Januš Golec: Zadnji Indijanci. V letih, ko je bil pisec naslednjih doživljajev dijak v Celju, smo študcnti kar hlastali po potopisnih knjigah Kaiia Maya. Profcsorji so nam branili to čtivo, a so njihova svarila dosegla baš nasprotno. Prepovedano miče ter vleče. Ta rek je posebno privlačen za mladež. Od nas oboževanega Maya smo požirali pri mesečini. Zagrebli smo se v nagromadcne mogoče ter nemogoče pisateljeve doživljaje tolikanj živo, da smo jih začeli posnemati. Najljubše so nam bile indijanske Mayevc storje, ikatere s-o nas tako na- vdušile za življenje po ameriških prcrijah, da smo se našemili ter prelevili v Indijance. Ob šole prostih sredah in sobotah popoldne smo prirejali cele bojne pohode fcot indijanski Apači ter Kiovve v takozvanem Marovšekovem gozdu zadaj za mestnim pokopališčem. Imeli smc na eni strani yri junaških ApaEih glavna junaka ljubkega VVinneiouja in s pestjo tcr s strelico vsakega na tla podirajočega Old Shatterhanda. Kiowe, zahrbtneže in <konjske uzmoviče, je vodil Rdeči Lisjak, zvitež iz Letuša v Savinjski dolini. Marovšekov gozd je tolikokrat kar Ddmeval indijariokih bojnih klicev in slednjič od joka ter stoka onih, ki so jo preveč iakupili v boju, ob mučenišKem kolu ali na sramotnem pobegu. Takole prevč dejansko posnemanje Mayevili indijanskih zgodb nikakor ni Lilo šoli v prid. Marsikateri prevroč Indijanec je oduasel slab red za celo leto, a je še vedno ostal najzvestejši fristaš Winnetoujp, Old Shatterhanda ali tatinskega Rdočega Lisjaka. Po že omenjenem Marovšekovem e-ozdu s-o i*asle med bukovjem ter drug;o drevesno mešanico po nekdanjih jasah dve- do triletne smrekice. Gosto smrečje je bilo posebno prikladno za tabore, zalezovanja, prisluškovanja in BJu-ivanja. Koliko mladih smrekovih di"evesc smo poruvali, polomili ter pomandrali pri bojnili metežih. Neznanec je ovadil naše divjaško indijansko početje lastniku šume g. Marovšeku. Poslal je nad nas, ko smo izkopali bojne sekire Apači in Kiowe, tri mo,ne hlapce z vitkimi palicami. Marovšekovi razbojniki so nas napadli od treh strani in so si izbrali žrtve iz obeh taborov. Orjaški ikmečki potegon je zagrabil z eno šapo po tri Indijančke ter jih mazal z leskovim ^ljem, ikod je p.iletelo in dokler se ni navolil ter skočil za drugimi. Tako lepo in rezko izbrani bojni klici Apačev in Kiowov so utihnili na mah po prvih udarcih napadalcev. Mesto izzivk na boj je zaoril po šumi jc_., st-ok in žvižgi glavarjev na skupen pobeg v smeri proti pokopališču. Nepričakovano napadenih ni bilo treba pozivati na utek. Vsak je drl ter cvrl na svojo lastno pest, ikamor je naneslo, da se le ni zamotal po presekih v gruče beguncev, po katerih so lopale leskovke, kakor bi klatil zrele orehe. Po preteku dobre četrt ure je bila popolna zmaga na strani treh Goljatov, gozd očiščen Indijancev, taborišča porušena in Apači ter Kiowe so jo brusili po grabi in l ibu, da so pulili travo za seboj. Še številni ranjenci so zbezljali z bojišča, v ikaterega ni upala stopiti nikoli več kaka indijanska aoga . . . Odločilno bitko med Apači in Kiowe so nam onemog-očili Marovšekovi hlapci. Boj je moral vendar biti dobojevan, tega smo se zavedali vsi in še naši poglavarji. Dolgovezna posvetovanja obeh sovražnih taborov so rodila spoznanje: Po gozdovih ter travniških prerijah nam je bilo po skupnem porazu v Marovšekovem gozdu indijanstvo onemogočeno radi poškodovanja in teptanja tuje lastnine. Preostala nam je ša edino Savinja, po kateri ne rasteta niti trava in ne drevje. Istiniti Mayevi Indijanci so bili pravi mojstr&ki junaki v valovih rek tei jczer. Hajdi za Indijanci nad in pod vodo! Imeli smo tcdaj v obeh taborih plavače, ki bi bili kos marsikateremu resničnemu rdečkarju. Plavali so v vseb mogočih položajih ter zamahih, skakali po več metrov globoko in prinašali iz globin .voščeke poprej v vodo vržene opeke, groš, desetico in celG bakreni krajcar. Študenti iz Savinjske doline so plavali liki delfini. Skočil je kje nad železniškim mostom v Savinjo, &e potuknil pod valov. in se prikazal na površju pri >kaki &ohi Grenadirjeve brvi. Že za.etl-om junija nas je kar mrgolela pod mestom po obeh straneh Savinje ob količkaj daljše prostem času. \Vinnetou, Old Shatterhand, Rdeči Lisjak in še razni drugi najboljši plavači so imeli dovolj opravka s poučevanjem plavalnih spretnosti, umetnosti in naravnost nemogočnosti. Apači in Kiovve so se urili za odločilno bitko proti ikoncu šolskega lcta na m-okrem, na srediui Savinje, katerc nam ne bo mogel onemogočiti še tako močan in za drag denar najet hlapec V soboto dopoldne je bil sklep šole in odločilno vodno bitko med Apači in Kiowe so določili glavarji za sredo popoldne. Bojna razdalja z uporabo vseh skrivališč je bila odmerjena med prvim železniškim mostom in Grenadirjevo brvjo. Povrh so še romalc ])aš ono sredo popoldne po Savinji cele obsežnc skupine ali partije splavov iz Savinjske doline. Glavarji so odlo.ili: Tudi splavov se lahko poslužijo posamezni oddelki, da se boj poprej razvije ter konča. Rdeči Lisjak, glavar Kiowov, je imel lažje stališče nego Apači. Splavarji so ga kot sorojaka poznali in so mu brez vsega dovolili, da je kot prvi priplaval in poskakal s svojimi bojevniki na splave, se odpeljal naprej in pripravIjal n,apadujočim Apačem zasede. Kiowe so se odpeljali. Počakali smo, da je zginil poslednji »ovražnik. Kmalu je bdla tudi za nas partija splavov na vidiku. Najboljši plavači, največji junalki s poglavarjema Winnetoujem in Old Shatterhandom smo se odločili za splav, na katerem je krmaril starejši možakar spredaj, na zadnjem koncu pa mu je pomagal velik flosar v najboljših letih, močan liki bivol, a dobrodušen ikljub orjaški zunanjosti. Glavar "VVinnetou je ponižno zaprosil: »Stric, se slobodno potegnemo z vatni do Grenadirja?« Starina je dobrohotno pokimal in že smo bili na splavu. Eni smo zasadili pogled v desni, drugi v levi breg Savinje, da bi bili sigurni pred sovražnimi presenečenji pred odločilno bitko, .d je bila predvidena v precej globokem l.opališču »Diana« pred Grenadirjevo brvjo. Niti sokolje oči Wi.nnetouja in Old Shattcrhanda nis-o mogle iztakniti ne enega Kiowa, iki bi bil fcoval ter pripravljal kako zaplotnost in zahrbtnost. Jasno liki beli dan je bilo, da se bomo spoprijeli za odločitev na odprti vodni gladini brez ukan ter zased. Komaj je polukal naš splav izpod drugega železiriškega mosta, že nam je udaril na uho bojni klic Kiowov. VVinnetou in sam Karl May Old Shatterhand sta ugotovila, da so vsi sovražni oddelki z Rdečim Lisjakom po splavih pred brvjo. Splavi iz Savinjske doline so vozili prvi dan samo do Grenadirja. Tamkaj &o navadno splavarji prenočili in odpeljali drugo jutro po dva skupaj zvezaria, splava prati Zidanem mostu in še bogznaj ikam dalje. Kiowe so se držali skupaj. Winnetou je kriknil na lahno. Vsi smo znali, da moramo sovražnika obkoliti od dveh strani. Bojevniki-Apači na desni strani splava z Old. Shatterhandom na čelu bi se naj zgubili pod vodo nefcoliko pred ikopališčem, onemogočili Kiowom umik in posegli za slučaj potrebe izza hrbta v boj. Winnetou je Iiotel peljati svoje junaJke skoro čisto do brvi in se lotiti sovražnika iz oči v oči. Stali smo pripravljeni na poslednji žvižg in zrli v valove Savinje. Sam Bog znaj, ikako smo prezrli, a spregledali smo aekaj, kar je odloCilo na mah bitko in nam nakopalo prebridko sramoto. Nesrečni flosarski dolgin na zadnjem koncu je vzel v roke spleteno, dolgo, vitfcc ter grčasto gabrovo trto, s kakoi^nimi vežejo splavc. Zamahnil je na moč parkrat na desno in na levo. Švišnilo je, priletelo in padlo po naših v tankih ikopalnih hlačah skritih zadnjicah, pleCih in hrbtih, kakor bi bil ustrelil. Žc sam švist najkrepkejših udarcev je odpihnil vse Apa.e veliko predčasno s splava v vodo. Vsa sreča, da ni nobeden utonil vsled najdebelejšega presenečenja. Udarci so bili oddani po dolgem ter povprek s tatko bliskavieo, da nas je pričelo prav skeleti, iko smo se odkapali iznad ^ode in so nam vidno poganjale debele klobase, kjerkoli nas je oplazila grcasta gabrovika. Pri dvakratnem — mogočnem štrbunku v vodo sta se zaki-ohotala stari in mladi flosar. Kiowe so zatuliti od zmagovitega veselja! Ubogi in vsega pomilovanja vredni Apači! Na ikopnem so se nam napihovale iklobase v cele štruce in nam onemogočale vsled skelečih bolečin vsako obrambo, ikaj šele napad! Kiowe so kričali na splavih, ikakor bi jim bila zmešala pamet nepričakovana zmaga. Do onemoglosti s par udarci zbiti Apači sino se porazgubili eni po desni, drugi po levi strani, kakor je kateri mogel, da se je poprcj umaknil pred zmagovalci. V šolo smo morali samo še dva dni. Še ta sta bila miKigo preveč za zbita sedala ter štrafastc hrbte in pleča. Poleg bolečin še posmeh zmagovalcev, ki so bili po večini vsi Savinjčani. Radi sorojaštva med Kiowe in flosarji je bilo sigurno, da je imel Rdeči Lisjak dogovor s splavarji. Mi smo si zbrali sami po glavarjih najmočnejšega rablja, kateri je fcončal večletni spor med Apači ter Kiowe s par zamahljaji s flosarsko gabrovko. Po opisanih dveh bridkih dogodkili je bil onemogočen celjskim Indijancem vsak odločilen spopad na suhem in na vodi. Razšli smo se. Ostali se nam še samo spomini na Marovšekovc tri hlapce in na flosarsko gabrovko . . .