteljskih društev" na 1. in 2. dan avgusta. Direktorij. ---- Češkemu učitelstvu! Na dny 1. a 2. srpna t. r. svolava „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" do strediska Slovenije, do bile Lublane, X. sjezd učitelu, na kteremž oslavi prvni desitileti plodnosneho sveho trvani spolu s jubileem blahodar-neho vladar en i Je h o Veličenstvi c i s are a krale Fapntiška Jo šefa I. Slavnost', kterouž pripravuje za tiuito učelem slovinske mčitelstvo za učasti mesta Lublane, budiž ne jen okazalym projevem čisteho vlasteueekeho nadšeni, ale i pratelskjm združenim obetavyeh bojovnikfi na poli osvety lidu ku odborne porade o razvoji narod-niho školstvi. A na tento sjezd dovolujeme si z vati eo nejsrdečneji Vas, draži kolegove a mile nam kolegine velikeho naroda českeho. Vas, kteri jste nam pribuzni po krvi, Vas, kteri jste s nami stejneho povolani a kteri pracujete jak my u v^chove nejmladšiho pokoleni naroda, Vas chteli bychom pozdraviti ve stfedu svem v dny učitelske naše slavnosti. Uvi-tame Vas s prdtelskou srdečnosti, uvitame Vas s otevrenou naruči, s jasajicim srdeem v upnmue hrudi. Zavitejte mSzi nas, zavitejte do našich prirodni krasou tak bohate obda-renych slovinsk^ch kraju ! Pripomfnajice, že prijima laskave prihlaškv jednatel mistniho vyboru, volame Vam každemu z plna srdce: Na radostnou shledanou v bile naši Lublani! V Lublani, v červnu 1898. Za lublanskj inistni vvbor: Čestny p red seda: Ivan Hribar v. r., starosta mesta Lublane. Juraj Režek v. r., Engelbert Gangl v. r., Jakub Dimnik v. r., predseda. j.ednatel. redaktor. Janko Likar v. r., František Črnagoj v. r., mistopredseda. pokladnlk. ------ Oklic. Udeležencem X. skupščine „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" ter sodelovavkam in sodelovavcem jubilejnega koncerta v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja priredi ljubljanski krajevni oclbor ob prihodu v Ljubljano na kolodvoru slovesen sprej em. Prosimo torej uljudno vse tiste, katerih bivališča so ob progi Dunaj-Zidani most-Ljubljana, da si urede potovanje tako, da pridejo v Ljubljano v nedeljo dne 31. ni al. srpana popoldne z brzovlakom ob 531. S tem vlakom se pripeljejo tudi češki in hrvaški gosti. Gorenjci in sploh tisti, ki dospo z državno železnico, naj pridejo v Ljubljano istega dne z vlakom ob 4"57 popoldne. Dolenjci in Notranjci naj se tudi pripeljejo dne 31. mal. srpana popoldne. Potem se vsi zberemo ob pol 6. uri na kolodvoru, kjer bo ljubljanski krajevni odbor slovesno sprejel slovensko učiteljstvo in došle goste. Istega dne zvečer priredi ljubljanski krajevni odbor vsem skupaj na vrtu „ Narodnega doma" častni večer s petjem in godbo. Kdorkoli se udeleži teh slavnosti, naj si pripne na prsi kakoršnokoli znamenje. Členi ljubljanskega krajevnega odbora bodo imeli na prsih znamenja v narodnih in cesarskih barvah. To javljamo zato, da bo vsak precej vedel, kateri so členi ljubljanskega krajevnega odbora, če bi rad kaj pojasnila ali kaj drugega. Prosimo nujno, da se začne gospoda precej in pridno zglašati za stanovanja in za slavnostni banket. Najboljše je, če se jih zglasi po več skupaj in pošlje eden za več denar za banket, da se bo mogel dotični odsek po volji udeželencev ozirati pri odkazo-vanju prostorov ter tistim, ki žele skupaj sedeti, odbral skupne prostore. Oglasila za stanovanja prejema tajnik g. Engelbcrt Gangl, oglasila in denar za banket pa g. August Kleč. Apelujemo na zavednost slovenskega učiteljstva in smo prepričani, da se bo oziralo vrlo slovensko učiteljstvo na ta oklic ter tudi ravnalo po njega napotkih! Hodimo edini in požrtvovalni, potem bo naša reč sijajno uspela! Ljubljanski krajevni odbor. --<3&5>--- Slovenski pravopis. Spisal Fr. Leveč. Vsled razpisa visokega c. kr. miuisterstva za bogočastje in nauk z dne 24. rženega cveta 1895. I., št. 10.324, mi je naročilo c. kr. osrednje ravnateljstvo c. kr. šolsko-knjižnih zalog na Dunaju, naj sestavim na podlagi Pleteršnikovega slovarja za naše šole slovenski pravopis, ki naj bi obsegal potrebna pravopisna pravila in pravopisni slovar, poleg tega pa tudi kratko, jasno, občeumevno in končno veljavno določil tiste mnogovrstne oblike iz slovenskega oblikoslovja, ki se pišejo doslej ali očitno napačno, ali pa pravilno, toda na razne načine. Obotavljal sem se prevzeti naročeno delo, dobro vedoč, da je ž njim združena velika odgovornost; naposled sem se pa vendar vdal ponovljenemu pozivu, ker me je izučila petindvajsetletna izkušnja v šoli in zunaj šole, da je takšna pravopisna knjiga učencem, učiteljem, pisateljem in izobraženim Slovencem sploh živa potreba, zlasti v današnjih časih, ko piše malone vsak pisatelj svoj jezik; ko se ravna vsak časopis po svojem pravopisu; ko celo naši veljavni knjižni zavodi v svojih spisih glede raznih jezikovnih oblik niso dosledni; ko mnogokrat niti šolske knjige istega razreda v pisavi niso edine in ko morajo učenci večkrat z novimi knjigami in časih celo z novimi učitelji menjati pravopis, da pišejo naposled tako mešanico, da je vestnemu učitelju prava muka popravljati slovenske domače in šolske naloge. Da je v takih razmerah silno potrebno uravnati slovenski pravopis vsaj za šolske namene, tega menda ne bode nihče oporekal. Saj se je želja po taki uravnavi že mnogokrat izražala v prijateljskih pogovorih, po javnih listih in ob uradnih učiteljskih posvetovanjih. Da je pa zdaj visoka učna uprava sama sprožila to pereče vprašanje, za to ji moramo biti res hvaležni. V zmislu prejetega naročila sem sestavil »Slovenski pravopis", ki je bil te dni na Dunaju dotiskan in se v kratkem izroči raznim ocenjevavcem v presojo. Ker pa svoji knjigi po obstoječih predpisih nisem smel dodati pripomenka, naj tukaj razložim, po kakšnih načelih sem jo sestavil. »Slovenski pravopis" je razdeljen v dva dela: A. Pravila, B. Slovar. Pravila razpravljajo o slovniških in pravopisnih naukih. Vsakemu pravilu je je ob robu pristavljeno število — vseh je okoli 800 —, da ga je laže poiskati in tudi da se lehko nanje sklicujem, kadar nanese prilika, da bi moral iznova govoriti o njem. Ravno tako stoje v slovarju poleg vseh besed, ki so v kakšni zvezi s pravili spredaj, tudi dotična števila, ki kažejo, kje je najti spredaj pojasnilo. Prvo poglavje v pravilih nas seznanja z najvažnejšimi in najpotrebnejšimi nauki iz slovenskega glasoslovja. Marsikomu bi se utegnil zdeti ta oddelek nekoliko preobširen ; toda kdor pomisli, da ima premnogo naših pravopisnih nedoslednosti svoj pravi vzrok v tem, ker se premalo brigamo za glasoslovna pravila našega jezika, ta bode morebiti odobraval, da sem ravno na to poglavje slovenske slovnice obrnil svojo posebno pažnjo. Kdor se korenito seznani z glasoslovjem, ta ne bode omahoval, kako naj piše n. pr. p r e m e k n i t i ali premakniti, januar ali j a n u v a r, G a b r i e 1 ali G a b r i j e 1, patriarh ali patrijarh, ladja ali lad/ja, začuden ali začudjen, velikega ali velicega, pojasnjen ali pojasnjen, moški ali moiki, težki ali teški, društvo ali društvo, vztrajen ali v s t raj en, vstati ali «— V Štajersko. Za višjo stopnjo priredil V. Pulko. Ponovitev znanega. Kako se imenuje tvoja rojstna vas? V kateri občini je to? Kdo je najvišji v občini? Obč. predstojnik. Kako se imenuje naš okraj ? Kdo je glava okraja? Okr. glavar. Kako pa je ime deželi, v kateri živimo? Vojvodina Štajerska. Kdo je nje vojvoda? Naš presvetli cesar Franc Jožef i. 11 katerim deželam spada Štajersko? K alpskim. (Da se avstrijsko-ogrske dežele delijo a) v alpske in kraške, b) v sudetske in c) v karpatske, to že morajo otroci tudi znati. Po poti teh skupin se kronovine naj-ložje obravnavajo.) Smoter: Danes bomo govorili o naši domači, lepi štajerski deželi. I. Priprava. Kdo od vas je bil dalje od doma? V bližnjem mestu Ptuju jih je že precej bilo. Videli so visoko gori grad, zase stoječ stolp; okoli njega veliko belih kamenov z napisi ali s človeškimi in živalskimi podobami. Na glavnem trgu je visok kamen (na katerega so postavljali zločince (Pranger). Drugim so se pa dopadle lepe reči v oknih ; videli so žice napeljane od hiše do hiše, vojake itd. Eden je celo opazil, da v stolpu kavke do-mujejo. Tudi v Gradcu je bil eden in mestni ropot, ter vozovi na šinjali (tramvaj) so ga najbolj zanimali. V Mariboru imajo nekateri svoje brate v šolah; tudi kak stric ali teta biva tu. Tem, ki so bili v Mariboru se pa je najbolj dopadla nova frančiškanska cerkev. Spet drugi so bili na božjih potih pri Sv. Trojici, na Sladki gori, pri Mariji Bistriški itd. Eden se je vozil z očetom, ko sta peljala luk skozi Slov. Bistrico v Celje. Celo na Koroškem, Hrvaškem in Ogrskem so že nekateri bil. Opomnim jih na berila, katera so že v prejšnih razredih slišali (Zajčki samostan, Ptujsko polje; II. Ber.). Pokažem jim podobe iz: Osterr.-ung. Monarchie in Wort und Bild „Steiermark", Wanderungen durcli Osterr.-Ungarn von Umlauft, Dom in Svet, novejše Koledarje družbe sv. Moliora, Rusch: Grundriss der Geographie itd. S tem, da so otroci povedali, kar so videli, da so se ponovile znane reči in se pokazale podobe, vzbudilo se je zanimanje za domačo deželo. Sedaj pa ni dovolj, da se snov v oddelkih oziroma po odlomkih podaje, ampak nastopiti je treba razvijajočo pot. Otroci naj sami iščejo! K temu pa je treba zopet pripomočkov, nazoril. Najboljše seveda je opazovanje narave same; ali to v tolikem obsegu ne gre — za domoznanski pouk pa je neobhodno potrebno. Najboljši pripomoček pa še so stereoskopi, potem relief ali pri v zdi ž ni zemljevid, podobe in zemljevid. Schober-jev priročni zemljevid „Herzogthum Steiermark" pa bi naj imel vsak učenec v roki, da bo vsaj svojo domačo deželo natanko poznal. Komad tega zemljevida stane le 10 kr. Če bi si ga učenci sami ne mogli kupiti, naj bi pa jih imela šolska bukvama toliko, da bi se ubožnejšim posodili. — Na ponudbo nam je relief in pa zemljevid (razven prej omenjenih podob). Zemljevid na stojalo, relief pa v roko! II. Podavanje novega. Lega. Ta se določi po zemljepisni dolgosti iu širjavi, po deželah, ki mejijo na našo in po oddaljenosti in smeri sosednih dežel oziroma domačih krajev. Ker se še zemlja kot svet najbrž ni obravnavala, se tu kratko pove, da ima zemlja podobo krogle (pokaže se globus). Suče se od zahoda proti izhodu kakor okoli kake osi; severni in južni tečaj. Mislimo pa si od obeh tečajev enako oddaljen največji krog okoli zemlje; ta se imenuje ravnik ali ekvator in razdeljuje zemljo v severno in južno poloblo. Vsporedno z ravnikom potegnjeni krogi, ki so proti tečajema zmiraj manjši, imenujejo se vsporedni k i. Od tečaja do tečaja navpik na ravnik potegnjeni polkrogi pa so poldnevniki (meridijani). Dva nasprotno ležeča poldnevnika delata krog, ki razdeljuje zemljo v vzhodno in zahodno poloblo. Za novejšo razdelitev zemeljskega površja so vzeli poldnevnik, ki gre skozi zvezdarno Greenvvich (r. Grinič) pri Londonu kot začetni poldnevnik. S poldnevniki in vsporedniki, katere si mislimo po površju zemlje potegnjene, se da lega vsakega kraja določiti. Število, katero pove na kolikem vspored-niku od ravnika se kak kraj nahaja, imenujemo zemljepisno širjavo kraja. Šteje pa se 90° severne in 90° južne širjave. število, katero pove na kolikem poldnevniku kraj leži, se imenuje zemljepisna dolžina in se računi od začetnega poldnevnika (od Greenwich-a). Od tega se šteje ali 360° proti izhodu (navkoli) ali pa 180° proti izhodu in 180° proti zahodu — vzhodna, zahodna dolžina. (Pristavek. Kraji, ki leže za 1° bolj proti zahodu, imajo za 4 minute pozneje poldne. Varaždin-Celje, Fiirstenfeld-Voitsberg, Bruck-Murau.) Kateri poldnevniki gredo skozi St. ? 14., 15. in 16. Za koliko minut je v Murau-u pozneje poldne kakor v Friedbergu? Katera vsporednika gresta skozi Št.? 46. in 47. Edna stopinja na poldnevniku (od juga proti severu ali obratno) meri 111 km. Koliko km. sev. šir. ima Št.?) Brežice—Mar. Celje.) Poiščite mi kraje, ki leže na istem vsporedniku, na istem poldnevniku! Te vaje so velikega pomena. Posebno pri obravnavi svetnih delov se nam pri primerjatvi vedno vsiljuje prašanje: Zakaj je tu podnebje drugačno? Zakaj so zemeljske razmere in opravki ljudi ter njih življenje celo drugi kakor pa tod in tam ? S čim se najložje meri oddaljenost krajev na zemljevidu? Z merilom zemljevida. Tega so se otroci morali že pri domovinskem pouku učiti. Dolgost in širina naše šolske sobe znaša toliko m; na tablo se to riše navadno v dm in cm; tako tudi obližje. Kaj pomeni na priročnem zemljevidu 1: 750.000? 1 mm na zemljevidu ima v resnici 750.000 mm ali 750 m. Koliko ima potem 1 cm na zemljevidu? Narišite 1 \>.m2 v zemlj evidovem merilu! 1 \im = 10 km; to je 10.000 m ali 10 milijonov mm. Od tega se potrebuje 750.000 del in to je 13 V, mm■ torej kvadrat, ki ima 131/a mm dolgo stran na zemljevidu, ima v resnici 1 (m2. Površje. Poglejte si privzdižni zemljevid ali karto, (katera se pa pri vporabi reliefa pozneje vzame za primerjatev itd.) in mi povejte kakoršno površje ima Štajersko. Večinoma gorato. Na severu in zahodu so najvišje gore; proti jugo-izliodu pa so zmiraj bolj nizke. Kako je to na zemljevidu zaznamovano? Z barvami; čim temnejše so, tem višje so gore. Na katero stran visi štajerski svet? Proti jugoizhodu. Na čem se to tudi vidi? Na teku vod. H kateri gorski skupini pripadajo štajersko gore?.K Alpam. Kaj pa pomenijo rujavkaste in bele pege? Doline, ravnine, planote. Ali se drže štaj. gore nepretrgoma skupaj? Kaj jih razdeljuje? Vode. Tako nastanejo manjše gorske skupine. Poglejmo si najvažnejše! Kdo mi zna pokazati Muro? (Važnejše reke že poznajo otroci iz »Pregleda avstr.-og. dežel.") Mura, kije glavna reka Št. pride pri soteski. Predi i t z iz Solnograškega na Št. Na levi strani so Nizke Ture, ki se pričnejo s Hochgolling-om 2863 m. (Na koroško-solnograški meji s?> Visoke Ture.) Na desnem bregu pa §o koroško-staj c r s k c Alpe, Prek teh Alp gre prelaz mimo Neumarkt-a, ki je bil že starim narodom, posebno pa Rimljanom velike važnosti. Tod je šla cesta iz Ogleja v Wels na Gorenjem Avstrijskem. V srednjem veku in do 18. stol. šla je črez to sedlo cesta od Jadranskega morja do Donave, iz Benedek na Dunaj. V novejši dobi gre tod železnica, ki veže Koroško s Štajersko. Po deloma ozki dolini pridemo do Judeuburga. najvažnejše točke na Gorenjem Št. Niže tega mesta se odpira murska dolina v tako-zvano judenburško polje. Cvetoča sela, lepi gradovi oživljajo ga raznoliko. Pri Ljubnem (Leoben) imamo na levi strani E rz b e r g, ki ima vsebi nevsahljiv zaklad železa, na desni pa izrastek kor.-štaj. Alp (Stub-A. in Glein-A.). Po muriški dolini (Miirzthal) pridemo črez Semernik (Smrečnik) na Spodnje Avstrijsko. Pri Bruck-u pa se zavije Mura; proti kateri strani? Ker je od tod Mura že plovna, vsedino se na ladjo in izročimo se valovom! Pripeljamo se do Gradca, glavnega mesta Štajerske. Na levi strani imamo zmiraj bolj nizko štaj ersko-og rs k o gorovje, na desni pa Golovec, katerega izrastki rode precej dobro vino. Golovec se vleče ob štaj.-kor. meji do Drave. Od Gradca pa imamo na obeh straneh vode lepo ravnino: rodovitno graško polje tje do Wil-dona. Od tod se začne Upniško polje, ki prehaja v mursko polje. Niže Lipnice se začnejo na desni strani vinorodne Slov, gorice. — Podajmo se na Dravo! Pri Spodnjem Dravogradu pride iz Koroškega na št. Na levem bregu je Kozja k (Possruck, Bocksriicken'?) do Maribora, na desnem pa Pohorje (pogorje) z Vel. Kapo. Od Maribora naprej imamo na desni strani veliko ptujsko polje, na levi pa Slov. gorice. Od Ptuja se spusti Drava naravnost prek polja, dokler je ha lož k i hribi ne zavrnejo proti vzhodu. Poiščimo izvir Savinje! Tam so solčavske planine z Ojstrico in Raduho. Savinja priteče po lepi s a vinski dolini do Celja. Okoli Celja so celjski hribi, ki prehajajo v haložke in maceljskc hribe (Boč, Donati). Zdaj pa si pojdimo ogledat najvišji svet naše dežele! Pretaka ga Aniža, ki pride pri soteski M and 1 ing iz Solno-graškega na Štajersko. Bregovje na desnem obrežju nam je že znano ; kako se imenuje? Nizke Ture z Hochgollingom. Na levem bregu pa imamo na meji štajersko-avstrijski naš najvišji hrib, to je Dachstein, ki ima 3000»«. (Ta višina se naj pomni, da se z njo primerjajo druge višine iu najvišji vrhovi drugih dežel.) Naš zvonik ima 50 m. Kolikokrat višji je Dachstein ? Kako so zaznamovani njegovi vrhovi ? Belo. To pomeni, da je na njegovem vrhu večen sneg in led. Tista črta, ki zaznamuje višino, nad katero součna toplota snega več raztopiti ne more, se imenuje snežna ločnica; v naših Alpah je to 2700—2900 m višine. Dachstein, Ilochgolling in še nekaj drugih je nad snežno ločnico. Dachstein pa ni samo s nežni k, ampak na njegovem vrhu je tudi led ni k. Pokaže se podoba lednika! Rusch: Grundriss der Geographie. V prirodoslovnem pouku pa se naj na primernem mestu pove, da pojema toplina pri 100 m višine za 1/ia C. ,,Sneg se v gorskih jarkih in kotlinah zbira in kupici leto in dan. Ker zaradi velikega mraza po tistih krajih le malo kopni, nakupičiti bi se moral sneg in narasti lednik nezmerno visoko, ako bi ne odhajal. Ali kakor drvi reka v uižave, tako drči vsled svoje teže lednik (s snegom po vrhu), četudi počasi, neprestano po poševni strugi ledniškega jarka navzdol. Seveda pride na dan le 20—30 cm, na leto torej 73—109 m, malokje (če je struga precej strma) 474 m daleč. —• Niže ko prileze lednik, topleje sije solnce, to-pleji je zrak, topleji so vetrovi. Lednik se bolj in bolj tali (sren je že više zgoraj z njega skopnel) iu postaja tanjši. Ko dospe do določenega mesta v nižavo, ne more se več ustavljati toploti, konec ga je. Tukaj popadajo grušča in kamenje, katero je prinesel seboj, na tla in se zbirajo v končni ali čelni groblji. Konec sam ali čelo lednika je velik leden obok — ledeniška vrata — iz katerih teče ledeniški potok, ki se je nabral pod talečim se lednikom." (Prirodopisni pouk, Schreiner-Koprivnik.) — Od Dach-stein-a naprej je Mrtvo gorovje. Odkod ime V Gorovje je večinoma pusto in skalovito. — Ponovite gorske skupine zapored od severa proti jugu! Tako doline in ravine! Na-štejte znane vam soteske in prehode! Katere dežele vežejo ti prehodi? Vode. Kako se imenuje glavna reka rit.? Pokaži jo! Kje izvira? Pojdimo ob vodi naprej! Proti kateri strani teče? Katere gore so na levem, katere na desnem bregu? Proti kateri strani teče M u r a od Judenburga ? Prišli smo do Šmihela. Tu se nam pridruži Lesnika (Liesing). Kateri pritok priteče pri Bruck-u v Muro? Muriea. Na katerem bregu sta oba pritoka? Od Bruck-a je voda plovna in hajdimo v čoln! Kam se obrne Mura sedaj ? Ker nimamo v Gradcu sedaj še nič opraviti, se peljemo dalje. Bregovje na desnej in levej ? Pri Wi!donu nas pozdravlja K a i n a c h in potuje z nami. Na katerem bregu pride v Muro ? Pri Lipniei pride od istega brega S u 1 m iz jako rodovitnih dolin. Pri Radgoni rečemo Štajercem: z Bogom! in se peljemo na Ogrsko. Tu še pribiti za nami Šeavnica iz Slov. goric. Naposled se izlije Mura v Dravo. Na katerem bregu? Polotimo na Dravo! Ta izvira na Tirolskem in teče po Koroškem. Takoj ko stopimo na koroški meji v čoln, pribuči k nam Mislinja iz Pohorja. Kdor zna „niisliti", bo si ime te vode lahko pomnil. Katero bregovje je na desni, katero na levi strani ? V Mariboru pa stopimo na splav Pohorcev, ki plavijo les, pa ne prašajmo jih za god sv. Barbare, da nas ne naklestijo. Kaj je od Maribora na desni, kaj na levi strani vode ? Pri Halozah priteče k nam D r a v i n j a (mala Drava) s P o 1 s k a v o , blizu Ormoža pa Pesnica. Na katerem bregu? Odkod ime te vode? Struga ima veliko peska in blata. Če gre voda črez bregove, pa zasiplje s tem prodcem travnike. To čutijo Pesničanje prav neljubo skoraj vsako leto. Že pri Zavraču nas pozdravljajo Hrvatje; od katerega brega? Na desnem pa zapusti Drava St. pri Središču, dela mejo med Ogrskim in Hrvaškim ter se izliva niže Oseka v Donavo. Kateri breg? Celo na jugu pa imamo Savo. Plovna je le od Zidanega mosta naprej. Katero obrežje Save je štajersko? Desno pa je kranjsko. Pri Zidanem mostu nam prinese neka znana voda pozdrave iz solčavskih planin. Kdo jo pozna? Savinja (mala Sava). Tudi ta je plovna. Niže Brežic se nam pridruži mejna Sotla. Med katerima deželama dela mejo? Kateri breg je štajerski, kateri hrvaški? Od tod pa teče Sava po Hrvaškem in Slavonskem ter se izliva pri Belem gradu v Donavo. Breg. Na Severnem Štajerskem še imamo A n i ž o. Iz katere dežele priteče? Skozi katero sotesko? Po tej vodi pa se ne moremo voziti, ker se prekopicava prek skalovja in razbija ob pečinah, da je vsa penasta. V njo se izlivata P al ta in Salica. Pri mestu Hieflau se obrne proti severu (kakšen tok je imela do sedaj?) in teče na Gornje Avstrijsko, ter dela mejo med Avstrijskim pod Anižo in Avstrijskim nad Anižo. (Odkod izraz: pod in nad Anižo, se lahko tu razloži. Pod = na spodnjo stran, dol od Aniže, ker teče Donava navzdol in torej svet tako visi; nad = na gornjo stran, gor od Aniže. Razložiti pa se enkrat mora!) Izliva pa se v Donavo. Na vzhodnem delu St. je omeniti Rabo z Bistrico in mejno Labnico (Lafnitz). Izliva se na Ogrskem v Donavo. Za Korošce znamenita Labodnica (Lavant) izvira tudi na Št. Naša (labod-ska) škofija ima od te vode svoje ime. — V Mrtvem gorovju je nekaj lepih jeze r. Slatina (kisela voda) se dobiva v Slatini pri Rogatcu (1 milijon steklenic se proda na leto), v Radencih blizu Radgone. Zdravilne kopeli so: Rimske toplice, Franc Jože-fovc toplice pri Laškem, Gleichenberg, Dobrna pri Celju. — Imenuj glavno reko Štajerske z njenimi pritoki! Drava in njeni pritoki! Popiši tok Mure, Drave itd. (Dalje prih.) OSO Frančišek Po vsem Češkem se je slavil te dni spomin na največjega Ceha 19. stoletja in slovečega češkega zgodovinarja Palackega. Dostojno je, da se tudi mi, Slovenci, spominjamo o lOOletnici njegovega rojstva, moža, katerega zasluge za Slovanstvo sploh so tako velikanske, da jih ni možno preceniti. V letih, ko je živel ves češki narod v neki duševni letargiji, ko so najboljši možje, mej njimi Dobrovskj, začeli skoraj že ob-upavati nad bodočnostjo svojega naroda, tacaš je odprl Palacky svojim presenečenim bratom vrata slavne češke preteklosti, vzbudil v rodoljubnih prsih spečo narodno zavest in s svetim ognjem zaklical: H e j r o-jaki, opasujmo uma svitle meče!" In Bog ve, če bi bil narod češki brez Palackega danes na tisti kulturni višini, na kateri je. Palacky je probudil svoj narod iz duševnega mrtvila, prižgal mu je luč omike in prosvete, da je danes vreden drug v kolu največjih kulturnih narodov. Rodil se je Palackj dne 14. junija 1798.1. v Hodslavicich na Moravskem. Šolal se je naj-prvo v Trenčinu. Latinske in filozofske šole je začel pohajati v Požunu 1. 1812. na ta-mošnjem protestantskem liceju, ker je bil po veri protestant. Še dete skoro je imel že veliko veselje do čitanja in komaj 6 let star, je prebral celo sv. pismo. Na latinskih šolah se je lotil tudi pesništva in prva pesen njegova je »elegija na smrt součenca Ivana Bakoša". No, na pesniškem polju si ni pridobil lavorik. V tem času se je poprijel učenja raznih jezikov in prebiral srbske, ruske in staroslovenske knjige. Bavil se je mnogo tudi s klasično literaturo. L. 1816. se je za-globil z veliko vnemo v filozofijo in se temeljito pečal s Kantom. Pp • dovršenih tilozotičnih študijah je prišel leta 1819. v hišo bogate gospe pl. Cuzy za odgojitelja. Potoval je s svojimi učenci po raznih velikih mestih in prišel večkrat tudi na Dunaj. Posebno dupajski poseti so bili velike vrednosti za njegovo nadaljno izobrazbo. Poseti dunajskih bibliotek so mu popolnjevali znanje v zgodovini, razne galerije in zbirke pa blagodejno vplivale na njegov estetiški okus. Na Dunaju pa se je seznanil tudi z našim velikim rojakom Kopitarj e m. L. 1823. je prišel Palacky v Prago, da se posveti izključno češki zgodovini. Tu ga Palacky. seznani Dobrovsky z domoljubnim grofom Sternberkom, ki mu je bil poslej pravi očetovski prijatelj ter dobrotnik in ki vkljub vsem spletkam, ki so se plele proti Palackemu, ni odnehal toliko časa, da je cesar Ferdinand imenoval Palackega češkim stanovskim zgodovinarjem. Palacky je bil prvi, ki je leta 1830. sprožil misel o »Matici češki", ki se je kmalu potem ustanovila. — Najprosvitlenejše duhove vseh časov gnalo je srce k vrelcu vede, omike in umetnosti v večni Rim. Kako neumorno je tu delal Palackv, razvideti je iz tega, da je v devetih tednih prečital v vatikanskem arhivu in knjižnici 45.000 listin in našel mnogo dragocenih podatkov za češko zgodovino. L. 1848. je postal politični voditelj svojega naroda. Potezal se je za pošteno spravo mej Čehi in Nemci ter zvezo Češke z Avstrijo. Odločno se je uprl volitvam v frankobrodski parlament. Bil je predsednik slovanskega shoda v Pragi in vodja avtonomistiške stranke na Dunaju in v Kromerižu. Portfelj naučnega ministra pa je iz političnih ozirov dvakrat odklonil. Od 1. 1849. do 1861. je živel spet le slovstvu. L. 1867. je šel z mnogimi odličnimi Čehi na Moskovsko razstavo, kar je dalo vladnim krogom povod, da so ga sumničili za pan-slavista in veleizdajnika. L. 1869. je jel bolehati. Hud kašelj ga je neprenehoma nadlegoval. Naposled so se mu vnela pluča, in po 531etnem vsestranskem, veleuspešnem delovanju na polju znanosti in prosvete je zatisnil za vekomaj oči v smrtno spanje dne 26. maja 1876. Kakor kot učenjak, je bil Palacky velik tudi kot človek. Bil je mehkega, pleme nitega srca, tih in skromen in proti vsakemu uljuden. Z odkritosrčnostjo in z eneržijo je družil v sebi moški ponos. Sebičnosti, ki preslepi in na kriva pota izvodi toliko mož, Palackv ni poznal. Vzvišenost krščanstva pa je priznal s temi-le besedami: »Popolnoma sem uverjen, da je krščanstvo najčistejša, najvzvišenejša in najpopolnejša vera". Stoletnica Palackega rojstva bodi Čehom opomin, da narod, ki se sam sebe zaveda in ki ve dostojno ceniti svojo preteklost in svoie vrline, je določen za velika dela. Po »Slov. Nar." (T. Doksov). - Stanje i želje hrvatsko-slovenskog ueiteljstva Istre". Izvieščuje gosp. Božo D u b r o v i č, nadučitelj iz Sv. Mateja u Istri. Predlaže, da se shodnim putem traži kod svili odlučujučih faktora, pa i samom svietlom krunom, da bi bile uvažene sliedeče skromne i pravedne želje: 1. Neka bi se čim prije povisila plača pučkom učiteljstvu Istre, kako su to več uči-nile nekoje pokrajine, tla odg-ovara naporu, položaju i zabtjevom vremena, odnosno slovu i duhu 1. točke § 55. državnoga zakona od 14. svibnja 1869. glaseče: ,, Naj manj e plače moraju biti tako odmjerene, da učitelji i pod-učitelji mogu sve svoje sile svome zvanju posvetiti, bez da se moraju baviti i drugimi poslovi, koji bi ih u vršenju službe sprie-čavali; k tomu treba, da učitelji sa svojom plačom uzmognu uzdržati i obitelj mjestnim prilikam primjerno". 2. Vneme službovanja neka se škrati od 40 na 35 godina, ubrajajuč u to i godine privremenog službovanja. 3. Obzirom na plačevne razrede neka se ukine dosadanji sistem klasificiranja mje-sta, te u plačevne razrede neka se podieli učitelje po godinah službe po svjedočbah i po vrsnoči. 4. Neka se ustanovi primjeren broj ze-maljskih štipendija za djecu pučkih učitelja u Istri, koja bi poiazila budi koju javnu školu izim pučke. 5. Učiteljem i učiteljicam, koje su bile ovlaštene u vrieme konkordata za poduča-vanje na onovremenih pučkih školab, neka se računa penzija od nastupa njihove službe unapred. 6. Naslov ,, pod učitelj" i podučiteljica neka se ukine. 7. Berivo petgodišnjih doplataka za sve kategovije neka se izjednači i u mirovinu neka se računa zadnji doplatak po godinah. 8. Iz zdravstvenog duševnog i tielesnog obzira zahtjevamo, da se školski praznici produže na dva mjeseca. 9. Da se imenuje za mjesta učiteljah i učiteljicah samo prosioci usposobljeni u naukovnom jeziku (odnosno jezicih) dotičnih škola i medju tirni nek se izabiru najbolji. 10. Pošto u mnogih školah djeca ne poznaju naukovnog jezika, a temeljno je pedagogičko-didaktično pravilo, da se djeca imaju obučavati u materinskom jeziku, s toga neka bi se savjestno dalo izpitati ma- terinski jezik školske djece obstoječih škola u pokrajini i gdje ne odgovora rečenom pravilu, da se ustanove paralelke ili samostojne škole (al ne za 4, 5, 6 školske djece) davši istodobno priliku, da se može naučati drugi zemaljski jezik. 11. Postoječe hrvatske odnosno slovenske škole neka se prema potrebi razšire u dvo-, tro-, četvero-razredne i u mjestih neimajuč nikakvih škola neka se ustroje. 12. Neka se svom odrešitošču dade valja-nost odredbam tičučim se polazka odnosno zanemarivanja škole. 13. Uvažujuč, da je pučka škola od največe pače odlučne važnosti po državu, a školske takse protivne su razvitku školstva i na osobiti način učiteljstvo u vršenju njihove dužnosti silno spriečavaju, te položaj med narodom otežčavaju, zato neka se ukinu. 14. Fošto dosadanje školske knjige za hrvatske škole ni malo ne odgovaraju potrebam Istre, neka bi se od mah ocienile, prihvatile i uvele nove školske knjige, koje izradjuje posebni odbor, odabran od lirvat-skog učiteljstva ciele Istre. 15. Da se kotarski školski nadzornici imenuj u izmedju pučkog učiteljstva i da jedino njim pripada nadziranje učiteljstva u pogledu pedagogičko-didaktičkom. 16. Tajna kvalifikacija, neka se bez-odvlačno ukine. 17. U interesu napredka budučih učitelja, a i inih važnih razloga neka bi se c. k. učiteljišče iz Kopra preneslo u koje drugo mjesto u pokrajini. 18. Kotarske učiteljske konference neka bi se držale redovito, kako to zakon pro-pisuje, a ne jedva na 4, 5, a i više godina. 19. Zeli se, da bi nadležne oblasti, na-ime mjestna i c. k. kotarska školska vieča primala, rieševala i dopisivala sa pojedinim ravnateljstvima pučkih učiona u nastavnom jeziku. 20. Da nadležne školske oblasti, koliko moguče više, učitelja u njegovom službovanju podupiru, njegov ugled povisuju i svaki čin zaprieče, koji bi mogao biti na uštrb potrebnomu štovanju učiteljskoga stališa Slovstvo. l^To-vosti. Lepo novo učilo. Rez trsa in najvažnejši načini trsove i z g o j e , posebno z ozirom na cepljeni trs. Z 42 barvanimi slikami. Spisal Anton Stiegler, strokovni učitelj na štajarski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Založil izdajatelj. Maribor 1898. Kamnopis, tisek in opravilno založništvo „Leykam"-ovo v Gradcu. Cena 2 gld. 50 kr. To je naslov kaj lepemu delu, katero je spisal in obelodanil v nemškem in slovenskem jeziku tudi nam Slovencem, zlasti slovenskemu razumništvu na Spodnjem Štajerskem dobro znani strokovnjak na polju vinarstva, g. Anton Stiegler. Na 1 poli in na 13 tablicah z 42 barvanimi slikami razkazuje in opisuje g. pisatelj rez in navadnejše načine izgoje-vanja in napeljavanja trsa. Slike so prav dobre, jezik je priprost in lahko razumljiv, posebno nam ugaja lepa., pristno domača terminologija, katere se je kolikor toliko dosledno posluževal g. prelagatelj. Povsodi, kjer se je zdelo g. pisatelju primerno in umestno, opozarja tudi na izgojevanje požiahtnjenih trt in na to, kako se streže trsu po letu. Kdor se torej hoče seznaniti s pravilno rezjo trsa, se seznaniti z načinom, kako dobi trs po primernem obre-zavanju (seveda tudi požlahtnjeni) določeno obliko in kako se zopet po rezi ohrani v tej obliki, potem, kako je streči trsu po letu, naj seže po Antona Stieglerja knjigi. Zlasti opozarjamo šolska vodstva in krajne šolske svete na to delo. —pr—. ,,Slovanska knjižnica". Izšel je 75. snopič, v katerem se pričenja prevod spisa „Na bojišču" ; češki spisal Jan Klecanda, poslovenil Ivan Rejec, češki pisatelj se je udeležil sam pred 50 leti bojev v Italiji ter potem napisal knjigo „Na bojišti", v kateri z živimi slikami predočuje čitateljem prizore iz bojev za osvoboditev Italije. Letos pa je ravno 50-letnica italijanske revolucije in za to je knjiga gotovo primerna, pa tudi glede na nemire, kateri so se vršili v Italiji letos. Društveni vestnik. št. 338. Iz „Zaveze slov. učit. društev". Delegate sta nadalje prijavili ti-le društvi: 7. Učiteljsko društvo kotara Volosko gg.: 29. Kristijan Bogateč, 30. Božo Dubrovič, 31. gospa Ema pl. Kleinmajr, 32. gospica Savica Zahija. 8. Učiteljsko društvo za novomeški okraj gg.: 33. Franc Koncilija, 34. Bernard Andolšek. Častite čitatelje opozorimo na današnji oklic ^ljubljanskega krajevnega odbora". Prepričani smo, da se bo vsakdo ravnal po podanih navodilih. Z mnogobrojno udeležbo pokažimo, kako zavedno in požrtovalno je slovensko in hrvaško-istrsko učiteljstvo; pokažimo vrlim češkim in hrvaškim gostom, ki nam prineso bratske pozdrave od severa in juga, da smo edini ž njimi, da umemo svoj poklic, da vemo ceniti svojo moč. Ljubljanski krajevni odbor deluje neumorno za lep sprejem v Ljubljani. Na nas je sedaj, dragi tovariši in velecenjene tovarišice, da pokažemo vrlemu odboru, da vemo ceniti njegov obilni trud! Častiti udeleženci naj se oglase nemudoma s prošnjo pri generalnem ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaju za žnižano vožnjo ter naj prosijo izrečno za polovično vožnjo v III. razredu. Za stanovanje in banket naj se zglasi vsak prav zanesljivo do 25. julija. Ker računimo najmanj na 300 udeležencev slavnostnega banketa, je treba že naprej vedeti dotienemu odboru natančno število in vsa imena. Kuverta brez pijače stane 1 gld. 50 kr. Denar in oglasila za banket izvoli vsak poslati pod naslovom: g. Avgust Kleč, učitelj v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, zglasila za stanovanja pa sprejema g. tajnik Engelbert Gangl, učtelj v Ljubljani. Poleg imena naj zapiše, kje želi stanovati : ali v hotelu, ali v privatni hiši. Tako bo olajšano delo odseku za prireditev stanovanj. Pri dohodu v Ljubljano dobi vsak in vsaka v spodnjih prostorih „Narodnega Doma" listek, na katerem bo zapisano njegovo ime ter ulica in številka stanovanja. Direktorij „Zaveze" je vložil prošnjo, na c. kr. deželni šolski svet štajerski, da bi dovolil dopust onim učiteljem in učiteljicem, kateri se bodo udeležili zborovanja „Zaveze" prirejenega v proslavo 501etnega jubileja Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. O uspehu te prošnje bomo pravočasno obvestili štajersko učiteljstvo. Direktorij. Ptuj. Zborovanja učiteljskega društva za ptujski okraj dne 3. julija mes. udeležilo se je spet prav lepo število udov; na novo pa sta pristopila gg. Pesek Ant. — Sv. Duh in J. Maier — Sv. Janž. O varstvu živali sta poročala gg. Strelec in Pulko. Postavil se je ta predmet zato na dnevni red, ker se bo razpravljalo o njem pri uradni konfe-renciji. Gospod Žiher je poročal o nekaterih podrobnostih iz zborovanja Lehrerbund-a. Izrekel je pri tej priliki željo, da ostanemo pri tej zavezi ter pridno podpiramo njeno glasilo „Steierm. Seliul- u. Lehrerzeitung". Na občen gaudium prečital nam je še gospod predsednik iz „Tagblatt"-a oni nepre-baven iztrebek jeze in žolča prenasičenega južno-štajerskega učitelja-nemca, v katerem smo slovenski učitelji slikani kot sami rovarji, prekucubi, v obče: „der Inbegriff allen Uebels". Trdo skorjo žvekati ali na mrzlem kamenu sedeti je neki najboljši lelc takim hršavcem. Na vprašanje, ali se naj Lehrerbund razdeli ali ne, se odgovori, da naj ostane pri starem. Društvo se tudi izreče proti vsakemu prostemu zborovanju štajerskih učiteljev, ker so časi prenemirni. Zasebno zborovanje istega društva za to leto se tudi odkloni, ker je proti pravilom. Delegatom so izvoljeni, oziroma so se sami oglasili sledeči gg.: Strelec, Podobnik, Tušek in gspdč. Vuga; za namestnico pa gspdč. Duler. Učiteljsko društvo za ptujski okraj vabi zopet vse častilce, pisatelje in poznavatelje vladike Slom-šek-a, da ga ocenijo kot pedagoga; najboljši spis čaka nagrade 132 gld. Svetinje pri Ormožu. Poročilo moje o letošnjem majniškem izletu našega učit. društva pač ne bo zavzemalo mnogo prostora: Jupiter Pluvius, neizve-deni enoglasni sklepi in ženska korajža — — etc. so činitelji, ki nam ga prav jasno ilustrirajo. Zanesel pa je ta slučaj nemalo-nevihto v naše društvo, koja se je pa vendar kmalu polegla. Kdo jo je pouzročil?! No, drugi izmej zgornjih treh !! -— Toda „Streusand d'rauf"! — Upajmo, da bo v prihodnjič bolje! 2. dne junija mes. pa smo zopet zborovali v Ormožu, a pred zborovanjem se urili nekoliko v petju. Pri zborovanju se je od več stranij povdarjalo mnogo koristnega za vsako društvo in sicer sledeče: 1. kar kdo namerava predlagati, naj poprej dobro premisli; 2. kar je sklenjenega, naj se na vsak način izvrši; 3. V zadevi učit. društva govore le učitelji sami ter se ne dado voditi po članih in osebah drugega stanu; 4. vsi člani društva naj popolnoma v zaupajo načelništvu, dokler nimajo tehtnih razlogov, nasprotovati mu. Za tem nam je gosp. Anton Kosi podaval že prej obljubljeno razpravo: „Nadučitelj, učitelj, podučitelj; času primerna razprava iz učiteljskega socijalnega življenja". Delegatom za letošnje „Zavezino" zborovanje voljeni so gg.: Anton Kosi, Središče, Fran Megla, Svetinje ter gospica Ivanka Kralj iz Središča. Pri točki „Slučajnosti" vpraša gosp. A. Kosi našega zastopnika v okrajnem šolskem svetu, je-li res prisiljen biti zapisnikar pri sejah ?! — Res prava ironija je to za naš stan, da si volimo svojega zastopnika, ki pa mora tam opravljati službo pisarja in mu tako ni mogoče paziti na vsako besedo, ki se tam iz raznih ust sliši. Kako zamore potem odločno poseči v kako debato, ko mu je misliti na pravilno sestavo zapisnika ? — Povsod baje ni tako in želeti je, da se povsod učiteljstvo upre temu neopravičenemu običaju, saj so naši zastopniki v okr. šol. svetu baš toliko vredni in imajo iste pravice, kakor ostali člani. Sicer pa se nam pač smešno zdi, čemu se li ta glasovita korporacija naziva „šolski" svet, ko je v njej vse drugo zastopano, le šola in učiteljstvo ne, vsaj primerno ne! Pavliha, Kikeriki, kje sta ? Je-li čujeta ?! Z ozirom na sedanje napete razmere opozarjajo nekoji prisotniki na izvrstne nemške liste: Steier. Schul- und Lehrerzeitung; Oesterr. Lehrerzeitung; Freie Lehrerstimme, iz kojih se marsikdo lahko pouči o gibanju in in delovanju, o težnjah in stremljenjih avstrijskih učiteljev, kar mu utegne koristiti. II koncu še nekaj ! V začetku t. 1. uposlalo je načelništvo našega društva tukajšnjemu polit, društvu „Sloga" prošnji, naj se blagovoli pri prihodnjih volitvah v okr. zastop tudi učiteljskega stanu spominjati, pa — kdo drugi bi nam morda harem odgovoril, ti naši ljudje pa nas smatrajo najbrž nevrednim odgovora. Tudi prav!! Pa da bi mi vsi na preziranje našega stanu tako udano rezignirano molčali, ne smejte misliti. Se bože našel, ki nas bo spominjal „an des Marzen Idus". Tovariši, na noge, pa trdno na svoje lastne noge, kajti „IIannibal ante portasU" Večnega tlačanstva ste že vendar siti in radi bi še našim „zaščitnikom", ki nas tako hinavsko-ljubeče podpirajo, sladili urice z raznimi zabavami, koncerti itd.'?! Mi naj samo delamo, a oni naj uživajo!? — Ne in nikdar ne!! „Vse za druge, za-se nič"; neumno načelo našega stanu, saj smo vendar sami sebi najbližji in „kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". Je-li se drugi stanovi ravnajo po teh načelih ?! Ko bi se le nekoliko, padla bi tudi nam katera mrvica! A sedaj?! „Že vemo kako je!" Šoštanj. Učiteljsko društvo šaleške doline imelo je svoje zborovanje na binkoštni torek v Velenju. Veselega srca podal se je vsak izmed cenjenih gosp. tovarišev, oziroma gdč. tovarišic krasnega pomladanskega dne v kraj, kjer naj zborujemo. Vsakega ste gnali gola ljubezen do svojega sodruga ter stanovska zavednost, katera se je, kakor je bilo videti pri tem zborovanju v srcih vseh vkoreninila. Radostnih src smo se spogledovali, videč, da nas je toliko število. Izmed 19 udov zbralo se nas je 10, število, katero pomeni že — nekaj. Še prihodnjič in vsikdar toliko in upati je, da se nam pridružijo tudi drugi tovariši. Vsi delajmo za onega in eden za vse! Točno ob 11. uri se prične zborovanje. Gospod predsednik pozdravi vse častite navzoče ter se zahvali najiskreneje za tako mnogobrojno udeležbo. Društvu pristopili so kot pravi udje: Gospa Mici Šumljak-ova, gspdč. Krna Kranjčeva in Ana Zupan-čič-eva ter g. Fran Pristovšek. Vsi bili so prisrčno pozdravljeni. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Tretja točka dnevnega reda bila je pa že izvrstna. Gosp. tovariš F. Skaza razpravljal nam je pesem „Avstrija moja" in pokazal pot, po katerej nam je hoditi, da vzgojimo v srcih mladine pravo ljubezen do presvitlega cesarja in do prevzvišene vladarske hiše. Zvedeli smo iz podavanja kako bi se naj vršile letos šolske veselice v proslavo SOlet-nice vladanja Nj. Veličanstva F. J. I., da bi ostal ta prevažni redki slučaj otrokom trajno v spominu. Burnemu odobravanju sledila je kaj živa debata. Kako bi naj praznovalo naše društvo 501etnico vlade Nj. Veličanstva, se je sklenilo, da napravimo v ta namen dne 11. avgusta mes. t. 1. slavnosten izlet v Št. Martin ob Paki. Delegatom k letošnjemu zborovanju „Zaveze" volita se gg. J. Krajnc in Fran Pristovšek, k zborovanju „Lelirerbunda" pa gg. I. Smolnikar in Ant. Sumljak. Kakor nekatera bratska društva, upeljalo je tudi naše društvo kot redno točko vsakega dnevnega reda točko „Iz šolske prakse" in želeti bi bilo, da bi postala ta točka ena najzanimivejših. __B . . . c. Gornjigrad. Gornjegraško učiteljsko društvo ima v četrtek 28. julija v Št. Janžu slavnostnG zborovanje v proslavo OOletnice vladanja presvitlega cesarja. Ob 10. uri slovesna sv. maša. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Iz Polzele. (Vabilo.) Sav. učiteljsko društvo zboruje dne 7. julija mes. 1898 pri Sv. Jurju ob Taboru ob 3. uri popoldne s sledečim vsporedom : a) Zapisnik, bj Prva nemška vadnica, poročevalec g. Zotter. c) Volitev delegatov; pred zborovanjem pevska vaja. Iz Šoštanja. (Vabilo.) Učiteljsko društvo šaleške doline imelo bo svoje redno zborovanje v nedeljo dne 17. julija mes. v Šoštanju. Začetek bo točno ob pol 11. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Pozdrav, 2. čitanje zadnjega zapisnika in došlih dopisov, 3. posvetovanje o temah letošnje uradne učiteljske konference, 4. iz šolske prakse in 5. nasveti in predlogi. Pridite, dragi „hospodi" in mile tova-rišice, pa prinesite tudi sekirice sabo, da se bomo dali slišati. Za odbor: Predsednik. Iz Notranjskega. (Vabilo) k občnemu zborovanju učiteljskega društva za postojinski šolski okraj, ki bode v dan 28. julija mes. t. 1. ob 10. uri dopoludne v šoli v Št. Petru s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Kako naj društvo praznuje 501etnico vladanja presvitlega cesarja V 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volitev 3 pregledovalcev računa. 6. Volitev novega odbora. 7. Volitev 3 delegatov v „Zavezo" slov. uč. društev za 189S. I. 8. Slučajni nasveti. 9. Podavanje o kmetijstvu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Dopisi in razne vesti. S Krasa. Naše učiteljsko društvo je bilo sklenilo na enem zborovanju v Nabrežini, da morata zastopati uda učiteljstva v c. kr. okrajnem šolskem svetu pri podeljevanju učiteljskih služb načelo, da ima starejši prosilec prednost pred mlajšim. Ta sklep je bil sprejet soglasno; po njem bi se morali ravnati udje učiteljskega društva in njihovi zastopniki. V okraju je razpisano učiteljsko mesto, za katero se poganja več učiteljev. Posebno agilen je eden mlajši gosp. tovariš, kateri je tudi glasoval za gorenji predlog. Pa to ga nikakor ne moti pri pritiskanju kljuk in pripogibanju kolen, samo da doseže svoj namen; a njemu pomaga, kakor se sliši, še eden zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, kateri je bil tudi pritrdil navedenemu sklepu. Mlajši gospod tovariš misli tako: Ako se umakne načelnik kakega urada, ima pravico nastopiti njegovo mesto le tisti, kateri je služil v dotičnem uradu, ne oziraje se na svoje tovariše, ki so na letih službe starejši. Ostali učitelji smo nad takim postopanjem užaljeni in protestujemo odločno proti temu ter | zahtevamo, da se postopa tako, kakor je bilo določeno. Ako se pa vendar zgodi nasprotno, potem pozovemo gospoda zastopnika pri prvi priliki na odgovor. Nasprotno postopanje bi pa imelo še hujših posledic za učiteljstvo okraja, ker bi nastal med njim razdor, kateri bi gotovo ne koristil ne učiteljstvu in ne šoli. Upa se pa, da bode c. kr. okrajni šolski svet uvaževal želje vsega učiteljstva. Toliko za danes! Iz Solkana 22. junija. Neki profesor na goriški gimnaziji je rekel pred mnogimi leti: „Fin Mann lugt nie!" No nekaj takega bi rekel jaz gosp. dopisniku iz goriškega okraja v 10. številki „Popotnika". Gospod dopisnik opisuje ondi naše zborovanje dne 14. aprila mes. 1.1. tako, da se kaže, kakor da bi gospod ne bil prisoten, — ali pa stvar po svoje zavija; zato reči mu moram, da v marsičem resnici bije v obraz. Med drugim, kako more pisati o „naročeni zaupnici" ? Ne zavedam se, da bi bil kedaj segnil po takih sredstvih v obrambo svoje veljave! — Ni učitelja — učiteljice, bodi-si mi naklonjenega ali ne, da bi bil kedaj pri njem, pri njej moledoval za svojo osebo. Moje geslo je: „Ako si nedolžen, opraviči se, sicer roko na srce!" Tega se trdno držim in to je moja zaupnica — oziroma „trdokožnost". — Kar se tiče g. kolege Mužine in njegovega očitanja predsednikovih nedostatkov, smelo opazujem: Gosp. Mužina je hvale in spoštovanja vreden zaradi njegovega nastopa pri našem zborovanju, pokazal se je zna-čajnega. Neplašljivo je nastopil pred zbranim uči-teljstvom ter v brk povedal, kar mu je težilo srce. In to je prav, — tako je možato! Koliko pa je njega predbacivanje mene zadelo, ve najbolje gosp. Mužina ter vsi navzoči stvarno sodeči. — Tudi ni res, da sem bil sit zaslišanja raznih opazk, interpelacij ter izrazov nezadovoljnosti, ter zato kar mogoče hitro prestopil na dnevni red. Nasprotno je res, in to morejo vsi udeležitelji in udeležiteljice zborovanja pritrditi, da takih izrazov, saj javnih ni bilo, in da nikomur se ni storila v tem oziru najmanjša omejitev, saj vedoma in hote ne. Da smo proti koncu nekoliko pohiteli, kriva je bila volitev zastopnikov v komisijo za „oselini davek", katera je bila isti dan pri c. kr. okr. glavarstvu dopoludne, in h katffej bilo je več izme^ nas povabljenih. Kar se pa tiče odborovega delovanja glede zboljšanja učiteljskih plač, bodi gosp. dopisniku v znanje, — pa saj on dobro ve — da v ta namen leži solidarična prošnja vseh učiteljskih društev naše poknežene grofije pri veleslavnem deželnem odboru že od meseca decembra 1897. 1. — Tako je!* Predsednik. Iz Trsta. (Šolska veselicapris v. Jakobu.) Na otroško veselico našega zavoda minole nedelje je prišlo nepričakovano mnogo občinstva; od odlič-njakov smo videli čast. mons. Flego, prof. gosp. M. Mandiča, dr. Gregorina, mnogo gospa in gospodičin. Kmalu po 6. uri se je dvignilo zagrinjalo na novo postavljenem, velikem odru. Oder nosi krasen napis: „Bog obvaruj naš rod!" (risala Raih-manova). Igra: „Sveta Elizabeta Turinška" se je predstavljala dobro. Igralo je 19 deklic učenk. Prizor, ko Elizabeta poje pred altarčkom in ko prihaja angelj mimo speče grofice, je ugajal zelo. Zadnji prizori v 5. aktu, ko je nastopil ves dvor, grofinje z blestečimi kronami, cesarica celo * Prejeli smo „Z Goriškega" zopet dopis, grajajoč tamošnje razmere, a odložili smo ga to pot, ker je preosoben in preosoren; nam se pač dozdeva, da bi bilo najbolje, če bi se domače stvari lepo mirno in stvarno doma poravnale. Gotovo bode to naši stvari in našemu ugledu več koristilo, kakor če se osebno ravsamo po časnikih, kateri imajo služiti boljšemu namenu. Naj bi se ta naša misel blagohotno uvaževala. Ured. z demantno, dolgo baržunosto „vlečko", katero so držali in nosili dvorni „paži", in vse druge osebe v krasnem srednjeveškem kroju, so bili res divni. Istotako divno je bilo petje med vsakim dejanjem. Petje je vodil g. K o s e c, gospica Reichmann pa je svirala na harmonij. Deški zbor, sestavljen iz učencev 3. in 4. razreda, je nastopil petkrat. Petje je bilo izborno, posebno še, ker ima večina dečkov lepe glasove. Občudovali smo preciznost v nijansi-ranju. Forte in piano se je pošteval tako, kakor bi imeli pred seboj že stare izvežbane pevce. Pevovodja sme biti zadovoljen s svojim zborom. Deklamacija „Na potujčeni zemlji" ob uvodu in zahvala ob zvršetku veselice bili ste kaj primerni toliko glede vsebine, kakor z ozirom na povdarjanje besed. Pripoznati moramo odkrito, da si je s to veselico vse učiteljstvo steklo — brezpogojno pohvalo občinstva, katerega se je zbralo na šolskem vrtu do 1000 oseb. Ponavljam, veselica je bila lepa, divna v moralnem pogledu, a tudi gmotno je donesla lepega vspeha. Na ustopnini je došlo nad 200 gld. ______Po „Ed." Ruše. Dragi tovariši in tovarišice! Vsi ste prepričani o veliki vrednosti hospitacij. Pri taki priliki naučimo se več, kakor pri marsikateri dolgi razpravi, če se nam pokladajo na srce še tako lepi nauki. Pri taki priliki pa se tudi goji kolegijalnost, tovariš odkrije tovarišu (mogoče tudi —ici) srce, izpregovori se marsikatera pametna beseda, zapoje se domača pesem, sploh hospitacije nam tudi služijo v razvedrilo. Upam torej, da se je še ohranilo ovo navdušenje za hospitacijo v Vaših srcih ter kličem iz srca: do svidenja 21. dne julija mes. v Št. Ilju! Načelnik uč. društva za marib. okol. Maribor. Prejeli smo to-le uradno pismo ter ga objavimo: Štev. 99, praes. Začetkom 3. julija mes. 1898.1. bode pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru, ob vseh nedeljah, potem na božični dan (25. decembra), na novega leta in na praznik sv. rešnjega telesa službovanje mirovalo in so uradniki in služabniki te dni službe prosti. Radi tega se ne bode ob imenovanih dnevih z nobenimi oblastnijami ali strankami občevalo. Le za oskrbo neodlašljivega posla, posebno, kjer se gre za varnost življenja in lastnine in za to, da se zabrani hudodelstvo, bode ob imenovanih dnevih eden uradnik s potrebnim pomočnim osobjem oskrboval omejeno nadzorno službo. Maribor, dne 2. julija 1898. C. kr, okrajni glavar. (Najvišje potrjenje) je dobil zakon o | uredbi učiteljskih plač na Kranjskem. (Umrl je v Mariboru) dne 30. junija mes. ! vpokojeni nadučitelj od Sv. Tomaža bi. Vel. nedelje, gosp. Jožef Majcen, 80 let star. Rajnki je bil oče ptujskega gimn. profesorja gosp. Ferdinanda Majcena in gosp. Srečko Majcena, nadučitelja pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Večni mu pokoj! (Zrelostni izpit) je delalo na mariborskem učiteljišču 21 abiturijentov in dva eksternista. Zadnja dva pa sta odstopila že med izpitom Izpit je do-stalo 16 četrtoletnikov, dočim jih je 5 reprobiranih in sicer 3 na 2 meseca, 2 pa na 1 leto. (Sprevod šolskih otrok dunajskih v proslavo cesarjeve vladarske petdesetletnice.) Ob najlepšem vremenu je praznovala dne 24. junija dunajska šolska mladina slavnost cesarjevega jubileja. Slavnosti se je udeležilo okolo 82.000 učencev in učenk, ki so z ostalim prebivalstvom navdušeno pozdravljali navzočega vladarja. Na nagovor župana Luegerja je odgovoril cesar, da se še ni nikdar tako rad odzval kakemu povabilu, kakor vabilu k slavnosti otrok dunajskih. Učitelje je cesar opominjal, naj se z vso vnemo oklenejo svojega svetega poklica ter končal svoj govor s presrčno zalivalo vsem pričujočim zastopnikom ljubega Dunaja, učiteljem in starišem. Končno se je zahvalil še otrokom in pohvalil njih napredek. Župana je dejal cesar tudi, da je bilo to nekaj posebno lepega ter da mu je v posebno tolažbo po mnogih britkostih, katere mu grenijo ravno letošnje leto življenje. (Šolski muzej.) Slavno okrajno učiteljsko društvo v Voloskem 10 gld. Nekatera društva še sedaj niso poslala določenih prispevkov za šolski muzej. Prosimo gg. predsednike, oziroma blagajnike dotičnih društev, da se odzovejo tej dolžnosti. Sama navdušenost še ne bo dala šolskemu muzeju trdne podstave, če ne bo dovolj gmotne podpore. Poleg navdušenosti in dobre volje je treba za tako podjetje vprvi vrsti denarja in zopet denarja. — Ker nam gre sedaj tesno s prostorom, prosimo gg. tovariše in tovarišice, ki nameravajo poslati kakoršnekoli izdelke, oziroma stvari za šolski muzej, da odpošljejo te stvari šele od 15. do 20. julija, tedaj bomo imeli na razpolago dovolj prostora v I. mestni deški šoli, | ker se tu konča šolsko leto že dne 14. julija. (K železnici gresta) učitelja Vinko Škof iz Hrastnika in Ivan Polak iz Dola pri Hrastniku. Tako poroča „Uč. Tov." ter pristavlja: „Temu je menda krivo preugodno gmotno stanje ljudskih učiteljev?" (Učiteljski kongres.) Na Češkem se baje želi učiteljstvo češke in nemške narodnosti združiti k skupnemu postopanju v stanovskih vprašanjih. V ta namen se namerava sklicati v Prago učiteljski kongres, kateremu se bode pri izključitvi vsakega razgovora o narodnosti baviti s temi-le vpra- šanji : Kako učiteljstvu varovati svoje državljanske pravice in razgovor o gmotnem stanju učiteljev ter o vprašanju, kako se učiteljstvo od strani narodnih strank podpira z ozirom na njegov gospodarstveni interes. — To je res lepa in pametna misel, katera, če se izvede, bode rodila gotovo obilo dobrega sadu ne samo za učiteljstvo na Češkem ampak sploh za vso avstrijsko učiteljstvo; kajti ni dvombe, daje s takim kongresom, če se obnese, lahko storjen začetek k vesoljni združitvi vsega učiteljstva širne Avstrije. Kakšna velesila bi bilo združeno, dobro organizovano učiteljstvo! (Podporno društvo za slovenske v i-sokošolce na Dunaju) je tekom meseca aprila in maja prejelo še sledeča darila: Društveni usta-novnik gosp. dr. Pavel Turner, vzgojevatelj na Dunaju, podaril je društvu 100 gld. Povodom smrti društvenega ustanovnika gosp. dr. Jarnej Zupanca, bivšega predsednika notarske zbornice v Ljubljani, pristopil je društvu kot ustanovnik s 50 gld. gosp. Urban Zupanec, pokojnikov nečak v Ljubljani. Dalje so društvu podarili: Slavna posojilnica v Ribnici 20 gld.; slavna kmetska posojilnica na Vrhniki 18 gld.; slavna posojilnica v Vitanju po veleč. gosp. državnem poslancu Jos. Zičkarju, 10 gld.; slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 10 gld.; v Kranju je bilo nabranih v Majerjevi gostilni 7 gld. V Bolcanu: gosp. Vinko Vetrih, uradnik južne železnice, 2 gld.; v Celju: Slovenka* ki ne želi biti imenovana, 2 gld. (ker to društvo podpira od po-četka do danes tudi revne slovenske visokošolce, rojene na Štajerskem); veleč. gosp. Fr. Zdolšek, župnik pri Sv. Jurju ob Taboru, 1 gld.; veleč. gosp. Jernej Voh, nadžupuik, dekan, kn.-škof. svetnik v Konjicah, 2 gld.; gosp. dr. Jos. Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, 1 gld.; veleč. gosp. dr. Jos. Lesar, profesor bogoslovja v Ljubljani, 5 gld.; veleč. gosp. Anton Hvalica, dekan v Sv. Petru pri Gorici, 3 gld. gosp. I. Kovačič, učitelj pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, 1 gld.; gosp. Anton Klodič plem. Sabla-dolski, dež. šolski nadzornik v Trstu, 3 gld.; veleč gosp. Edvard Štrekelj, vikar v Vertojbi pri Gorici, 2 gld. „Mars" na Dunaju 10 gld. Za toliko blagih darov bodi najiskrenejša zahvala ! Društveni odbor je do konca maja mes. t. 1. mej 53 revnih visokošolcev na Dunaju razdelil 1185 gld. 75 nov. (2119 obednic po 25 nov., drugo v gotovini.) Daljne darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik veleč. gosp. Fr. Jančar, monsignor, papeški častni kamornik, župnik nemškega viteškega reda, na Dunaju, I, Singerstr. 7. P. n. udom društva „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks". Dne 17. junija meseca umrl je društvenik, gosp. Ivan S c h u e n, nadučitelj v Sochau-u. Njegovi vdovi seje izplačala praviloma svota 466 gld. podpore. Plačati je torej društvenikom opet 2 K za prihodnji slučaj smrti. Prosimo, da se ta vsota zanesljivo v 4 tednih dopošlje. Žal da nekateri društveni!« vkljub opominom s svojimi plačili zelo zaostajajo; nekateri že čez dve leti dolgujejo vplačevanje starostne naklade. Nujno torej dotičnike prosimo, da svoje dolžnosti prej ko prej izpolnijo. Po tako dolgotrajni obzirnosti bi pač sieer bili primorani, da društvo vsled izgube obresti varujemo daljne škode in da se napravi red, proti malomamežem postopati s vsemi sredstvi, katera nam nudijo društvena pravila. Za društvo „Selbsthilfe der Lehrerschaft Steiermarks": Jul. Eichmayer s. r., Ivan Slana s. r., tajnik. načelnik. Gaishorn. dne 3. julija mes. 1898. 1. st. ii9, d. Podučiteljsko mesto. Na petrazrednici pri Sv. Tomažu je namestiti podučiteljska služba stalno ali začasno s plačo po III. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem. Prosilci in prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, s spričevalom učne usposobljenosti, oziroma zrelostnega izpita in z dokazom avstrijskega državljanstva opremljene, predpisanim potom pri kraj. šolskem svetu pri Sv. Tomažu do dne 24. julija mes. 1898. I. Okrajni šolski svet v Ormožu dne 24. junija mes. 1898. 1. Predsednik: Apfaltrern s. r. st. «06. Razpis učiteljske službe. Na naši štirirazredni deški ljudski šoli s pravico javnosti v Trstu se razpisuje učiteljeva služba s 700 gld. letne plače, s pravico do 6 petletnic po 40 gld. in z 2/a doneskom k pokojninskemu zavarovanju. Prednost je prosilcem, ki so že prebili skušnjo usposobljenosti; prosilci brez te skušnje bodo dobivali 600 gld. letne plače. Postavno opremljene prošnje naj se do dne 15. avgusta mes. 1.1. dopošiljajo podpisanemu vodstvu. Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. Ljubljana, dne 28. junija mes. 1898. Učiteljska služba. Na v petrazredno razširjeni šoli v Šoštanju je umestiti s 1. novembrom t. 1. učiteljska služba 1 z dohodki po III. plač. razredu. Obeh deželnih jezikov zmožni prošnjiki in prošnjice naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva predpisanim potom do 10. avgusta mes. 1898. I. pri krajnem šolskem svetu v Šoštanju. Okrajni šolski svet Šoštanj, dne 1. julija mes. 1898. 1. Predsednik. Na zahtevanje se pošilja brezplačno ilustrovani cenik za navadne in c, kr. izklj. privileg. harmonije in didaktofone. V obila naročila se priporoča tvrdka : Josef Lenarčič & Comp. c na Vrhniki pri Ljubljani. „Slovanska knjižnica" izhaja vsak mesec v 5 do G pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld". 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 75 snopičev. „Knjižnica za mladino". Doslej sta izšla dva letnika po 12 snopičev, torej skupaj 24 snopičev. Cena letniku je 2 gld. 40 kr., posameznim snopičem pa 25 kr. — Naročila sprejema „Gorička tiskarna A. Gabršček" v Gorici. — V Mariboru se pa dobe v prodajalnici Marije Pristernik, Tegetthoffstrasse št. 13. Nov šopek napevov za šolo je: Štirideset napevov za šolske pesmi v Koprivnik-Majcenovi ,,Začetnici". Na svetlo dal Anton Kosi, učitelj. Cona 25 Isr. Knjižica se naroča — najbolje s poštno nakaznico -pri izdavatelju v Središču, kateri ima v zalogi tudi ,,Zabavno knjižnico za mladino". Sedmi zvezek tega mladinskega zbornika je pred kratkim zagledal beli dan. Gena snopiču je 15 kr. ozir. 17 kr. s poštnino vred. 7—8 Pisank z 8 listi ni več! Pisanke in risanke izdelujem sama iz dobrega in lepega papirja. Pisanke imajo po 12 listov in velja zvezek 2 kr., po 100 skupaj pa 1 gld. 50 kr. Risanka velja 4 kr., 100 skupaj pa 3 gld. Katarina Sollner, ^retteiiliofer-je-va, naslednica, Hamerlingova ulica št. 8, Gradec. Zaloga vsakovrstnih potrebščin za pisanje in risanje. H igij. c. kr. pri v. šolske klopi in dovoljenje za njih ponarejanje priporoča po nizki ceni in tudi na obroke. V Mariboru. Iv. Weixl, naduč. v pok. Vsebina. I. Razglas. — II. Češkemu učiteljstvu. — III. Oklic. — IV. Slovenski pravopis. (I.) (Fr. Leveč.) — V. Štajersko. (I.) V. Pulko. — VI. Frančišek IJaIacky. (T. Doksov.) — VII. Stanje i želje hrvatsko-slovenskog učiteljstva Istre. — VIII. Slovstvo. — IX. Društveni vestnik. — X. Dopisi in razne vesti. — XI. Natečaji in inserati. Lastnik in založnik: „Zaveza" Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.