10
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 30. januarja 1928.
Letnik X
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
iriborske oblasti.
Wib «ateisaias
Zahvala Njiju Veličanstev kralja in kraljice za čestitke ob rojstvu Njegovega Visočanstva kraljeviča.
Zdravniško izvestje o zdravstvenem stanju Njenega Veličanstva kraljice po porodu.
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
24.	Ukaz o amnestiji.
25.	Razpis o pobiranju uvozne carine na motorne dele tramvajskih voz.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 26. Direktni blagovni promet s prekartiranjem: orientno-bolgarski, orientno-jugoslovanski, orientno-romunski, orientno-madžarski, orientno-avstrijski, orientno-češkoslovaški, orientno-poljski.
Razne objave.
Zahvala Njiju Veličanstev kralja in kraljice za čestitke ob rojstvu Njegovega Visočanstva kraljeviča.*
Njiju Veličanstvi kralj in kraljica sta prejela ob rojstvu Njegovega Visočanstva kraljeviča dne 19. t. m. mnogoštevilne čestitke od vseh strani, iz države in iz inozemstva, v katerih se izraža narodna ljubezen in radost ter izrekajo tople želje za srečo in slavo vzvišenih roditeljev, novorojenega kraljeviča in vsega kraljevskega doma.
Predsednik ministrskega sveta izreka po nalogu z Najvišjega mesta po tej poti zahvalo vsem onim, ki so poslali ob rojstvu Njegovega Visočanstva kraljeviča Njiju Veličanstvoma svoje čestitke.
Iz kabineta predsednika ministrskega sveta v Beogradu,
dne 21. januarja 1928.; P. M. br. 196.
Zdravniško izvestje o zdravstvenem stanju Njenega Veličanstva kraljice
Zdravstveno stanje Njenega Veličanstva kraljice je po porodu prav dobro. Utrip in temperatura normalna.
Kraljica sama doji kraljeviča, ki je jako razvit.
Spričo takega. stanja se zdravniška izvestja ne bodo več izdajala.
Dr. Kojen s. r.
Dr. Zdravković s. r.
---------«f«»*------
iz „Siiižbenili Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 15 z dne 21. januarja 1928.:
Odlok pomočnika ministra za prosveto z dne
14.	decembra 1927.: Pomaknjeni (pomaknjene) so: iz 4. skupine III. kategorije v 3. skupino II. kategorije učitelji (učiteljice): Ivan Kovic v Poljčanah;' Vlado Porekar v Ormožu; Zmagoslav Kristan v Slovenski Bistrici; Zinka Lovrec v Celju; Marija T a v z e s - 0 s w a 1 d v Adrijancih, srez Murska Sobota; Josipina Weber v Beltincih, srez Dolnja Lendava; Anusa M r o v 1 j e v Selah, srez Ptuj; Marija Čuček pri Novi Cerkvi; Ida G r o s s m a n n pri Sv. Duhu, srez Ljutomer; Ivan J u r č e c v Krškem; Venčeslav P e r k o pri Svetem Križu, srez Litija; Jožica Držaj-Podbregar
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. januarja 1928., št. 16.
v Št. Vidu nad Ljubljano; Olga M a d o n v Komendi, Valentina Merlak v Horjulju;
iz 5. skupine II. kategorije v 4. skupino II. kate-rije učitelji (učiteljice): Viktor Stajnko v Sta-njevcih, srez Murska Sobota; Pavla G robi n v Vuhredu; Draga Roškar v Dolnji Lendavi (sedaj v Beogradu); Viktorija Črnko pri Sv. Križu, srez Maribor, levi breg; Marija Sedovnik in Vlasta Bitenc-Rajšp v Svetinjah, srez Ptuj; Marica M ar oh pri Sv. Lovrencu, srez Ptuj; Olga Korbar v Braslovčah; Frančiška G u m i 1 a r - M a c a -rol v Lipovcih, srez Dolnja Lendava; Josipina Krivog rad-Lasič v Črni, srez Prevalje; Anton Belehar v Podlonku, srez Kranj; Anđelka Ti ča c v Mokronogu; Rozalija Oblak v Železnikih;
iz 4. skupine III. kategorije v 3. skupino III. kategorije pomožni učitelj Josip Kar din ar, dodeljen prosvetnemu oddelku velikega župana v Mariboru.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 14. decembra 1927.: Postavljena je za stalno strokovno učiteljico v 3. skupini III. kategorije na: osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani Elza L u b e c, začasna strokovna učiteljica v 4. skupini ! III. kategorije na istem zavodu.
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne
14.	decembra 1927.: Premeščena je na gospodinjsko šolo «Mladike» v Ljubljani za stalno strokovno učiteljico v 3. skupini III.-kategorije Vera Humek, stalna strokovna učiteljica v isti skupini iste kategorije na gospodinjski šoli v Ljubljani.
Odlok ministra za; poljedelstvo, in vode z dne
15.	decembra 1927.: Postavljen je za profesorja v
8.	skupini L kategorije na specialni kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu Fran K o 11 o v s e k, suplent v 9. skupini I. kategorije na isti šoli.
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 15. decembra 1927.: Postavljen je za ekonomskega uradnika logaškega sreza v 3. skupini III. kategorije Alfonz Zdolšek, pripravnik ekonomskega uradnika istega sreza v 4. skupini IH. kategorije.
Številka 16 z dne 23. januarja 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. januarja 1928.: Pomaknjen je iz 3. skupine I. kategorije v 2. skupino L kategorije dr. Leonid Pitami c, redni profesor na pravni fakulteti univerze v Ljubljani.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. decembra 1927.: Pomaknjen je iz 2. skupine II. kategorije v 1. skupino H.kategorije Janko Dolžan, ekonom bolnice v Ljubljani.
Ukaz Njegovega. Veličanstva kralja z dne 31. decembra 1927.: Pomaknjen je iz 2. skupine III. kategorije v 2. skupino III. kategorije Fran Zajec, arhivski uradnik oblastnega sanitetnega referenta pri velikem županfl v Mariboru.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 12. januarja 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenčevi .je sprejet dosedanji italijanski državljan Just Martelanc, učitelj Božjakovem, skupno z ženo Amalijo in dvema malo-letnima otrokoma.
Številka 17 z dne 24. januarja 1928.:
Odlok ministra pravde z dne 29. decembra 1927.: Postavljen je Cvetko A s c h m a n n, sodnik v 7. skupini I. kategorije v območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani, za sodnika v dosedanji skupini in kategoriji pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 12. januarja 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet dosedanji avstrijski državljan Jaroslav B, reue r, gradbeni podjetnik v Ljubljani, skupno z ženo Marijo in maloletno hčerko Marijo.
Številka 18 z dne 25. januarja 1928.:
Objave ministrstva za notranje posle z dne 12. januarja 1928.: V državljansko zvezo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev so sprejeti dosedanji italijanski državljani: 1.) dr. Anton Žnideršič, absolvent prava v Mariboru; 2.) Karel Uršič, orožniški kaplar v Murski Soboti; 3.) Avgust Šuligoj, pogodbeni učitelj v Retečah.
Zakoni in kraljevske uredbe.
24.*
Mi
ÄlelisaiidesK» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo se odločili na predlog Našega ministra pravde in na podstavi člena 50. ustave, dati po milosti na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pomilostitev v nastopnih mejah:
L
Osebam, ki so jih obsodila civilna kazenska sodišča, odpuščamo kazni na izgubo svobode, ki ne trajajo več nego dva meseca, izvzemši zaradi uvred in klevet, ki se kaznujejo na privatno tožbo.
#■
H.
Osebam, ki so jih obsodila civilna kazenska sodišča na kazen na izgubo svobode preko dveh, a ne več nego šest mesecev, odpuščamo to kazen v celoti ali v neizvršenom ostanku in dve tretjini kazni, če znaša preko šest do dvanajst mesecev, ob pogoju, da ne učini pomiloščena oseba v petih letih od dne tega ukaza nobenega hudodelstva niti pregreška ali prestopka (prekrška) iz koristoljubja niti dejanja, kaznivega po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
* Ta ukaz je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. januarja 1928., št. 17.
VIL
Pri zniževanju kazni osebam, ki jim je bila s prejšnjim ukazom kazen znižana, se odračuni ena petina ali ena šestina ali ena sedmina kazni, znižane s tem ukazom, od onega dela kazni, ki je preostal po prejšnji pomilostitvi.
Naš minister pravde rešuje sam vsa sporna vprašanja, če nastane dvom, kako naj se uporabi ta ukaz.
Naš minister pravde naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 19.januarja 1928.
Aleksander s. r.
Minister pravde:
dr. D. M. Subotič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
25
Razpis o pobiranju uvozne carine na motorne dele tramvajskih voz.*
Ministrski svet je sklenil v seji z dne 4. januarja 1928. na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi:
«1.) Na vrednost motornih delov tramvajskih voz se ne pobira uvozna carina iz tar. št. 670., točke 2., v predlogu zakona o obči carinski tarifi; pač pa se pobira ta carina na vrednost tramvajskih voz.
2.	) Oprostitev od carine iz točke 1.) se uporablja do vštetega dne 29. februarja 1928.
3.	) Ta sklep stopi v veljavo takoj in se mora razglasiti v ,Službenih Novinah1.»
Zaradi pravilnega uporabljanja tega sklepa se dajo carinarnicam nastopna navodila:
1.	) Vrednost motornih delov tramvajskih voz se ugotavlja ob njih uvozu in v času, dokler velja ta sklep, vedno komisijski. V komisijo se odreja poleg upravnika carinarnice (ali njegovega namestnika), revizorja in carinika še en elektrotehnični inženjer. Ugotovljena vrednost motornih delov se odbije od vrednosti kompletnega voza in na tako znižano vrednost se mora pobrati 20 % iz tar. št. 670., točke 2., uvozne carinske tarife.
2.	) Med motorne dele tramvajskih voz spadajo vsi oni deli, ki služijo za sprejemanje toka iz uličnega prevodnika in za prevajanje sprejetega toka v motorni regulator za motor, kakor tudi motor, ki tok sprejema in ga pretvarja v motorno silo.
Priobčevaje carinarnicam prednji sklep z navodili za njega izvrševanje, odrejam, da jim je uporabljati oprostitev od plačevanja uvozne carine na motorne dele samo- za one pošiljke, za katere se izvrši najkesneje do vštetega dne 29. februarja 1928. uvozna ekspedicija in za katere se do vštetega tega dne vplačajo vse uvozne carinske davščine.
V Beogradu, dne 5. januarja 1928.; C.br.209.
Namestnik ministra za finance, minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
Razglasi osrednje vlade.
List, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati.**
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 577 z dne 18. januarja 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej avstrijski list «Freiheit», ki izhaja na Dunaju. Ta list piše zoper koristi naše države, zastopajo tezo separatizma Črne gore.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 19. januarja 1928.; D. Z. br. 577.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Vet. br. 93.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 16. do dne 22. januarja 1928.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Mehurčasti izpuščaj pri govedih.
Kastav: Kastav (Jelovičani, Saršoni in Stoki po 1 dvorec).
Pasja steklina.
Ljubljana, okolica: Borovnica (Dol 2 dvorca). Svinjska kuga.
Brežice: Artiče (Artiče in Zgornji Obrež po 1 dvorec, Dolenja vas 2 dvorca). Krško: Krško (Leskovec 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Knezdol 2 dvorca). Škofja Loka: Trata (Žirovski vrh 1 dvorec). Ljubljana, mesto; Ljubljana, mesto 1 dvorec.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1928.
Zu velikega župana ljubljanske oblasti: oblastni veterinarski referent Paulin s. r.
ilazglasi velikega župana mariburskt oblasti.
Izpisek iz seznamka cepljenih oseb v mariborski oblasti v letu 1927.	3D3P 3U3BHÜXS 0I!A3}§		+3 - ■ !
	op?}So a[ np[ uiafu -poqud a afuafidaa ez		1.931 orske urečko
	/ Necepljenih je ostalo	AO>jOJZA qiußuzau zi	u	§ £
		luzajoq jpujüz	1.050 župana eferen
		qiu35§ojdo iq§IUABjpZ OUJFJS	So	sab " 1 .■§
		i;sou -jospo ipEJBZ	00	P oä lo	t> £ iO £ -a
		{jjms ipüJBz	1.027 > odrec oblast
	ajun; auiEuiiuE fp -jod onq af qiuajojfoj		16.884 P<
	qiuafidaa a[ oudnqs		16.884
	qiuafidaa cqiq af AaaiBAiqaid OOOI BN		CN
	Prvič cepljenih	moqadsn UIIUFUZ3U Z	§ CO
		Bqadsn zajq	c3	od 05
		uioqadsn z	16.100 larja 1
	Dece za cepljenje je bilo	pidaa sqaji ojiq af oudnqs	21.299 23. jam
		auaf|ABfud B[uaf[da3 uBp EU	2.423 , dne ‘
		nquiBuzas od	18.876 boru
	AaajEAiqajd oqAa^		623.604 Mari
	AafBjq ui upqo opAa^		1.337 V
Od pomilostitve po točkah I. in II. tega ukaza se izvzemajo osebe:
1.	) ki so obsojene po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi;
2.	) ki so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi obsojene, ker so sprejele podkupilo;
3.	) ki so kot železniški ali poštni uslužbenci obsojene zaradi dejanj zoper imovino, učinjenih na blagu, ki so je predalo železnici ali pošti zaradi prevoza;
4.	) ki so obsojene zaradi dejanj, kaznivih po zakonu o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije kakor tudi po podobnih zakonih in uredbah te vrste;
5.	) ki so bile obsojene pred to sodbo do pet let zaradi navadnega hudodelstva (sodbe zaradi političnih in vojaških kaznivih dejanj se ne vpoštevajo);
6.	) ki so jih že sodišča pogojno obsodila;
7.	) ki so bile obsojene po gozdnih zakonih.
m.
Deloma odpuščamo kazni na ižgubo svobode osebam, ki so obsojene s sodbami civilnih in vojaških sodišč, ako prestajajo kazen v civilnih kaizen-skih zavodih ali zaporih, če znaša kazen preko dvanajst mesecev, in sicer:
1.	) eno leto kazni osebam, ki jim je bila kazen znižana z Našim ukazom z dne 6. septembra 1923, št. 51.601;
2.	) eno petino kazni na izgubo svobode osebam, ki prestajajo prvo sodbo, t. j. če niso bile pred tem obsojene zaradi navadnega hudodelstva;
3.	) eno šestino kazni na izgubo svobode osebam, ki prestajajo drugo sodbo, t. j. ki so bile že enkrat obsojene zaradi navadnega hudodelstva, če jim ni bila ta kazen znižana z Našim ukazom z dne 6. septembra 1923., št. 5T.601, in tudi ne s poznejšimi posameznimi ukazi;
4.	) eno sedmino kazni na izgubo svobode osebam, ki prestajajo tretjo sodbo, če niso bile izrečene vse tri sodbe zaradi hudodelstev iz koristoljubja in če jim ni bila ta kazen znižana z Našim ukazom z dne 6. septembra 1923., št. 51.601, in tudi ne s poznejšimi posameznimi ukazi.
Od delne pomilostitve po točki III. tega ukaza se izvzemajo osebe, ki so obsojene:
1.	) zaradi izvršene ali poizkušene namerne usmrtitve s premislekom (umora), bodisi da so bile obsojene kot storilci, bodisi kot deležniki;
2.	) zaradi dejanj, kaznivih po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi;
3.	) zaradi dejanj iz §§ 85., 85. a, 85. b, 86., 87., 87. a, 88. 89. in 90. srbskega kazenskega zakonika;
4.	) ki so bile obsojene na smrtno kazen, pa jim je bila ta kazen po Najvišji milosti odpuščena in izpremenjena v kazen na izgubo svobode;
5.	) ki so bile izza dne 6. septembra 1923. na pobegu;
6.	) ki so bile obsojene več nego trikrat zaradi navadnega hudodelstva.
Če prestajajo osebe kazen na izgubo svobode po dveh sodbah, se smatra, da prestajajo eno kazen, ako je bilo učinjeno drugo dejanje pred dnem prve sodbe.
IV.
Odredbe točk L, II. in III. tega ukaza se morajo uporabiti na vse sodbe, ki so bile izrečene do dne tega ukaza, najsi niso postale izvršne, in sicer čim postanejo izvršne. Sodišča naj dovrše redno postopanje ter naj potem uporabijo ukaz tako, kakor ustreza izvršni sodbi.
V.
Pomilostitev, dana s tem ukazom za kazni na izgubo svobode, se nanaša tudi na maloletne osebe, ki so obsojene po specialnih zakonih ali uredbah o kaznovanju in zaščitovanju mladine; izvzemajo pa le maloletniki, ki so bili poslani s sodnimi sodbami na prisilno vzgojo.
VI.
Od pomilostitve po tem ukazu se izvzemajo še osebe:
1.	) ki so bile pred dnem tega ukaza izpuščene na pogojni odpust;
2.	) ki so pobegnile iz zapora (sodnega pripora ali kazenskega zavoda) ter so na dan ukaza na pobegu in zoper katere se zaradi tega ne more izvršiti kazen;
3.	) zoper katere se ne more izvesti kazensko postopanje, ker taje bivališče, bodisi da se skrivajo v notranjščini države, bodisi da so pobegnile v inozemstvo.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. januarja 1928., št. 16/ni.
** «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. januarja 1928., št. 16.
Vet. br. 51/4.
Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 23. januarja 1928.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi,
imena občin pa z navadnimi črkami; kraji a številom
zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Maribor, desni breg: Dežno (Varoš 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Lastnič (Lastnič 1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj goved.
Maribor, levi breg: Cirknica (Cirknica 1 dvorec).
Steklina.
Čakovec: Gornji Mihaljevec (Tupkovec 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Celje; Braslovče (Braslovče 3 dvorci, Parižlje 1 dvorec, Spodnje Gorče 2 dvorca), Žalec (Zgornja FX)žnica 1 dvorec). Gornji grad: Šmartno ob Paki (Šmartno 1 dvorec). Maribor, desni breg: Lobnica (Lobnica 1 dvorec). Maribor, levi breg: Kamnica (Kamnica 1 dvorec). Ptuj: Središče (Središče 5 dvorcev).
V Mariboru, dne 23. januarja 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r
Razglasi sodišč in sodnih oblaste?.
Preda. 57/4/28—1.	3—2
Razpis.
Odda se mesto deželnosodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Obenem se oddado tudi vsa mesta sodnih predstojnikov, okrajnih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom konkurza ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnjo, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože po službeni poti do dne
2 8. februarja 192 8. pri podpisanem predsedništvu.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 9 z dne 25. januarja 1928.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 23. januarja 1928.
S 2/28—2.	"	249
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini firme: Solnč-no zdravilišče «R i k 1 i», družba z o. z. na Bledu, registrovane pod isto firmo.
Konkurzni komisar: dr. Jakob Prešern, vodja okrajnega sodišča v Radovljici.
Upravnik mase: dr. Mirko Triller, odvetnik v Radovljici.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 11. februarja 192 8. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 1. aprila 192 8. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 14 ega aprila 1928. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 25. januarja 1928.
S 13/27—53.	214
Preložitev naroka za prisilno poravnavo.
Konkurzna stvar Jakoba Vezjaka, trgovca v Mariboru, Vetrinjska ulica st. 17.
Narok o prisilni poravnavi, določen na dan 19. januarja 1928. ob desetih, je preložen na dan 9. februarja 19 2 8. ob desetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 80.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IH.,
dne 19. januarja 1928.
S 1/27—9.	241
Odprava konkurza.
Prezadolženka: Amalija Podgornik, trgovka v Metliki.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 1/27 o imovini te prezadolženke, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 24. januarja 1928.
Cg la 877/27—1.	142
Oklic.
Firma Medič-Zanki, družba z o. z., tovarna barv in lakov v Ljubljani, je vložila zoper Alojzija Kuha r j a, slikarja v Mariboru, Slovenska ulica št. 18, tožbo zaradi 11.484 Din 69 p s pripadki.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan 6. februarja 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 80.
Ker je sedanje bivališče Alojzija Kuharja neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Fran Irgolič, odvetnik v Mariboru.
Cenilna vrednost: 3887 Din; vrednost priteklin: 350 Din; najmanjši ponudek: 2825 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače' pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II.,
dno 2. januarja 1928.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I. a, dne 11. januarja 1928.
Cg la 33/28—1.	162
Oklic.
Slavko Černetič, trgovec v Mariboru, ki ga zastopata dr. Leopold Boštjančič in dr. Makso Šnuderl, odvetnika v Mariboru, je vložil zoper ležečo zapuščino po Jakobu Starcu, zasebniku in posestniku v Mariboru, tožbo zaradi 20.620 Din 5Ö p s pripadki.
Prvi narok za ustno razpravo se jo določil na dan 21. februarja 1928. ob pol devetili pri tem sodišču v sobi št. 80.
Rečeni ležeči zapuščini se postavlja za skrbnika dr. Rihard Faninger, odvetnik v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I. a,
dne 14. januarja 1928.
C II 23/28—1.	245
Oklic.
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju, zastopana po drju. Karlu Lazniku, odvetniku v Celju, je vložila zoper Alojzija Podlogarja, delavca in posestnika, prej na Ostrožnem, tožbo zaradi 6600 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 4. februarja 1928. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 6.
Ker je sedanje bivališče Alojzija Podlogarja neznano, se mu postavlja za skrbnika Alojzij Rihter-šič, okrajni gozdar v p. v Celju.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek II., dne 12. januarja \928.
C II 93/28—1.	196
Oklic.
Ivan Sternad in Marija iSternad, posestnika v Št. liju, sta vložila zoper Marijo K r a i n z o v o, neznanega bivailišča, tožbo zaradi izbrisa zastavne pravice (preužitka) pri vi. št. 58, katastralna občina
št. nj.
Prvi narok se je določil na dan
11.	februarja 1928. ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 27.
Ker je bivališče Marije Krainzove neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Jakob Mlinar, avskultant okrožnega sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek II.,
dne 18. januarja 1928.
C II 104/28 in C II 105/28.	215
Oklic.
Ana Labaš, posestnica v Podigracu št. 2, ki jo zastopa dr. Vinko Rapotec, odvetnik v Mariboru, je vložila zoper Toma Kovačiča, posestnika isto-tam, sedaj nekje v Srbiji, tožbo zaradi 150 Din in 140 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
9.	februarja 1928. ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 27.
Ker je bivališče Toma Kovačiča neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Jakob Mlinar, avskultant pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek H.,
dne 20. januarja 1928.
E 790/27—9.	72
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mali vrh, vi. št. 122 (vinograd, travnik in gozd).
E 645/27—7 in E 654/27—8.	61
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo dne 1 0. februarja 1928. v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) ob desetih: zemljiška knjiga Borovec, in sicer samo zavezani stranki lastne polovice vi. št. 6, cenilna vrednost 13.917 Din 87 p, najmanjši ponudek 9100 Din;
2.	) ob enajstih: zemljiška knjiga Suhor, vi. št. 122, cenilna vrednost 42.352 Din, najmanjši ponudek 33.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki j? nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 4. januarja 1928.
E 673/27—5, E 682/27—7 in E 570/27—9.	62
Dražbeni oklic.
Pri podpisanem sodišču bo dne 11. f e b r u a r j a 1928. v sobi št. 3 dražba nastopnih nepremičnin:
1.	) ob devetih: zemljiška knjiga Novi lazi, vi. št. 146 in 158, cenilna vrednost 2916 Din 25 p, najmanjši ponudek 1612 Din;
2.	) ob desetih: zemljiška knjiga Mozolj, in sicer samo zavezani stranki lastne polovice vi. št. 280, cenilna vrednost 490 Din, najmanjši ponudek 322 Din 50 p;
3.	) ob enajstih: zemljiška knjiga Briga, vi. št. 82, 86, 96, 138, 173 in 183, cenilna vrednost po odbitku bremen, ki jih bo prevzeti, 106.164 Din, najmanjši ponudek 78.650 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 4. januarja 1928.
E 689/27—5.	42
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 1 928. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v solu št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: 1.) za davčno občino Mršečo vas, vi. št. 265, in 2.) za davčno občino Smednik, vi. št. 416.
Cenilna vrednost: ad 1.) 12.000 Din, ad 2.) 9000 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 8000 Din, ad 2.) 6000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bf se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 15. decembra 1927.
E 853/27—7.	71
Dražbeni oklic.
Dno 14. februarja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Poljane, vi. št. 25.
Cenilna vrednost: 6033 Din 20 p; najmanjši ponudek: 4022 Din 14 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 10. januarja 1928.
E 2990/27—8.	69
Dražbe**? oklic.
Dne 10. februarja 19 2 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Karlovško predmestje, vi. št. 197, in zemljiška knjiga za katastralno občino Trnovsko predmestje, vi. št. 969.
Cenilna vrednost: 158.261 Din 25 p; najmanjši ponudek: 105.507 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 2. januarja 1928.
E 1133/27—10.	49
Dražbeni oklic.
Cenilna vrednost: 154.677 Din; najmanjši ponu-dek: 77.388 Din 50 p.
Pravice, ki ne bi pripuščal^ dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek II.,
dne 30. decembra 1927.
E 2176/27—12.	58
Dražbeni oklic.
Dne 17. februarja 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Zlatoličje, vi. št. 58, 60, 140, 153, 155, 182 in 273.
Cenilna vrednost: 84.006 Din 70 p; vrednost pri-teklin: 7055 Din; najmanjši ponudek: 61.404 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 22. decembra 1927.
E 1774/27—9.	172
E 707/27—10.	164
Dražbeni oklic.
Dne 11. februarja 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slovenska Bistrica, vi št. 143.
Cenilna vrednost: 45.750 Din 50 p; vrednost pri-teklin: 1750 Din; najmanjši ponudek: 23.500 Din 34 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 7. januarja 1928.
E 707/27—9.	38
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 1 928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cagona, vi. št. 97.
Cenilna vrednost: 1759 Din; vrednost priteklin: 70 Din; najmanjši ponudek: 419 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit pa uradni deski tega sodišča.
Podpisano sodišče bo prodajalo na javni prisilni dražbi nastopne nepremičnine:
1.	) Dne 3. februarja 19 28. ob pol desetih na licu mesta v Cankovi: zemljiška knjiga za katastralno občino Cankovo, vi. št. 16, 18, 31, 56, polovica vi. št. 74, vi. št. 85, 101, 150, 175, šest osmink vi. št. 205 in 228 (enonadstropna vila h. št. 22 v Cankovi, pritlična hiša št. 41 v Cankovi, pripadajoča gospodarska poslopja in več vrtnih, poljskih, travniških in gozdnih parcel).
Cenilna vrednost s priteklinami vred: 271.106 Din 87 p; najmanjši ponudek: 180.742 Din 9 p.
Nepremičnine se bodo prodajale najprej v 11 skupinah, končno pa vse skupaj.
2.	) Dne 4. februarja 192 8. ob osmih na licu mesta v P u c i n c i h: zemljiška knjiga za katstralno občino Pucince, vi. št. 285, 375, 395, 394, 416, 431, 442, 492 in 496 [a) parna opekarna in žaga z enonadstropno stanovansko hišo in gospodarskimi poslopji, b) eksportna klavnica, c) več poljskih parcel].
Cenilna vrednost: ad a) 613.333 Din 33 p, ad b) 65.150 Din, ad c) 27.682 Din 25 p; najmanjši ponudek: ad a) 408.889 Din, ad b) 43.434 Din, ad c) 18.455 Din.
Nepremičnine se bodo prodajale najprej v označenih treh skupinah, končno pa se izkličejo vse nepremičnine skupaj.
Dražbeni pogoji in listine (zemljiškoknjižni izvlečki, cenilni zapisniki itd.), ki se nanašajo na nepremičnine, se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču med uradnimi urami.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek IV.,
dne 30. decembra 1927.
E 1388/27.	221
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. februarja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prečna, vi. št. 252, 700 in 1080.
Cenilna vrednost: 20.470 Din; najmanjši ponudek: 13.647 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu,
dne 28. decembra 1927.
E 670/27—8.	51
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ormož, vi. št. 128 (enonadstropna stanovanska hiša s trgovinskim lokalom v Ormožu št. 1, vrt in njive).
Dražbeni oklic.
Dne 17. februarja 19 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin:
a)	zemljiška knjiga za davčno občino Stoprce, ideel-ne polovice vi. št. 99; b) zemljiška knjiga za davčno občino Sv. Ano, ideelne polovice vi. št. 4' in 3.
Cenilna vrednost: ad a) 2492 Din 50 p, ad b) 1486 Din 75 p in 952 Din 15 p; vrednost priteklin: ad a) 70 Din, ad b) 560 Din; najmanjši ponudek: 4115 Din 32 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 28. decembra 1927.
E 557/27—6.	67
Dražbem oklic.
Dne 15. februarja 19 2 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sele, vi. št. 38 in 40.
Cenilna vrednost: 148.684 Din; najmanjši ponudek: 99.122 Din 68 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek L, dne 27. decembra 1927.
E 920/27—6.	165
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 1 9 2 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; I. zemljiška knjiga Dežno, vi. št. 21, II. zemljiška knjiga Pečke, vi. št. 259.
Cenilna vrednost: ad I. 348 Din 90 p, ad II. 3744 Din; najmanjši ponudek: ad I. 232 Din 66 p, ad II. 2496 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 17. decembra 1927.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II.,
dne 23. decembra 1927.
E 692/27—6.	54
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrh, vi. št. 101.
Cenilna vrednost: 9175 Din 45 p; najmanjši ponudek: 6117 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II.,
dne 21. decembra 1927.
E 790/27—8.	65
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kačji dol, vi. št. 49.
Cenilna vrednost: 14.740 Din; vrednost priteklin: 2410 Din; najmanjši ponudek: 11.433 Din 40 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, oddelek II.,
dne 21. decembra 1927.
E 228/27—32.	177
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 192 8. ob desetih bo na licu mesta v Dolenjem Podborštu (občina Trebnje) dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cešnjevek, vi. št. 178, 192, 201 in 244, zemljiška knjiga Lukovek, vi. št. 1066, in zemljiška knjiga Trebnje, vi. št. 297.
Cenilna vrednost: 205.734 Din 65 p; vrednost priteklin: 3253 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 137.156 Din 44 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem,
dne 27. decembra 1927.
144 Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
31. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Jugo-Pochtler», družba z o. z. Tovarna sifonov in sodavičarskih strojev.
Obratni predmet: tvorniško izdelovanje sifonskih glavic, strojev za proizvajanje sodavice in drugih predmetov, ki se rabijo za proizvajanje sodavice, nadalje tvorniško izdelovanje kovinskih izdelkov in trgovina z vsemi temi izdelki.
Družbena pogodba z dne 11. oktobra 1927. in 15. novembra 1927.
Družba je ustanovljena za pet let ter se konča po poteku te dobe samo, če odpove eden družbenikov družbeništvo najkesneje leto dni prej. Če se taka odpoved ni podala, se podaljša družbena pogodba ob enakih pogojih vsakokrat za nadaljnjih pet let.
Osnovna glavnica znaša 150.000 Din, in sicer je vplačanih 100.000 Din v gotovini, 50.000 Din pa je donesenih v stvarni vlogi.
Poslovodji: Alfred Fischer-Pochtler, generalni ravnatelj na Dunaju, VIL, Kaiserstrasse 87, in Valentin Urbančič, trgovec v Ljubljani.
Firmo zastopata kolektivno po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist ter podpisujeta zanjo tako, da pristavljata njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s štampilijo odtisnjenemu besedilu svoja podpisa, prokurist vselej s pristavkom «p. p.».
Družbena pogodba ima glede stvarnih vlog (apportov) taple določila:! Družbenica firma Carl Pochtler, A.-G. na Dunaju, izroča v popolno in no-' preklicno last družbe en brizgalno-ulivalni stroj za i sifonske glavice (specialna konstrukcija) v vred-
1 Poslovodje: Just Gabrijelčič, stavbni tehnik v ! Stari Loki št. 8, Andrej Kerševan, stavbni tehnik v Št. Vidu nad Ljubljano, in Ivan Martinuč. stavbni tehnik v Ljubljani, Breg št. 8.
Prokurist: Ivan Celarc, zidarski mojster v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št. 21.
Družbo zastopata sodno in izvensodno ter podpisujeta zanjo po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist tako, da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo svojeročno svoji imeni kolektivno. Prokurist pristavlja svojemu imenu značko «p.p.».
Ljubljana, dne 10. januarja 1928.
35. Sedež: Vič-Glince.
Besedilo firme: «Jugomot», Jugoslovenske motorne delavnice, družba z o. z.
Obratni predmet:
a)	splošna mehanična in precizijska delavnica;
b)	tvornica eksplozijskih motorjev in motornih vozil;
c)	livarna kovin;
č) reparatura motorjev in motornih vozil;
d)	nakupovanje sirovin, polizdelkov in potrebščin, spadajočih v navedeni obrat;
e)	prodajanje lastnih izdelkov;
f)	družba sme ustanavljati podjetja in podružnice na vsem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se sme udeleževati pri enakih podjetjih tuzemstva.
Družbena pogodba z dne 15. decembra 1927., št. 6329.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
j 47.500 Din. Stvarna vloga v vrednosti 10.000 Din ! je donesena.
Osnovna glavnica znaša 80.000 Din, in sicer
V	I 70.000 Din v gotovini, ostanek v znesku 10.000 Din
nosti 40.000 Dm, en stavek obhkovalmc m orodja za	.	, 6. ,T .’	, ; .	. .	,	. .
izdelovanje sifonskih glavic v vrednosti 10.000 Din. i v stvarni vlo&1- NanJ° plačam zneski v gotovim
Ljubljana, dne 9. januarja 1928.
_____ , v	Poslovodjo: V družbeni pogodbi so imenovani
32. Sedež: Ljubljana.	*
Besedilo firme: «Mela», prodaja kravat in ovratnikov, družba z o. z.
Obratni predmet: trgovanje s kravatami in ovrat- j	št. ŠŠ!
niki kakor tudi z modnimi predmeti sploh, vse pod;	“	’	,
znamko «Mela»	Družbeno poslovodstvo sestoji iz treh ali vec
dne 29. decembra 1927.	! Poslovodij Pogodbeno se določa, da so družbeni po-
' slovodje: Janko Blaganje, Franc Majcen in Ignacij
kot družbeni poslovodje: Janko Blaganje, strokovni ^3111'
39.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani:
Prokura se je podelila Franu Miklavčiču, bančnemu uradniku v Ljubljani.
Ljubljana, dne 3. januarja 1928.
40.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Združene oljarne, družba z omejeno zavezo:
Obratni predmet odslej: Družba nakupuje laneno seme, ga razdeljuje med udeležene oljarne zaradi proizvajanja lanenega olja, nakupuje laneno olje in pokost (firnež) ter razpečava olja, pokoste, lanene in druge tropine, iztisnjene iz semen.
Občni zbor lahko soglasno sklene, ustanavljati podružnice, pridobivati tvornice v drugih krajih Jugoslavije in ustanavljati organizacije z enakim obratnim predmetom v inozemstvu.
Izpremenile so se v družbeni pogodbi točke «Prvič», «Drugič» v zmislu pravkar navedene izpre-membe obratnega predmeta, «četrtič», «Petič», «šestič», «Devetič» tako, da sestoji poslovodstvo družbe iz štirih poslovodij, nadalje točke «Desetič», «Dvanajstič», «Štirinajstič» in «Petnajstič».
Izbrisal se je poslovodja Bernard Moster; vpisal pa se je poslovodja Tuna Perkovič, višji uradnik Prve hrvatske štedionice v Zagrebu.
Ljubljana, dne 3. januarja 1928.
III.	Izbrisali sta se nastopni firmi:
41.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ravhekar & Derganc:
Ker se je družba razdražila in trgovina opustila.
Ljubljana, dne 3. januarja 1928.
42.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Trgovska banka, d. d. v Ljub-
učitelj v Ljubljani, Resljeva cesta št. 9; Franc Majcen, uradnik v Ljubljani, Ilirska ulica št. 22; Ignacij
Ker se je združila z Ljubljansko kreditno banko. Ljubljana, dne 31. decembra 1927.
180
Osnovna glavnica znaša 20.000 Din ter je v goto-1	S ^klif^ jeTo
Vpisi v zadružni register.
IL Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
43.	Hranilnica in posojilnica na Čatežu, reg. zadr.
Družbena pogodba z
Dražba je ustanovljena za nedoločen čas.
. .	,	, v	i dokler ostanejo družbeniki. Njih odpoklic
vm, popolnomaplažam	(aakonu aopurte» vsak San.
Poslovodji: Ladislav Premalo in Melanija Pro-j Drag)o M ^ na au„j po dva poslovodji| z neonl Z1T.. melc — oba v Ljubljani, Tavčarjeva ulica st. 2. i, , , .	,
Družbo zastopa samostojno po en poslovodja, ki.	*	. .	.	.	. i- t „ji zbrisalla sta se dosedanja člana načelništva Ig-
podpisuje za firmo tako, da pristavlja njenemu na-! . r"'ma s® podprsuje tako, da postavljata pod, nacij Barle in jaiiez Bregar; vpisala pa sta se nova pisanemu, s pečatnikom odtisnjenemu ali natisnje-. nJeaj° bese<4110’ kl lahko aatlslU no, po komerkoli; člana načelništva Jakob Brandstetar, posestnik v rmmu besedilu svoi nodnis.	napisano ah s štampilijo odtisnjeno, kolektivno po Dolenji vasi 9; in Andrej Gerdi pOSestnik v
j dva poslovodji svojeročno svoja znaka.	Razborah št. 6
Poslovodje imenuje občni zbor.	Obenem se je vpisala izprememba zadružnih pra-
Družbenik Janko Blaganje je donesel kot stvarno vil v §§ 22. in 29. Po izpremenjenem besedilu § 22. vlogo kovinsko stružnico in dve garnituri mizar- zastopa načelništvo zadrugo po načelniku ali po nje-skega orodja v vrednosti 10.000 Din, ki so jih družbeniki skupno ocenili in popisali.
Ljubljana, dne 3. januarja 1928.
nemu besedilu svoj podpis.
Ljubljana, dne 3. januarja 1927.
33.	Sedež podružnice: Maribor.
Besedilo firme: Triumph-Auto, družba z o. z. v Ljubljani.
Sedež glavnega zavoda: Ljubljana.
Obratni predmet: Družba trguje z avtomobili, nadomestnimi deli in priteklinami za avtomobile, avtomobilskim oljem in bencinom in vsemi stvarmi, spadajočimi v to stroko, na drobno in na debelo ter popravlja avtomobile.
Družbena pogodba z dne 9. februarja 1925., posl. št, 9097.
Osnovna glavnica znaša 50.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Ivan Keršič v Ljubljani, Frankopan-ska ulica št. 1, in ing. Henrik Marchart v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 3.
Za zastopanje je upravičen vsak poslovodja samostojno.
Firma se podpisuje tako, da postavlja po en poslovodja pod njeno natisnjeno, napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo svoj podpis.
M a r i b o r, dne 5. januarja 1928.
34.	Sedež: Št. Vid nad Ljubljano. .
Besedilo firme: Gradbeno podjetje «Zidar», družba z o. z.
Obratni predmet: Družba izvršuje načrte in proračune za vsakovrstne nadzemske stavbe, prevzema gradnjo nadzemskih stavb in vsa dela, spadajoča v to področje.
Družbena pogodba z dne 23. decembra 1927., opr. št. 13.299.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 60.000 Din. Družba sme terjati doplačila po § 72. zakona o družbah z o. z. do 100 % osnovne glavnice. Vplačani zneski v gotovini: 30.000 Din.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
36.	Sedež: Celje (Razlagova ulica [Hotel Union]). Besedilo firme: Gaberc & Videnšek.
Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje vseh deželnih pridelkov in eventualno drugih predmetov na lastni račun in na račun drugih firm:
Besedilo firme odslej: Simon Gaberc.
Edini imetnik odslej: Simon Gaberc.
Zaradi tega je firma odslej firma posameznega trgovca.
Izbrisal se je javni družbenik Franjo Videnšek.
Za firmo podpisuje Simon Gaberc sam.
Celje, dno 4. januarja 1928.
37.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	Delniška družba pivovarne
«Union»:
V upravni svet je bil izvoljen Peter Kosler, zasebnik v Ljubljani.
Ljubljana, dne 3. januarja 1928.
38.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ljubljanska gradbena družba z o. z.:
S prokuro je poverjen Josip Bricelj, stavbnik v Ljubljani, Slomškova ulica št. 19, ki podpisuje firmo skupno z enim poslovodjo z dostavkom «p. p.». Ljubljana, dne 3. januarja 1928.
govem namestniku, ki ga imenuje načelnik. — Po izpremenjenem besedilu § 29. pa je treba razglasiti dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora vsaj osem dni prej z naznanilom, nabitim v uradovalnici.
Novo mesto, dne 3.januarja 1928.
44.	Kmetijska (nakupovalna in prodajna) zadruga v Dolu pri Hrastniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Karel Bantan in Jernej Orožen; vpisala pa sta se člana načelništva Rudolf Napret, posestnik na Marnem št. 16, kot ravnatelj, in Jakob Draksler, župan v Dolu.
Po izpremembi zadružnih pravil v § 30., sklenjeni na občnem zbora z dne 9. aprila 1927., se nabijajo odslej javni razglasi v zadružnih prostorih.
Celje, dne 4. januarja 1928.
45.	Agrarna zajednica v Hotinji vasi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisala sta se dosedanja člana načelništva Anton Mihelač in Franc Pečnik; vpisala pa sta. se novoizvoljena člana načelništva Anton Šobemik, posestnik, in Anton Rojko, posestnik in orožnik v p. —• oba v Hotinji vasi.
Maribor, dne 5.januarja 1928.
46.	Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za kamniški politični okraj v Kamniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 13. decembra 1927. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelništva.
Besedilo likvidacijske firme: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za kamniški politični okraj v Kamniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno.
Ljubljana, dne 3. januarja 1928.
47.	Prva žebijarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Kropi:
Iz načelništva je izstopil Joža Šolar; v načel-ništvo pa je vstopil Jože Dermota, tvorniški delavec v Kropi št. 36.
Ljubljana, dne 9. januarja 1928.
48.	Tiskovna založba, osrednja registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru;
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Jakob Kogej, Jakob Perhavec in Hinko Zajc; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva dr. Miloš Vauhnik, odvetniški kandidat v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 36, dr. Franjo Irgolič, odvetnik v Mariboru, Cvetlična ulica, in dr. Krst Cazafura, kemik v Mariboru, Kralja Petra trg.
Maribor, dne 12. januarja 1928.
49.	Pettauer Vorschussverein, registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung — Ptujsko predujemno društvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo s sedežem v Ptuju:
Dosedanja pravila so se izpremenila in nadomestila s pravili, sklenjenimi na občnem zboru z dne 30. avgusta 1927.
Besedilo firme odslej: Ptujsko predujemno društvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo,' Ptuj — Pettauer Vorschussverein, reg. Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung, Ptuj.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati pridobivanje in gospodarstvo članov; zato
1.	) sprejema in obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun članov in nečlanov;
2.	) daje članom posojila;
3.	) opravlja za člane kontokorentne posle;
4.	) izdaja za člane akreditive in kreditna pisma;
5.	) daje za člane kavcije in garancije, bodisi v obliki garancijskih pisem ali po žirovnem računu (pri Narodni banki);
6.	) posreduje za člane nakupovanje in prodajanje valut in deviz;
7.	) eskontira in inkasira za člane menice in druge obvezne listine;
8.	) prevzema za člane v shrambo vrednostne predmete in papirje i. sl.;
9.	) opravlja druge posle, ki so članom v prid;
10.) uporablja zadružni kredit za zviševanje obratnih sredstev.
Opravilni delež znaša 25 Din ter se mora plačati ob pristopu.
Načelništvo sestoji iz načelnika, njegoveg'a namestnika in šestih članov načelništva.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo, ki podpisuje za zadrugo tako, da postavljata pod njeno natisnjeno ali napisano besedilo po dva člana načelništva svoja podpisa.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v zadružni pisarni.
Maribor, dne 5. januarja 1928.
50.	Zadružna elektrarna v Spodnji Polskavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Franc Leskovar; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Karel Steinklauber, tvorničar na Pragerskem.
Maribor, dne 5. januarja 1928.
51.	Gospodarsko društvo na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Alojzij Novak; v načelništvo pa je vstopil Jakob Jeraj, posestnik v Bevkah.
L j u b 1 j a n a, dne 9. januarja 1928.
52.	Zadružna elektrarna Zlatoličje, registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Zlatoličju:
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno.
Maribor, dne 29. decembra 1927.
IH. Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
53.	Gospodarska zadruga «Naša Sloga» v Ljubljani,
registrovana zadruga z o. z.:
Ker je likvidacija končana.
Ljubljana, dne 3. januarja 1928.
54.	Ilirska posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Ker je likvidacija končana.
Ljubljana, dne 9. januarja 1928.
-------- ■ »»a ■»<-->-—.- • • -
Razglasi razniti uradov in oblastov.
Št. 715.	213
Vabilo na glavno skupščino
ljubljanske inženjerske zbornice,
ki se bo vršila dne 15. februarja 1 928. ob 15. uri v dvorani ljubljanskega mestnega magistrata.
Dnevni red:
1.	) Čitanje zapisnika o glavni skupščini z dne 15. februarja 1927.
2.	) Poročilo o poslovanju upravnega odbora,
3.	) Poročilo blagajnikovo o dohodkih in izdatkih.
4.	) Poročilo nadzorstvenega odbora.
5.	) Predlog proračuna o dohodkih in izdatkih z c leto 1928.
6.	) Razprava o poročilih in o predlogu proračuna in razrešnica upravnemu in nadzorstvenemu odboru.
7.	) Volitev zborničnih predstavnikov za glavno upravo inženjerskih zbornic.
8.	) Volitev odposlancev za glavno skupščino delegatov inženjerskih zbornic.
9.	) Razprava o pravočasno vloženih predlogih zborničnih članov.
V	Ljubljani, dne 24. januarja 1928.
Za upravni odbor ljubljanske inženjerske zbornice:
predsednik ing. Šuklje s. r. tajnik ing. Remec s. v.
Št. 114/28.	246
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Albin Kandare z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
V	Ljubi j a n i, dne 25. januarja 1928.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
26,
Direktni blagovni promet s prekartira-njem: orientno-bolgarski, orientno-juge-slovanski, orientno-romumki, orientno-madžarski, orientno-avstrijski, orientnc-češkoslovaški, orientno-poljski.*
A. Območje veljavnosti.
Od dne 1. januarja 1928. veljajo za blagovni promet (vštevši mrliče in žive živali) med postajami:
a)	bolgarskih,
b)	jugoslovanskih,
c)	romunskih,
č) madžarskih,
d)	avstrijskih,
e)	češkoslovaških,
f)	pojskih železnic (obenem s progami poljskih državnih železnic v območju svobodnega mesta Gdanska [Danzig]) na eni strani in
postajami v Stambulu, Adrianoplu in Kirkragu ali orientnimi železnicami na drugi strani čez vse I one prehode, ki jih je treba vpoštevati, naslednje odredbe.
B. Obče reglementarne odredbe.
Kot pogodbena pravica za transportiranje pošiljk v teh prometih velja mednarodna konvencija z dne
Po sklepu občnega zbora z dne 8. decembra 1927.
> jo zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Anton Golob, Franc Solar in Franc: |4_ oktobra 1890. (bernska konvencija) z vsemi iz-esek — vsi dosedanji člani načelništva.	j promombami in dopolnitvami kakor tudi enotnimi
Besedilo likvidacijske firme: Zadružna elektrarna |----------
latoličje, registrovana zadruga z omejeno zavezo’ * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i likvidaciji.	I Slovenaca» z dne 20. januarja 1928., št. 14/IT.
dodatnimi odredbami, kolikor niso predpisane v naslednjih točkah posebne odredbe.
C. Posebne reglementarne odredbe.
1. Predmeti, izključeni od prevoza (člen 3. m. k.).
Predmeti, navedeni v § 1., odstavku 2. (2), iz-vršitvenih odredb mednarodne konvencije, se sprejemajo v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi ob pogojih (točke 1 do 4) enotnih dodatnih odredb člena 3. m. k., če je jamstvo železnice za izgubo ali manjek omejeno na 25 zlatih frankov za 1 kg (1 zlati
frank =
1
5-18
dolarjev Združenih ameriških držav).
2. Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu obmejne prehodne postaje od ene države do drage. (Glej seznamek obmejnih prehodnih postaj.)
Če je predpisana za del prevoznega pota uporaba zvezne (direktne) tarife, je treba navesti obmejne prehodne postaje po dotični tarifi.
Pošiljateljeve navedbe in izjave v tovornem listu morajo biti spisano v latinici.
3.	Odgovornost za navedbe v tovornem lista (člen 7. m. k.).
Železnica ni odgovorna za škodo, ki je nastala zato, ker so se prevzele pošiljke za postaje, za katere ni določena pravica, odpravljati blago.
4.	Carinski, davčni in policijski predpisi
(člen 10. m. k.).
Če se ugotovi na vmesni postaji, da spremnih dokumentov ni ali da so nepravilni ali nepopolni, se sme ustaviti nadaljnji prevoz, blago pa dati pošiljatelju na razpolago.
5.	Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za
prevozni pot, ki ga je predpisal pošiljatelj, po veljavnih tarifah.
Železnica mora uporabiti zvezno tarifo za del prevoznega pota samo. če je predpisal pošiljatelj v tovornem listu posebe uporabo dotične tarife, navedel del pota, za katerega zahteva izračun voznine po zvezni tarifi, in izpolnil vse predpisane pogoje.
6.	Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Delne frankature so dopustne samo do meje (obmejne postaje) predajne države ali do nadaljnje državne meje (obmejne postaje). Plačilo izvestne vsote za delno frankaturo ni dopuščeno.
Če pri frankaturah deponirane vsote ne zadoščajo, da bi pokrile nastalo voznino in pristojbine (takse), mora plačati nepokrito vsoto prejemnik.
Če se morajo voznina in ostale pristojbine pre-računiti, se preračunijo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja. Preračunie-valni tečaj določi ona železniška uprava, ki preračunava.
7.	Povzetja in predjemi (člen 13. m. k.).
Povzetja in predjemi so dopustni samo v valuti predajne države.
8.	Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Reglementarnim dostavnim rokom se dodajajo dodatni roki udeleženih železnic,
9.	Pošiljateljeve naknadne naredbe (člen 15. m. k.).
Pošiljateljeve naknadne naredbe so dopuščene, kolikor ne nasprotujejo carinskim, davčnim ali policijskim predpisom.
10.	Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.). Zavarovanje dostavnega roka ni dopuščeno.
Odredbe o privatnih vozovih.
1.	Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstiteijeva ali ki jih je najel uvrstitelj od tretje osebe ali od železnice za daljši čas zgolj za svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	dragi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga,
2.	O uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
3.	Na privatnem vozu je treba oznamenovati: znak lastnine železnice, v katere vozovje je uvrščen, serijo (vrsto), če je to železnica predpisala, številko in za njo znak [p], uvrstiteljevo firmo, domicilno postajo in blago, ki se sme natovarjati.
4.	Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so po oznamenilu na vozovih namenjeni. Privatnih voz ni dopustno uporabljati za prevoz drugega blaga, razen onega, ki je navedeno v točki 13.
5.	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi.
6.	Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj. (Toda glej točki
7.	in 8.)
Uvrstitelj razpolaga s praznim privatnim vozom po tovornem listu, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj ter poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo naredbo.
7.	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen privatni voz, mora predati prodajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom. Pošiljatelj ima pravico do vseh naredb, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščene po tem tarifnem obvestilu.
8.	Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so Izpolnjeni pogoji točke 7., prvega odstavka.
9.	Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače pred potekom tega roka.
Če uvrstitelj v 8 dneh ne razpolaga po tovornem listu s privatnim vozom, ki ga je dala železnica na razpolago po popravilu, izvršenem v železniški delavnici, ima železnica pravico, poslati po tem roku privatni voz na domicilno posta jo v uvrstitelj evem imenu in ob njegovih stroških.
Te odredbe se ne uporabljajo na privatne vozove, ki so na privatnih tirih.
10.	Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je podaljšal dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno po odredbah členov 40., (1), (2), in 41. m. k.
če se pri natovorjenem privatnem vozu podaljša dostavni rok, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
11.	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali za izgubo njegovih delov jamči železnica samo po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico.
Roki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodnino sme zahtevati samo uvrstitelj voza, in sicer samo pri domicilni železnici.
Železnica ne prevzema, če postane ureditev privatnega voza nerabna, nobene odgovornosti ne za izgubo ne za manj ek ali poškodbo blaga, ki je nastala zaradi nesposobnosti vozovnih ureditev.
12.	če se prevoz privatnega voza prekine zaradi poprave ali pregleda, teče dostavni rok v tem času samo, ako je krivda železnice dokazana.
Če se mora pošiljka pretovoriti, mora dati pošiljatelj po predhodnem obvestilu potrebne naredbe.
Če pošiljatelj ne dä potrebnih naredb ali če preti nevarnost, je železnica upravičena, brez formalnosti izvršiti pretovoritev ob njegovih stroških in na njegovo nevarnost.
13.	V privatnih vozovih se smejo samo prevažati: a) V privatnih kotelnih vozovih.
Katero blago se sme prevažati v privatnih kotelnih vozovih, odrejajo predpisi predajne železnice.
h) V ostalih privatnih vozovih: vino,
sadje, presno (vštevši južno sadje), kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
klobase, tudi prekajene, konji in mule,
kolači iz kokosa, kolači iz kopre, sirovo maslo, margarin, rastlinska mast, umetna jedilna mast in maslo iz kokosa, mast iz margarina,
meso, presno in presne zaklane živali,
rudninska voda, tudi umetna, nadalje pitna slana voda,
pohištvo, perutnina, živa,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo,
zelenjava, presna,
ribe in voda za njih prevoz,
sir,
steklo in stekleno blago, sladne tropine, vlažne,
špirit in sprit (alkohol) v steklenicah, popolnoma grenak.
14.	Zavarovanje dostavnega roka ni dopuščeno pri pošiljkah praznih privatnih voz.
15.	Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati s povzetji. Vendar pa ima železnica pravico, obremenjati pošiljke praznih privatnih voz z izdatki v gotovini, predhodno voznino in postranskimi pristojbinami kot povzetjem.
16.	Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah tarif, ki se uporabljajo (lokalnih ali zveznih).
17.	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
18.	Drugače pa veljajo odredbe oddelkov A do C tega tarifnega obvestila.
Seznamek obmejnih prehodnih postaj.
a)	Bolgarsko-orientna prehodna postaja:
Svilengrad
b)	Romunsko-bolgarskl prehodni postaji:
Romunska:	Bolgarska:
Basargic	Oborište
c)	Jugoslovansko-boilgarski prehodni postaji: Jugoslovanska:	Bolgarska:
Caribrod	Dragoman
c)	Jugoslovansko-madžarske prehodne postaje:
Jugoslovanske: Kotoriba Koprivnica Virovitica Beli Manastir Subotica Horgoš
Banatski) Arandjelovo
Madžarske:
Murakeresztür
Gyčkenyes
Bares
Magyarböly
Kelebia
Röszke
Szöreg
Madžarsko-romunske prehodne postaje:
Madžarske:
Nyiräbräny
Biharkeresztes
Kötegyän
Lököshäza
Battonya
Komunske: Dealul lui Bran Episcopia-Bihor Salonta Mare Curtici Pecica
e) Avstrijsko-madžarske prehodne postaje: Avstrijske:	Madžarske:
Nickelsdorf	Hegyeshalom
Pamhagen	Meksziköpuszta
Baumgarten	Sopron Gy. S. E. V.
Loipersbach-Schattendorf Ägfalva Deutschkreuz	Harka-Kophäza
Lutzmannsburg	Vis
Rattersdorf-Liefoing	Köszeg
Rechnitz	Torony
Strem	Pinkamindszent
Mogersdorf	Szentgotthärd
f)	Madžarsko-češkoslovaške prehodne postaje:
Petržalka Komärom •	Szob
Dregelypalänk1
Ipolytarnöcz1
Somosködjfalu
Banrčve
Turna nad Bodvou Hidasnčmeti Slovenske Nove Mesto Čop
g)	Jugoslovansko-rouiunske pr e h č dne postaje:
Jugoslovanske:	Romunske:
Velika Kikinda	Jimbolia
Jaša Tomič	Cruceni
Vršac, gl. k.	Stamora	Moravita
h)	Češkoslovaško-romunski prehodni postaji: češkoslovaška:	Romunska:
Öemy Ardov	Halmei •
• 1 Samo za prehod vozovnih tovorov.
i) Poljsko-romunski prehodni postaji: Poljska:	Romunska:
Sniatyn Zalucze	Grigore Ghica Voda
j) Jugoslovansko-avstrijske prehodne postaje: Jugoslovanske:	Avstrijske:
Jesenice	Rosenbach
Bleiburg Drav ograd-Meža
Maribor, gl. k.	Spielfeld-Strass
Gornja Radgona	Radkersburg
k) Avstrijsko-češkoslovaške prehodne postaje
Avstrijske: Summerau Gmünd Zlebings Unterretzbach Laa a. d. Thaya Wildendürnbach Bernhardsthal Marchegg Kittsee
Češkoslovaške: Horni Dvorište Češke Velenice Slavonke č. S. D. Satov
Hevlin nad Dyji Novos edly-Drn ohol ec Bfeclav
Devinska Nova Ves Petržalka
1) češkoslovaško-poljske prehodne postaje:
Petroviče u Bohumina
Öesky Tešin
Zwardon
Suchä Hora
Orlov Plaveč n. P.
Medzilaborce
Sianki
Lawoczne
Ja sina1
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 20. decembra 1927.; G. D. br. 82.681/27.
St. 373.	199 3—3
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem rekonstrukcije mostu čez Kokro pri Kranju v km 0-769 Jezerske državne ceste prvo javno pismenoofertnolicitacijo, kisebo vršila dne 2 8. februarja 192 8. ob enajstih v sobi št. 2 gradbene direkcije v Ljubljani.
Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se podado v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1,481.569 Din 10 p.
Podrobnosti razpisa so razvidne Iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 19. januarja 1928.
Št. 579/H.	207 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 30 podstavkov za jamske vozičke.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 7. februarja 192 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 20. januarja 1928.
Št. 702/11.	235 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se ponovno dobava 250 m3 dolomitnega peska.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 3. februarja 1 9 2 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 25. januarja 1928.
Št. 706/11.	236 2—1
Razpis o dobavi bencina.
Razpisuje se dobava 2000 kg bencina 720/25. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 10. februarja 19 2 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 25. januarja 1928.
1 Za sedaj še ni otvorjena. Otvoritev se objavi naknadno.
Št. 437/11 in 438.	212
Razpis dobav.
Razpisuje se dobava:
a)	2000 kg ovsa;
b)	10.000 zidnih opek.
Ponudbe naj se viože do dne 7. februarja 1928.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže),
^	dne 24. januarja 1928.
Št. 463/11.	..... 237
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 130 m3 jamskega lesa. Ponudbe naj se viože do dne 7. februarja 1 928.
Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 25. januarja 1928.
Št. 49/28.
Razglas.
Po dopisu velikega župana ljubljanske oblasti z dne 23. decembra 1927., U. br. 29.307/2, se razglašajo
pogoji za sprejem v I. letnik državne trgovinske
akademije v Ljubljani	|
(po pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovinskih akademijah).
Člen 11. Vpisovanje se vrši dne 1., 2. in 3. septembra.
Člen 22. V I. letnik trgovinske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili v tem letu najmanj štiri gimnazijske (realčne) razrede. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo s končnim izpitom, se lahko vpišejo, če opravijo prej dopolnilni izpit po členih 5 8., 5 9. in 6 0. tega pravilnika.
Člen 28. Pri vpisu v I. letnik predloži učenec prijavo (prošnjo), izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list, s katerim dokaže, da dovrši v letu, v katerem se vpiše, 14 do 17 let.
Člen 24. Učenec mora biti iz okoliša šole, v katero se hoče vpisati. Šele, če bi ostalo po vpi«u učencev iz tega okoliša kaj mest praznih, sme sprejeti direktor učence iz tujih okolišev.
Člen 25. Minister za trgovino in industrijo sme dovoliti, če ostane kaj mest praznih, naknadno vpisovanje do dne 15. septembra. Po tem roku se ne sme nihče več vpisati.
Člen 26. V enem letniku ne sme biti nad 40 učencev.
Člen 58. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo, opravljajo dopolnilniizpitpo členu. 22. tega pravilnika iz 'slovenščine, nemškega! jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa IU. in IV. gimnazijskega razreda.
Člen 5 9. Dopolnilni izpit je pismen in usten.. Iz zgodovine in zemljepisa se opravlja samo. ustni izpit, iz ostalih predmetov pa se opravljata pismeni in ustni.
Člen 60. Za dopolnilni izpit, ki se smatra za privatnega, plača učenec razen državne takse: 70 Din administrativnega.honorarja, 80 Din vsakemu članu izpraševalne komisije in 20 Din za vsak pismeni izpit.
Pripomba k členu 2 3.:
Absolventi (absolventinje) srednjih šol se lahko prijavijo ustno ali pismeno, če se prijavijo pismeno, jim prijav ni treba kolkovati.
Priglašenci (priglašenke) iz meščanskih šol morajo vložiti prošnjo za pripustitev k sprejemnemu izpitu. Prošnje teh priglašencev (priglašenk) morajo biti opremljene s kolkom za 5 Din, priložen pa jim mora biti še kolek za 20 Din. (Na to se nanaša besedilo v členu 60.: «plača učenec razen državne taks e)».
Direkcija državne trgovinske akademije v Ljubljani,
dne 27. januarja 1928.
Št. Spl. 5/28.
Razglas.
Ker je prvi četrtek v mesecu februarju praznik (svečnica), se bo vršil; uradni dan komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti v soboto dne
4.	februarja 192 8. od 10. do 13. ure v palači
velikega župana v Mariboru, soba št. 9, pritličje, na desno.
V Ljubljani, dne 26. januarja 1928.
Komisar za agrarne operacije v mariborski oblasti:
Pokorn s. r.
Št. 118/1928.	211 3—1
Razglas o elektrifikaciji mesta Dervente.
Razne objave.
247
Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 22. januarja 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Na podstavi odobritve gospoda velikega župana Metalna podloga........................... 431,429.562-41
vrbaske oblasti v Banjiluki z dne 8. februarja 1926.. j Posojila................ 1.628,319.248-45
št. 14.972/25, in na podstavi odobritve z dne 4. janu- i Račun za odkup kronskih novčanic 1.072,664.873’70
arja 1928., št. 133/28, je sklenilo mestno poglavar- j Račun začasne zamene................ 298,952.094-76
stvo v Derventi, izgraditi elektrifikacijo mesta Der- Delg države.......................... 2.966,355.034
Vrednost državnih domen, zastava
vente za razsvetljavo in pogon motorjev v mestu Derventi kakor tudi za električni avtomatični pogon obstoječe vodovodne postaje v Lupljanici.
Za izvršitev teh del in dobav razpisuje mestna Občina Derventa na podstavi členov 82. in 94. zakona o državnem računovodstvu s tem javno ofert-no licitacijo. Glede celotne naprave so se sestavila točna tehnična navodila, kako naj se izdela projekt-ponudba; na vpogled so pri mestnem poglavarstvu v Derventi.
Za izvršitev tega razpisa se pozivljejo interesenti, naj izdelajo na rečeni podstavi svoje projekte-po-nudbe in naj jih predlože najkesneje do dne 2 2. februarja 1 9 28. ob enajstih z napisom: «Elektrifikacija mesta Dervente».
Ponudbe, zapečatene in vročene' do označenega roka. je treba v načrtu in v besedi podrobno obrazložiti tako glede konstrukcije, izdelave in uporabljenega materiala kakor tudi glede zanesljivosti, trajnosti in ekonomske funkcije celotne ponujene elektrifikacije za kompletno elektrifikacijo z izdelanimi načrti, stroškovniki, statističnimi, garancijskimi in rentabilnimi računi, s priteklinami in potrebnimi rezervnimi deli, postavno gradilišče, omotano, ocarinjeno, montirano in stavljeno v pogon.
Končne cene se morajo označiti s številkami in besedami.
Vsak ponudnik ostane s projektom-ponudbo zavezan 30 dni od dne licitacije.
Mestna občina Derventa si pridržuje pravico, vpoštevati, ne glede na ponujene cene, tudi vse druge označene elemente in svobodno izbirati izmed vseh ponudb, došlih o pravem času in pravilno kolkovanih po zakonu o taksah.
Dražitelji, ki so naši državljani, morajo položiti po členu 88. zakona o državnem računovodstvu do dne 22. februarja 1928. ob desetih pri blagajni občine Dervente kot kavcijo 5 % ponujene vsote v gotovini ali v vrednostnih papirjih ter priložiti ponudbi reverz o plačani kavciji. Kavcija za inozemske državljane znaša 10 %.
Na podstavi člena 91. zakona o državnem računovodstvu se bodo odpirale samo ponudbe onih, ki izpolnjujejo pogoje o sposobnosti in ki so dali zahtevane garancije.
Sprejeti dražitelji morajo predhodno pregledati pismene pogoje z obrazci vred ter jih podpisati v dokaz, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih.
Kavcija onega, ki se mu delo odda, se pridrži: ostalim dražiteljem se vrne.
Vsa izdelava elektrifikacije se odda samo enemu glavnemu podjetniku.
Vsa gradnja z dobavami vred se mora izvršiti, izročiti in postaviti v promet čimprej, najkesnejo pa do dne 15. junija, 1928.
Naknadne in nepopolne ponudbe se ne bodo jemale v poštev.
Plačilni pogoji so označeni v programu za izdelavo projekta-ponudbe.
Vsi drugi in potrebni podatki kakor tudi program ponudbe se dobivajo vsak dan pri mestnem poglavarstvu v Derventi.
Iz pisarne mestnega poglavarstva v Derventi, dne 20. januarja 1928.
Ijenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov................ 955,742.141-45
„ .	9.491.840.117-77
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000—
Rezervni fond........................ 10,772.145-57
Novčanice v obteku................ 5.349,668.230-—
Državni račun začasne zamene . .	298,952.094-76
Terjatve države po raznih računih 479,657.161-68
Razne obveznosti.................. 1.101.357.452-76
Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870-—
9.491,840.117*77
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebni za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike biez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Št. 16/28.	244
Razpis.
Krajni šolski svet v Senovem, srez Brežice, razpisuje mizarska dela za novo dvonadstropno osein-razredno šolo.
Ponudbe naj se viože do dne 15. februarja 192 8. do dvanajstih.
Ostali dobavni pogoji so na vpogled pri podpisanem krajnem šolskem svetu.
Krajni šolski svet v Senovem,
dne 26. januarja 1928.
Predsednik: Josip Škoberne s. r.
Vabilo na 54. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Prekmurska banka, d. d.,
prej
Muraszombati Takarekpenztar,
dne 15. februarja 1 928. ob 14. uri v bančnih poslovnih prostorih v Murski Soboti.
Dnevni red:
1.	) Ugotovitev sklepčnosti.
2.	) Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh ove-rovateljev zapisnika.
3.	) Poročilo upravnega sveta,
4.	) Poročili nadzorstvenega sveta.
5.	) Odobritev bilance in računa izgube in dobička za leto 1927. in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
6.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
7.	) Slučajnosti.	239
* * *
Na občnem zboru ima vsak imetnik nove delnice, ki se glasi na imetnika, za vsako delnico po en glas; lastniki starih delnic, ki se glase na ime. pa imajo, če so tudi vpisani v družbeno temeljno knjigo delničarjev, za vsakih pet starih delnic po dva glasova.
Glasovati sme le oni delničar, ki položi v zadnjih osmih dneh pred občnim zborom, in do njega otvoritve svoje delnice pri blagajni Prekmurske banke, d. d., prej Muraszombati Takarekpenztar, v Murski Soboti ter se izkaže na občnem zboru s priznanico o pologu.
Priznavajo se samo pooblastila, ki so natisnjena na drugi strani priznanice o pologu delnic in ki jih je svojeročno podpisal dotični delničar-pooblastiteij.
V Murski Soboti, dne 25.januarja 1928.
Upravni svet.
240
Objava.
Kdor je pomotoma vzel pri slugi tehnične fakultete univerze v Ljubljani indeks, ki se glasi na ime: Jarc Jožef, geodet, naj ga tja vrne, oziroma, kdor kaj ve o njem, naj to sporoči na naslov: Jožef Jarc
na univerzi v Ljubljani.	* v „ ,
Jožef Jarc s. r.
Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani