771318
607007
•:::

primorski u¥p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
Februar 2009 LctO 15 Številka 180 CENA 1 EUR IZHAJA V~). V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
I FOTO COLOR LABORATORIJ
Guicklab
BERNARDIN
Obala 7. 6320 Portorož

KffilttlJ
Za ptenostotogiat\\e s GO, disketi Smort Medla, Compact Flash iz digitalnega totoaporoto na totogvatski popit
E-mail: fotoquicklab@siol.ne
www.geacles.com/quicklabJotolaboratorij
Barbara Verdnik ne bo tožila Popoviča8™"3
Decembrsko glasilo Mestne občine Koper MOK-15 je dodobra “obdelalo” tudi novinarko Barbaro Verdnik, kije glasilo prijavila medijskemu inšpektorju.
Strunjanu @gvin omogočiti |stre
m-šm
i
Sfe rt
razvoj
STRAN 5
STRAN 11
POSEBNA PRILOGA
PLINSKI TERMINAL V KOPRU
m z odlagališči odpadkov?
Petnajstega julija 2009 se izteče rok za ureditev regijskih odlagališč oziroma za začetek popolnega sortiranja in uporabe koristnih odpadkov s ciljem, da v bistvu klasičnih deponij, kot je na primer v Dragonji, sploh ne bi več potrebovali. Toda stvarnost je povsem drugačna.
Kam na primer s smetmi, ki se jih samo v piranski občini letno nabere okoli 10.000 ton, ob tem seveda, da že sedaj pridno sortirajo papir, steklo, plastiko, kosovne in biološke odpadke. Regijski odbor Gojup se glede lokacije regijske deponije ni mogel zmeniti. Klasična deponija na Dragonji bo zvrhano polna do konca leta 2009, pravi Darij Barrile, direktor JP OKOLJE Piran. Ne vedo še, ali bo vlada rok podaljšala. Občini Piran so že dostavili predlog rešitve:
300-500 metrov vzhodno od sedanjega „hribčka smeti“ bi pripravili nov globok teren za odlagališče „ostalih“
Sedanje odlagališče v Dragonji, odpadkov.	Teren za novo odlagališče?
ir- : ,
V Piranu prvič podelili Tartinijevo priznanje
Visoko priznanje za izjemne stvaritve s področja kulture je prejela Ondina Luša.
V PIRANSKI OBČINI POSLEJ DVE KNJIŽNICI
Prenovljeno so svečano odprli 5. februarja 2009 na Župančičevi ulici v Piranu, do 1. marca pa naj bi bili nared prostori v Luciji nasproti ribarnice, ki jih je
Občina Piran najela od firme Intertainment d.o.o., vlasti Mira Brkoviča (prej Marinka Babiča). V teh prostorih bo knjigama, knjižnica in morda tudi bife.
Tukaj bo že čez kakšen mesec dni delovala lucijska knjižnica.
Tudi Slovenija naj praznuje 10. februar
Pobude borcev iz Boršta in Kopra, da bi lahko tudi v Sloveniji uvedli praznik, kot odgovor na italijanski Dan spomina - 10. februar, bodo morda padle na plodna tla. Dušan Fortič je dejal, da bi bil slovenski praznik 10. februar odgovor na italijanski dan spomina.
Bistvo vsega povojnega dogajanja na tem območju je vsekakor tudi Pariška mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavija, po kateri je bila revidirana rapalska meja. Rapalska pogodba je bila sklenjena 12. 11. 1920 med kraljevino SHS in Italijo v severnoitalijanskem zdravilišču Rapallo. Italija je takrat s podporo Velike Britanije in Francije (verjetno kot nagrado za vojne zasluge v antanti) dobila Trst, Gorico , Istro (razen občine Kastav), Zadar, Cres, Lošinj , Lastovo in Palagružo. Reka je prišla pod italijansko upravo šele leta 1924, ko je že po teh krajih korakal fašizem.
Jugoslavija je po drugi svetovni v skladu s Pariško mirovno pogodbo, ki je bila podpisana v Parizu 10. februarja 1947 (veljali je začela 15. septembra 1947,ko je m i i 4 m I	I. — „ |— — . . — |	istega dne bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje -
jLJ Vl Ol Fll	|\Cirr 16 Vdl	STO) dobila Istro, Cres, Lošinj, Unije, Lastovo, Palagružo,
1	Zadar in več manjših otokov, česar pa kot kaže Italija še
V petek,	20. februarja ob 12. uri na	Tartinijevem trgu pustni	da"es ne ™on; Pozah}^ ,Strasti. revanšizma spodbujajo
prevzem	oblasti	v Istri. Pogostitev s	krofi in	tudl mazaske akclJe s kl|ukastlml kr,žl v Trslu'
čajem. Ob 11. uri odhod gusarske ladje iz Portoroža v Piran. Simbolični pokop pusta 25.
2. ob 17. uri na ploščadi Trga prekomorskih brigad v Portorožu.
Prireditev v Sv. Petru
Dan kulture 8. februar so 13. 2. proslavili tudi v Kulturnem domu v KS Sv. Peter. Po pozdravnih nagovorih sta nastopili glasbeni skupini Kvartet saksafonov-Robert Stanič in mladinska glasbena skupina Špičikuc Orchestra. Dirigentka Gordana Buh. Gostje: Ana Šimenc Quartet.
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
Veliko cenejša vožnja z avtobusom
Občina Piran je 27. januarja 2009 sklenila koncesijsko pogodbo za opravljanje dejavnosti javnega prometa v občini z družbo Veolia Transport. Pogodba velja do 28. februarja 2019. Bistveno pri tem za občane je sledeče: Nov vozni red s L junijem 2009, avtobusi bodo vozili v krajših časovnih intervalih, vozovnice so bistveno cenejše tudi, do 80%.
Mestni promet: ena vožnja (plačilo z gotovino pri vozniku) 1 EUR, v predprodaji ena vožnja 0,40 EUR. Mesečna vozovnica samo 4,20 EUR.
Primestni promet: ena vožnja (plačilo z gotovino pri vozniku) 0,80 EUR.
Mesečna vozovnica 4,20 EUR. Učenci, dijaki in študentje šol lociranih v občini Piran se izkažejo s potrdilom o šolanju.
<SWiMM7mMSW
SDS predlagala __ odstranitev skladišča sol
Piranski občinski svetnik SDS dr.
Aleksander Zorn je na seji občinskega sveta Piran 4. februarja predlagal, da bi porušili sedanje tehnično (občinsko) zaščiteno skladišče soli Monfort v Portorožu, odkoder težki tovornjaki vozijo uvoženo sol in
uničujejo ceste. Po drugi strani pa skladišče, kije bilo zgrajeno leta 1825 in ima nevarno azbestno streho, zastira pogled na morje, zaradi česar verjetno tudi občina ne more prodati Drogine upravne stavbe. Nekdanja županja Vojka Štular je v soglasju z Drogo Portorož uspela skrajšati 99-letno najemno pogodbo na 25 let, z možnostjo podaljšanja in občina je hkrati vpisala obe skladišči v zemljiško knjigo ter tako postala lastnica obeh skladišč. Takrat so sklenili tudi pismo o nameri za selitev pretovora soli v Luko Koper. Kaj naj nastane na tem prostoru? Vredno temeljitega premisleka.
TRST
Manjšinskim kulturnim ustanovam za leto 2009 skupaj 5,13 milijona evrov
Slovenska senatorka v Rimu Tamara Blazina je za Primorski dnevnik dejala, da je vlada v Rimu popravila svoj sklep o krčenju finančnih sredstev za slovensko skupnost. Decembra 2008 je namreč določila, da bo slovenska skupnost v letu 2009 prejela le 4,13 milijona evrov, kar je dober milijon manj kot v letu 2008, ko je znašal prispevek 5,25 milijona evrov. Sedaj, po nekaterih intervencijah (tudi s slovenske strani- predsednik Danilo Tuerk in premier Borut Pahor), je Berlusconijeva vlada s tako imenovanim večnamenskim finančnim dekretom odločila nameniti slovenski skupnosti kot izredni prispevek še milijon evrov. Tako naj bi slovenske manjšinske organizacije v Trstu v letu 2009 imele na voljo skupaj 5,13 milijona evrov iz naslova vladne podpore. S tem je zadoščeno tudi manjšinskemu zakonu. Rim bo sredstva dodelil Deželi Furlaniji - Julijski krajini, dežela pa potem posameznim manjšinskim skupnostim ali organizacijam, pač glede na njihov program dela. Vladni ukrep bo najprej romal skozi senatni odbor, senatno skupščino in bo pravnomočen šele, ko ga bo odobrila poslanska zbornica (parlament) - veljati začne z objavo v italijanskem uradnem listu.
Koliko zaslužijo nemški zdravniki? ) Bild je objavil lestvico letnih prejemkov nemških zdravnikov. Ker pri nas S S vedno bolj govorimo o previsokih plačah in nagradah bo morda komu koristil (	
(tudi ta podatek, zgolj za primerjavo. Največ zasluži radiolog, najmanj pa(	
( nevrolog.	
)	Radiolog	230.389 EUR	j
)	Očesni zdravnik	152.933 EUR	J
)	Ortoped	134.246 EUR	)
)	Urolog	126.602 EUR	)
)	Kirurg	124.800 EUR	)
)	Ginekolog	118.687 EUR	)
)	Internist	116.668 EUR	)
/	Otroški zdravnik	109.323 EUR	)
/	Družinski zdravnik	107.202 EUR	)
/	Nevrolog	98.140 EUR	J
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski u*r'p
Ustanovitelj in izdajatelj:
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip. Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, teleta*: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: S159225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopisje vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Prvih 100 kriznih dni
19. februarja 2009 bo 100 dni, odkar nam vlada nova vlada, ki pa se je zaradi globalne recesije in finančne krize tudi sama znašla v težavah in išče najboljše rešitve med nekdanjim socializmom in slovensko inačico tajkunskega kapitalizma.
Borutu Pahorju seje uresničila napoved, ki jo je dal za medije pred dobrimi tremi leti, da bo SD leta 2008 na oblasti. To seje tudi zgodilo, čeprav morda ne tako prepričljivo, saj je nekdanja vladna stranka SDS na lanskih septembrskih državnozborskih volitvah v primerjavi s SD dobila le eno poslansko mest manj (SDS 28 poslanskih mest, SD 29). Če bi takrat, ko seje Pahor odločal za premiersko mesto vsaj slutil kaj vse ga čaka kot predsednika vlade, bi si morda premislil in kandidiral za kakšno drugo, njemu bolj priročno funkcijo, morda predsednika države, predsednika evropskega parlamenta, ali celo zunanjega ministra.
Biti predsednik vlade brez makroekonomskega znanja pa je v tem kriznem času bolj hudo in zato verjetno tudi številni svetovalci, protikrizni štabi, kadrovsko-akreditacijski svet, koordinacije, znanstveni timi, projektne skupine in človek se vpraša kaj pa potem delajo ministri, državni sekretarji in nepregledne množice vladnih uslužbencev v Ljubljani. Naivno bi bilo misliti, da ta silna nova birokracija ne prejema honorarjev, sejnin... Uradnih uslužbencev ali birokratov vseh vrst pa naj bi bilo že okoli 150 tisoč, birokracija pa ima, kot je znano, veliko samoohraniteljsko moč in si zna najti delo. Če postaviš direktorja, mu moraš dati tudi tajnico...
Borutu Pahorju je treba pisati v dobro, da niti v sanjah ni bilo mogoče pričakovati, da bo svetovno gospodarstvo, predvsem zaradi finančnih špekulacij, zdrsnilo na najnižjo točko po znameniti krizi iz predvojnih let 1929-1933. Ni pa res, da ga mediji (vsaj Primorski utrip) že mesece prej nismo opozarjali na enormne zadolžitve v tujini in druge pasti, ki čakajo naše gospodarstvo.
Pahorjeva politika dialoga je dobra stvar, a ni primerna za sedanje stanje, kajti v kriznem času potrebujemo odločnega voditelja, slišimo. V odločnost, ki včasih ne prepriča, vodi spoznanje, da so stvari v našem gospodarstvu preveč resne in ne dovoljujejo nobenega eksperimentiranja. Pahorjeva vladaje od prejšnje podedovala stanje, ki se ga morda ni niti zavedala, ali pa ga ni mogla doumeti; ogromen bruto dolg Slovenije, 8-milijardni neto dolg v tujini, izjemno slabo izkoriščena sredstva iz evropskih skladov in kot posledica tega proračunski primanjkljaj z bruseljsko blagajno (decembra 65 milijonov evrov). Janševa vlada se pohvali z eno najvišjih, skoraj 7-odstotno gospodarsko rastjo, ni pa Pahorju povedala, da ta fenomen temelji tudi na posojilih državnih podjetij v tujini za gradnjo cestne, mostovne in še kakšne infrastrukture, kar bomo davkoplačevalci še dolgo plačevali.
Pahorjeva vlada bo morala zaradi splošne stagnacije žal kar nekaj mesecev seštevati drobiž. Soočamo se namreč z napovedano manj kot enoodstotno gospodarsko rastjo in prav zaradi tega bosta vlada in koalicija še bolj ranljivi, kar lahko pelej v drugo skrajnost - preživetje mandata?
Tanja Starič je v Delovi prilogi zapisala, daje Pahorjeva vlada po definiciji „krizna“ vlada, tudi v svoji notranji strukturi. Če koalicija ne bo delovala kot eden, bo lahek plen opozicije, kar se je že pokazalo pri glasovanju v parlamentu za predlanski zaključni račun državnega proračuna.
Prvo četrtletje bo eno najslabših po osamosvojitvi.Gospodarske napovedi vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in tudi evropskih ekspertov o ekonomskih krivuljah, ki še silijo navzdol (v prvem trimesečju predvidena le 0,6 odstotna gospodarska rast), povečani brezposelnosti in slabšem razpoloženju proizvajalcev in potrošnikov, niso navdušujoče. Direktor Umarja Boštjan Ker ni naročil iz tujine in ker upada prodaja blaga in storitev so podjetja prisiljena zniževati cene, zapirati obrate, kupcem podaljševati plačilne roke tudi do 90 dni, najemati premostitvena posojila ter odpuščati odvečne delavce. V državno blagajno se bo zato nateklo manj denarja in vlada ne bo mogla izpeljati vseh obljubljenih ukrepov za pomoč oziroma stabilizacijo slovenskega gospodarstva, problemi pa lahko nastanejo tudi v sektorju javne porabe. Preobrat na bolje lahko pričakujemo šele jeseni.
Edina pozitivna stvar, ki jo trenutno vidimo, je umirjanje inflacije na letni ravni le še 1,6%. Že zabeležena deflacija lahko pelje v drugo skrajnost - v stagnacijo.
Franc Krajnc

Holokavst
Spominska slovesnost v Berlinu in Trstu
V spomin na holokavst (množično uničenje ljudi s sežigom) v taboriščih nacistične Nemčije, zlasti v Auschwitzu, je bila v Berlinu spominska slovesnost. Nacisti so v času 2. svetovne vojne pomorili okoli 6 milijonov Židov. Judovska organizacija ob tem opozarja na antisemitizem, ki je začel opazno naraščati po izraelskem zračnem napadu na Gazo, kjer so umirali številni civilisti, med njimi tudi otroci.
Dan spomina na holokavst - 27. januar - so prav na ta mednarodni dan spomina (v torek, 27. L 2009) počastili tudi v Trstu z osrednjo slovesnostjo v nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču v Rižarni, kjer je po podatkih izgubilo življenje 3000 Slovencev in okoli 1000 Židov. Navzoče sta nagovorila tržaški župan Roberto Dipiazza in župan Občine Zgonik Mirko Sardoč.
Politični prestiž ali cinizem?
„Vladna koalicija je opravila popravni izpit", smo lahko slišali iz ust prvaka SDS po seji DZ (9.2.), ko je 59 poslancev sprejelo revizijsko razkrit zaključni račun državnega proračuna za leto 2007, ki naj bi kazal na celo minus. Koalicija je morala popustiti opoziciji. Postala je svojevrstna talka, da bi rešila čast naše države v tujini, saj ne vemo kaj bi se zgodilo, če DZ zaradi premajhnega števila glasov ne bi izglasoval soglasja za vstop Hrvaške in Albanije v Nato. Nekateri bi sedaj referendum, kar bi nas stalo 3 milijone davkoplačevalskega denarja. Na Hrvaškem so z rezultatom glasovanja zadovoljni, poslanski cirkus v Sloveniji pa se kot kaže nadaljuje - sedaj v smeri izglasovanja, ali lahko naša južna soseda postane polnopravna članica EU. Predsedujoča Evropskemu svetu Češka republika medtem že sklicuje pristopno konferenco s I Irvaško.

Zgodilo se je
■	Pred 863 leti (1246) seje v Angliji prvič udomačil naziv “parliamentum” (parlament) in sicer za odposlance grofij in mest, ki so prihajali na kraljevi dvor na veliko skupščino. Prvi stanovski odposlanci grofij in mest, ki so sestavljali veliko skupščino (Magna charta Liberatum), pa so omenjeni že veliko prej, leta 1215.
• Pred 144 leti (1865) je bilo v ZDA z ustavnim zakonom odpravljeno suženjstvo, za kar si je najbolj prizadeval takratni ameriški predsednik Abraham Lincoln. Kljub prepovedi suženjstva se je nadaljevalo rasno razlikovanje. Še več, pojavili so se člani tajnega terorističnega združenja Ku-klux-klan (z zakritimi obrazi), ki so temnopolte priseljence je še dolgo zastraševali.
■	Pred 87 leti (1922 - po pohodu na Rim) je prišel na oblast fašizem, skrajno nacionalistično, agresivno in totalitaristično gibanje z bolno ideologijo, ki je veliko gorja storila tudi Slovencem. Po vojni seje nekaj časa krepil neofašizem, kije poveličeval to ideologijo. Italija se za fašistične zločine v nekdanji Jugoslaviji še do danes ni javno opravičila.
■	Pred 76 leti (1.2. 1933) je nastopil Adolf Hitler. Njegova vladaje leto dni pozneje dobila izjemna pooblastila. Takrat so na veliko začeli indoktrinirati in vpisovati mlade v nacistično organizacijo. Hitlerje naredil samomor 30. 4. 1945 v bunkerju blizu Berlina.
■	Pred 64 leti (26. 6. 1945) je bila v San Franciscu (ZDA) ustanovljena I Organizacija združenih narodov (OZN), z osnovno nalogo - varovanje svetovnega miru.
■	Pred 61 leti (14.5. 1948) je David Ben Gurion v Tel Avivu razglasil neodvisno in suvereno državo Izrael. Za Arabce je to pomenilo isto kot vojna napoved. Četrt milijona palestinskih Arabcev je pobegnilo. Arabske enote so šle v napad na Izrael, a so zaradi slabe oborožitve in organizacije po enem letu morale popustiti. Spori med Palestinci in Izraelci se še vedno nadaljujejo.
■	Pred 60 leti (1.10. 1949) so razglasili Ljudsko republiko Kitajsko. Pred tem veličastnim dogodkom je kitajska ljudska armada pregnala kuomintangske sile z vodjem Čan-kajškom na Tajvan (Formozo). Tega leta so na Kitajskem dokončno zmagali komunisti, ki vladajo še danes.
■	Pred 60 leti (23.5. 1949) je bila na osnovi bonnskega temeljnega zakona ustanovljena Zvezna republika Nemčija. Zakon je razglasil dr. Konrad Adenauer, kije postal tudi prvi zvezni kancler.
■	Pred 60 leti (1949) so italijanski kmečki dninarji (“braccianti” v znamenju kladiva in srpa simbolično zasedli zemljo, kije niso obdelovali lastniki.
-	Pred 58 leti (18. 4. 1951) so na pobudo francoskega politika Roberta Schumana v Parizu ustanovili unijo Montan - Evropsko skupnost za premog in jeklo (zametek današnje Evropske unije).
-	Pred 60 leti (4. 4.1949) je bila na pobudo ZDA ustanovljena vojaška zveza NATO (North Atlantic Treaty Organization).
■	Pred 54 leti (14. 5. 1955) je Sovjetska zveza z vzhodnoevropskimi državami (Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, NDR. Poljska in Romunija) sklenila dogovor o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči - t.i. Varšavski pakt, kot odgovor na aktivnosti šest let prej ustanovljenega Nata, ki so bile v bistvu usmerjene proti širjenju sovjetske ekspanzije.
-	Pred 48 leti (13. 8. 1961) so enote “Ljudske armade” v takratnem sovjetskem območju ZRN zasedle sektor Berlina, mejo z zahodnimi sektorji pa zaprle z bodečo žico. 15. 8. 1961 so začeli graditi zloglasni berlinski zid (27 milj) in streljali na prebežnike, ki so želeli na svobodni Zahod. Berlinski zid so odstranili v času sovjetskega voditelja Gorbačova leta 1989.
■ W
primorski utp
Civilna iniciativa ZA Primorsko
Fašistični genocid še ni bil kaznovan
Čas je, da Italija odpre svoje omare sramote za več kot dvajsetletni genocid nad slovenskim narodom!
Italijanski vojni zločinci morajo odgovarjati za svoja dejanja, smo slišali v uvodu srečanja Civilne iniciative ZA Primorsko v prostorih Fakultete za humanistične študije (FHŠ) v Kopru, 23. 1. 2009, ki je predstavila resolucijo, s katero poziva slovensko politiko, vlado in predsednika, da od Italije zahtevajo javno obžalovanje in kesanje za storjene zločine na slovenskih, predvsem pa primorskih tleh in večjo zaščito Slovencev v FJK. Srečanje je povezovala novinarka RTV Slovenija Mirjam Muženič.
I E SHE
svoje “žrtve v fojbah” in z dobro zmontiranim filmom “Srce v breznu" uspejo prepričati svoje narodnjake, da so bili Jugoslovani in Slovenci v Trstu genociden narod. Nič o tem, kaj so počenjali Fašisti v okupirani Ljubljani, na Gonarsu, Rabu in še kje. Prav zato so v vrstah Civilne iniciative za Primorsko (predsednik Marjan Bevk) pripravili osnutek resolucije, ki so jo dopolnili na tem srečanju v Kopru.
Svojavidenjaozgodovinskihdogodkih in možnostih kaj sploh storiti so predstavili prof. Ljubo Bavcon, prof.
IH
ne ve, ne razume, ne prepoznava in neprimerno reagira na to, kar ima Primorska vgrajeno v zgodovinskem spominu. Navedel je celo nekaj svežih primerov: „Ni dopustno, da je ministrstvo za	zunanje
zadeve molčalo v primeru zapleta s
Z zasedanja Civilne iniciative ZA Primorsko v Kopru, 23. 1. 2009. FOTO: F K- Primorski utrip.
Fašizem v Italiji ni propadel s kapitulacijo te države 8. septembra 1943 kot bi kdo naivno mislil, pač pa je še naprej vztrajal pri svoji skrajno nacionalistični, agresivni in totalitaristični ideologiji o več - in manjvrednih narodih, država pa se je iz agresorke uspešno prelevila v mučenico nacizma. Če so v Nuembergu znali obračunati z Nacisti, tega žal niso bili sposobni izpeljati nad svojimi Fašisti v Rimu. Vsi poskusi, da bi se Italija javno pokesala za zločine storjene v drugi svetovni vojni, ko so nekateri, na primer Dušan Puh iz Portoroža, celo predstavili imena zločincev, so bili zaman. Kajpak, bile so tudi pobude za spravo, a tudi ta očitno ni mogoča, čeprav je od morije poteklo že 64 let.
Kaznovati zločince? Kako, saj jih ni več med živimi. Menda od “obtoženih” živi le še eden, mrtve pa se ne kaznuje, je povedal odvetnik Aleksander Čeferin. Menil je, da bi morali ukrepati slovenski tožilci in sodišča. Jeza v klopeh, da ne moremo veliko storiti, je bila na trenutke huda. Marjan Poljšak je zahteval konkretno akcijo. Medtem ko mi v Sloveniji moledujemo, v Italiji praznujejo 10. februar kot spomin na eksodus, na
na FDF Maca Jogan, zgodovinar dr. Jože Pirjevec, odvetnik v pokoju Dušan Puh, dr. Spomenka Hribar, odvetnik Aleksander Čeferin, pisatelj Saša Vuga, Marjan Bevk, Drago Štoka, predsednik sveta slovenskih organizacij v Trstu, evropski poslanec Jelko Kacin, ajdovski župan Marjan Poljšak, Feliks VVieser s Koroškega, prof. Samo Pahor iz Trsta in drugi. Predsedniku Državnega zbora dr. Pavlu Gantarju so poslali tudi „Nujni poziv k zaščit manjšine v Republiki Italiji" in tudi
kleščenja državnih izdatkov za delovanje slovenske manjšine in izglasovane šolske reforme v Italiji.
Evropski poslanec Jelko Kacin je opozoril da dve tretjini Slovenije in slovenskih politikov
slovensko učiteljico v Barkovljah". Manjka predznanje, ustrezna občutljivost do takih primerov, manjkajo nam primerni kadri... “Zato mislim, da bi morali najprej opraviti svoje delo doma, šele nato lahko solimo pamet
Italiji".
Drago Štoka iz Trsta je najprej opozoril na krčenje proračunskih sredstev Italije za delovanje slovenskega šolstva in manjšine. V naslednjih treh letih naj bi bilo teh sredstev manj kar za 4,6 milijona evrov. Povedal je tudi, daje leta 1976 prišla na dan resnica, da je bilo od 4000 žrtev v zloglasni rižarni najmanj 3000 Slovencev. Danes se o tem na proslavah ne govori. Govorijo, da so umrli Zidie.
Naravnost žalostno j e, je treba po 60
stih čistiti a č u n e
katero krivi ekdanj i o d i 1 n i
posamezniki, ki so izkoristili takratne razmere, stopili v ospredje in pahnili svoje narode v pogubo. Adolf Hitler je nekoč ob prihodu v Maribor dejal: ..Naredite mi to deželo nemško",
Mussoliniju pa so že na svojem začetku leta 1920, ko še niti ni bil na oblasti, odlično tekle besede o manjvredni slovanski barbarski rasi, ki ji je treba vzeti tudi Jadransko morje. Preprosto, skovali so načrte za likvidacijo Slovencev.
Dovolj je materiala, dovolj pričevanja o genocidnih dejanjih, so povedali v Kopru.
„Zato zahtevamo od vlade Republike Slovenije, da svoji sosedi Italiji pove in zahteva, da dokončno prizna, da so bili italijanski vojaki, podoficirji in oficirji ter fašisti vse prej kot dobri ljudje in da so od leta 1920 do 1945 počenjali velika grozodejstva, ne samo v svoji soseščini temveč tudi na drugih celinah. Da od republike Italije končno zahteva javno obžalovanje in kesanje za storjene zločine na tleh Primorske in Slovenije. Kot civilna iniciativa želimo pozorno bedeti tudi nad dogajanji v drugih sosednjih državah kot so Avstrija,
Madžarska in druge, kjer živijo Slovenci".
Poziv torej velja slovenskemu vrhu, da nemudoma sprejme resolucijo o zaščiti naši ljudi v Italiji, nj ihovih šol in medij ev, zavedajoč se pri tem, da naše ljudi ščitita najmanj Londonski memorandum in na njega vezani sporazumi, vključno z	Osimskim
sporazumom	in
Zaščitni zakon o
Slovencih v pokrajini FKJ iz leta 2001.
Dr. Spomenka Hribar o spravi
Dr. Spomenka Hribar je glede nekaterih pobud o spravi, ki naj bi prišle menda iz Italije, dejala, da spravo lahko predlaga žrtev, ko odpusti, ne krvnik. Nemci so po vojni prejeli svojo resnico. Nekdanji nemški kancler Willi Brandt je pokleknil pred spomenikom v Varšavi, nemški kancler Gerhard Schroeder seje v Ljubljani opravičil za nemške zločine, morda bi kaj podobnega lahko storil tudi kakšen italijanski državni predstavnik. Pobuda hrvaškega predsednika Stjepana Mesiča, da bi se spravili Slovenija, Italija in Hrvaška, žal pri našemu predsedniku države iz znanih razlogov ni naletela na ugoden odmev.
Kakšne so prednosti varčevanja v krovnem skladu?
-	Odlog ugotavljanja davčne obveznosti: prehodi med podskladi istega krovnega sklada so neobdavčeni.
-	Enostavnost in preglednost: vlagatelji lahko stanje na računu posameznega podsklada dnevno spremljajo v spletni poslovalnici NLB Klik.
-	Privlačni varčevalni načrti: z njimi je možno varčevati enostavno in postopno, hkrati pa nudijo popuste pri vstopnih stroških.
-	Storitev NLB Plus - enostavno prenašanje sredstev iz osebnega računa na račun izbranega podsklada.
-	Široka ponudba podskladov krovnega sklada pokriva vsa ključna naložbena področja po svetu.
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici
Lucija, Obala 112 ali nas pokličete na (05) 617 51 00.
Nova knjiga
Spoznajmo soline
Knjiga, Spoznajmo soline avtorja Iztoka Škornika, ki so jo predstavili (16. januarja) v prostorih Multimedijskega centra v Krajinskem parku Sečoveljske soline, na poljuden način razkriva soline, delo na solinskih poljih, orodja, običaje, način pridobivanja soli in zanimiva tamkajšnja življenjska okolja.
Avtorja je predstavil prof. dr. Lovrenc Lipej. Prisotni so si ogledali tudi kratki film J. Kavčiča “Črno in belo”, ki prikazuje garaško delo rudarjev in solinarjev.
V začetku februarja so podpisali tudi Pismo o nameri sodelovanja med podjetjem Soline Pridelava soli d.o.o. in Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo Ljubljana.
Avtor knjige Iztok Škornik
Direktor Solin Alojz J ur j ec
Prof. dr. Lovrenc Lipej
Neprecenljiv dar narave
O solinah, ki že več kot 700 let dajejo kruh številnim piranskim družinam, je bilo doslej napisanega veliko. Ta neprecenljiv dar narave, ki gaje treba ohraniti in ki bi dajal, če bi znali vzeti, so opevali pesniki, o solinah obstajajo zapisi kako so tam nekoč živeli in delali solinarji, koliko so si vzeli občasni vladarji in tudi to, da so soline le ostale - za nas Slovence, ki lahko sedaj pobiramo bele kristale, ta neprecenljiv in nujen del naše vsakdanje prehrane.
Morda danes res niso več tako gospodarsko pomembne kot nekoč, ko so solinarji za velikega cvetočega gospodarja - Beneško republiko, nagrabili tudi po 45.000 ton soh.
Soline niso samo sol, so naravno bogastvo, ki ga je treba ohraniti za vsako ceno!
tudi zato, da se lahko vsako leto znova spomnimo na ta naravni biser z značilno piransko prireditvijo Solinarski praznik.
Soline danes kot vse kaže niso več ekonomsko zanimive zaradi nagrabljenih nekaj sto ton belih kristalov (za prehrano potrebujemo letno le okoli 6.000 ton, za industrijo in posipavanje cest pa še dodatnih okoli 54.000 ton), pač pa zaradi vsega drugega; njihove posebnosti, enkratnosti - in na vse zadnje tudi nove vrste turizma in ponudbe, ki jo uveljavlja podjetje.
Leta 1946 s o
avtorjev. Izdajatelj knjižice (1000 izv.) je podjetje Soline Pridelava soh d.o.o., tiskarna Schvvarz Ljubljana. Knjižico lahko kupite.
Morske soline so območja antropogenega nastanka, kjer je človek preoblikoval naravna obrežna mokrišča z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov, v katerih je s pomočjo sonca in vetra zgoščeval v bazenih zajeto morsko vodo do njene
Knjižica ima osem poglavij
Avtor piše o morju, morski vodi, njeni gostoti, slanosti, solinah , o soh, tradicionalni pridelavi soh, življenjskem okolju, rastlinah, ki uspevajo v slanih tleh, pticah v solinah in zgodovini razvoja solin.
Iztok Škornik v lepo oblikovani knjižici z naslovom Spoznajmo soline v osmih poglavjih na 160 straneh podaja bralcu vrsto zanimivih informacij, pravo zbirko vsega, kar bi kot domačini morah vedeti o solinah. Avtorja besedila sta Iztok Škornik in Andrej Gogala. Strokovni pregled sta opravila Damir Čendak in Nejc Jogan. Jezikovni pregled: Mojca Železen Repe. Fotografije je prispevala vrsta
nasičenosti s soljo, na vrhu slanice pa plava nekaj posebnega - dragocenega - solni cvet! Šicer pa nam soline dajejo tudi zdravilno morsko blato, ki so ga s pridom začeli uporabljati že pred 195 leti, slanico, klimo in predvsem tudi naravno lepoto.
Morske soline najdemo najpogosteje ob izlivu rek , ki so s tisočletnim nalaganjem rečnih nanosov ustvarile naravne pogoje za njihov nastanek. Solin seveda poznamo več vrst, opisuje avtor. So rudniki soh, so slana jezera, sol pa lahko pridobivamo tudi industrijsko - z izhlapevanjem morske vode v “tovarnah soli”.
Eno takšnih so pred leti nameravali zgraditi tudi pri polotoku Seča, kar bi zagotovo pomenilo konec naših naravnih Sečoveljskih solin, ki se danes razprostirajo na 593 hektarih. Soline so bile nekoč tudi v Kopru, Izoli, Luciji. Ostale so le še v Strunjanu in Sečovljah. Lani so pridelali le okoli 400 ton belih kristalov ah 112 krat manj kot leta 1946. Res pa je, da je tam takrat delalo okoli 300 solinarjev. Tam so poleti živele cele družine, na kar opozarjajo tudi številni ostanki solinarskih hiš.
Le soline so ostale
Ne, soline niso propadle. Živijo
pridelali 45.000 ton soli, leta 2008 le okoli 400 ton!
Soline so v davnih letih zagotavljale gospodarski razcvet in kruh na stotine solinarjem s tega območja. Če držijo podatki, ki nam jih je posredoval starejši solinar, so v solinarski sezoni leta 1946 pridelali 45.000 ton soli. Takrat je v solinah delalo okoli 300 solinarjev, pomagali pa so jim številni člani družine. Naslednje leto so pridelali okoli 40.000 ton, nato pa je pridelava začela rahlo upadati do nekje ustaljenih 25.000 ton. V letih 2000 se je začela porajati nekakšna kriza solinarstva, saj so na primer leta 1999 pridelali 6.300 ton soh, leta 2000 5.400 ton, leta 2001 2.301 tono, lani pa le še okoli 400 ton.
Nekdanji direktor Mobitela d.d. je nekoč ocenjeval, da bi lahko v Sečovljah in Strunjanu skupaj pridelali okoli 14.000 ton soh. Zal tega cilja niso uresničili.
Soline so kar nekajkrat doživljale tudi krizo. Najprej, ko jih je zapustila Droga, potem se dolgo ni vedelo kako bo ravnala država, zlasti glede financiranja nujnih del. To pa ni vse. Na neki ladji v Portorožu pa so bili tudi zanimivi pogovori o poskusih
Soline skozi čas
933 - vzhodno primorska mesta podpišejo dogovor o obvezni prodaji soh Beneški republiki.
1274 do 1278 - Piranske soline obsegajo soline Fazan v Luciji, Strunjanske in Sečoveljske soline. V statutu mesta Piran opredelijo uredbo o regulaciji solin in pravicah mesta do pridelovanja soh in trgovanja z njo.
1279 - čas cvetoče Beneške republike in razmah solinarstva.
1797 - propad Beneške republike. Istrske soline preidejo pod avstrijsko upravo.
1814 - avstrijska monarhija razglasi sol za državni monopol. Poveča se trg s soljo.
1824 - med Portorožem in Piranom zgradijo velika skladišča soh.
1903	- avstrijska vlada od malih lastnikov odkupi solne fonde in začne intenzivneje gospodariti s soljo.
1904	- v času Avstrije preuredijo sektor Lera.
1918 - propad avstro-ogrske monarhije. Piranske soline prevzame Italija.
1945 - čas STO, visok izkoristek solin.
1953 - Okrajni ljudski odbor Koper ustanovi podjetje Piranske soline.
1967	- podjetje Piranske soline se združijo z Drogo Portorož. Sledi uvažanje cenene afriške soh za prehrano in posipavanje cest. Letna poraba okoli 60.000 ton.
1968	- trajna ukinitev pridobivanja soh v sektorjih Fontanigge in Fazan v Luciji.
1976 - več študij o razvoju solin - neizkoriščeno.
1990 - sprejetje bil Odlok Občine Piran o razglasitvi krajinskih parkov Sečoveljske in strunjanske soline.
1993 - Sečoveljske soline so bile uvrščene na seznam mokrišč mednarodnega pomena pod okriljem Ramsarske konvencije.
1998	- sprejetje bil akt o ustanovitvi podjetja Soline pridelava soli d.o.o., hčerinskega podjetja Droge Portorož.
1999	- Droga Portorož izloči pridelavo soh in ustanovi podjetje Soline pridelava soh d.o.o.
2000	- Podjetje Soline Pridelava soh d.o.o. se prijavi na razpis za upravljavca Krajinskega parka Sečoveljske soline in postane njegov skrbnik.
2001	(5. 4.) - Vlada RS sprejme Odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva na delu solin Fontanigge za kulturni spomenik državnega pomena.
2001	(20.4.) - Vlada RS sprejme Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline. Namen: zavarovanje območja pred netipičnimi posegi, ohranitev ter zašita biotske raznovrstnosti in ekosistema.
2002	- podjetje Soline pridelava soh d.o.o. preide v lastništvo družbe Mobitel d.d.
2003	(12. 7.) - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v Sečoveljskih solinah podpiše s podjetjem Soline Pridelava soh d.o.o. koncesijo za 20-letno upravljanje s Krajinskim parkom Sečoveljske soline.
2009 (Januar) - Podjetje Soline pospešeno sanira v zimskih mesecih močno poškodovane varovalne nasipe v solinah in Jernejevem kanalu. Ocenjena škoda: 1,5 milijona evrov.
privatizacije solinarskih hiš. Na to je čakati na žetev okoli 14 dni - in prav to (edini) ime resne pomisleke sedanji se je dogajalo v solni sezoni 2008, ki direktor Solin Alojz Jurjec	solinarjem ni bila najbolj naklonjena.
Zlasti hudo je, če začne deževati tik Kaže, da so leta 2008 v vsej zgodovini pred pobiranjem soli, ah pa če se voda solinarstva nagrabili najmanj soli. močno ohladi, saj je treba potem spet
Strunjanu omogočiti razvoj
Velika nevarnost, da bodo morali zapreti podružnično šolo.
V Strunjanu je 200 gospodinjstev z maj kot 600 stalno prijavljenimi prebivalci. V zadnjih osmih letih je bilo 40 krstov in 58 pogrebov.
Majhno naselje z nekaj hišami, gostilnami, zdraviliščem, prenovljeno trgovino ter podružnično šolo že desetletja ne sledi razvojnim trendom ostalih krajevnih skupnosti piranske občine.
Bojijo se, da bodo zaradi premajhnega vpisa morali zapreti tamkajšnjo podružnično šolo. Problematiko so izpostavili učiteljice Jožica Lovrec Purič, Ariana Opara, Leila Bevc Laura Lisiak Trinar. učitelj Bojan Jerman in pater Niko.
Kraj že stoletje živi svoje umirjeno življenje, ljudje pa se zavedajo problemov šele, ko začutijo ogroženost zaradi stopicanja na mestu ali nazadovanja. Ko starejši odhajajo, mladih pa ni in ko naselje postaja vse bolj zanimivo za priseljence, ki pa ne živijo s krajem, se začne propad.
Zaradi upada števila avtohtonih prebivalcev se Krajevna skupnost srečuje tudi s problemom demografskega razvoja, vse manj je tudi rojstev, obstaja resna nevarnost, da bodo morali v Strunjanu morda kmalu zapreti podružnično šolo. Občina Piran je leta 1990 z odlokom razglasila krajinska parka Sečoveljske in Strunjanske soline z namenom zavarovanja naravnih vrednot teh območij, Krajinski park Strunjan pa je, kot je znano, dobil tudi malce drugačno statusno obliko - ustanovljen je bil Javni zavod Krajinski park Strunjan, ki bo skrbel za urejanje in varstvo narave ter kulturne dediščine v Strunjanu.
Vršilec dolžnosti direktorja je postal Marko Starman, ki vabi krajane naj po svojih močeh prispevajo , da bodo tam vsi skupaj živeli v še bolj urejenem in skrbno ohranjenem naravnem okolju.
Vsekakor je prav, da imamo na Slovenski obali zaščitena naravna območja. Toda, če ljudje to čutijo kot oviro za svoj razvoj, ko ni dovoljeno skoraj nič, kaj šele kakšna pozidava, je to lahko samo še dodaten prispevek države ali občine k nazadovanju kraja. Ne bi mogli trditi, da Strunjan nazaduje, drži pa kot pribito, da že desetletja ne napreduje. Če ne bi bilo Krke in njenega zdraviliškega turizma, Salinere, solin in cerkvenih prireditev bi kraj z nekaj hišnimi številkami raztresenimi po pobočjih, sameval.
Naravne danosti za razširitev solin so omejene, o razvoju navtičnega ali druge vrste turizma ni govora. Kaj torej storiti, da bi kraj bolj zaživel, da bi dobil svoje središče in več prebivalcev, ki bi s krajem tudi živeli, ne le vikendašev ob morju, kijih zanima samo toplo poletje?
Učitelji v Strunjanu in pater Niko so opozorili na problematiko vpisa v šolo.
	PIP	
	H	I
		p*	1
	£ ■	
		
		ImP V -•'"S’*
»J		BrJljUOijL
|	i <	\
		i
M	VI i	
Trenutno le 11 učencev Apel za rešitev podružnične šole v Strunjanu
Prve razrede lucijske devetletke naj bi letos prestopilo le okoli 40 prvošolčkov, od tega samo eden iz Strunjana! Podružnično šolo v Strunjanu trenutno obiskuje le 11 učencev, v italijanskem in slovenskem vrtcu pa že nekaj let ni več nobenega otroka. Vprašanj, ki se ob tej problematiki postavljajo kar sama, je več. Leta 1935 je bilo v šoli 44 slovenskih in 13 italijanskih učencev, je povedal Rihard Knez. Kaj bodo delale tri redno zaposlene učiteljice, kaj honorarni učitelj in učiteljica? Zakaj starši iz Strunjana vozijo svoje prvošolčke v Lucijo, v Strunjanu pa bodo morali pred njihovimi očmi zapreti šolo z več kot stoletno tradicijo vzgoje in izobraževanja? Upravičeno se bojijo, kajti če bodo šoli zaprli samo za eno šolsko leto je velika nevarnost, da bo ostala zaprta za vedno!
Daje problem z vpisom vpodmžnično osnovno šolo v Strunjanu s slovenskim učnim jezikom, ki tam ponosno stoji že od leta 1906, resen opozarja tudi prvo srečanje učiteljev tamkajšnje šole z ravnateljico OŠ Lucija Jelko Pečar, predstojnico Urada za družbene dejavnosti Občine Piran Lado Tancer in starši 22. januarja v prostorih podružnične šole v Strunjanu. Probleme, ki kažejo na to, da bi zaradi premajhnega vpisa morali šolo zapreti, so predstavili vodja podružnične šole Jožica Lovrec Purič, Ariana Opara, Lejla Bevc, Laura Lisjak Tripar, Bojan Jerman in pater Niko.
Pravo sliko kaj se dogaja v Strunjanu na področju demografskega razvoja je predstavil pater Niko, kije povedal, da je bilo v strunjanski župniji od leta 2000 do 2008 40 krstov in 58 pogrebov. Z začudenjem je ugotovil, da je bilo na razpravi o krajinskem parku vsaj 100 krajanov, na srečanje z učitelji o usodi lucijske podružnične šole v Strunjanu pa jih je prišlo 15. Zelo plastično je tudi prikazal življenje v Strunjanu: „Če nisi malo nor, nisi za Strunjan11.
-4 Razprave o usodi strunjanske podružnične šole se je udeležilo le malo staršev. Sicer pa pravijo, da je to bi! le prvi takšen posvet in da bodo po potrebi sklicali tudi zbor krajanov, na katerem bodo ponovno osvetlili problematiko šole in razvoja kraja.
FOTO: F K- Primorski utrip.
Šolo i’ Strunjanu so zgradili leta 1906 še v času avstro-ogrske monarhije.
Nastopili so tudi strunjanski učenci in zapeli dve pesmici.
Mala šola lahko da več kot velika
Vsi so si bili enotni glede prednosti male šole, ki lahko da veliko več kot šola, kjer se gnete tudi po 1000 učencev, saj se lahko učitelj veliko bolj posveti posameznemu učencu. Povedali so, da če bo kraj izgubil šolo, bo izgubil vse.
Ravnateljica OŠ Lucija Jelka Pečarje dejala, daje že dala določena navodila socialni delavki na šoli naj poskuša pripraviti starše v Strunjanu do tega naj raje vpišejo svojega otroka v strunjansko podružnično šolo, kot pa da jih vozijo v Lucijo in še zahtevajo kilometrino. „Ni odvisno od ravnateljstva ali bo šola v Strunjanu preživela ali ne“, je dejala. Gre za predpisane normative ministrstva za šolstvo in seveda tudi stroške. Tudi podpredsednik sveta KS Lucija Franco Giassije pozdravil iniciativo za rešitev strunjanske šole in se zahvalil učiteljicam ter učencem za pomoč pri razstavi kakijev. Predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran Lada Tancer je povedala, daje glede tega problema sama lani obiskala Ministrstvo za šolstvo. Dejali soji kaj pa čakate, zakaj ne zaprite šole v Stmnjanu!
Iz vsega kar so tam povedali je mogoče razbrati, da glede novorojenčkov ni kratkoročnih rešitev in daje treba na tem področju postoriti kaj več. Tudi podnevi, če treba. Že v uvodu smo zapisali, da bi morali odgovorni veliko več napraviti za prostorski razvoj kraja, ki bi omogočil novogradnje stanovanj in nove vrste gospodarskih dejavnosti.
Portorož
18. Slovenski oglaševalski festival
(25. - 27. marec 2009)
V	organizaciji Slovenske oglaševalske zbornice bo letos od 25. do 27. marca v prostorih Hotelov Bernardin že 18. Slovenski oglaševalski festival, ki pomeni strokovno druženje agencij in njihovih strokovnjakov za oglaševanje in promocijo blagovnih znamk, podjetij, izdelkov in storitev.
Letošnji kongresni del festivala bo posvečen trem temam: videzu, trajnostnemu razvoju in etiki. Videz je dizajn, je komunikacija, oblika, zunanja manifestacija izdelka, storitve, blagovne znamke ali posameznika.
V	oglaševalskih agencijah se zagotovo zavedajo, da bodo v času recesije in gospodarske krize po svetu morali za iste učinke in prihodek postoriti veliko več. Če se bodo tega zavedali tudi nosilci proizvodnje in storitev, torej naročniki oglaševalskih akcij in marketinških potez, bo dobro za vse.
Zanimivo bo videti katera oglaševalska agencija bo v letošnjem tekmovalnem delu požela najvišjo nagrado, ki jo podeljuje festival in katera bo agencija leta. Uvedli so tudi novost, da se lahko na 18. festivalu SOF za naj višjo nagrado enakovredno potegujejo tudi družbene akcije. Tako bi se lahko celo zgodilo, da bi nagrado prejel Karitas, kakšno ministrstvo, Rdeči križ, ali celo vlada za svoje inovativne pristope k reševanju podjetij?
Metka Horvat, predsednica 18. SOF, je v vabilu zapisala, da ne bo dolgočasno. Rok za oddajo del in prijavo ugodnejše udeležbe je potekel 13. februarja.
Franc Krajnc
Skladišče RK Piran naj bo v mestu
Sedež RK Piran je na 9. korpusu. Skladišče za izdajanje pomoči v hrani in oblačilih so imeli najprej na Župančičevi v Piranu, sedaj pa je Liminjanski v Luciji, kar je za revne meščane, ki nimajo denarja za prevoz, malce nerodno. Zato je občinska svetnica SD prof. Vojka Štular na seji občinskega sveta, 4. februarja, predlagala, da bi le našli kakšen prostor za skladišče v samem mestu. Župan Tomaž Gantarje obljubil, da bodo poskušali najti ustrezen prostor.
ZAHVALA
Ob izgubi ljube žene in mamice
JASNE HENIGMAN
se iskreno zahvaljujemo vsem našim dragim prijateljem in sorodnikom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se požrtvovalnima ekipama reševalcev, sodelavcem, dr. Matjažu Krajncu, gospodu župniku, pevcem, Javnemu podjetju Okolje Piran, Srednji zdravstveni šoli Izola, Gimnaziji Piran, Glasbeni šoli Koper in številnim, ki so našo drago mamico pospremili k zadnjemu počitku.
Julija, Veronika in Franci Henigman
■ w
primorski uTr'p
Uspešno leto za TD Solinar Strunjan
Zaslužna za ANBOT
Na občnem zboru Turističnega društva Solinar Strunjan, 22. januarja 2009, v prostorih KS Strunjan so sprejeli poročilo o delu društva v letu 2008, finančno poročilo, dopolnili so Pravila društva in pripravili načrte za delo v letu 2009. Nova tajnica društva je Elsa Gasparini.
Predsednik društva Franco Giassijeuvodomapoudaril, da šteje leto 2008 kot eno izmed najuspešnejših v društvu, saj so uresničili vrsto zastavljenih načrtov. Med najbolj odmevno prireditev, ki se vsako leto novembra dogaja v Strunjanu, uvrščajo praznik kakijev. To je hkrati že tudi druga najbolj obiskana prireditev v občini Piran, ki je prispevala k temu, da smo v Sloveniji bolje spoznali ta žlahtni sadež.
za finančno pomoč pri organizaciji praznika kakijev, kakor tudi drugim sponzorjem in donatorjem. Predstavnica Krke je zagotovila nadaljnje sodelovanje pri organizaciji praznika Kakijev v Strunjanu. Nekatera tamkajšnja podjetja oziroma gostinske enote, kot na primer
v Strunjanu in ugotavljali kdo je pravzaprav dolžan skrbeti za čisto okolje. Žal je bilo tudi nekaj pripomb, da Strunjan le ni tako čist kraj, kot bi sledilo imenu Krajinski park. Vrstila so se vprašanja kdo naj skrbi za čistočo okrog Štjuže, zakaj občina oziroma njeno JP OKOLJE, kljub
Člani TD Solinar Strunjan na občnem zboru, 22. januarja 2009 v prostorih KS Strunjan.
Sicer pa so organizirali spomladansko čistilno akcijo, izlete za svoje člane, mednarodno tekmovanje v pandolu, že sedaj pa se pripravljajo na veliki krščanski praznik, 500-letnico
Salinera in Oleander, kot kaže žal za to veliko prireditev nimajo posebnega posluha, ker niso nič prispevali, smo slišali. Predsednik Giassi je predstavil novo tajnico društva Elso Gasparini,
pozivom, ne poskrbi za namestitev več košev za odpadke. Pa tudi, da gre za brezbrižnost nekaterih tamkajšnjih sprehajalcev-turistov, ki radi odvržejo smeti kar na tla.
Marijinega prikazanja, ki bo čez tri leta v Strunjanu.
Upravni odbor društva j e svoje naloge opravil z vso resnostjo, je poudaril predsednik Franco Giassi, ki mu julija 2009 poteče mandat. Sprejeli so tudi sklep o začetku kandidacijskega postopka za volitve v UO TD Solinar. Ugodno so zaključili tudi na finančnem področju. Franco Giassi se je pri tem izrecno zahvalil Termam Krka v Strunjanu in Občini Piran
ki je zamenjala dolgoletno tajnico od same ustanovitve,
Polo Rotter. V zahvalo so ji izročili priložnostno darilo in šopek rož.
Dopolnili so tudi Pravila društva in sicer zaradi uskladitve z Zakonom o društvih, pa tudi zato, da bi se društvo lahko prijavilo na razpise za sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - Ukrep št. 133.
Na občnem zboru so veliko časa posvetili tudi razpravi o čistoči
Priložnostno darilo za dosedanjo tajnico TD Solinar Polo Rotter.
Člane TD Solinar je pozdravil tudi novi vršilec direktorja Krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki že pripravlja konkretne predloge v zvezi z urejanjem parka. Ker se nekateri bojijo, da bi režim v Krajinskem parku lahko bil tudi ovira za razvoj Strunjana, je Marko Starman povedal, da Krajinski park doslej še ni ničesar zaščitil in da se park ne razprostira po celem območju KS Strunjana.
Na občnem zboru so sprejeli tudi program dela za leto 2009, ki predvideva vrsto aktivnosti; aprila in oktobra čistilno akcijo, sodelovanje pri Solinarskem prazniku, akcijo ocenjevanja hiš in vrtov, družabno srečanje s krajani, organizacijo strokovnih ekskurzij, sodelovanje na cerkvenem prazniku 15. avgusta, organizacijo	mednarodnega
tekmovanja v pandolu. Letošnji praznik kakijev bo v dneh od 6. do 8. novembra.
◄ Kdo je dolžan počistiti nesnago okrog Štjuže?
FOTO: FK-Primorski utrip.
Gašpar Gašpar Mišič zato, ker je društvu na Župančičevi ulici v Piranu dal v brezplačni najem prostore,
NatalijaPlaninc pa za svoje neutrudno delo na področju negovanja kulturnih vrednot in organiziranja sejmov ter razstav izdelkov, pohištva in drugega, kar so nekoč uporabljali naši starši.
Koper
V Avtoplusu so odprli nove prostore
Slovesna otvoritev in pričetek poslovanja v novih in obnovljenih prostorih na 1660 m2, za katere je podjetje Avtoplus d.d. Koper namenilo nekaj več kot 2 milijona evrov, je bila 29. januarja 2009.
Številne goste sta najprej pozdravila sinova preminulega uspešnega direktorja Bruna Bržana, Boštjan in Matej, ki kot vodilna moža kljub avtomobilski krizi uspešno nadaljujeta zastavljeno pot tega podjetja. S kozarčkom jima je nazdravila prva vinska kraljica Slovenske Istre Elizabet Bordon, za uspeh pa jima je čestital tudi župan Mestne občine Koper Boris Popovič. Svoje poslovne partnerje so pozdravili tudi predstavniki Triglav avta. Za dobro razpoloženje je poskrbel naš znani glasbenik Rudi Bučar, z zanimivimi trebušnimi ritmi sta razveselili tudi plesalki.
V	Avtoplusu na Istrski cesti 55 v Kopru so postavili moderen objekt, v skupni naložbeni vrednosti več kot 2 milijona evrov, v katerem ponujajo številne storitve s področja avtomobilizma; od tehničnih pregledov, prodaje novih vozil znamke Mazda in Fiat in prodaje rabljenih vozil. V novih prostorih je tudi modema avtomehanična delavnica za servisiranje vozil, kleparska in ličarska delavnica, trgovina z rezervnimi deli in skladišče.
V	današnjem času veliko govorimo predvsem o finančni in z njo povezani avtomobilski krizi, je nova pridobitev Avtoplusa še toliko bolj navdušujoča.
. #
primorski u¥p
TERMINAL UTEKOČINJENEGA ZEMELJSKEGA PLINA V KOPRU?
Na tehtnici prednosti in slabosti
Varna oskrba s plinom
Vzpostavitev stalne in predvsem neodvisne oskrbe z zemeljskim plinom je pomembna strateška odločitev vsake države in Slovenija tukaj ne bi smela biti izjema. Najnovejši trendi pri izgradnji prenosnih plinovodov na evropskem in evro-azijskem območju kažejo, da se zmanjšujejo možnosti za dobavo plina po tistih plinovodih, ki bi bili neodvisni od ruskega plina. Navsezadnje je plinska kriza, ki smo ji bili priča v zadnjem mesecu tudi v Sloveniji pokazala, da moramo najti pot dobave plina, kjer nismo odvisni od enega
samega vira. Ranljivost v oskrbi s plinom se kaže torej predvsem v vezanosti zgolj na plinovodne sisteme oziroma plinovode, kjer smo odvisni od enega samega vira in pogojev na tranzitni poti plinovoda. Tudi sicer je potrebno razlikovati med plinom, ki prihaja do nas po cevovodih in utekočinjenim zemeljskim plinom (v nadaljevanju UZP). Strateško gledano so te razlike predvsem v tem, da je pri UZP vstop plina v cevi v bližini trgov oziroma porabnikov in je torej izrazito manj transporta. Poleg tega se UZP lahko skladišči in
predstavlja pomembne rezerve za pokrivanje dnevnih in sezonskih nihanj v porabi plina. Strateško prednost UZP pred cevovodnim plinom pa predstavlja dejstvo, da je zaradi svoje čistosti UZP tudi primerno gorivo za gorivne celice.
Sprejemni terminali UZP predstavljajo možnost izbire med večjim številom dobaviteljev zemeljskega plina, ker možnost uvoza zemeljskega plina po morskih poteh preprečuje odvisnost od enega samega vira. Sprejemni terminali UZP predstavljajo novo, od raznih tranzitnih držav,
neodvisno dobavno pot plina. Pri uvozu UZP lahko namreč izbiramo med državami, ki imajo velike naravne zaloge plina Te dežele so predvsem Venezuela, Malezija. Avstralija, Qatar, Oman, Arabski Emirati, Alžirija, Nigerija, pa tudi Brazilija in Bolivija. Sprejemni terminal utekočinjenega zemeljskega plina predstavlja torej možnost trgovanja z zemeljskim plinom predvsem z d ržavam i, ki z Evropo niso povezane s plinovodi, kar poveča varnost in zanesljivost dobave zemeljskega plina.
Do odločitve za sprejemni terminal UZP je še dolga pot
Do cilja bi radi prišli z razumnim dialogom
Kaj o tem menita Vladimir Puklavec, generalni direktor TGE Gas Engineering in Uroš Prosen iz predstavništva TGE v Sloveniji
Dejstvo je, da izgradnja sprejemnega terminala predstavlja poseg v prostor, ki mora primarno dosegati družbeno sprejemljivost v nacionalni in predvsem v lokalni skupnosti. »Vseh teh dejstev se v družbi TGE Gas Engineering zelo
dobro zavedamo. V Sloveniji si prizadevamo za strokovno in konstruktivno razpravo o primerni umestitvi sprejemnega terminala UZP in elektrarne ter za sodelovanje v odločitvah glede strateške energetske prihodnosti Slovenije. Na ravni strokovnih argumentov je potrebno odpreti vsa tista vprašanja, ki so dejansko relevantna za umeščanje tovrstnih objektov v prostor. Zato želimo odpreti razpravo na lokalni ravni, to je v okolju za katero mislimo, da je v Sloveniji primerno za umestitev predlaganih energetskih objektov. Odpreti želimo razpravo predvsem o okoljskih vplivih, varnostnih vidikih ter ne nazadnje
o družbenih in ekonomskih posledicah načrtovanega projekta. Pomembno je, da ne pristanemo na razpravo, ki jo vodijo osebni interesi brez resne in argumentirane osnove,« pravi Vladimir Puklavec, generalni direktor TGE Gas Engineering s sedežem v Bonnu. Za seboj ima že vrsto let izkušenj in pod njegovim vodstvom je bilo načrtovanih inzgrajenihvečkot30 terminalov in skladiščnih objektov za utekočinjeni zemeljski plin na območju Nemčije, Francije, Belgije, Nizozemske, Italije, Španije, Egipta, Kitajske, Taivana (Formoze) in Brazilije, ter več kot 80 različnih tankerjev za prevoz utekočinjenih plinov in drugih
kemikalij. Vladimir Puklavec je bil tudi uradni predstavnik Nemčije v komisiji evropske skupnosti za pripravo zakonodaje na področju preprečevanja in ukrepanja ob večjih nesrečah na področju industrijske uporabe plina. Vladimir Puklavec zagotavlja, da bostaskladiščezemeljskegaplina z vso pripadajočo infrastrukturo in plinsko-parna elektrarna projektirana in zgrajena po mednarodno priznanih in uveljavljenih strogih okoljskih ter inženirskih standardih. Uporabljene bodo tehnologije, ki preprečujejo emisije v okolje. Glede na izbrano tehnologijo uplinjanja, je skladišče UZP in pripadajoča infrastruktura z
. #
primorski u¥p
okoljskih vidikov, po njegovih zagotovilih, zelo sprejemljiva.
Pri umeščanju takšnega objekta v prostor se vedno tehtajo pozitivni dejavniki in koristi za lokalno skupnost ter seveda tudi potencialne negativnosti, ki jih zaradi posega v prostor zaznava lokalna skupnost. Zato je pri vsakem tovrstnem posegu v prostor potrebno najprej proučiti mnenja in stališča vseh tistih, ki bodo soodločali o njegovi uresničitvi. V dialogu je potrebno tako skrbno pretehtati vse ekonomske vidike posega v prostor, še večjo težo pa je potrebno dati okoljskim in varnostnim vidikom ter celovitim dejavnikom družbene sprejemljivosti projekta. »TGE se bo zavzemal, da se lokalna skupnost kar najširše vključi v vseh fazah in postopkih udejanjanja projekta,« zagotavlja Uroš Prosen.
Po besedah Vladimirja Puklavca je neprimerno posploševati možna tveganja, ki jih prinašajo sprejemni terminali UZP. Za vsak sprejemni terminal UZP posebej se naredi vse obvezne varnostne študije, ki na osnovi vseh upoštevanih dejavnikov določijo tehnične in izvedbene zahteve ter vse potrebne varnostne zahteve. Zato bodo vsi zgrajeni objekti varni in bodo tudi povsem varno obratovali. Za pripravo tovrstnih študij obstajajo posebna verificirana orodja in metode, s katerimi se ukvarjajo specializirane strokovne ustanove in te za svoje rezultate tudi javno odgovarjajo,« pojasnjuje Puklavec.
Podoben plinski terminal, kot je predviden na območju Kopra, že deluje v Zeebruggenu (Belgija). Na tem območju, ki je prav tako v bližini mesta, veljajo izredno zahtevni okoljski in varnostni standardi. Po standardih najvišje varnostne in obratovalne sposobnosti je zgrajen tudi plinski terminal Sineš (Portugalska), ki ga je zgradil TGE. Ta objekt je v celoti integriran v industrijsko-pristaniško okolje, podobno temu v Kopru.
Kakšen naj bi bil sprejemni terminal UZP v Kopru?
Sprejemni terminal utekočinjenega zemeljskega plina je morski in obalni prostor, ki je fizično sestavljen iz dveh ločenih delov: sprejemnega terminala v ožjem smislu, ki predstavlja pristajalni pomol z ustreznimi napravami za prečrpavanje UZP in terminala v širšem smislu, kjer so postavljeni skladiščni rezervoarji in ostala oprema za uplinjanje in transport ZP v javni cevovod, ki pa je praviloma lociran v ozadju pristanišča. UZP pri raztovarjanju plinskega tankerja s pomočjo posebnih črpalk v ladijskih rezervoarjih in po posebnem, toplotno izoliranem cevovodu, prečrpajo v skladiščne rezervoarje. Celoten sistem prečrpavanja je zaprt tako, da ni nikakršnega uhajanja tekočega ali uplinjenega zemeljskega plina v okolico, saj se odvečna količina uplinjenega plina iz skladiščnih rezervoarjev vrača v ladijske rezervoarje. V skladiščnih rezervoarjih se utekočinjeni plin hrani pri minimalnem nadtlaku med 0,05 in 0,1 bar glede na okolico, ter temperaturi okoli - 162°C. V takem stanju je plin popolnoma varno skladiščen.
Načrtovana je tudi plinsko parna elektrarna
Zaradi nespornih prednosti (visok termični izkoristek goriva, ki je pri delovanju skupaj z uplinjanjem UZP večji od 85 odstotkov, znatno manjše emisije C02 v primerjavi z drugimi termoelektrarnami na trda goriva) so plinske elektrarne vedno pogosteje sestavni del objektov plinskih terminalov. V procesu se namreč odpadna toplota plinske elektrarne izkoristi za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina. Taka tehnologija je edina sprejemljiva za sprejemne terminale zemeljskega plina, ki so zgrajeni ob tako plitvem in zaprtem morju kot je Koprski zaliv. Ob dejstvu, da tako na Primorskem kot v celi Sloveniji primanjkuje virov električne energije, saj je okoli 25 odstotkov že uvažamo, bi bila 240 MW plinsko parna elektrarna pomemben dodatni energetski vir, ki bi zagotavljal zanesljivo, neodvisno in cenovno ugodno proizvodnjo električne energije za celotno primorsko regijo, ki danes vso energijo pridobiva iz vzhoda države.
Načrtovana plinsko parna elektrarna bi praviloma obratovala v dnevnem času, torej v času največje porabe električne energije.
Globalna veriga UZP
Dobava

Marketing & Distribucija

Proizvodnja elektrike
Proizvodnja & Prenos
Utekočinjenje Skladiščenje
Transport
Terminali
Uplinjenje
Prenos
Ladijski transport UZP med termina fi v državi proizvajalki in sprejemnimi terminali UZP na tržišču * končnega uporabnika
Transport UZP je sestavljen iz večjega števila členov, zato pravimo, da celotno logistično pot UZP, ki poteka tudi med različnimi kontinenti, sestavlja globalna veriga UZP. Členi te verige pa so sledeči:
•	črpanje zemeljskega plina na plinskih poljih in transport po plinovodih do obale oziroma do lokacije za utekočinjanje;
•	utekočinjanje zemeljskega plina (v tem postopku se plin tudi očisti različnih primesi, med drugim tudi žvepla);
•	skladiščenje v izvoznem terminalu UZP;
•	prečrpavanje UZP in transport z plinskimi tankerji;
•	sprejem, prečrpavanje in skladiščenje v sprejemnem terminalu UZP;
•	uplinjanje in pošiljanje plina v mednarodno plinovodno omrežje.	| mm a, a*«*.
Februar 2009
POSEBNA PRILOGA
, *
primorski utp
V partnerstvu z lokalno skupnostjo in slovenskimi energetskimi družbami
TGE Gas Engineering želi v partnerskem odnosu (s slovenskimi gospodarskimi družbami, ki delujejo v javnem interesu ob sodelovanju regije in države) v Kopru zgradili energetske objekte, ki bi oskrbovali s plinom in elektriko slovensko gospodarstvo in njene prebivalce. Izgradnja sprejemnega terminala UZP v Kopru bi pripomogla k vzpostavitvi strateških energetskih in gospodarskih prednosti Slovenije, saj bi se zmanjšala odvisnost od mednarodnih družb z monopolnim vplivom pri dobavi zemeljskega plina in povečala varnost in zanesljivost njegove dobave. Uporaba velike količine hladu, ki je nakopičena v utekočinjenemu zemeljskem plinu, bi v bližini omogočala razvijanje tudi drugih tehnologij in dejavnosti, od pridobivanja tekočega kisika, do postavitve izvozno- uvoznega terminala za zmrznjeno hrano, saj bi bilo možno postaviti večje hladilne kapacitete. Z vidika, mehkih razvojnih dejavnikov bi projekt omogočal razvoj na področju raziskav različnih tehnik nizkih temperatur v sodelovanju s slovenskimi univerzami in razvojnimi inštituti na Primorskem.
Vrednost celotnega projekta znaša skoraj eno milijardo evrov. Neposredno in posredno bi to kraju prineslo nekaj sto novih delovnih mest. Pričakovati je še veliko sinergijsko učinkovanje, povsem konkretne materialne koristi za gospodarstvo, za družbene skupnosti in bonitete za prebivalstvo na lokalni ravni.
Sprejemni terminal UZP Mugardos (La Coruna), Španija (referenčni objekt TGE).
Podjetniški pomen za Koper in okolico
Za Luko Koper bi pomenilo skladišče UZP, in vse z njimi povezane pristaniške logistične storitve, dobro in dolgoročno poslovno priložnost in tudi priložnost ugodne strukturne spremembe dejavnosti, pretovor bi lahko povečala za približno 20 do 30%. Skladišče UZP bi zaposlilo od 70 do 80 delavcev različnih profilov, od tega polovico z visokošolsko izobrazbo. Skladišče UZP bi omogočalo vzpostavljanje poslovnih dogovorov z lokalnimi podjetniki, s katerimi bi sklenili sodelovanje na področju obratovanja in vzdrževanja objekta. Gospodarski učinki so skozi izkoriščanje specifičnega energetskega potenciala možni tudiza bližnjo industrijo in turizem.
Vzpostavljeno bi bilo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi na področju komunalnega urejanja dobave energije. Navsezadnje bi uresničitev projekta omogočila znatno povečanje prihodkov proračuna mestne občine Koper zaradi plačevanja lokalnih davkov oziroma pristojbin. V predlaganem projektu mora imeti Mestna občina Koper ključno vlogo. Po besedah Vladimirja Puklavca so v TGE Gas Engineering v projektu, ki je vreden približno milijardo evrov, pripravljeni Mestni občini Koper in prebivalcem ponuditi določen lastniški delež, kar jim bo omogočalo aktivno vlogo tako pri umeščanju predlaganega projekta v prostor kot pri njegovem delovanju in poslovanju.
Najpomembnejši okoljski vidiki
•	ni ohlajanja morja ali emisij snovi v morje, (morje se ne uporablja v nobenem delu obratovanja)
•	ni biološko oporečnih izpustov iz plinskih tankerjev
(ne izpuščajo balastnih vod);
•	ni odpadnih vod v okoliške reke ali potoke, (vsi sistemi so zaprti*) = (*Full Containment-popolni zadrževalni hram),
•	ni emisij zemeljskega plina v zrak, (skladiščenje v popolnoma zaprtih rezervoarjih*)
•	ni vodne pare iz mokrih hladilnih stolpov, (uporabljajo se hladilniki in kondenzatorji vodne pare),
•	hrup iz prostorov plinskih turbin bo v skladu z zakonodajo, (objekti bodo zadostno zvočno izolirani),
•	ni emisij UZP v zemljo, ( puščanje je praktično nemogoče*), tudi drugače, UZP ne gre v zemljo ampak v celoti izhlapi
•	ni smradu, (objekti ne uporabljajo ali proizvajajo snovi, ki bi imele kakšen specifičen vonj),
•	emisije COz iz plinske elektrarne bodo majhne, (bodo znotraj naj novejši h okoljskih standardov; kasneje bo uporabljena najmodernejša tehnologija zajemanja in odvažanja C02)
•	objekt ne bo prekomerno izstopal iz okolja (postavljen bo v polje že obstoječih rezervoarjev in okolju prijazno),
•	ni nevarnih ali drugih odpadkov, (bodo samo običajni komunalni odpadki).
. *
primorski uVp
Utekočinjanje in uplinjanje
Zemeljski plin utekočinjamo zaradi velikih razdalj med viri plina (plinska polja) in porabniki tega dragocenega energenta. Tako kot nafte tudi plina ni vedno možno, ali bi bilo ekonomsko neopravičeno, transportirati samo po ceveh. Najprimernejši transport UZP je s plinskimi tankerji. Da bi ga transportirali z njimi, pa ga je potrebno iz plinastega stanja, ki zavzema veliko prostornino, spremeniti v tekoče stanje oziroma ga utekočiniti.
Kako poteka utekočinjenje?
Plin najprej stisnejo-komprimirajo na približno 1500 barov in ga nato spustijo skozi ozke odprtine v nizkotlačne komore. Pri tem se plin močno ohladi. Tako se utekočini približno petina (20%) plina. Tekoči plin odstranijo (kapljevino odtočijo), preostali plin pa znova stiskajo. Utekočinjeni zemeljski plin je brez barve, brez vonja, ni koroziven, ni toksičen in se z vodo ne meša.
Uplinjeni zemeljski plin (v začetni fazi v obliki bele meglice - plinski oblak) na odprtem prostoru nikdar ne eksplodira. Ob močnem viru vžiga (že odprt ogenj, močno iskrenje, ...) se plinski oblak, ki mora biti v ustrezni mešanici z zrakom (5 do 15 odstotkov plina v zraku) neeksplozivno vžge. To je pomembna razlika v primerjavi z utekočinjenim naftnim plinom (propan-butan), ki ga uporabljamo v gospodinjstvih (v plinskih bombah), kajti propan-butan je nevarnejši od zemeljskega plina, ker je težji od zraka (se zadržuje pri tleh) in se bistveno hitreje vžge in lahko eksplodira tudi na prostem.
Kako poteka uplinjanje?
Za postopke uplinjanja (vračanje v prvotno plinasto stanje) uporabljajo različne tehnologije. Med seboj se razlikujejo glede na to, od kod jemljejo potrebno toploto, s pomočjo katero se uplinja in ogreva zelo hladen UZP.
V Kopru bi za uplinjanje uporabili odvečno toploto (hladilno vodo) plinsko-parne elektrarne. Celoten proces uplinjanja UZP poteka v povsem zaprtem sistemu.
Sprejemni termoinal UZP Sineš, Portugalska (referenčni objekt TGE)
O zemeljskem plinu
Zemeljski plin (ZP) uporabljamo v Sloveniji že nekaj desetletij. Med prebivalstvom je poznan kot »ruski plin«, ker ga večino uvažamo iz Rusije, na območjih ob obali ga poznajo tudi kot »alžirski plin«, saj ga znaten delež prek Italije uvozimo tudi iz Alžirije. Zemeljski plin pride v Slovenijo po cevovodih in ga distribucijska podjetja ter uporabniki dobijo izključno prek plinovodnega omrežja, ki ga upravlja Geoplin Plinovodi. Zemeljski plin NI utekočinjen propan-butan plin, ki ga prebivalci v 10 kilogramskih jeklenkah kupujejonačrpalkah oziroma drugih mestih za prodajo »gospodinjskega« plina.
Zemeljski plin se uporablja kot najčistejši fosilni energent v energetiki in različnih vejah industrije. Vsak dan ga uporabljajo tako slovenska industrija in energetska podjetja kot tudi gospodinjstva, ki so priključena na ustrezno plinovodno omrežje. Poraba zemeljskega plina za potrebe energetike predstavlja v celotni strukturi energentov v Sloveniji približno 33 odstotkov, v razvitih evropskih državah in ZDA je ta delež bistveno večji.
Kemijsko je zemeljski plin zmes lahkih ogljikovodikov. Okoli 90
odstotkov je metana, približno 10 odstotkov sestavljajo manjše količineetana,propanain butana, nekaj manj kot 1 odstotek pa je še ostalih plinov. Metan je gorljiv, nestrupen plin, ki je približno za polovico lažji od zraka, zato se ne zadržuje pri tleh in se ob morebitnih izpustih takoj dvigne v višje sloje ozračja. Zemeljskega plina se praviloma ne skladišči v plinasti obliki, saj so za to potrebne zelo velike skladiščne posode, ki jih praktično nihče ne postavlja. Zemeljski plin je zato možno v plinasti obliki skladiščiti samo v posebej urejenih podzemnih jamah, na nekdanjih naftnih poljih ali pri večjih porabnikih (npr. plinski termoelektrarni). V Sloveniji za zdaj nimamo skladišč zemeljskega plina.,.
Za bolj ekonomičen transport zemeljskega plina do svojih kupcev, s katerimi niso povezani s plinovodi, so zato podjetja, ki plin dostavljajo v druge države, opremljena s tehnologijo utekočinjanja zemeljskega plina. Z ohlajanjem na ekstremno nizke temperature do okoli - 162°C plinasti zemeljski plin utekočinijo in pridobijo utekočinjeni zemeljski plin, ki je zaradi procesa ohlajanja kemijsko zelo čist (vsebuje okoli 98 % metana).
—' ■
Fosilna goriva ali obnovljivi viri energije
Kako so nastali premog, nafta in plin?
Pred več kot tristo milijoni let je bila zemlja prekrita z gostimi in mogočnimi gozdovi in so se obsežne kopne površine počasi pogrezale pod morsko gladino. Drevesa, potopljena in nato pokrita z vedno debelejšo plastjo blata in peska, niso mogla dalje rasti v zraku. V stoletjih so jih nakopičene kamnine zmečkale in bakterije so jih tako dolgo obdelovale, dokler se ni prvotna celuloza spremenila v druge snovi - premog, nafto in plin; molekule le-teh pa so ostale bogate z koncentrirano energijo, nastalo nekoč s fotosintezo. Pod površjem zemlje so tako nastale ogromne zaloge energije, od katerih smo in bomo tudi v prihodnje odvisni, ker te snovi (ogljikove spojine) izkoriščamo kot energetske vire.
Strokovnjaki na področju energetike se zavedajo, da vseh človeških potreb po energiji ne bo mogoče nadomestiti z alternativnimi viri energije. Ti so sicer dobrodošli in jih moramo razvijati in izkoriščati ampak so lahko samo dopolnilni viri energije. Strokovnjaki so tudi mnenja, daje energija zemeljskega plina, čistejša, bolj učinkovita, enostavnejša za rabo in predvsem veliko cenejša od tiste energije, ki bi jo pridobivali iz biomase, ki jo nedvomno moramo upoštevati kot energetski vir, vendar jo je mnogo bolj smotrno izkoriščati za pridelavo živinske krme in za prehrano ljudi ter v lesnopredelovalni in drugi industriji ter za ogrevanje recimo na tistih lokalnih območjih, kjer je biomase preveč. Ravno v luči strateške vloge zemeljskega plina, ki ga tudi v prihodnosti ne bomo mogli nadomestiti z alternativnimi energetskimi viri, je projekt strokovnjakov iz TGE Gas Engineering zanimiv in vreden treznega premisleka. Predstaviti nam želijo kompleksen projekt z vrhunsko tehnologijo in pripravljenost, da s tehničnim znanjem zagotovijo povsem varno in učinkovito delovanje naprav, ki bi jih zgradili v pristanišču Koper.
lik objave: TGE Gas Engineering GmbH, pi
Ji,
■
Nova knjiga dr. Darka Darovca
Kratka zgodovina Istre
Knjiga, ki bi lahko bila v pomoč slovenski komisiji za mejo s Hrvaško.
Predstavitev nove knjige Kratka zgodovina Istre v prostorih ZRS v Kopru, 29. 1. 2009.
Z desne proti levi: Tina Rožac, Salvator Žitko,dr. Darko Darovec.
Na Primorskem je izšla nova knjiga Kratka zgodovina Istre avtorja dr. Darka Darovca. Najnovejše njegovo delo predstavlja dopolnjeno izdajo iz leta 1992 s takratnim naslovom Pregled zgodovine Istre.
V vsebinsko bogatejši knjigi najdemo vrsto zgodovinskih dejstev in informacij o prepletanju življenja na tem prostoru, od prazgodovine, antike, srednjega in novega veka, dobe revolucij, totalitarizmov in vse do novejše problematike razmejitve Slovenije s Hrvaško v Istri.
Izšla je na 306 straneh v nakladi 1000 izvodov.
Založnik: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Založba Annales.
Izdajatelj: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, UP, Znanstveno -raziskovalno središče Koper, FHŠ.
Dr. Darku Darovcu sta pomagala z nasveti Salvator Žitko in dr. Vesna Mikolič. Avtorjevo zajetno delo sta v četrtek, 29. 1. 2009, v koprskem Znanstveno - raziskovalnem središču UP predstavila urednica Tina Rožac in Salvator Žitko.
Kar precej posameznikov in tudi ustanov je že večkrat izrazilo željo oziroma vprašanje, kdaj bi lahko prišlo do novega ponatisa knjige iz leta 1992 oziroma dopolnjene izdaje. Sedaj je pred nami po obsegu več kot dvakratno dopolnjena prvotna izdaja - Kratka zgodovina Istre. Avtorje v uvodu knjige zapisal kako se zaveda, da je vsako tako delo izredno zahtevno in nehvaležno, kajti odpovedati se je moral določenim pomembnim tematikam ali jih skrčiti le na ozke faktografske podatke. Delo je obsežno in dosledno. Prava priča zgodovinskega razvoja Istre, ki je skozi stoletja služila tujim gospodarjem. Knjiga razkriva tudi nekatera dejstva, ki smo jih morda razglašali v javnosti napačno. Dopolnjeno delo zna biti zanimivo tudi zaradi časovne oddaljenosti od prvotne izdaje leta 1992. Na mednarodnem področjuje namreč Slovenija medtem postala polnopravna članica zveze NATO in EU, celo predsedujoča EU, na njenih vzhodnih in južnih mejah pa seje vzpostavila schengenska meja.
Odnosi med poglavitnima državama istrskega polotoka Slovenijo in Hrvaško se medtem niso izboljšali, vsaj in zlasti v pogledu meje v Istri ne. Še celo poslabšali so se zaradi tega odprtega vprašanja!
Prav zato je avtor zadnje obsežnejše poglavje v knjigi posvetil oblikovanju slovensko-hrvaške meje v Istri in katastru piranske občine.
Spreminjanje in oblikovanje meje je sicer v človeški zgodovini sila pogost pojav, ki pa posameznika v njegovi kratkotrajnosti doleti kvečjemu nekajkrat v življenju. Zato so te spremembe zanj upravičeno moteče, boleče in lahko tudi tragične.
V premagovanju tako nastalega konflikta, ki je verjetno prisoten ob vsej slovensko-hrvaški meji, zaradi večstoletnega občutka regionalne pripadnosti pa je najbolj akuten prav v Istri. Kljub zavedanju o minljivosti vsakokratnih sistemov, nazorov in vedenjskih vzorcev seje Zgodovinsko društvo za južno Primorsko temu izzivu odzvalo. Organizirali so seminar zgodovinarjev iz treh držav na temo Enotna in/ali neenotna Istra, zapisi pa so bili objavljeni tudi v podlistku v PN.
Zgodovina Istre sega daleč nazaj
Že od 15. in 16. stoletja dalje beležimo razne krajepise z opisi značilnosti Istre in njene preteklosti.
Vsak krajepis je vrednost zase. Avtor je izpostavil delo novigrajskega škofa G.F. Tommasinija (ok. leta 1650) in koprskega škofa P.
Naldinija (1700).
Večina krajepisov je zbrana v monografiji Stari krajepisi Istre.
Če preskočimo stoletje ali dve ugotovimo, dajebilo na slovenski strani v drugi polovici 20. stoletja tudi že nekaj poskusov izdajanja zgodovinske periodike. Tako je že leta 1953 izšel Istrski zbornik, ki gaje izdalo tedanje Zgodovinsko društvo Jugoslovanske cone STO. Nato pa je v letih 1977-1984 pri Založbi Lipa izhajala revija Slovensko morje in zaledje. V zadnjem času pa je v raziskovanju istrske zgodovine opazen znaten premik, ki gaje nedvomno spodbudilo izhajanje revije Annales.
Istra leta 1861 dobi svoj prvi samoupravni sedež
Škof Tommasini je leta 1681 opisoval tukajšnje ljudstvo. Prvi in najštevilnejši so takrat bili Slovani („schiavi ch‘altri chiamano Slavi").
Istra je svojo samoupravo dobila šele leta 1861 in sicer s sedežem deželnega zbora v Poreču. Takrat je pripadala skupini dežel Avstrijskega primorja s cesarskim namestništvom v Trstu. Ta ureditev seje ohranila doleta 1919/20, ko je ozemlje Julijske krajine brez manjšega dela najzahodnejše Istre in otoka Krka pripadlo po Rapalskem paktu Italiji, oziroma do leta 1924, ko je Italija anektirala še tedanjo Reko. Tedaj je bila Istra razdeljena med tri province italijanskega kraljestva: večina polotoka je ostala v provinci Pula, severovzhodni del v provinci Reka, Milje z Dolino pa so pripadle tržaški provinci. Pri tem je ostalo do
propada italijanske oblasti nad tem ozemljem po koncu druge svetovne vojne. Hkrati se od leta 1943 (po kapitulaciji fašistične Italije) do leta 1945 hrvaški del Istre oblikuje v pokrajino oziroma področje narodnoosvobodilnega gibanja nove Hrvaške, severni del Istre pa v okviru slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja v del Slovenije. Tedaj pa je poleg drugih slovenskih in hrvaških območij okupatorski Tretji raj h vključil tudi Istro v svojo vojaško-administrativno enoto Jadransko primorje s sedežem v Trstu.
Zanimiva leta 1910 -1915
Ta leta so zapisana v zgodovini Istre predvsem tudi zaradi avstrijskih splošnih volitev, prenehanja delovanja Istrskega deželnega zbora, ljudskega štetja in podaritve Istre in večjega dela Dalmacije Italiji.
Politično uveljavljanje Slovencev in Hrvatov se je začelo v občinah. Na začetku ustavne dobe (1861) so s pokrajinskim zakonom o občinah združili 360 davčnih občin v 50 političnih. Na začetku so bile vse občine v italijanskih rokah, predvsem zato, ker Hrvati in Slovenci niso imeli gospodarske in politične moči, zato pa tudi ne dovolj sposobnih in učenih mož za opravljanje občinskih služb. Edina občina v rokah Hrvatov je bila v Kastvu. Toda sčasoma so pridobili položaje najprej v občinah na severu Istre, kjer je živel izključno slovenski živelj (Materija, Podgrad, Jelšane,
Dolina, Dekani, Klanec, Marezige in Pomjan) in šele pozneje v nekaterih drugih občinah.
V Istrskem deželnem zboru leta 1861, ki je bil sestavljen po kurijah, so sedeli poslanci -veleposestniki, člani trgovsko-obrtne zbornice, poslanci mest in podeželja. Zaradi Hrvatom in Slovencem nenaklonjenega volilnega sistema (cenzus) in zaradi pomanjkanja njihove narodne zavesti, j e bilo v zboru zastopanih 25 Italij anov, 1 Hrvat in 1 Slovenec, ki pa se je celo odrekel mandatu. Poleg slednjih dveh so bili v zboru tudi trije škofi. Odnosi so se zaostrovali in kmalu se je pokazalo, da novi zbor ni sposoben za delo, saj se na primer niso mogli dogovoriti o enakopravnosti jezikov, o novi razmejitvi občin po načelo narodnosti in drugo.
Deželni zbor je bil zaradi tega leta 1910 razpuščen in ni bil nikoli več sklican.
Etnična meja seje počasi razdelila in ustalila. Omenjajo neko štetje že leta 1846,1880 in 1910 kot zadnje ljudsko štetje po nalogu Avstro-Ogrske. Ljudsko štetje v Istri leta 1910 se kaže tako še za najbolj verodostojno. Takrat so v Istri našteli oziroma popisali 168.184 Hrvatov (43%),	55.134
Slovencev (14%) 147.417 Italijanov (38%).
Čas vojn in hlastanj po ozemljih
Prva svetovna vojna (1914-1918) je stvari hitro spremenila. Izstop Italije iz zveze z Nemčijo in Avstro-Ogrsko na stran antantnih sil (1915) je bil precej jasen znak o njenih ozemeljskih pretenzijah na vzhodno obalo Jadrana, čeprav se še ni vedelo za tajni Londonski sporazum (1915), s katerim so zavezniki Italiji za vstop v vojno ponudili poleg drugega tudi avstrijska ozemlja - Istro in večji del Dalmacije! Čeprav so se Hrvati in Slovenci takoj po prvi svetovni vojni poskušali organizirati (v Pulju so leta 1918 ustanovili narodni svet), se je vse končalo z vkorakanjem italijanske vojske. Istra je prišla pod Italijo in začela živeti v dobi totalitarizmov. Nastopilo je fašistično nasilje. V isti noči (13. 7. 1920) so fašisti požgali narodni dom v Trstu in Pulju. Razmere so se hitro slabšale in prišlo je do nacionalnega zatiranja Slovencev in Hrvatov. Sledile so znamenite prepovedi narodnih združenj in obeležij, prepoved slovenskih šol, obsodbe na smrt narodnih rodoljubov in Istra se, tako kot ves svet, znajde v drugi svetovni vojni. Te kraje so vse do leta 1943 obvladovali Italijani. Po kapitulaciji fašistične Italije (8.9.1943) so prikorakali Nemci. Borci XI korpusa in dela 4. armade 1. maja 1945 s težkimi žrtvami osvobodijo Trst. Po kapitulaciji Nemčije (8. maja 1945) seje začel diplomatski in politični boj za Istro. Obveljal j e francoski predlog in ustanovljeno je bilo Svobodno tržaško ozemlje (STO), z veljavnostjo 15. septembra 1947, ki je
r---- bilo razdeljeno na cono
v'! ' J A in B. Tako imenovana mala državica STO je — prenehala leta 1954, ko j je bil podpisan Londonski memorandum. Bivša cona B STO (z dodatnimi 11 km2 cone A - Miljskimi hribi - s 3.400 ljudmi (od tega jih je 2800 takoj zbežalo v Italijo) pripade Jugoslaviji oziroma Sloveniji in Hrvaški, cona A STO pa Italiji.
Skupni račun etničnega ravnotežja po letu 1947 smo plačali Slovenci z veliko žrtvijo za Jugoslavijo.
Vzroki izsiljevanj in pojav t.i. fojb
Desetletno povojno obdobje v Istri je bilo vsekakor eno najbolj perečih v Evropi. „Tržaško vprašanje" je bilo dedič nekdanjega zavezništva sicer nezdružljivih družbenih sistemov: kapitalizma in socializma. V italijanski historiografiji se pogosto postavlja na prvo mesto izsiljevanj iz Istre po drugi svetovni vojni pojav t. i. fojb, to je metanje pobitih ali še živečih ljudi v kraške jame, kar pa ni dokazano.
Problemi razmejitve Slovenije s Hrvaško v Istri. Hrvati slovenskega predloga meje na Mirni niso nikoli sprejeli.
Razhajanja Slovencev s Hrvati glede vprašanja meje v Istri so se začela že med 2. svetovno vojno. Hrvaške enote NOV so namreč vršile mobilizacijo na celotnem istrskem polotoku, okrožni NOO za hrvaško Istro pa je 13.9. 1943 v Pazinu razglasil združitev hrvaške Istre z matico - zemljo Hrvaško (in ne z Jugoslavijo), kar je 20. 9. ZVNO Hrvaške potrdil. Medtem je vrhovni plenum OF 16. 9. 1943
Zemljevid iz leta 1951 - Učila Zagreb, ki ga hrani Emil Grižon iz Nove vasi, je kazal povsem drugačno sliko v Istri kot je danes.
razglasil pridružitev Slovenskega primorja Sloveniji. Zaradi nejasnosti v poimenovanju teh nedefiniranih območij so odločitve odpirale nova vprašanja. Reševanju vprašanj razmejitve	hrvaško-slovenskih
pristojnosti v Istri je bil namenjen sestanek predstavnikov obeh strani 25. 9.1943 v Pazinu. Slovensko delegacijo je vodil Franc Rozman Stane. Naša delegacija je predlagala razmejitev slovenskih in hrvaških pristojnosti na Mimi, Hrvati pa na Dragonji, češ da so bile za časa Avstrije južno od nje hrvaške, severno pa slovenske šole. Vrstili so se „kratki stiki". Reševanju spornih vprašanj je bil namenjen nov dogovor o ozemeljski razmejitvi pristojnosti slovenskega in hrvaškega osvobodilnega gibanja 10. 2. 1944 na Maliji. Akterja tega dogovora sta bila Milan Guček, tajnik Okrožnega odbora OF slovenskega naroda za slovensko Istro in Ante Babič, zastopnik Pokrajinskega komiteja KP Hrvaške, ki sta, kot opisuje D. Miheličeva, v idiličnem vzdušju domačije na Maliji risala na zemljevid mejo slovenskih in hrvaških upravičenosti oziroma pristojnosti - po toku reke Dragonje. To reke Dragonje je bil takrat deloma drugačen kot je danes. Začela sta pri izlivu reke Dragonje v morje s konca sečoveljskih solin. Na koncu sta si podala roke v upanju, da ne bo več nesporazumov. V knjigi ne zasledimo poročila, da bi mejo na Dragonji risala Kardelj in Bakarič, kar nekateri iz Civilne iniciative za mejo v Istri večkrat trdijo. Govorijo tudi, da je švicarski državljan Antonio Caccia občini Piran podaril Savudrijo. Kot kaže naj bi podaril le določeno posest v Savudriji, morda največ 27 hektarov.
Zabeleženo je tudi poročilo, ki je grajalo vedenje hrvaških enot, ki da so „večkrat delale bolj škodljive kot koristne akcije".
Dragonja je očitno že takrat pri odločitvah na terenu služila predvsem kot „priročna“ in jasno opredeljena geografska ločnica med območjema, Hrvati pa predloga glede Mirne niso nikoli sprejeli.
Pravo ime naj bo Slovenska Istra
V svetu poznajo le ime Istra, ki označuje predvsem idilični prostor za turizem, zato je nedvomno treba za območje Istre na Slovenskem uporabljati ime Slovenska Istra sicer lahko prihaja do zmede. Udeleženci so po predstavitvi knjige večino časa posvetili pogovoru o sedanjem položaju oziroma odnosih med Slovenijo in Hrvaško glede nedoločene meje na morju in na kopnem. Za del Istre na Slovenskem se pojavljajo različna imena; Slovenska riviera, Slovenska obala, Obala, Slovensko primorje, prav pa bi bilo, da bi tudi uradno začeli uporabljati krajevno ime Slovenska Istra, ki se nahaja na sz in jasno ločuje slovensko Istro od hrvaškega poglavitnega dela Istre. (Sledi: Piranske katastrske meje)
Franc Krajnc
Partizanski - in politični boj za Trst
Trst so 1. maja 1945 osvobodili prekomorci v sestavi 4. armade, skupaj z enotami 9. korpusa slovenskih partizanov ter vstajniki v mestu.
Nedavna izjava hrvaškega predsednika Stjepana Mesiča, da so osvobodile Trst hrvaške enote je sprenevedanje, če že ne rahlo potvarjanje resnice.
Anglo-Američani so prispeli v Trst „z enodnevno zamudo11, a so bili tisti, ki so ultimativno zahtevali umik partizanov iz Trsta. Naši borci, pretežno Slovenci, so se umaknili 9. junija 1945.
Priprave na napad na Trst in tudi sam napad je vodil partizanski major Martin Greif-Rudi.
Prekomorci so se bojevali v sklopu ameriških enot in jim ni bila na prvem mestu revolucija, temveč boj za osvoboditev primorskega naroda izpod Italijanov. Pri osvobajanju Hrvaškega primorja, Istre in Slovenskega primorja je imela pomembno vlogo tudi težka artilerijska brigada skupaj s tankovskimi enotami 4. armade z 2.115 borci. V motorizirani skupini, kije 1. maja 1945 prodrla v Trstje sodeloval 3. gorski divizion, ki je nato nadaljeval prodor do Gorice in naprej na Koroško vse do Celovca.
Trstje bil obljubljen Italiji
Takoj po koncu 2. svetovne vojne je že viselo v zraku dvoje pomembnih vprašanj; kaj naj pripada poraženki Italiji, ki se je prelevila v mučenika, kaj Jugoslaviji, ki je bila dejanska zmagovalka nad fašizmom in nacizmom ter verna zaveznica zahodnih zavezniških sil.
Trst je bil obljubljen Italiji z Londonskim paktom 26. 4. 1915, ki ga je po razpadu avstro-ogrske monarhije z rapalsko mirovno pogodbo tudi dobila.
Ne smemo pozabiti, da je takrat v Trstu in okolici živelo veliko Slovencev, ki so morali prenašati vse tegobe fašizma, brezpravnosti in prisilnega poitalijančevanja.
Nobenega dvoma ni, da so Trst po velikih bojih z Nemci ob koncu 2. svetovne vojne (1. maja 1945) osvobodile enote jugoslovanske armade, ki so se na pritisk zahodnih zaveznikov morale umakniti že po 40 dneh, 9. junija 1945. Trstje takoj zasedla anglo-ameriška vojska. Kaj se je takrat dogajalo v mestu ve le malo ljudi, saj je večina takratnih osvoboditeljev-
partizanov že pomrla. Dejstvo pa je, da se je jugoslovanska partizanska vojska morala umakniti iz Trsta iz več razlogov. Trstje osvobodila le jugoslovanska armada in ne kakšna druga armada. Povečini so to bili to slovenski partizani! Angloameriška vojska je vsekakor želela prehiteti partizansko vojsko, a ji ni uspelo. S svojim težkim orožjem (tanki) je takrat prodrla le do Tržiča (Monfalcone). V Trstje prispela
vprašanje, zakaj se je morala jugoslovanska armada tako hitro umakniti iz Trsta? To bi najbolje znali povedati tisti, ki so se takrat tam borili in osvobajali ulico za ulico, saj so Nemci nudili močan odpor. Pravijo da so se jugoslovanski osvoboditelji v Trstu neprimerno (balkansko) obnašali, da so kradli po trgovinah, pobijali, tudi tiste nemške vojake, ki so prišli iz kleti z dvignjenimi rokami in belimi rjuhami? Posebna zgodba naj bi bila okrog brezen (fojb), ki še danes ni zaključena. Neofašisti radi trdijo, da so za fojbe krivi pripadniki OZNE. V osvobojenem Trstu je namreč takrat deloval tudi oddelek te tajne
o ravnanju „osvoboditeljev“ naj bi prišle na uho Anglo-Američanom, ki so zahtevali takojšnjo umaknitev jugoslovanskih borcev iz Trsta. Partizani preprosto niso mogli razumeti zakaj morajo na vrat na nos zapustiti Trst in so od jeze streljali v zrak. Vedeti je namreč treba, da je osvoboditev Trsta zahtevala hude borbe in najmanj 1500 življenj tedanjih partizanskih borcev. Komandanti so partizanom rekli, da je to le začasno in da se bodo vrnili, ko bodo urejene nekatere stvari.
Titov štab naj bi bil takrat v veliki dilemi kaj storiti. Se upreti veliko močnejši zahodni vojski ali popustiti. Tito naj bi celo zaprosil Stalina za pomoč, a ta naj bi rekel „njet“ - ostane naj tako kot smo se zavezniki že dogovorili. To le potrjuje, daje bila usoda Trsta zapečatena že veliko pred osvoboditvijo. Takrat je le malo manjkalo do tretje svetovne vojne, zlasti če bi posredovala Redeča armada. Tito je to dobro vedel in je Trst raje prepustil zaveznikom. Ti so ga hitro zasedli, vključno z njegovo okolico.
partizanske policije. Pritožbe Tržačanov
dan pozneje. Ostaja pogl
Nastanek male državice STO
Zavezniki so pospešeno iskali rešitve in že po enem letu (2. julija 1946) je bilo dejansko ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje (STO), t.i. državica, ki je dokončno prenehala delovati leta 1955 in se nanjo glede južne meje ne moremo več sklicevati.
Ime za ozemlje je nastalo po vojaškem sporazumu med vlado Demokratične federativne Jugoslavije in vladama Velike Britanije in ZDA, sklenjeno 9. 6. 1945 v Beogradu. Ozemlje STO je obsegalo Istro, Trst, in Slovensko Primorje; razdeljeno na dva dela. V coni A (Trst in del tržaškega Krasa) so se namestile anglo-ameriške vojaške enote, v coni B pa enote Jugoslovanske armade. Takrat je bilo tudi rečeno, da z ustanovitvijo STO ni bila dokončno sklenjena usoda Julijske krajine - slovenskega etičnega ozemlja, ki so ga osvobodile enote JA.
Z mirovno pogodbo v Parizu leta 1947 je večji del Slovenskega Primorja in Istre prišel v okvir Jugoslavije, Trst in Tržič (Monfalcone) z okolico pa v sestav Italije.
10. februarja 1947 je Jugoslavija podpisala mirovno pogodbo z Italijo, o bodoči usodi STO pa naj bi se pogovorili državi podpisnici (Italija in Jugoslavija). Do tega ni prišlo. 20. marca 1948 Velika Britanija, ZDA in Francija pridejo na dan z deklaracijo za revizijo mirovne pogodbe, s tem, da se STO preda v upravo Italiji! Sledil je oster protest Jugoslovanov v Varnostnem svetu OZN. Vrsta pogovorov ni prinesla nikakršnih rešitev. Vedeti je treba, daje leta 1948 prišlo tudi do hudega spora Titove Jugoslavije z ZSSR.
8. oktobra 1953 zavezniki sporočijo, da se umikajo iz cone A in prepustijo upravljanje te cone civilni upravi Italije.
5. oktobra 1954 je bil podpisan tako imenovani Londonski sporazum. Cona B in večji del cone A (strnjeno slovensko prebivalstvo) preide pod civilno upravo Jugoslavije, ostali del cone A s Trstom pa pod upravo Italije. Pravice nacionalnih manjšin so bile urejene s posebnim sporazumom. Trst je bil tedaj tudi dokončno izgubljen.
Bodo morali umakniti edini kiosk v Luciji?

Kiosk podjetja 3DVA v Luciji (na fotografiji) stoji v neposredni bližini Marketa št 7 na zemljišču, ki je v lasti Mercatorja. Sklenjena najemna pogodba med 3DVA d.o.o. Ljubljana in družbo Mercator d.d. Ljubljana se je iztekla in Mercator je ni pripravljen podaljšati. Postavil jim je rok - 25. 2. 2009, do katerega morajo kiosk odstraniti, nam je povedal Jože Širok iz 3DVA. Mercator naj bi to zemljišče potreboval za ureditev prostora pred marketom in bifejem.
Sedaj v 3DVA ne vedo kam bi ta kiosk, ki beleži soliden promet, preselili. Morda nekaj metrov proč v smeri mostu, kjer je občinska zemlja - javno dobro. Zlatan Čebo, ki v kiosku opravlja franšizno prodajo blaga za 3DVA upa, da bodo našli ustrezno rešitev. Obrnili so se že na Občino Piran, če bi jim lahko odstopila kakšen kvadratni meter tik ob pločniku, saj bo Lucija v nasprotnem primeru ostala brez edinega zunanjega kioska za prodajo časopisov. Kiosk je pred leti stal blizu mostu pri podvozni cesti. Ker so tam uredili avtobusno postajališče se je moral seliti.
Franc Krajnc
Janko Novak že 141 krat daroval kri
Na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Izola se je klicu po darovanju življenjske tekočine 12. februarja že kar dopoldne odzvalo 38 darovalcev. Med njimi je bil tudi absolutni rekorder Janko Novak iz Lucije, ki je že 141 krat daroval kri. Čestitala mu je tudi predstojnica dr. Kramarjeva. Magda Štebljaj iz Lucije je darovala kri že 38 krat, Miljana Troha prvič, Milorad Lončar iz Izole pa že 126 krat. Pri 120. darovanju je dobil uro. Vsi darovalci so na koncu dobili malico za okrepitev - tradicionalno klobaso.
Nova turistična ponudba v Hrastovljah
Kulturno društvo Jože Pohlen, Turistično društvo Hrastovlje in Mestna občina Koper so s povezovanjem in sodelovanjem oblikovali novo turistično ponudbo v znameniti vasici Hrastovlje. Tako so v povezano turistično ponudbo vključili ogled znamenitih fresk v cerkvici Sv. Trojice, ogled galerije kiparskih del odkritelja fresk kiparja Jožeta Pohlena in ogled galerije restavratorja fresk, slikarja Viktorja Snoja.
IS*
Akademskega slikarja in kiparja Jožeta Pohlena je predstavil pisatelj Marjan Tomšič, njegov potopis o pokojnem Pohlenu pa sta prebrala domačina Luka in Mitja. Foto: Primorski utrip -AKV.
Kulturno društvo Jože Pohlen in Župnija Predloka, ki upravlja s hrastoveljsko cerkvico, od 8. februarja 2009 dalje ponujata enotno vstopnico za ogled vseh treh lokacij.
Ob	tej
priložnosti je s pomočjo Mestne občine Koper nastala tudi	nova
zgibanka Hrastovelj, dosegljiva v osmih jezikih v vseh Turistično informacijskih centrih Mestne občine	Koper.
Vasica Hrastovlje leži pod kraškim robom in predstavlja	naravno
mejo med kraško planoto in slovensko	Istro.
Obiskovalcem Hrastovelj so ob kulturnem	prazniku
pripravili tudi	pester
program. Brezplačno so si lahko ogledali cerkvico in galeriji. V Galeriji Jožeta Pohlena, ki v Hrastovljah deluje od lanskega maja, so 8. februarja 2009 pripravili poseben kulturni program z gosti Edelmanom Jurinčičem,
Bertom Pribcem, Marjanom Tomšičem in Alferijo Bržan.
Hrastovlje so v zadnjem obdobju deležne izjemno hitrega turističnega razvoja.
Že v lanskem letu je k pestrejši turistični ponudbi v Hrastovljah prispevalo odprtje Turistično informacijskega centra v sklopu katerega deluje tudi
spletna točka, letos pa je	Tabor in cerkev Sv. Trojice
Turistična organizacija Koper v	Poznoromanska s taborskim obzidjem
Hrastovljah namestila posebej izdelane table, ki /- konca XVI. stoletja, posvečena bodo obiskovalce usmerjale do obeh galerij in I475> odprta za ogled vsak dan od 9 do informacijskega centra v Hrastovljah.	do /2. ure in od 13. do 17. ure.
Akademski kipar in slikar Jože Pohlen se je rodil 19. marca 1926 v Hrastovljah materi Ani Rihter in očetu Andreju Pohlenu kot najmlajši od šestih otrok. Vaška učitelja Ingeborg Mueller in Dionizij Čibelj sta mu leta 1940 omogočila sprejem na Inštitut za likovno umetnost v Firencah. V tistem času je prejel prvo priznanje za svoje delo, študentsko
Mrtvaški ples je najbolj znameniti del fresk. Osnovna misel tega srednjeveškega motiva je, da smo pred smrtjo vsi enaki, ne glede na starost in stan, saj vse vodi smrt skozi ista vrata.
Cena vstopnice in urnik
Galeriji Jožeta Pohlena in Viktorja Snoja sta odprti ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Za vstopnico, ki velja za ogled galerij in cerkve, boste odšteli 3 evre, otroci, študentje in upokojenci pa 1,5 evra. Za skupine nad dest ljudi pa velja cena 2,5 evra po osebi.
nagrado Donatello. Leta 1946 je maturiral in se vrnil v domače Hrastovlje. Se isto leto se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost. Diplomiral je leta 1951 pri kiparju Frančišku Smerduju. Po specializaciji se je vrnil na Primorsko, kjer se je uspešno posvečal pedagoškemu poklicu. Prepoznaven je postal z raziskovanjem lastnega likovnega rokopisa za katerega je prejel nagrade: lil. Nagrada Ars Histriae, 1972; 11 Cavino d"oro, 1977; Nagrada vstaje slovenskega naroda, 1983; Kocijančičeva nagrada, 1995. Preminil je 28. oktobra 2005.
v
Barbara Verdnik ne bo tožila Popoviča
Decembrsko glasilo Mestne občine Koper MOK-15 je dodobra “obdelalo” tudi novinarko Barbaro Verdnik, kije glasilo prijavila medijskemu inšpektorju.
Pravi, da zaradi tega ne bo tožila župana Borisa Popoviča, pač pa mu pošilja le opozorilno pismo. Kot je povedala na novinarski konferenci 4. 2. 2009 v Kopru želi, da bi bilo več reda na medijskem področju in se bo na povabilo Ministrstva za kulturo vključila v ekspertno skupino za dopolnitev precej luknjaste medijske zakonodaje.
Sodu je izbilo dno pisanje v 15. decembrski številki Informativne publikacije Mestne občine Koper (MOK-15), ko naj bi po njenih besedah župan Boris Popovič zlorabil občinsko glasilo za obtoževanje ali bolje rečeno politični obračun s svojimi nasprotniki.
Med “žrtvami” je tudi novinarka Barbara Verdnik, nekdanja direktorica Primorskih novic in sedanja predsednica Mestnega odbora Zares-nova politika v Kopru. Glasilo MOK jo v decembrski številki označi kot „najbolj nepristransko novinarko, dokazano simu!antko“ in ji v posebni rubriki prilepi kar dve črni piki ter jo tako javno diskreditira. Ne vemo, ali je lahko izkoristila zakonsko možnost popravka?
Inšpektor prepovedal izhajanje glasila
Barbara Verdnik, ki kot kaže še vedno nima poravnanih vseh računov s Popovičem (ne vemo, če je tudi njegova zasluga za odstavitev Verdnikove z mesta direktorice Primorskih novic), je prepričana, da je koprsko občinsko glasilo z decembrsko številko prestopilo mejo dovoljenega. Po eni strani zato, ker ima vse atribute medija po Zakonu o medijih - in bi zato moralo biti vpisano v razvid medijev, po drugi strani pa meni tudi, da na občini zlorabljajo to glasilo za obračun s svojimi političnimi nasprotniki. Ker je po oceni medijskega inšpektorja Ivana Pala imelo glasilo z nazivom Informativna publikacija Mestne občine Koper programske vsebine, ki kažejo na medij po zakonu o medijih, ni pa bilo vpisano v razvid medijev, jim je inšpektor prepovedal nadaljnje izhajanje v taki obliki.
Odločbo jim je izdal 23. 1. 2009. Pristojni inšpektor lahko izdajatelju,
v tem primeru Mestni občini Koper, ki razširja programske vsebine prek medija in ne da bi bil vpisan v razvid, prepove opravljanje dejavnosti ter mu zaseže delovne priprave, izdelke in material, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti (16. člen Zmed).
Na tiskovni konferenci smo izvedeli, da namerava MOK ustanoviti lastno podjetje ali izdajo glasila zaupati ustrezni registrirani medijski hiši. Sicer pa občina lahko vpiše svoje glasilo tako kot veleva zakonodaja, na kar jo je opozarjal tudi inšpektor.
Nejasen 2. člen zakona
Zakon o medijih (Zmed) UL št. 35/ 11.5. 2001 v 2. členu ugotavlja kaj lahko štejemo med medije, kako je s programskimi vsebinami in pa katere izdaje niso mediji po tem zakonu. V 3. odstavku tega člena piše med drugim, da uradna glasila lokalnih skupnosti in druge uradne objave niso mediji, razen če s tern zakonom ni določeno drugače. Že v 2. členu torej ni videti jasne razmejitve, ali je na primer občinsko glasilo hkrati uradno glasilo in kaj so potem druge uradne objave? Če bi bilo v zakonu opredeljeno, da so Uradne objave (občinski odloki, uredbe...) zavezuj oč pravni dokument na lokalni ravni, ki ga izdaja najvišji organ lokalne skupnosti, bi morali najti razlago tudi kaj so to „uradna glasila lokalnih skupnosti". So to občinske informacije, glasila, mediji ali kaj drugega? Vemo namreč, da občine povečini sploh ne objavljajo uradnih objav (odlokov...) v svojih glasilih, pač pa v drugih časnikih, čeprav bi lahko tudi uradne objave objavljale v svojih glasilih (če bi bila pravilno vpisana v razvid medijev) in bi s tem tudi kaj prihranile. Verjetno gre razloge iskati v ne preveč pogostih izdajah občinskih glasil.
Kaj je ugotovil medijski inšpektor?
„Medijski inšpektor je nesporno ugotovil, da ima glasilo MOK-15 glede na programsko vsebino vse atribute medija po zakonu o medijih in da je torej nezakoniti izhajalo pod imenom Informativna publikacija Mestne občine Koper", je na novinarski konferenci (4. 2. 2009) na sedežu Zares v Kopru povedala Barbara Verdnik. To pa je tudi vse kar lahko ugotovi medijski inšpektor,
saj je more kazensko ukrepati, razen da prepove izhajanje. Če pa je že ugotovil, da je glasilo MOK izhajalo kot medij po zakonu o medijih, bi potem moral upoštevati vse nadaljnje morebitne kršitve, zlasti glede odgovornega urednika, ki ni vpisan v kolofonu glasila, njegovo ime pa mora biti tudi vpisano v razvidu medijev, nadalje glede programske vsebine (razmerij novinarske objave-oglasi), kulture javnega dialoga, pravice do popravka objavljenega obvestila ali odgovora itd.
Veliko sredstev za informiranje
Kot je povedala Barbara Verdnik naj bi Mestna občina Koper za stroške izdajanja glasila (niso vštete plače delavcev) v letu 2007 namenila
58.000	evrov, v letu 2008	77.000
evrov, letos pa naj bi načrtovali za informiranje občank in občanov kat
110.000	evrov.
V medijskem zakonu vrsta nedorečenosti
Barbara Verdnik meni, daje v zakonu o medijih in zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona vrsta nedorečenosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Trdi tudi, da „sedanja praksa kaže, da lokalna glasila ne morejo imeti neodvisne uredniške politike. Tako je vsebina glasil lokalnih skupnosti pravzaprav oglaševalska vsebina aktualne občinske oblasti, kar se v koprskem primeru odraža v ekstremni obliki". Prav smešno je, da v občinskih glasilih ponavadi ne boste prebrali kaj dela na primer občinski svet, kakšni so načrti dela, napovedi, pač pa ponekod le hvalnice, obrekovanje, destrukcije in podobno. Vprašati seje treba čemu so torej (ob poplavi vseh vrst medijev) potrebni tako veliki stroški za največkrat podvajanje informacij.
Pobuda za spremembe
Stranka Zares-nova politika ima v svojem predvolilnem programu tudi resen namen dopolniti ali spremeniti medijsko zakonodajo.
Zagotovo bo spet vroče, saj gre za občutljivo zakonodajo. Spomnimo se samo peripetij okrog spremembe in dopolnitve Zakona o RTV. Barbara Verdnik je glede domnevnih anomalij v zakonu o medijih že pisala ministrici za kulturo Majdi Širca. Kot je povedala je že ustanovljena ekspertna skupina, katere članica je in ki bo v najkrajšem možnem času pripravila spremembe in dopolnitve zakona ter besedilo poslala v nadaljnjo obravnavo in sprejem v DZ.
„Borisa Popoviča ne bom tožila, ker se ne mislim spuščati na tak nivo, sem mu pa poslala pismo z opozorilom kaj ga lahko doleti, če bo nadaljeval z gonjo zoper mene", nam je povedala Barbara Verdnik.
FK
Športnik občine Piran 2008
Športnici občine Piran sta Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec
Državni prvaki malce v senci
V piranskem Tartinijevem gledališču so v organizaciji Športnega in mladinskega centra ter Občine Piran v petek, 30. januarja, športnikom in športnicam podelili priznanja za dosežene rezultate v minulem letu. Olimpijki jadralki Vesna in Klara iz Jahtnega kluba Portorož sta si prislužili naziv športnici leta. Na oder niso povabili državnih prvakov, kateri so bili nad tem razočarani.
Ekipa leta v individualnih športnih panogah	(ženske):
Teja in Alja Černe iz Jadralnega kluba Pirat.
Moška ekipa: Strelsko društvo Portorož.
Ekipaletavkolektivnih športnih	panogah
2008: Športno društvo rokometna šola Piran »Vrtovi Istre«.
Športnice in športnike je pozdravil župan Tomaž Gantar in ocenil minulo leto na športnem	področju
kot uspešno, kajti o tem govorijo že sami rezultati športnikov in športnih delavcev.
Matjaž Ukmar je poudaril, da se v Športnem in je Športni in mladinski center izključil mladinskem centru zavedajo pomena z naslovnice - žogo s simboli našega športa in napovedal naložbe v šport in športa, tovrstno infrastrukturo.
Podelili so tudi priznanja za Jasmin Bečirovič iz Thai-Boxing odmevnejše športne dogodke v občini cluba Tiger in Mladen Railič iz in se zahvalili podjetjem, ki so izkazali Društva za borilne veščine Piran sta bila nagrajena za dosežke v neolimpijski panogi. Kot vsako leto so podelili tudi	nagrade
obetavnim mladim športnikom.
Posebno priznanje je prejel Tim Skerbec	iz
Košarkaškega kluba Splošna plovba Portorož.
Zaslužna športna delavca sta Jovo Stevanovič
(Šahovsko društvo Piran) ter Peter	naklonjenost športu. Prireditev so
Vidmar (Jahtni klub Portorož).	popestrili s kulturnim programom.
Največ je bilo državnih prvakov (kar osem iz Športnega kluba Flip Piran).
Njihova imena so samo na hitro prebrali. Prvaki niso bili povabljeni na oder, kljub bučnem aplavzu.
Priznanja so jim podelili po končani prireditvi. Prejeli sojih od zaposlene delavke na Športnem in mladinskem centru. Razočaranje in ogorčenje je bilo čutiti, kajti nekateri so nam telefonirali, da jim je bilo žal, da so se udeležili podelitve.
Na koncu prireditve je povezovalec Iztok Gustinčič (Sons) večkrat zaman pozval nagrajence na oder za skupno fotografijo. Prava škoda, saj bi športniki lahko imeli skupno spominsko fotografijo. Zanimivo, da
Si Center tehnike Koper
Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10

W
s- -Z:
li
ZA VAS VALENTINOV POGRINJEK.
Nakupi s kartico
Mercator Pika
in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust
Darilni set
različna pakiranja
4,79 EUR
Darilni set
različna pakiranja
Redna cena: 6,76 EUR	j
4,99 EUR
26%
prihranka >
Ponudba velja do 11. 3. 2009 oz. do prodaje zalog.
Si
Mercator
najboljši sosed O Ičt
NAROČILNICA .
primorski uTr’p
IME IN PRIIMEK: TOČEN NASLOV:
POSTNA številka:
LETNA NAROČNINA (12 številk) 12,00 EUR
datum:_ ____ podpis:
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
Primorski utrip. Obala 125, 6320 Portorož
MESTNA KNJIŽNICA PIRAN V NOVIH PROSTORIH
V četrtek, 5. februarja 2009, so na Župančičevi ulici 4 v Piranu, kjer je prej domoval piranski arhiv, svečano odprli novo sodobno opremljeno knjižnico. S prenovo stavbe so skoraj podvojili površino namenjeno uporabnikom knjižnice in sicer s prejšnjih 220 m2 na Tartinijevem trgu 1, kjer je prostore dobilo sodišče, na 407 m2, za njeno upravo pa je Občina Piran zagotovila prenovljene prostore na Tartinijevem trgu 10. Pomembno se zdi, daje ustanoviteljica knjižnice Občina Piran s to naložbo zagotovila nadaljnjo knjižnično dejavnost v samem mestu, knjižnico pa dobi tudi Lucija.
Prenova prostorov za knjižnično dejavnost v vrednosti 800 tisoč evrov	HIM	1	' -•
zajema prenovo celotne zgradbe, zamenjavo vseh tlakov, sten, električnih	IL JI jfriBflrl	• f
instalacij, prezračevanja, gretja in hlajenja, toplotno in zvočno izolacijo, sanacijo ravne strehe v obliki terase ter novo sodobno opremo. Ohranili so tudi mogočno polkrožno stopnišče, ki vodi v prvo nadstropje knjižnice,
dostop do I. nadstropja pa je možen tudi z dvigalom.	, IHHr
Občina Piran je na podlagi javnega razpisa delo zaupala podjetju Planinvest	T
iz Portoroža, ki je v pritličju uredilo oddelek za otroke in mladino ter	Ti	‘
čitalnico z ločenimi prostori z udobno oblazinjeno sedežno garnituro, kjer	'9
si je mogoče izposoditi dnevno časopisje in revije. Oddelek za najmlajše
Prvo nadstropjcje namenjeno odraslim, v njem se med celično zasnovanimi tematskimi knjižnimi oddelki nahajajo čitalniška mesta, obiskovalci pa si • lahko ogledajo dragoceno zbirko v sodobnem domoznanskem oddelku, ki
s številnimi izložbami omogoča kakovostno predstavitev zanimivega in	f	W
redkega gradiva ali pa se podajo v večnamenski multimedijski prostor, kjer	jjF A
si lahko ogledajo izbrane posnetke ter v izoliranem prostoru prisluhnejo	___	jm .
glasbi. Na voljo je tudi več računalniških uporabniških mest s prostim, a
Prenovljena knjižnica je v celoti dostopna tudi gibalno oviranim osebam, ,	M
omogoča pa tudi sodobne načine izposoje, vključno s knjigomatom.
Knjižnica je lepo urejena in zaradi velikih steklenih oken vidna tudi od zunaj. Problem, ki ga bo treba nekako rešiti je avtomobilski promet po Župančičevi mimo knjižnice, kar bi lahko bilo nevarno predvsem za otroke.
Knjižnična zbirka je v povojnih letih narasla iz skromnih
4.000	enot gradiva
na več kot 65.000 enot. Knjižnica letno	nakupi
preko 3.500 enot, z darovi pa pridobi še dodatnih 500 do
1.000	enot letno. Knjižnica ima okoli 3.500 članov, letno jim posodijo okoli
100.000	knjig in drugega gradiva. V sodelovanju z okoli 300 knjižnicami v Sloveniji lahko piranska knjižnica zagotovi tudi knjigo ali drugo gradiva, ki je morda trenutno ne bi imela na policah.
Imajo tudi bogato prireditveno, informacijsko in v zadnjem času tudi založniško dejavnost.
Številne ljubitelje knjig je najprej pozdravil župan Občine Piran Tomaž Gantar, ki se je zahvalil vsem izvajalcem, arhitektu,	nadzornici-
koordinatorki in kolektivu knjižnice. Napovedal je, morda čez dva meseca, odprtje knjižnice tudi v Luciji in sicer na Obali nasproti ribarnice, v najetih prostorih od firme Intertainment d.0.0., v lasti Mira Brkoviča iz Lucija.
Goste je pozdravila tudi direktorica mestne knjižnice Piran Oriana Košuta Krmac, ki je orisala razvojno pot piranske knjižnice, ki je po 50 letih domovanja v pritličnih prostorih sodne palače na Tartinijevem trgu 1 dobila nove lepe in precej večje prostore. V mrzlih septembrskih dneh leta 2008 so z živo verigo prenesli v nove prostore preko 30.000 enot gradiva. Ob tej priložnosti se je javno zahvalila dijakom in profesorjem piranske gimnazije,	učencem
slovenske in italijanske osnovne šole in vsem, ki so pri tem sodelovali.
BUSAfl
Sejmi
Portorož
(Marina Portorož
(.INTERNA UTICA - mednarodni navtični (salon, 12. - 17. 5. 2009.
(Organizator: Studio 37, Ljubljana.
Izola
(Marina Izola IZOLA BO AT SHOW - slovenski prodajni ' (salo navtike, 15. - 20. 9. 2009.
(Organizator:	EXPONAUTIC d.0.0.,
(Ljubljana.
(Koper
(Bonifika
).PRIMORSKI SEJEM - mednarodni obrtno /podjetniški sejem, 28.- 31. 5.2009. (Organizator:	Primorski sejem d.0.0.,
(Koper.
Ljubljana
(Gospodarsko razstavišče
)GAST expo - mednarodni strokovni sejem
(gastronomije in hotelske opreme, 8. - 11.2.
/2009.
(SLADOLED - mednarodni sejem sladoleda, 8. -11.2. 2009.
\VINO - mednarodni vinski sejem, 8. - 11. 2. 2009.
/TIP - turizem in prosti čas, 22. - 25. 1. (2009.
SVITO V PLOVIL . 22. -25. 1.2009. SPROMARKET - sejem in kongres prodaje, (marketinga in oglaševanja, 17. - 19. 2. 2009.
(DOM. 3. 3. - 8. 3. 2009.
(SEJEM ELEKTRONIKE. 24. - 26. 3. (2009.
Gornja Radgona
)22. mednarodni sejem gradbeništva in /gradbenih materialov. 3 L 3. - 4. 4. 2009.
16. mednarodni sejem lovstvu, ribištva, (turizma in aktivnosti v naravi. 17. - 19. 4.
(2009.
(Organizator: Pomurski sejem.
(Trst
\OLIO CAPITALE - sejem oljčnega olja, 6.
/- 9. 3. 2009.
(SAILING SHOW - sejem navtike in (turizma, 8. - 11. 10. 2009.
(Organizator: Fiera Trieste. Tel. 0039/040 (9494 111.
Gorica (Italija)
SpOLLICE VERDE - sejem za vrtnarstvo, /urbane zelene površine, ekologijo in (življenje v naravi, 27. - 29. 3. 2009. ESPOMEGO - mednarodni vzorčni sejem, (24.-26.4. in 1.-3.5.2009.
(Organizator: Udine e Gorizia Fiere SpA. Telefon: 0039/ 0432 49 51.
Berlin (ZRN)
' IT 15 - Mednarodna turistična borza, 11. -(15.3.2009.
(Organizator:	Messe Berlin GmbEl,
(Messedamm 22, 14055 Berlin.
Telefon: 0049/30 30380.
Beograd
)Mednarodni seient turizma. 26. 2. - 1.3. 2009
(Mednarodni seiem navtike. 11. - 15. 3. 2009.
(Mednarodni avtomobilski salon. 27.3. - 5.
4. 2009.
/Organizator: Beograjski sajam.
Telefon: 00381/11 2655 555.
M
MESTNA KNJIŽNICA PIRANBS BIBLIOTECA CIVICA PIRANoSfi
k d
PRIMORSKI
2009
070(497 12)
Kakšne so prednosti varčevanja v krovnem skladu?
-	Odlog ugotavljanja davčne obveznosti: prehodi med podskladi istega krovnega sklada so neobdavčeni.
-	Enostavnost in preglednost: vlagatelji lahko stanje na računu posameznega podsklada dnevno spremljajo v spletni poslovalnici NLB Klik.
-	Privlačni varčevalni načrti: z njimi je možno varčevati enostavno in postopno, hkrati pa nudijo popuste pri vstopnih stroških.
-	Storitev NLB Plus - enostavno prenašanje sredstev iz osebnega računa na račun izbranega podsklada.
-	Široka ponudba podskladov krovnega sklada pokriva vsa ključna naložbena področja po svetu.
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici
Lucija, Obala 112 ali nas pokličete na (05) 617 51 00.
www.nlbskladi.si
10002276,179
COBISS o
NLB® Skladi
¥ Piranu so odprli prostore za brEkolo in treiet

Pri znanem gostišču Kantina Umberta Radojkoviča na Trgu l.maja v Piranu so 25. januarja 2009 svečano odprli prostor, v katerem bodo poslej lahko Pirančani in drugi gostje igrali stoletno avtentično in tradicionalno igro briškolo in trešet. “To je igra, ki združuje in prav je, da jo negujemo, se učimo, organiziramo turnirje”, je na odprtju povedal Slobodan Simič Sime, vodja skupine, kije skupaj z lastnikom gostišča Umbertom Radojkovičem prerezal otvoritveni trak. Člani skupine, ki so se takoj pomerili v igranju kart, so bili s pogoji zelo zadovoljni. Še en dokaz, daje mogoče tudi v mestu Piran vpeljati in ponuditi nekaj novega - tokrat za druženje prijateljev briškole in trešeta.
m
Aeroklub Portorož kupil letalo
Člani društva Aeroklub Portorož so lani v nemškem Wilhemshafnu kupili rabljeno dvosedežno letalo znamke Piper PA-38 Tomahawk, ki je primemo za šolanje športnih pilotov in učenje letenja. Po osmih urah letenja na Silvestrovo, 31. 12. 2008, sta pilota pristala na letališču Portorož, kjer bo letalo tudi stacionirano. To nedvomno pomeni novo pridobitev za letališče, ki se trenutno nahaja v globoki finančni krizi.
Kot nam je povedal predsednik društva Dragiša Djordjevič Stanisavljevič letalo ni hrupno (ima dušilec zvoka). Kupili so ga na območju EU, zato so lahko izkoristili možnost, da je ostalo v Nemškem registru D-EMTW. V relativno mladem društvu so z rezultati svojega dela zelo zadovoljni. Dobili so tudi dovoljenje za šolanje športnih pilotov in vadbene polete.
Njihova internetna stran:www.akpz.si
(proslave v čast našemu poetu Prešernu
Slovenski kulturni praznik 8. februar smo slavnostno obeležili po vsej Sloveniji. Osrednja proslava je bila v Cankarjevem domu v soboto, 7. februarja, na kateri so podelili dve Prešernovi nagradi in šest nagrad Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado 2009 sta prejela igralka Štefanija Ana Drolc za obsežni umetniški opus ter za življenjsko delo in slikar Zmago Jeraj za ustvarjanje in bogatenje likovne umetnosti. Nagrajenci Prešernovega sklada 2009 so: Sabina Cvilak Damjanovič (sopranistka), Nenad Firšt (skladatelj), Marko Mandič (igralec), Tobias Putrih (kipar), Goran Vojnovič (pisatelj) in Miran Zupanič (scenarist in režiser). Kulturni praznik so zaznamovali tudi na Slovenski obali, v Kopru, Izoli in Piranu.
V Piranu prvič podelili Tartinijevo priznanje
Visoko priznanje za izjemne stvaritve s področja kulture je prejela Ondina Luša.
Slavnostni govornik Boris Pahor je glede zgodovinskih krivic državo prešerno prosil k večji odločnosti.
Proslava v organizaciji Občine Piran je bila v petek, 6. februarja, v veliki dvorani portoroškem Avditoriju. Po Zdravljici, ki jo je ob klavirski spremljavi Lucienne Lonchina zapel Neven Stipanov, so okoli 350 povabljenih v veliki dvorani Avditorija dobri dve uri razveseljevali številni mladi nastopajoči umetniki, glasbeniki, pevci in plesalci z naših domačih piranskih odrov, ki dosegajo visoko umetniškega udejstvovanja. Najprej je nastopila plesna skupina Metulj, na zadnje profesorji Glasbene šole Piran in z vrhunsko točko umetniških plesnih gibov Dana Petretič in Siniša Bukinac.
Župan Občine Piran Tomaž Gantar je na Prešernov kulturni praznik prijetno presenetil s prvim Tartinijevim priznanjem, česar kot kaže vse doslej nismo znali umestiti niti v zgodovinske obletnice piranskega virtuoza. Priznanje za izjemne stvaritve s področja kulture je prejela Ondina Luša iz Skupnosti Italijanov Piran.
Letošnji slavnostni govornik je bil tržaški pisatelj, osebnost Primorske 2008 in kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo - Boris Pahor, ki je večji del svojega govora posvetil zgodovinskemu razvoju in tegobam v tukajšnjih krajih, t.i. nadgrajevanju Osima, neizdelani “formuli” v slovensko-hrvaških odnosih glede določitve meje, o suverenosti, ki nam
je ne bo nihče poklonil, niti v združeni Evropi in si jo bomo morali vedno znova priboriti sami.
Prešernov zgled nam lahko pomaga, je na koncu svojega slavnostnega govora poudaril Boris Pahor. Po prireditvi je Občina Piran priredila druženje s pogostitvijo v avli Avditorija.
◄ Milica Jan je kupila najnovejšo knjigo Borisa Pahorja - Moje suhote. Zal je slavnostni govornik odšel že pred zaključkom proslave, zato ni mogla dohiti njegovega avtograma. FOTO:	FK-
Primorski utrip.