YU ISSN 0040-1978 LETO XXXV., ST. 28 Ptuj, 21. julij 1982 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSENNE Potrošniki hrane morajo vlagati v kmetijstvo (stran 2) Vrednote revolucije morajo biti vedno žive (stran 3) Prvi vtisi mladih vojakov (stran 4) Opredelitev prednostnih poklicev (stran 6) RAZMIŠLJANJA OB DNEVU VSTAJE NEPOZABIMO Mesec julij — mesec vstaje ju- aoslovanskih narodov, mesec b- l,ujttnjci spominov na preteklost za sedanjost in hoiločnost. I'red ena- jfištiridesetimi leti so člani politbi- foja CK KFJ pod vodstvom tova- riša Tita sprejeli zgoilovinsk sklep, Ja morajo v Jugoslaviji akcije sa- botaž prerasti v vseljudsko vojno proti okupatorju. Toje bilo 4. julija 1941 in s tem je vodstvo CK ZKJ začelo neposredno pisati usodo se- danji Jugoslaviji. Le tri dni za tem je v Srbiji že počila prva partizan- ska puška. . . Dvaindvajsetega julija je počila prva partizanska puška tudi v Slo- veniji in Osvobodilna fronta — vseljtidska množična politična or- ganizacija naprednih in svobodo- ljubnih Slovencev je s tem povedla slovenski narod v boj za osvobodi- tev in družbeno preobrazbo. Tega zgodovinskega datuma se spomi- njamo kot DNEVA VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA. Oh obujanju spominov na te zgodovinske dogodke, nas današnji trenutek še toliko bolj sili, da iz tega povzemamo naloge za sedanjost, za revolucijo, ki še traja in bo trajala naprej. Cilj je jasen, vsebujejo ga dokumenti 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ. Toda tega cilja ne ho moč doseči z besedami in sklepi, temveč le z delom, z lastnimi vzgledi in z žrtvami. Ta cilj je danes boj za uspeh stabilizacije, kije tudi pogoj za uspeh vseh ciljev, zaradi katerih smo šli pred enainštiride- setimi leti v hoj. Če hočemo doseči ta cilj, hiti uspešni, v boju za zmago revolucije v sedanjem trenutku, moramo za ta boj mobilizirati vse delavce, delo- vne ljudi in občane. Tudi pri tem nam mora hiti izročilo iz dni za- četka naše vstaje in revolucije dragoceno napotilo. Leta 1941 je ljudstvo šlo za komunisti, vemo, da je vstajo vodila K P, da je OE delo- vala pod vodstvom KPS. Ljudstvo pa je šlo za komunisti zato, ker so imeli jasen cilj, ker so bili sami svetel vzgled — prvi v boju, vedno- tam. kjer je bilo najtežje. . . Te lastnosti pa komunistom da- nes marsikje še manjka, nogo raje delujejo s pojasnjevanjem in pozi- vanjem kot pa^ z vzgledom. ZK mora v svojih 'vrstah najti odloč- nost. da bo v lastnih vrstah odpra- vila s slabostmi in tudi z ljudmi, ki se niso pripravljeni z lastnim vzgledom boriti za cilje, sprejete na kongresih, ki našo družbo vztrajno vlečejo proč od dogovorjenega. Resnosti sedanjega trenutka še ni opaziti v vsakdanjem vedenju. Moramo in to čimprej preiti >x)d besed k dejanjem«, kakor je dosti- krat opozarjal tovariš Tito. Mora- mo, in to takoj, oceniti, kaj nas ovira, da nismo začeli takoj in po- vsod delati tako k-ot smo se na kongresih dogovorili. Sedanji trenutek revolucije zah- teva boj za drugačno ravnanje v vseh okoljih, spoštovanje zakoni- tosti. boj za večjo odgovornost, za to, da bomo porabili le toliko kot sami zaslužimo, da gospodarno trošimo na vseh področjih in ra- vneh, za večji izvoz in za vse drugo, kar lahko pripomore k uveljavlja- nju gospodarske zakonitosti in s tem k uspehu stabilizacije. Vse to je sestavni del revolucionarnega boja za samoupravljanje, za prevlado odločanja delavcev, kar je tudi glavni cilj revolucije, ki smo jo za- čeli leta 1941. V tem boju ima tudi du.iašnja mlada generacija veliko priložnost, da z delom pokaže, da je prav tako revolucionarna in zavzeta, kot so bili mladi pred enainštiridesetimi leti. med NOB in v prvih povojnih letih. Sedanji čas od mladih ljudi ne zahteva tako ogromnih žrtev kot jo je v začetku zahtevala revolucija od takratne generacije. Toda prilo- žnosti za dokazovanje svoje dela- vnosti in revolucionarnosti imajo mladi tudi danes več kot dovolj. Dolžnost borcev NOB pa je, da mladim še bolj pomagajo na njihovi revolucionarni poti. Skrb za človeka, tovariša, je bila v najhujših preizkušnjah NOB če- sto pomembnejša od skrbi za lastno življenje. Vsak borec, kije šel v hoj. je vedel, da ga tovariši ne bodo za- pustili. Skrb za ljudi, za njihovo srečo, za človeka vredno življenje pa je tudi danes glavni smisel na- šega samoupravnega socializma. Na to pa često pozabljamo. Tako kot na začetku naše revo- lucije, tudi današnji čas zahteva zglede. Z. osebnim vzgledom se moramo začeti bojevati za skupno dogovorjene cilje v sleherni celici našega-sistema socialističnega sa- moupravljanja. od vsake temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti navzgor. Delo- vni ljudje in občani pa upravičeno pričakujejo več dobrih zgledov in ne le različne pozive. Treba je začeti konkretno. De- lovni ljudje potrebujejo povsod taka vodstva, ki bodo znala voditi k zastavljenemu cilju, ki bodo znala tudi prevzemati in nositi odgovor- nost za odločitve. To bo močna spodbuda tudi za nadaljnje razvi- janje demokratičnih odnosov in h krepitvi odgovornosti na vseh ra- vneh v naši družbi. Dan vstaje slo- venskega ljudstva nam naj bo opo- mnik, da se tega resnično zavemo. EE ZRNO DO ZRNA Vsaka najmanjša količina zrnja je v tem trenutku še kako po- membna, če seveda najde pot do najbližjega prevzemnega mesta. Pre- vzemnih mest je v obeh kmetijskih zadrugah kar 22, na osrednjem prevzemnem mestu v tovarni močnih krmii v Dražencih pa prevzemajo predvsem večje količine pšenice, praviloma nad 2 tisoč kilogramov. Poročila o prevzemu pšenice, ki prihajajo z vseh strani so optimi- stična. optimistično so razpoloženi tudi vsi. ki spremljajo žetev in oddajo pšenice. V prvih dneh je bil odziv kmetovalcev dober, žetev pa še zdaleč ni končana in lahko pričakujemo v silosih še precejšnje količine zrnja. Kmetje, s katerimi smo se pogovarjali izjavljajo, da bodo jeseni posejali s pšenico še večje površine, to pa dokazuje, daje vzdušje sedaj ob želvi ugodno. In še podatek o prevzetih količinah pšenice do nedelje, podatki bodo seveda danes, ko to prebirate že bistveno drugačni. Pa vendarle velja povedati, da so doslej v tovarni močnih krmil prevzeli s polj kmetijskega kombinata že okoli 300 ton pšenice, od zasebnih kmetovalcev pa okoli 160 ton, sicer pa je precej pšenice šlo neposredno v silose Intesa, skupno so torej kmetje prek KZ Ptuj oddali do nedelje že okoli 270 ton pšenice. V kmetijski zadrugi Lovrenc so prav tako povedali, da poteka oddaja pšenice v redu. kmetje se odločajo predvsem za zamenjavo pšenice za koruzo. Kot vse kaže. lahko že danes napovemo v prilx)dnji številki Tednika s pšeničnih polj spodbudne novice. JB SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN O POLOŽAJU GOSPODARSTVA Delegati sveta skupnosti podravskih občin se bodo v petek, 23. julija, sestali na drugi redni seji v tem mandatu, ko je sedež sveta v Mariboru. Vso pozornost bodo namenili informaciji o položaju gospodarstva v Podravju v luči novih ukrepov. Informacijo, v kateri je dan precejšen poudarek izvoznim gibanjem, je pripravila medobčinska gospodarska zbornica. Nadalje bodo delegati obravnavali gradivo za sejo republiške skup- ščine, ki bo konec julija, kriterije za razvoj kmečkega turizma v Podravju, problematiko višješolskega študija prava v Mariboru in seveda predloge in pobude posameznih delegacij. N. Dobljekar ORMOŽ: 1500 TON PŠENICE SPREJEMLJIVE CENE Odkupna akontacijska cena pšenice, ki ima 13 odstotno vlažnost in dva odstotka premesi, znaša 12 dinarjev za kilogram. Za drugi razred zrnja pa je cena 11 dinarjev po kilogramu, ki ceni pa je potrebno prišteti še dinar posebne premije. Z žetvijo so zasebniki začeli v začetku prejšnjega tedna — 32 kombajnov pa žanje na 312 hektarih zasebnih njiv in 260 hektarih družbenih. Zrnje bodo s polj pospravili menda še v tem tednu. Vseh tržnih viškov pa bo nad 1500 ton, od česar bo pri zasebnikih nad 600 ton, pri družbenem sektorju pa nad tisoč ton. Kmetje bodo dobili denar še za prevoz — tisti, ki bodo s kmetijskimi organizacijami združenega dela sklenili pogodbo za prihodnje leto pa bodo dobili vrednostni bon, s katerimi bodo lahko kupili mineralna gnojila. Bon morajo vnovčiti do 31. oktobra letos. Na odkupnih postajah, ki so na Vitanu, pri Tomažu, Miklavžu, v Podgorcih, Veliki Nedelji, Ormožu, Ivanjkovcih in Središču ob Dravi, je te dni zelo živahno in kot pravijo predstavniki temeljne organizacije kooperantov, bo tržnih viškov pšenice precej — vsaj toliko kot so načrtovali lani. KZ Vsakodnevni prizor v tovarni modnih krmil v Dražencih Skrbno pospravimo vsak k!as, vsako zrno. Foto: I. Ciani SLOVENSKA BISTRICA Proslavili dan vstaje v občini Slovenska Bistrica je bila osrednja svečanost v okviru prazno- vanj Dneva vstaje že v soboto, 17. julija pri planinskem domu Anton Stu- hec na bistriškem Pohorju. Proslava je bila združena še z obletnico Zveze vojaških rezervnih starešin in 60. obletnico planinskega društva IMPOL iz Slovenske Bistrice. Občinska konferenca ZRVS in planinsko društvo IMPOL Slovenska Bistrica sta bila tudi osnovna nosilca osrednje občin- ske proslave. Svečanosti so v soboto pričeli v zgodnjih jutranjih urah s trim akcijo hoje, ko so iz več krajev ob vznožju Pohorja odšli k Trem kraljem, na kraj osrednje svečanosti številni mlajši pa tudi starejši občani. Za tiste, ki se niso udeležili trim akcije pa so vozili iz Slovenske Bistrice na kraj prire- ditve posebni avtobusi. Svečanosti pri Treh kraljih so pričeli ob 11. uri s koncertom godbe na pihala sindikalne konference DO IMPOL Slovenska Bistrica. V kultur- nem programu pa so sodelovali še člani DPD Svoboda, učenci osnovne šole Pohorski odred iz Slovenske Bistrice in oktet iz Zg. Polskave. Slav- nostni govornik je bil predsednik planinske zveze Slovenije Tomaž Bano- vec. Planinsko društvo IMPOL pa je ob tej priložnosti nekaterim pohor- skim domačijam in posameznikom za dolgoletno uspešno sodelovanje z društvom podelilo posebna priznanja. Srečanje pri Treh kraljih so zaklju- čili s planinskim rajanjem. Viktor Horvat Dan enote in zaobljuba v četrtek. 15. aprila so v vojašnici Dušan Kveder-Tpmaž v Ptuju proslavili dan enote, nova"generacija vojakov pa je podala svečano zaobljubo. Obudili so spomin na revolucionarja, partizanskega voj- skovodjo in diplomata Dušana Kvedra-Tomaža, katerega ime s pono- som nosi ptujska enota, zelo svečano pa je bilo ob največjem trenutku v vojaškem življenju — svečani zaobljubi. Prisostvovali soji tudi starši, žene, dekleta in prijatelji mladih vojakov ter jim seveda čestitali med prvimi. Več o tem na straneh 3 in 4! 1. k. Po svečani zaobljubi (foto I. Ciani) 2 - DRUŽBA IIM GOSPODARSTVO 21. julij 1982 - XEDNII( POVEČATI IZVOZ Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje ugotavlja, da v regiji v prvih petih mesecih tega leta gospodarstvo ni uresničilo planira- nega izvoza. V tem letu bi naj organizacije združenega dela s tega ob- močja izvozile za 13.802 milijona dinarjev blaga, uvozile pa za 8.994 milijonov dinarjev blaga. Do konca maja so organizacije združenega dela po podatkih Narodne banke Slovenije izvozile le za 3.437 milijonov dinarjev blaga, kar predstavlja okrog 25 odstotkov planiranega izvoza v tem letu, uvozile pa so že 40 odstotkov planiranega blaga". Kljub temu je ugoden podatek, da je gospodarstvo Podravja prodalo kar 89 odstotkov blaga v države s konvertibilno valuto in le 11 odstotkov v države s klirinškim načinom plačevanja. V strukturi uvoza je zavzemal največji delež reprodukcijski material, neznaten delež je odpadel na uvoz opreme in blaga za široko porabo. V primerjavi z rezultati zunanjetrgovinske menjave za celotno gospo- darstvo Slovenije moramo biti zaskrbljeni, poudarja medobčinska gospo- darska zbornica, ob osnovnem podatku o izpolnjevanju planskih ob- veznosti. Podravje dosega le slabo četrtino planiranega izvoza za to leto, medtem ko je skupno doseganje obveznosti v republiki na konvertibilnem področju 29 - odstotno. Med občinami, ki najbolj zaostajajo za planiranim izvozom so mariborske in ptujska. Sicer ima najnižji odstotek doseganja planiranega izvoza ormoška občina, vendar je njen delež v skupnem izvozu Podravja izredno majhen, tako da ne more bistveno vplivati na skupen odstotek. Nujno je treba ugotoviti vzroke zaostajanja izvoza predvsem v Ptuju in v mariborskih občih, pa tudi v ormoški občini. Medobčinska gospodarska zbornica je obiskala več organizacij združenega dela in iz pogovorov povzela nekatere ugotovitve. Tako se bo v večini organizacij združenega dela realizacija izvoza do konca junija približala 50 odstotkom plana, vendar bo tudi prišlo do zaostajanja. Dejanski izvoz je porazdeljen v okviru koledarskega leta zelo različno, v nekaterih organizacijah so značilna sezonska nihanja ali pa daljši proizvodni ciklusi, ki se ne končujejo takrat, ko so predvideni periodični obračuni gospodarjenja. V posameznih organizacijah bi lahko glede na potrebe in možnosti na tržišču izvoz celo povečali, vendar le ob zadostni preskrbljenosti s surovinami in z energijo. Nasprotno pa v nekaterih organizacijah združenega dela čutijo močan padec povpraševanja po njihovih izdelkih na zunanjih tržiščih in so zato prisiljeni iskati nove možnosti prodaje. To pa seveda zahteva precej časa. ^. Medobčinska gospodarska zbornica tudi ugotavlja, da bo v organizacijah združenega dela prišlo do večjih težav, predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala in energije. Zaloge so zelo različne, predvsem so majhne zaloge goriva. Zato bo treba hitro in učinkovito ukrepati na vseh ravneh. V večini oiganizacij združenega dela so že sprejeli lastne ukrepe za zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza, seveda pa jih po potrebi §e spreminjajo. Gospodarska zbornica pa med drugim opozarja tudi na preverjen podatek, da je zaostajanje v izvozu pHJvzročila predvsem neredna dobava domačega reprodukcijskega materiala, pa tudi padec povpraSevanja na tujem trgu. N. Dobijekar SKUPSCINA SKUPNOST fOTROSKEGA VARSTVA PTUJ Predlog združenemu delu Tudi delegati skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so se sestali prej.šnji četrtek. Obravnavali so osnutek sprememb in dopolnitev sa- moupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981 —1985 in potrdili zmanjšano prispevno stopnjo za to skupnost v drugem polletju tega leta. Skupnost otroškega varstva pa ima za sred- njeročno obdobje neusklajeno rast sredstev in sicer 2.6 namesto 2,3 kot dovoljuje globalna rast skupne porabe. Delegati skupščine ugotavljajo, daje zajetje otrok v organizirano vzgojo in varstvo v ptujski občini med najnižjimi v Sloveniji — le 20-odslolno. To pomeni, da večina predšolskih otrok pred vstopom v osnovno šolo obiskuje 120-urni obvezni program male šole in morda še 80-urni program ali cicibanovo šolo. Sledeč družbeni usmeritvi, daje potrebno vsem otrokom zagotoviti čibolj enake možnosti za njihov razvoj skupščina podpira ukinitev 80-urnega programa in namesto tega povečanje 120-urnega na 200-urni program male šole. To pomeni, da bo vsak otrok v občini deležen pred vstopom v šolo vsaj 200-urne organi- zirane vzgoje. Ker pa izpeljava takega programa zahteva več sredstev skupščina, priporoča združenemu delu. da v razpravi to upošteva in ugotovi potrebo po hitrejši rasti sredstev kot je dovoljena globalna rast skupne porabe. jM Dobijekar Še en teden v jarku Pa brez pregrešnih misli!. Ne gre za vinske bratce, temveč za bri- gadirje, ki preživljajo prav tako vroče dni vjarkih. kijih vztrajno kopljejo. Minilo je spet sedem dni (ko to berete, že nekaj več) in zato je prav, da napišemo, kaj so naredili. Od predzadnje do zadnje nedelje se je na deloviščih in v naselju dogajalo veliko. V nedeljo. 11. julija so imeli brigadirji popoldne kopanje v Kidri- čevem. zvečer pa so priredili igre brez meja. V ponedeljek in petek so potekali tečaji s področja kulture in tehnične kulture, razen tega pa so se brigadirji v ponedeljek zvečer še pogovarjali z delegatom XII. kongresa ZKJ. Feliksom Bagarjem. V torek, sredo in četrtek so potekale športne aktivnosti, seveda pa to ni bilo vse. V torek je bila v okviru idejno političnega dela razprava o punku, ob kateri so se brigadirji precej razgreli (čeprav bi skorajda lahko rekli, da je punk. tako v svetu kot pri nas le še bolj spomin, kot kaj drugega). V torek in sredo pa so imeli brigadirji tudi svoja brigadirska večera. V četrtek so potekali sestanki komisij za drugo izmeno. Franci Pivec iz Marksističnega centra Maribor je podal pregled marksistične litera- ture. zvečer pa je gostoval pantomimik Andres Valdess svojim progra- mom. V petek so bili sestanki organov druge izmene in brigadirski večer. Sobotno dopoldne so brigadirji preživeli na trasi, popoldne pa so se namakali in pražili v kopališču v Kidričevem. Sobotni večerje popestrila skupina plesalcev in pevcev to je skupina Damirja Zlatarja s svojim kulturnim programom. Nedeljo pa so brigadirji prebili nekoliko bolj nedeljsko kot navadno, dopoldne so si ogledali Kumrovec, potem so imeli prosto brigadirsko popoldne, zvečer pa dekadno svečanost, najboljšim pa so podelili priznanja. To seje dogajalo v naselju. Nekatere pa bo najbrž bolj zanimalo, kako živo /e bilo na deloviščih. Dve brigadi sta delali na delovišču Medvedce-Sesterže, dve pa v lenarški občini na odseku Benedikt —Štajngrova. In še številke: brigadirji so dosegli 6574,5 efektivnih ur, 10.131,21 norma ur in 279 režijskih ur. Povprečje dekade je bilo 154,20 % — torej so brigadirji pre.segli normo za več kot 50 %. Izkopali so 2344,98 kub. m zemlje, zasipali 2399,97 kub. m zemlje insplanirali 1995,75 kv. m. Na udarnem dnevu so brigadiiji dosegli skupno, 191,13% normo, najboljša pa je bila brigada Matije Gubca z 215,51% normo. Danica Petrovič S SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Delegati zborov ormoške občinske skupščine so na skupnem zasedanju, — bilo le v torek, 13. julija — dodobra pretresli gospodarjenje v pr- vem polletju letošnjega leta in se seznanili s problemi občinske zdravstvene skupnosti. Na zborih so delegati obravnavali še poročili o delu Postaje milice Ormož in občinskega sodnika za prekrške. Za ormoško združeno delo, je v prvem pollet- ju značilen neugoden gospodarski položaj. Le- ta se zrcali v nenehnih zastojih v proizvodnji, kroničnem pomanjkanju surovin in goriva. Pri izvršnem svetu in štabu za odpravljanje motenj pri gospodarjenju ugotavljajo, da je velika veči- na OZD zašla v dokaj resne težave. Pri tem prednjačijo v tovarni Jože Kerenčič, Ogradu, Primatu in Gosadu. V tovarni Jože Kerenčič so proizvodnjo v minulih dneh ustavili zato, ker jim je zmanjkalo plastičnih mas. V Ogradu proizvodnja opeke ne teče, saj v rezervoarjih nimajo dovolj mazuta, imajo ga le toliko, da ohranjajo toploto v pečeh in vzdržujejo napra- ve. V tozdu Gosad v Središču ob Dravi pa teža- ve pri proizvodnji nastajajo zaradi pomanjka- nja tehnološke in sanitarne vode. Odkar se je spremenila gladina podtalne vode, se v tej temeljni organizaciji ukvarjajo z zastoji in prekinitvami dela. V tozdu Bančna oprema pa imajo zaposleni probleme zaradi tega, ker nimajo ustreznih kadrov, slabe delovne razmere ZAŠLI SO V TEŽAVE pa tudi kakovost njihovega dela ni najboljša. Letni plan so ob polletju izpolnili le 30 odstot- no, čeprav imajo dovolj surovin in kupcev v tujini. Na široko so se jim 0(^rla izvozna vrata v Alžiriji, lialiji in Avstriji. Ce ne bodo izbolj- šali izdelkov, bodo izgubili Se te kupce, so menili delegati zborov ormoške občmsie skupščine. Za minulo polletno obdobje je značilno tudi zmanjšanje izvoza in akumulacije; večina toz- dov pa posluje na robu likvidnosti. Natančnejši podatki o finančnih in poslovnih uspehih bodo •znani ob koncu julija. Se najboljše delovno področje je kmetijstvo, kjer zaposleni dosegajo in presegajo dogovorjene planske usmeritve. Delegati vseh zborov so kritično spregovorili o sedanjem zapletenem in zaostrenem gospo- darskem stanju. Menili so, da bi se v sedanjih težkih trenutkih moralo združeno delo med se- boj bolj povezovati, poiskati notranje rezerve in delavce usmerjati na delovna mesta, kjer je dovolj dela, surovin in energije. Bolj tiha pa so bila mnenja, da bi v tovarnah, kjer proizvodnja šepa že nekaj let, delovne procese preusmerili ali celo ukinili. Na zborih so delegati spregovorili tudi o občinski zdravstveni skupnosti, ki se tudi letos nahaja v takšnem stanju kot lani. Poslovno leto 1981 so namreč v skupnosti sklenili z izgubo Delegati so podprli zamisel, da bi -v regiji in republiki vnovič spremenili izračun solidarnosti za manj razvita območja. Občinska zdravstvena skupnost deluje v izjemnih razmerah. V občini je namreč premalo zaposlenih prebivalcev, pre. več upokojencev in starostnikov. Zaradi tega se s prispevno stopnjo od osebnih dohodkov v enem letu zbere premalo denarja. Beseda je bi- la tudi o participaciji v zdravstvu. Delegati so menili, da bi v Sloveniji za zdravljenje občanov ustvarili enotne razmere. Plačila za zdravljenje pa ne bi smeli biti oproščeni vsi občani — pred- vsem tisti ne, ki imajo visoke osebne dohodke pa čeprav so med njimi upokojenci, borci in kmetje. Na ločenih sejah so delegati zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitične- ga zbora sprejeli več odlokov in soglašali z ustanovitvijo zdravstvene skupnosti. Sprejeli so tudi njen statut. Med delegatskimi vprašanji je bilo največ vprašanj o pomanjkanju vode po krajevnih skuonostih. K2 SiS ZA FRESKRBE PODRAVJA Z ŽIVILI Potrošniki hrane morajo vlagati v kmetijstvo Dobro leto je že od tega, ko je bila za območje podravskih občin ustanovljena samoupravna interesna skupnost za organizirano proiz- vodnjo in preskrbo prebivalstva z osnovnimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi v Podravju. Bilo je potrebno veliko medsebojnih dogovarjanj in usklajevanj predno je bila skupnost ustanovljena, sprejeti samo- upravni akti in kadrovsko konstituirana. Žal pa je ostalo le pri tem, pri številnih lepih besedah in dobrih sklepih, s konkretnim delom pa sku- pnost ni mogla začeti, ker ni imela podpore v občinah in je bila brez materialne osnove. To je spodbudilo svet skupnosti podravskih občin, da je sklical delovni razgovor s predsedniki izvršnih svetov občinskih skupščin Podravja in skupščine mesta Maribor, predstavnike vodstev medob- činskih DPO. medobčinske gospodarske zbornice za Podravje in ome- njene SIS. Razgovor je bil v petek, 16. julija v Mariboru, vodil pa gaje Gorazd Mazej, podpredsednik sveta skupnosti podravskih občin, kije najprej orisal dosedanje delo na tem področju, kaj je bilo napravljenega in kje so se stvari zatikale. »Imamo le dve izbiri« je poudaril Gorazd Mazej, »da podpremo prizadevanja, ki so potrebna za delo SIS, če tega nismo pripravljeni, tudi ni potrebe, da obstaja SIS«. Na konkretno zastavljeno vprašanje, so predstavniki vseh občin enotno odgovorili, da samoupravno interesno skupnost za organizirano proizvodnjo in preskrbo prebivalstva z osnovnimi kmetijskimi in živil- skimi proizvodi v Podravju potrebujemo in daje treba storiti vse, da bo ta skupnost lahko začela učinkovito delovati. Toda, kako to doseči, da bodo besede in želje postale dejanja, je bila tema skoraj dveume raz- prave, ki je pripeljala do poenotenja stališč in oblikovanja sklepov. ENOTNI INTERVENCIJSKI SKLAD Prej smo sredstva za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v podravskih občinah združevali v okviru občinskih SIS za pospeševanje kmetijstva na podlagi samoupravnih sporazumov, ki so jih sprejeli delavci v večini OZD, žal pa ne vsi, tudi v nekaterih večjih delovnih organizacijah ne. V večini občin seje združevalo po stopnji 0,48 odstotka od osebnega dohodka delavcev, razen v Mariboru, kjer je bila ta stopnja le 0.26 odstotka. Na podlagi republiškega zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije so občine Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica že sprejele odloke o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za te intervencije v obdobju do leta 1985. S tem so uvedli posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0.50 %. le občina Ormož je ostala pri 0,30 %. Z veljavnostjo odloka je prenehalo združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu. Skupščina mesta Maribor oziroma skupščine novihobčin pa takega odloka še niso sprejele. Razmišljajo le, da bi združevali sredstva po samoupravni poti in sicer po stopnji 0,50. doslej 0,26, vse bolj pa se kaže potreba, da bi sprejeli podoben odlok kot v ostalih občinah. Večina razpravljalcev je bila mnenja, da morajo vsi potrošniki hrane vlagati v kmetijstvo in biti v vseh občinah, ki se povezujejo v skupnost, tudi enakopravno obremenjeni. To je tudi eden od pogojev, da bi ta sredstva združili v enoten intervencijski sklad v okviru SIS za Podravje. Zato so tudi priporočili SO Ormož, da čimprej sprejme dopolnitev odloka in poveča stopnjo prispevka na 0,50, prav tako pa tudi skupščini mesta Maribor. BILANCE Z BLAGOVNIMI TOKOVI ; Naslednji enako pomembni pogoj za združevanje sredstevvskupni intervencijski sklad so jasno dogovorjeni skupni programi, kam bomo vlagali, za kaj in kako. Zato pa so potrebne točne bilance z blagovnimi tokovi. Koliko hrane za preskrbo Podravja'potrebujemo, koliko bomo pridelali, koliko bo treba izvoziti, saj je to ena od pomembnih nalog v celovitosti prizadevanj za gospodarsko ustalitev (žal so razpravljalci na to nalogo pozabljali) in koliko bomo lahko prispevali za prehrano na drugih območjih oziroma v okviru Slovenije. Vskladu s tem bo treba tudi 5 usmerjati sredstva iz skupnega sklada, ne le za intervencije, temveč tudi : za pospeševanje, za razširjeno reprodukcijo in naložbe v kmetijstvo. Jasno in stvarno oblikovani programi, kar pomeni čisti računi, bodo odpravljali medsebojno nezaupanje, kiježal rezultat prakse vkmetijstvu na območju podravskih občin v zadnjih dveh desetletjih. To bo tudi podlaga, da bomo sredstva v celoti združevali v okviru SIS in jih na podlagi skupno dogovorjenih programov vlagali tja, kjer nam bodo najbolj potrebna. Obenem pa bo to tudi pogoj, da bomo lažje izpol- njevali pogoje in uveljavljali pravico do dodatnih sredstev iz republi- škega intervencijskega sklada. Če bomo imeli stvarne programe s finančno ovrednotenostjo, bomo morda tudi kaj kmalu ugotovili, da nam višina sredstev, zbranih po stopnji 0,50 ne zadošča, da bo treba razmisliti o povišanju stopnje. Doslej pa smo vse preveč govorili o tem na pamet. DO 10. AVGUSTA SE NAJ VSE OBČINE IZJASNIJO Delovn i razgovor so končali s sklepom, da bodo z vsebino razprave in s stališči seznanili vse izvršne svete in predsednike skupščin občin z območja Podravja. Predvsem pa zahtevajo od vseh jasen odgovor, ali so za samoupravno interesno skupnost in v njenih okvirih za združevanje sredstev, da dajo popolne podatke za sestavo kmetijske bilance in blagovne tokove; v tistih občinah pa, kjer še ni urejeno poenotenje prispevne stopnje za intervencije v proizvodnji hrane, začnejo postopek za uskladitev. Priporočili so tudi, da naj v občinskih izvršnih svetih razmislijo o oblikah nadaljnjega delovanja v okviru SIS za preskrbo z živili v Podravju. Za vse to so določili rok — 10. avgust 1982. V drugi polovici avgusta pa bi se v okviru sveta skupnosti podravskih občin, v enaki ali razširjeni sestavi, znova sestali in pregledali rezultate oziroma odločitev posa- meznih občin. Ob tem je več razpravljalcev poudarjalo tudi odgovornost do delavcev, delovnih ljudi in občanov, to je vseh potrošnikov hrane, ki jim moramo zagotoviti stvarnim možnostim ustrezno preskrbo z živili; sočasno pa še odgovornost do izvajanja samoupravno dogovorjenih nalog. fF SPREMEMBE iN DOPOLNITVE DOGOVORA O SKUPNIH TEMELJIH PLANA ZA PODRAVJE v Mariboru se je včeraj, 20. julija sestal koordinacijski odbor za izvajanje dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev za razdobje 1981—85 na območju skupnosti podravskih občin. Za sejo je bilo pripravljeno ob"Širno poročilo o izvajanju dogovora in naloge v letošnjem letu ter pred- lagane spremembe in dopolnitve dogovora. Izgradiva povzemamo nekaj podatkov. IZPOLNJENE NALOGE IZ DOGOVORA Na območju skupnosti pod- ravskih občin je usklajena višina odškodnin zaradi spremembe na- membnost kmetijskih zemljišč Ustanovljena je bila SIS za pre- skrbo Podravja (kako je zdelom te SIS obširneje govorimo v poseb- nem sestavku). Sprejet je bil sa- moupravni sporazum o združe- vanju sredstev za modernizacijo in rekonstrukcijo elektrolize in pre- delave aluminija v TGA Kidriče- vo. Ustanovljena je bila poslovna skupnostjp proizvodnjo toplotne tehnike Ativiran je bil center za preskrbo s kmetijskim reproma- terialom in kmetijsko mehaniza- cijo, prav tako služba za usme- rjanje in koordiniranje razvoja malega gospodarstva. Ustano- vljena je poslovna skupnost Bla- govno-distribucijskega centra Maribor, opredeljen obseg in struktura proizvodnje v peskolo- mu Poljane, naročena izdelava projekta povezovanja primarnih cevovodov na območju skupnosti podravskih občin in pridobljene nove zmogljivosti za predelavo odpadkov pri DO Surovina Ma- ribor. Več akcij je bilo opravljenih tudi na področju zdravstva in upravnih služb. Tako je bilo ure- jeno izvajanje solidarnosti med zdravstvenimi skupnostmi na x)dročju zdravstvenega varstva (metov in delno bolnišničnega varstva delavcev, oblikovane so bile enotne osnove in merila za cene zdravstvenih storitev v bol- nišnični dejavnosti in delno dose- žena povezava zdravstvenih or- ganizacij. Oblikovane so bile skupne iašpekcijske službe občin in urejeno združevanje sredstev za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti. SPREMEMBE IN DOPOL- NITVE NALOG IZ DOGOVO- RA V dogovoru je nekaj čez sto konkretno opredeljenih in razme- rjenih akcij, zlasti s področja kmetijstva, gradbeništva, turiz- ma. traasporta, srednjega usme- rjenega izobraževanja, razisko- valne dejavnosti itd. Glede na spremenjene pogoje gospodarje- nja, ki so nastali po sklenitvi do- govora. je nujno vnesti v dogovor nekatere spremembe in dopolnit- ve. Za ilustricijo jih navajamo le nekaj. Izvršni sveti podravskih občin bodo morali do konca leta 1983 ■)reučiti možnosti uskladitve od- cupnih cen kmetijskih zemljišč in kriterijev za določanje teh cen. Pobudo za to akcijo bi naj prevzel izvršni svet SO Ptuj. Za boljšo oskrbo s kmetijskim reprodukcijskim materialom, kmetijsko mehanizacijo in rezer- vnimi deli na območju podravskih občin bo SOZD TIMA Maribor organizirala ustrezno oskrbno de- javnost. Višja agronomska šola Maribor bo v scxielovanju z Medobčinsko gospodarsko zbornico za Podra- vje opredelila do konca leta 1982 razvojno-raziskovalni program in organizacijo razvojno-raziskoval- nega dela za agro-živilski kom- pleks v Podravju. SOZD TIMA Maribor in Mer- cator-MIP Ptuj se bosta povezo- vali z vsemi zainteresiranimi OZD za izboljšanje preskrbe na ob- močj u sk upnosti pod ravsk ih občin s proizvodi, proizvedenimi na tem območju in po področjih preskr- be. Prav tako se bodo proizvodne OZD s tega območja povezovale z navedenimi OZD s ponudbo vseh proizvodov, kijih proizvajajo. Občinske samoupravne intere- sne skupnosti za komunalno de- javnost na območju Podravja bodo preučile možnosti za uredi- tev skupnih odlagališč komunal- nih in drugih odpadkov za potrebe posameznega dela območja, v irimeru predelave pa tudi za ce- otno območje. Sledi še vrsta raznih dopolnitev in sprememb posameznih členov dogovora. Ob koncu dogovora pa predlagajo nov odstavek z na- slednjo vsebino: »Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje bo usklajevala razvojno-razisko- valne programe združenega dela in bo skrbela za povezavo med združenim delom in Univerzo Maribor.« fF f CDNIK - ^^^^ DELEGATSKA SPOROČILA - 3 DELOVNO SREČANJE O OLGI MEGLICEVI VREDNOTE REVOLUCIJE MORAJO BITI VEDNO ŽIVE V NAŠI SEDANJOSTI V 26. številki Tednika smo že na kratko po- ^čali o delovnem srečanju ob »okrogli mizi«, ki je bilo. 5. julija v domu krajanov na Vičavi, pripravili pa ,so ga krajevna organizacija ZZB skupno z DPO in skupščino krajevne skupnosti Olga Megličjn Zgodovinsko društvo Ptuj. Danes predstavljamo nekoliko obširneje v:jebino tega delovnega srečanja tovarišev, ki so v najtežjih dneh naše revolucije s svojim delom prispevali za vse to, kar smo si izbojevali. Sre- čanje je vodila prof. Ljubica Šuligojeva, kije v uvodu med drugim dejala: ,>Osebno menim, da seje krajevna skupnost Olga Meglič lotila konkretnih nalog, saj veliko govorimo o naši polpretekli zgodovini. Toda ta veliki čas je mogoče predstaviti mladi genera- ciji le na konkretnih, stvarnih dejstvih ... Mi- slim. da bi se sleherna krajevna skupnost mo- rala lotiti podobnih akcij, kot je to storila KS Olga Meglič. Morda smo pričeli s sistematič- nim zbiranjem podatkov morda že nekoliko prepozno toda še je čas, še je mogoče dobiti gradivo po terenu. Zgodovinsko društvo Ptuj, ki se je pred dvema letoma lotilo načrtnega zbiranja gradiva in to kontinuirano, od časov, ko seje revolucija pripravljala — skozi NOB in v čas izgradnje nove države po osvoboditvi. Menim, da je ta začrtana pot zgodoviaskega društva dejansko prava pot... To kar se danes dogaja v KS Olga Meglič je na našem območju dejansko prvo tako dejanje. Upam in želim, da bi temu zgledu sledile tudi druge krajevne skupnosti. Zgodo- vinsko društvo Ptuj pa bo nudilo vso pomoč krajevnim skupnostim pri teh prizadevanjih. Razvijanje revolucionarnih tradicij pomeni predstavitev stvarnih dejstev, kijih prestavlja- mo v današnji čas, kijih danes aktualiziramo. Vrednote revolucije morajo biti še vedno žive v naši sedanjosti. Toje tudi namen našega delo- vnega in tovariškega srečanja. Predlagam, da pri pričevanjih o delu Olge Megličeve. o njeni družini — izhajamo iz na- slednjih }X)stavk: Prvo bi se lotili vprašanja predvojnega ob- dobja. Naj zastavim nekaj vprašanj; zanima nas. kako in kje se je Olga Meglič povezala z naprednim gibanjem. Vemo. da je že sama v svoji doraščajoči dobi spoznavala družbene krivice kot delavka. Pri njej se je zelo zgodaj oblikovala sloveaska narodna zavest, zavest, ki je tlela v primorskih Slovencih, ko so bežali pred italijaaskim fašizmom. Nadalje nas zanima dejavnost Olge Megli- čeve na območju Hajdine. predvsem njeno delo v društvu kmečkih fantov in deklet. Zanima nas njeno delo in delo njenega moža v ptujski Ple- larni. Prav tako vemo, da se je Olga Meglič vključila v napredno žensko gibanje in gre za vprašanje zbiranja Rdeče jx)moči, še zlasti za zaprte tovariše v Medjurečju. Zanima nas tudi dejavnost Olge Megličeve v Vzajemnosti, zanimajo nas vse javke. na katere je Olga t>dhajala zdoločenimi nalogami. Vemo, daje po znani partijski konferenci leta 1939 pri Jožetu Lacku, ko se je pozneje oblikoval okrožni komite KPS, postala tudi Olga Meglič Članica okrožnega komiteja. Zanimajo nas njene naloge, njene povezave. Vemo tudi to. daje v njeni liiši bila eno leto ilegalna partijska tiskarna. Pri tem pa se odpi- rajo vprašanja: kdo je tiskal, kaj so tiskali, kdo je prinašal ilegalni tisk. Ali so točni podatki, da je tiskarna začela delati leta 1936, ali po izjavi Jožeta Klepa leta 1937. Vsi podatki kažejo na to, da jc tiskarna delovala le eno leto, kajti v tistem času so bili pretrgani kakršnikoli sestanki pri Megličevih . .. Zanima nas tudi javka pri Megličevih, kdo vse je prihajal, kdo je bil p>ovezan s to hišo? Za čas NOB nas zanima sodelovanje Olge Megličeve, njenega moža Albina v OF inkateri so bili njuni sodelavci, katere so bile naloge O. Megličeve, saj vemo, da je večkrat prehajala čez Dravo, nosila pomembno literaturo in prepe- Ijavala ljudi. Kakšno je bilo njeno sodelovanje s Slovenskogoriško četo; in končno — njeno zadnje dejanje — izdajstvo, zapor, to se pravi čas po padcu Sloveaskogoriške čete, in nazad- nje — dogajanja v mariborskih zaporih, to je čas, ko je družino Meglič zadela tragedija, ostala sta dva mala otroka . .. Mislim, da bomo popolni v svojih izvajanjih, če bomo hkrati orisali tudi lik Olge Megličeve — borbene žene. komunistke, človeka, matere, ki seje popolnoma zavedala svojih dejanj in šla v boj neizprosna, tako kol jo opisuje tovarišica Barčka, ki žal danes ni mogla priti na to delovno srečanje.« Po teh uvodnih besedah se je razvila široka izmenjava mnenj, obujanje spominov in medsebojnih dopolnjevanj. Pri tem so sodelo- vali: Milka Koželjeva, Franček Glavnik, Zvonko Sagadin. Hreničevi — ivan in Antonija Fece. Maks Gašparič. Martin Kokol, Milan Lacko, Marko Kafol, Lojzka Stropnik, Justa Zelmajerjeva in drugi. Za ilustracijo naj navedemo nekaj odlomkov iz spominov Zvonka Sagadina. ki nazorno po- vedo, kako vsestransko dejavna je bila Olga Megličcva: »Ko sem spoznal Olgo Meglič, sem bil star okoli 16 let. Olga pa je bila takrat že znana komunistka. Udeleževala seje raznih izletov, ki jih je takrat organizirala KP na zelo široki bazi. saj so bili vabljeni vsi delavci. Na teh izletih se jc prepevalo revolucionarne pesmi in veliko se je govorilo o delavskem gibanju. Hiša v kateri so Megličevi stanovali je bila na zelo posreče- nem kraju, blizu Drave, kjer je bila možna povezava, zato sem tja pogosto zahajal. Spo- minjam se obeh njenih otrok, ki sta danes tu . .. Daje bila tiskarna pri Olgi Meglič, tega takrat nisem vedel. Pač pa sem bil enkrat poslan v Maribor, da bom tam prevzel nek material, ki ga bom prenese! k Olgi Meglič. V Mariboru pa j^e postal položaj zelo nevaren. Rekli so mi. da me žandarmerija čaka na postaji. Potem mi je Slavko Kerenčič iz Pesnice posodil kolo, da bi ga prepeljal čez Vurberk. Toda materiala je bilo toliko, da na kolesu to ni bilo možno peljati. Jančarjevi \ Mariboru so mi svetovali, da je najbolje, če se peljem v Ptuj z »ladjo« (čolnom) po Dravi. Tako smo čoln naložili z materialom in ponoči sem odrinil iz Maribora. Na Vičavi. kjer je stanoval moj stric, sem hotel pristati. Pri tem sem štrbunknil v vodo in sem moral plavali za čolnom, da sem ga ujel. Tako sem prišel k )lgi Meglič s tistim materialom ves moker. Pakete smo skrili v drvarnico, potem mi je pa Olga rekla, da ob dveh gremo na izlet, ostal sem tam na kosilu in potem smo res šli na izlet. Daje bil tisti material za tiskarno pa lahko .samo domnevam ... Glede partijske konference, ki je bila leta 1939 pri Lackovih, udeležila sta se je Tone Tomšič in Mira Tomšič-Svetina. Spominjam se, da je na listi konferenci bil na tajnih volitvah izvoljen okrožni komite. Med njimi je bila izvoljena tudi. rekli so »ena tovarišica — de- lavka«. Imena se namreč takrat niso povedala, kandidacijska komisija je povedala samo spol in poklic članov komiteja. Šele pozneje na sejah okrožnega komiteja sem spoznal, daje bila ta delavka Olga Meglič, ki je ostala članica okrožnega komiteja vse do svoje smrti... Olga je bila kot človek zelo prijetna pojava. Z njo seje dalo zelo lepo pogovarjati, na človeka je vplivala veselo, spodbudno. Če si se z njo srečal, si bil tega srečanja vedno vesel. Vem tudi, da je sodelovala v številnih napisnih ak- cijah. Pritem inpri vsehdrugihnalogahjije mož Albin vedno pomagal in sodeloval. To de o seje nadaljevalo tudi v vojno obdobje... Naj v zvezi s tem povem nekaj, kar še ni bilo pove- dano. Nemški okupator je začel izseljevati med zavednimi Slovenci tudi komuniste. Na eni od .sej pokrajinskega komiteja za Štajersko je bilo sklenjeno, da kdor bo zbežal iz Štajerske v Ljubljansko pokrajino inse odtegnil NOB tu na Štajerskem ali pa — kdo bo se pustil izselili, bo za trajno izključen iz KP. Ta oster sklep se je med partijskim članstvom razširil. Tudi Olgo Meglič so prišli izselit, vendar seji je uspelo skrili, da je policijska patrola ni našla, v drugem valu pa je niso več iskali. Tako je ostala v Ptuju. Podobnih primerov je bilo več, tudi z našo družino je bilo podobno ... Čoln »sandolin« je pri Olgini domačiji ostal ,še po okupaciji, saj sem se ga tudi sam pogosto posluževal. Olga Meglič je imela tesne stike s Slovenjegorišlo četo ... Po orožje za čelo so prišli Reševi fantje. Zavec in Pukšič do Ivan- čičevega mlina pri Lovrencu na Dr. polju. S tem orožjem so šli proti Ptuju. Jaz sem si pri Ivan- čičevem mlinu poškodoval nogo in nisem mogel iti z njimi. Vem. daje bilo dogovorjeno, da jih bo Olga Meglič prepeljala s čolnom prek Drave na Vičavi. Borci so se zamudili. Olga jihje dolgo čakala, ker jih ni bilo. je odšla. No. ker fantje Olge s čolnom ni.so več našli, sojo kar s puškami mahnili čez most v Ptuju, šli "so skozi mesto, mimo vojašnice za gradom in naprej proti Slovenskim goricam. Na srečo niso naleteli na nobeno nemško patruljo. Bilo je ivegantK toda izteklo seje srečno. Dejstvo pa je, daje Olga na to četo s čolnom čakala na desnem bregu Drave.<• Celotno besedilo spominov, povedanih na delovnem srečanju in kasneje dopolnjenih, bo krajevna skupnost Olga Meglič izdala v posebni knjižici, ki bi naj izšla letos septembra ob pra- zniku v krajevni skupnosti Olge Meglič. kjer bodo v domu krajanov uredili spominsko sobo in spominsko obeležje delavki in revolucionarki Olgi Megličevi. Pripravil; FF De\ovnega srečanja oh »okrogli mizi« sta se udeležila tudi Boris in Milica. sin in hčerka Olge Megličeve. Foto: M. Ozmec Udeleženci »Okrogle mize« v domu krajanov na Vičavi, Foto: M. Ozmec V VOJAŠNICI DUŠAN KVEDER Slovesnost ob dnevu enote in zaobljuba v četrtek, 15. julija so v vojašnici Dušan Kveder izvedli svečanost od dnevu enote, ki nosi ime narodnega heroja Dušana Kvedra — Tomaža, ob tem pa je svečano zaobljubo podala nova generacija mladih vojakov. Slovesnosti so se zraven vojakov in starešin udeležili starši mladih vojakov, predstavnik družbenopolitičnega in gospodarskega življenja ptujske občine ter krajevnih skupnosti Dušan Kveder in Olga Meglič, brigadirji ZMDA Slovenske gorice 82 in upokojeni delavci JLA. Po svečanem prihodu bojne zastave je zbrane pozdravil starešina Mileta Miloševič in poudaril, da bil je na ta dan pred 30 leti revolucionar, partizanski vojskovodja in diplomat Dušan Kveder — Tomaž pr^laSen za narodnega heroja. Ptujska vojašnica s ponosom nosi njegovo ime, ki bo trajno zapisano med našimi narodi in narodnostmi. Za tem so mladi voiaki pred svojim komandantom Milovanoni Stankovičem podali svečano zaobljubo. Zbranim je nato o življenjski, revolucionarni in delovni poti Dušana Kvedra — Tomaža govoril izvršni sekretar komiteja OK ZKS Ptuj Feliks Bagar ter vojakom in starešinam v imenu občanov ptujske občine čestital ob prazniku in podani svečani zaobljubi. V imenu staršev je mladim vojakom in ostalim udeležencem spregovoril Miloš Jelisijevič. Sledile so nagrade, napredovanja in odlikovanja ob prazniku za dosežene uspehe pri delu, Se posebej pa so nagradili ekipo strelcev, ki je na republiškem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem osvojila dva republiška naslova in dva rekorda. Ob koncu so se mladi vojaki staršem sorodnikom in prijateljem predstavili s prvimi veščinami, ki so se jih naučili v prvih dneh bivanja v enoti — s tradicionalnim in strumnim vojaškim korakom. Svečanost so sklenili s tovariškim srečanjem nekdanjih in sedanjih sodelavcev in prijateljev, mladi vojaki pa so popoldan preživeli v družbi staršev, deklet, žena in novih prijateljev. 1, kotar fotografije: L Ciani Slovesnost Je bila na pfottadi pti^skc vojaiBicc Milela MOoSevie Miovan Stankovlč Feliks Bagar Jc govoril o iiv|JensU in revohicionami poti Dušana Kvedra —Tomaža Svečana zaoMjuba — nepozabni trenutek v vojaškem življenju SKUPŠČINA ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ DOBRA UDELEŽBA Kljub dopustom in poletni vročini je bila udeležba na seji skupščine zdravstvene skupnosti občine Ptuj izredno dobra. Dele- 8ati, ki so se sestali pretekli 'četrtek, so tudi aktivno sodelovali ^ razpravi. Tako so potrdili osnu- tek sprememb in dopolnitev sa- •noupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti do leta ^985 in predlagali, da ga naj skup- •»ost v lakem besedilu pošlje v •Opravo delavcem v združenem Sprejeli so tudi zmanjšano Prispevno stopnjo za drugo polletje tega leta in finančni načrt skupnosti za leto 1982. Med drugim so delegati opozori- li na težave z zaposlovanjem pri- pravnikov. Menili so, da bi morali v občini Ptuj pripraviti celovito analizo stanja na vseh področjih, posebno še za področje družbenih dejavnosti, saj skupnosti oziroma posamezni izvajalci nimajo na vo- ljo denarja, da bi lahko zaposlova- li pripravnike. Dovolj zgovorno potrjuje težko stanje na tem pod- ročju samo podatek o neza- poslenosti med medicinskimi sestrami s srednjo izobrazbo — kar 50 jih ne bo našla stalne zaposlitve. Sicer pa so delegati spregovorili tudi o perečih problemih s katerimi se srečujejo zdravstvene ustanove zaradi izredno visokih materialnih stroškov in nizkih osebnih dohod- kov zdravstvenih delavcev. Glede investicij pa so se strinjali, da je potrebno nameniti sredstva pred- vsem za nabavo dotrajane opreme v zdravstvenih organizacijah. N. Dobljekar Dejavnost borcev NOV v Ormožu \ prostorih občiaskega cHlbora ZZB NOV Ormož se bodo v petek. 23. julija sestali člani tega odbora. Obravnavali bodo teze za poročilo m referat za drugo sejo skupščine občinske organizacije ZZB NOV. po'čilo o delu ambulante za borce in t) zdraviliškem zdravljenju ter o i/vajanju ankete o socialncm sta- nju članov ZZB NOV. —u Zkrane Jc pozdravH tudi Mlloi Jelisijevič 4 - IZ naSih krajev 21. julij 1982 - tednik PRAZNIK KS LOVRENC Nova športna igrišča Ob letošnjem krajevnem prazni- ku so Lovrenčani predali namenu športna igrišča za košarko, odboj- ko in nogomet. Uredili so jih s prostovoljnim delom in s pomočjo Kmetijskega kombinata Ptuj, V soboto in v nedeljo so igriSča tudi preizkusili, saj so že izvedli nogo- metni turnir za prehodni pokal krajevne skupnosti. Osrednja prireditev bo nocoj v domu krajanov, ko se bodo sestali delegati skupščine in družbeno- političnih organizacij krajevne skupnosti. Na slavnostni seji bodo obudili spomin na vojne dni, ko je bil 21. iulija v Ivančičevem mlinu ustanovljen prvi odbor Osvobodil- ne fronte na tem območju. Na seji bodo podelili tudi priznanja kra- jevne skupnosti in krajevne kon- ference socialistične zveze delov- nega ljudstva, se pogovorili o nadaljnjem delu na tem območju in se potem poveselili ob kresu. Ob tej priložnosti bodo mladinci in učenci osnovne Sole Lovrenc pri- pravili kulturni program. Kot je povedal predsednik skup- ščine krajevne skupnosti Lovrenc Martin Ojsteršek, bodo v tem letu izvedli več akcij. Najpomembnejši je gotovo referendum za izglasova- nje krajevnega samoprispevka, ta bo v jeseni. Poleg tega bodo dobi- li novo asfaltno prevleko na cesti Apače — Lovrenc — Pleterje, asfaltirati pa želijo tudi priključke na to c^to. ,,Moram reči, da smo krajani bolj slabo razpoloženi, predvsem zaradi zapletov z grad- njo osnovne šole. Razumemo gospodarske težave, ki nas pestijo, vendar na gradnjo čakamo že toli- ko let, da smo skoraj obupali. Ve- mo, da se sredstva zbirajo, da smo zajeti v srednjeročni plan, vemo pa tudi, da moramo izglasovati novi samoprispevek, če hočemo šolo' zgraditi." N. Dobijekar Martin OJsteriek (foto JB) PRVI VTISI MLADIH VOJAKOV Ob dnevu enote, smo se pogo- varjali z vojaki, ki so dali svečano zaobljubo. Na slovesnost so prišli tudi starši, žene in otroci, vojakov, ki so dali zaobljubo. DEDIČ MEH MED doma iz Suhača pri Bosanski Novi. »V Ptuju sem že nekaj dni in zelo sem vesel, da sme lahko prišel na od- služenje kadrovskega roka prav v Sovenijo. Sicer si še nisem ogledal znamenitosti tega mesta, ker sem še premalo časa tukaj, vendar mislim, da bom mesto vzljubil. Žal mi je, da starši niso mogli priti na svečano zaobljubo, ker je pre- daleč, upam pa da se mi bodo oglasili s kakšnim pismom.« DAUTI ZEADIN doma iz Struge v Makedoniji. »Ko sem dobil pismo, v katerem sem zve- del. da bom moral na odsluženje vojaškega roka. sem vzel v roke zemljevid in poiskal mesto Ptuj. Vesel sem. da bom preživljal vo- jaški rok v tako majhni vojašnici in mirnem kraju. Žal danes niso pri- sotni moji starši, ker je pot do Ptuja predolga.« DUŠAN DOŠLIČ doma iz Cerovice pri Doboju. »Ko sem prišel, sem si ogledal mesto, v katerem bom preživljal 15 dolgih mesecev. Navadil sem se že na novo okolje, na nove tovariše in starešine, tako da sem povsem zadovoljen. Pričakujem tudi star- še. ki so verjetno prisostvovali svečani zaobljubi. Moral se bom potruditi, da jih bom v tej množici našel.« DUSAN GORENEC doma iz Kranja. »V Ptuju sem že en teden in obveza je samo to, da se rtloraš držati discipline in reda, ki je v vojašnici, hkrati pa se moraš za- vedati. da si branitelj domovine, in da čuvaš bratstvo in enotnost. Pričeli smo se tudi uriti v vojaških veščinah. V prostem času pa ^^ pogovarjamo in se spoznavamo kajti v dopoldanskem času se po^ svečamo predvsem učenju. svečano zaobljubo pa so priJij hčerka, žena in starši.« Mladi vojaki so po svečani za, obljubi živo pripovedovali svoja prva doživetja v kasarni. Srečni so bili, da so lako občutili stisk roke domačih, toplo in prijazno doma- čo besedo. Vsi pa so bili srečni, da so lahko postali branilci naše do- movine. Jana Hvaleč Mehmed Dedič, doma iz Suhače pri Bosanski Novi Zeadin Dauti, doma iz Struge v Makedoniji Du!^n Došlič, doma iz Cerovice pri Doboju Du!^n Gorenc, doma iz Kranja foto: Ivo Ciani Tabor Sutjeska - šola bratstva in enotnosti Lepa je na-^Sa dežela, meni najljubša. To je dežela, ki nikoli ne skloni glave, kadar je treba v boj. Ljudje so enako- pravni. pošteni in delavni. V njej vlada bratstvo in enotnost, ki je najvažnejši temelj le dežele, Jugoslavije. Te misli so mi rojile po glavi, ko sem gledal pokrajino iz drvečega vlaka. Ponosem sem. da sem bil izbran za Slovenski tabor »SUTJESKA 82«. V meni so se porajala vprašanja: »Se bomo razumeli? Kaj bomo delali?« A vedel sem. da smo mi. ki se bomo udeležili tabora, nasledniki borcev na Sutjeski. Da smo prišli sem, da še bolj utrdimo bratstvo in enotnost, da se spoprijateljimo. Prispeli smo. Srce mi je vse bolj bilo: Tesno mi je bilo. A ta občutek mi je hitro pregnalo prijateljstvo, ki sem ga dož' :1 tukaj. Štirinajst dni je minilo kot ena sama ura. Upam, da so vsi istega mnenja kot jaz, da moramo, to kar smo mi sami tu spoznali, širiti med svoje prijatelje. Pionirji, udeleženci tabora Sutjeska, smo med drugimi obeležji iz NOB obiskali tudi grobišče partizanov v Šentjošlu. Ti grobovi so v mali vrtači, ki je okrog porasla z grmovjem. Do njih vodi tiha. ozka pot. Tudi mi smo hodili tiho. Ob grobišču so nas pričakali pi- onirji iz OŠ Stopišče. tov. Bambič. predsednik ZZB Novo mesto in Ivo Somrak, ki je bil več kot 20 let med najbližnjimi sodelavci tovariša Tita. Tov. Bambič nam je pripovedoval o delovanju slovenskih domobrancev, ki so se izdajali za partizane. Izginjali so kurirji, partizanske patrulje in civilno prebivalstvo. Dolgo niso vedeli, kaj se dogaja in nekateri dogodki še danes niso pojasnjeni. Ivo ^mrak nam je nanizal več prijetnih trenutkov.'ki jih je doživel s tov. Titom. Nato smo zapeli nekaj partizanskih pesmi v vseh jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vračali smo se tiho in zamišljeno. Z mislimi smo bili še vedno pri borcih, ki so žrtvovali svoje življenje, da mi danes živimo v svo- bodni Jugoslaviji. Tomaž Pliberšek, OŠ Tone Žnidarič. Ptuj MED MLADIMI V PETOVIJI Ker smo se odločili, da vam v poletnih mesecih predstavimo predvsem osnovne organizacije mladih, ki delajo v združenem delu, smo tokrat obiskali OO ZSMS TOZD Petovia. Predsednik je Vlado Kos, ki nam je v pogovoru dejal: ,,Naša osnovna organizaci- ja ima petdeset stalnih članov. To so predvsem mladinci, ki so v Petoviji stalno zaposleni, v času sezone pa se v našo osnovno organizacijo vključi Se približno 30 mladih. Od teh pa je kakšnih 30 stalno aktivnih. V osnovno organizacijo so vključeni mladi od 15. do 28'. leta. Za letos smo sprejeli dokaj pester program. Zastavili smo si ga po mesecih, tako, da lahko ob vsakem mesecu ugotavljamo, koliko od zastavljenega smo izvedli. Izvedli smo že precej športnih kulturnih in drugih prireditev med drugim pa se v veliki meri posvečamo prostovoljnemu delu, saj z veseljem obdelujemo njivo, ki smo jo dobili od naše temeljne organizacije, kjer pridelujemo rdečo peso. Naš glavni cilj je, da jo obdelujemo do spravi- la, saj bomo s tem pridobili nekaj finančnih sredstev. Ob dnevu borca smo izvedli proslavo, na katero smo povabili tudi udeležence NOB. Uredili smo tudi žiro račun in mladincem priskrbeli mladinske knjiži- ce. Do konca leta je naš večji cilj spravilo pridelka, da si s tem pridobimo nekaj denarja. Na koncu bomo organizirali družabno srečanje, da se bomo malo tudi poveselili. Zelo dobro sodelujemo z drugimi družbenopoli- tičnimi organizacijami, z drugimi mladinskimi or- ganizacijami, predvsem z Elektro Ptuj, saj smo že imeli skupno srečanje. Ob našem obisku so se ravno zbirali, da na njivi postorijo, kar je v tem času potrebno. Kljub števil- nim opravilom na domačijah, jih je 20 pridno redčilo rdečo peso, ki dobro kaže. Jana Hvaleč Predsednik OO ZSMS v PetovUI Vlado Kos Mladi pri delu na svoji njivi. Foto: Ludvik Kotar Na poti tovarištva in čiste narave v Limbušu pri Mariboru je od 1, do 7. julija potekal tabor mladih ribičev Slovenije pod geslom ,,Na poti tovarištva in čiste narave!" Tabora so se udeležili tudi mladi člani ptujske ribiške družine pod mentorskim vodstvom Ota Mesari- ča, sicer predsednika komisije za delo z mladino pri RD Ptuj. O poteku tabora nam je povedal: ,,Tabora se je iz RD Ptuj udeležilo 8 članov in mentor, na tekmovanju pa je bilo prisotnih 82 pionirjev in 10 mentorjev. Na taboru so v glav- nem ribarili, to je najljubše delo mladih ribičev. Da pa ne bi samo ribarili, so vadili suhe discipline, predvsem mete na suhem na tarče, armbek in skiš. Zraven tega smo se naučili, seveda tisti, ki še niso vede- li, met muhe. Stanovali smo v šoto- rih, tako, da smo živeli resnično kot v taboru. S hrano smo bili zelo zadovoljni in upamo, da bo na .naslednjem taboru podobno. Zra- ven tega, da smo lovili ribe, smo se ukvarjali še s športnimi aktivnost- mi, predvsem v malem nogometu, kjer je bilo najbolj vroče. Najbolje so se odrezali Ljubljančani, nato Primorci, za njimi pa Ptujčani. Igrali smo tudi namizni tenis. Mladi so preživeli teden v naravi in naziv ,Na poti tovarištva in čiste narave', je resnično pravi naziv za ta tabor. Rezultati so bili zelo zadovoljivi, saj smo bili kot Zveza ribiških družin Ptuj ocenjeni kot najboljši. V to so bile vštete točke vseh disciplin, urejenost Šotorov itd. Ker smo dosegli največje števi- lo točk, smo si ob koncu priborili kristalni ix)kal. Pri posameznikih je bil med najboljšimi Milan Ivetič, ki je dosegel prvo mesto v lovu rib in suhih disciplinah. Tabor mladih ribičev sta obiska- la tudi predstavnika ptujske občine T^erbuc in Stojčevski. Menimo, da imamo v Ptuju precej dobrega tere- na, vodje tabora so si ga tudi ogledali in bili prav tako mnenja. da so tereni zadovoljivi. Sedaj bo odvisno predvsem od ponudbe gostincev (cene ne smejo biti previsoke), če bi želeli tabor v Ptuju. Tisti, ki želijo v počitnicah ribariti, se morajo prijaviti že v začetku leta. Ribarijo lahko na svo- jem terenu v bazenu v OreSju v so- boto in nedeljo. Med počitnicami pa imajo svoj revir tudi drugod (ta- ko kot ostali ribiči). Vsak mladi- nec, ki hoče loviti mora imeti opravljen ribiški izpit ali pa preiz- kus znanja. Brez tega ribolovnice ne more dobiti. Pionirji ne smejo loviti sami, temveč morajo biti v spremstvu s starši, če so ribiči, ali pa vpisani na ribolovnico starejšega ribi& z izpitom." Mladi, pionirji in vsi tisti, ki želi- te postati ribiči, se oglasite v ribiški družini Ptuj, kjer vam bodo radi pomagali. Jana Hvaleč PRIDOBITEV ENOTE RESTAVRACIJA BREG Izboljšanje turistične ponudbe V poslovni enoti Restavracija Breg, v okviru temeljne ofganiza- cije gostinstvo Haloški biser, so v minulem tednu obogatili ali bolje rečeno izboljšali turistično ponud- bo. Pridobili so 25 ležiSč v lepo opremljenih sobah s hladno in toplo vodo, nekatere sobe so opremljene tudi s prho. 2e doslej je bilo povpraševanje po prenoči- ščih v tej poslovni enoti precejšnje, saj je restavracija na pomembni točki ob cesti, ki vodi v ptujske toplice. Zanimivo je, da je bilo do- slej med interesenti za najem pre- nočišča precej tujih gostov. V ureditev prenočišč so vložili okoli 3 milijone dinžu-jev, ki se bo- do, kot so oreoričani, kmalu obrestovan. Istočasno z ureditvijo sob so uredili tudi vrt s 100 sedeži, uredili pa so tudi objekt ob jezeru. Tako se restavracija Breg sedaj uspešno vključuje v turistično po- nudbo Ptuja. JB Eaa izmed lepo arejenib tnristi&iih sob SREČANJE INVALIDOV Člani Društva invalidov Ptuj so se v petek v zares velikem številu udeležili družabnega srečanja, ki so ga pripravili v prijetnem okolju lovskega doma Lovske družine Kidričevo. Kot je povedal predsednik dru- štva Milan Mojzer so taka srečanja tradicionalna in vedno dobro obiskana." Ob teh priložnostih se pogovorimo o svojem življenju in delu, o tegobah in o veselih trenut- kih, ki jih preživljamo. Zelo radi poslušamo glasbo, zapojemo in tu- di zaplešemo. Člane malce pogo- stimo, pri izvedbi srečanj nam vedno pomagajo organizacije združenega dela, posebno bi se zahvalil ptujskemu Certusu, ki je poskrbel za brezplačen avtobusni prevoz, pomaga nam tudi skup- nost socialnega skrbstva — skrat- ka, nihče nam ne odreče pomo- či." Na katerih področjih pa so člani društva posebej aktivni? „Pri nas izredno uspešno deluje- jo ribiška, šahovska in strelska sekcija. Poleg tega prirejamo izle- te, ki se jih člani prav radi udele- žujejo. Letos smo že bili na Koza- ri, kjer smo si ogledali spominska obeležja iz NOB, prihodnji mesec pa bomo obiskali pobrateno dru- štvo invalidov iz Škofje Loke." Letošnje srečanje so namenili tu- di mednarodnemu dnevu invali- dov. Milan Mojzer je povedal tudi, da bodo, tako kot običajno, tudi letos obiskali invalide, ki se iz kakršnihkoli razlogov ne morejo udeleževati srečanj in izletov, se z njimi pogovorili o težavah, o aktualnih dogodkih doma in po svetu in o novostih s področja invalidskega zavarovanja. Skratka društvo je aktivno kot le maloka- tero. Ko smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci omenjenega srečanja so povedali, da se srečanj radi udeležujejo, da se priietno počutijo med svojimi prijatelji in znanci, posebej še v lepem okolju lovskega doma. Zato so še posebej hvaležni lovski družini Kidričevo, ki jim je odstopila svoje prostore. In vsi so zagotovili, da jim tradi- cionalna družabna srečanja ogromno pomenijo. N.t)obljekar MHu Mojzer Pnjetno Je Mk) posedeti v send dreves In se pogovoriti z znanciJ® prijateUi. ^foto JW TEDNIK- SESTAVKI iN KOMENTARJI - 5 POMEMBNEJŠI KRSTERIJI PRI ZDRAVLJENJU SLADKORNIH BOLNIKOV NAJVAŽNEJŠA NALOGA ZAVIRATI NASTAJANJE POZNIH KOMPLIICACIJ SLADKORNE BOLEZNI je nadziranje nihanja zasičenosti krvi s sladkorjem! To nalogo morata opravljati sporazumno in efektno oba — zdrav- nik in bolnik. Včasih je potrebnih Se več različnih dodatnih preiskav. Zdravnik razdelju- je naloge in določa termine! Poločanje sladkorja v krvi na teSče je po no- vejših spoznanjih zgubilo na svoji vrednosti! Neprimerno opravljene injekcije (Čas, količina insulina), preveč telesnega napora in podobno pred odvzemom krvi namreč pomembno vpli- vajo na rezultate preiskav in tako povzročajo nepravilne odločitve. Tudi glede tega so potreb- na smotrna navodila in njih strogo izpolnjeva- nje! Pri ambulantnem zdravljenju diabetikov je zato po novejših analizah določeno, da je kot NAJZANESLJIVEJŠI TERMIN ZA ODVZEM KRVI DOLOČEN MED 45 DO 75 MINUT PO PRVEM ZAJTRKU! Zelo važen je tudi ČASOVNI RAZMAK MED JUTRANJO INJEKCIJO IN PRVIM ZAJTRKOM. Določa ga zdravnik, bolnik pa ga mora strogo izpolnjevati. Razmak znaša običaj- no 30—45 minut, pri Utralente pa uro pač v skladu s kakovostjo insulina. Z mešanjem različnih insulinov skušamo čimbolj zožiti niha- nja v koncentraciji. Pozna kontrola ob 22. uri DR. FRAN BRUMEN služi presoji ukrepanja za naslednje ure noči. 24-urni urin je le nezanesljiv napovedovalec, kako je treba voditi uravnovešanje, ker ne po- jasnjuje točnejšega časa, kdaj je sladkor bil izločen. Zato je v nekaterih primerih potrebno ločeno zbirati 12-urni dnevni, oziroma nočni urin. Včasih je pri zdravljenju z insulinom potrebno ločeno, celo 6-urno zbiranje urina. Za zanesljivo presojo prenizkih vrednosti sladkorja v krvi je vsekakor potrebna SPROTNA PREISKAVA KRVI! Absolutno veljavne razpredelnice za vrstni red posameznih preiskav ni mogoče določiti. Treba je vselej ukrepati individualno v posameznih primerih in po potrebi! Pri dobro uravnovešenih in stabilnih diabetikih je seveda potrebno manj preiskav, dočim pri nestabilnih razumljivo več. Povprečno veljavna raz- predelnica je za insulinske diabetike: stabilni 4—8 t^nov, labilni 1—4 tedne. Za bolnike s samo dieto 6—12 tednov; za one, ki se zdravijo z dieto in tabletami pa 4—12 tednov. POZNE KOMPLIKACIJE IN NJIHOVO NASTAJANJE JE ODVISNO OD DVEH OD- LOČILNIH DEJAVNIKOV — URA- VNOVEŠANJA IN ČASA TRAJANJA SLAD- KORNE BOLEZNI! Nekako po 10-letnem trajanju sladkorne bolezni začnejo pospešeno naraščati kom- plikativne obremenitve na podlagi posledičnih bolezenskih sprememb na najdrobnejšem kr- vnem ožilju. Posebno ogrožena sta OČESNO OZADJE IN LEDVICE, pa tudi živčni sistem. Sladkorni bolnik mora posvečati stalno in strogo nadziranje eventualnim spremembam na nogah — posebno v starejših letih, ker tedaj ra- de nastopajo zamašitve žil in bolezenske spremembe na živcih. Pojavljajo se razjede in odmrtja v gnitjem. Sestavka žal ni mogoče zaključiti brez negativne ugotovitve, da DOBRE URAVNO- VESENOSTI V VSAKEM PRIMERU NI MOGOČE DOSEČI! Čimveč bodo diabetiki znali o svoji bolezni, tembolj vestno bodo izvrševali navodila zdravnika, tem manj denarja bo steklo za zdravljenja težkih komplikacij. NEPOUČENI DIABETIKI, KI NE POZNAJO DOVOLJNO VZROČNIH POVEZAV POSAMEZNIH KRI- TERIJEV, NE POSVEČAJO DOVOLJ POZORNOSTI SVOJI USODNI BOLEZNI! (Prirejeno po Dr. C. Rosak in Dr. P. H. Alhoff.) MELIORACIJA POLSKAVSKE DOLINE IZ POGOVARJANJA NE KLIJE ŽITO v domu Franca Krambergerja je bila v sredo, 14. julija 2. redna se- ja skupščine samoupravne interes- ne skupnosti za melioracijo Polskavske doline. Skupščina je bila ustanovljena lani z namenom — pospešiti razvoj kmetijstva na našem območju, izboljšati in pridobiti kmetijska zemljišča z melioracijami in s tem poživiti raz- voj živinoreje, proizvodnjo mleka in drugih kmetijskih pridelkov, ob tem pa pomagati manj razvitim krajevnim skupnostim. Sodobno kmetijstvo ni mogoče brez uporabe moderne tehnologije, pogoj pa so tudi primerne kmetijske površine. Najpomembnejši točki dnevnega reda sta bili program izvajanja melioracij v Polskavski dolini, na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor-Tezno in poro- čilo o dosedanjem delu SIS za melioracije. Kljub temu, da so bile s samou- pravnim sporazumom o ustanovit- vi SIS, ki ga je podpisalo 35 podpisnikov, določene vse pomembnejše naloge in razmerja v zvezi z melioracijami, še zdaj ni vse jasno, kot je bilo slišati v raz- pravi. Poglavitni problem so, kot ponavadi, sredstva, se pravi denar. Denar za melioracije dobi skup- nost pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, iz najetih kreditov, od kreditov in sredstev Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slove- nije in iz drugih virov, s prostovoljnim delom in podobno. Enotno določena cena, veljavna za vso Slovenijo, ki bi naj pred- stavljala stroške melioracije na enem hektaru je 140.000 din. Ven- dar s tem denarjem lahko krijejo stroške samo tam, kjer so lažji manj zahtevni tereni, nikakor pa ne tam, kjer so površine za- močvirjene, porasle z grmičevjem in Sčavjem; v teh treh občinah pa je takih terenov največ. Stroški se tu gibljejo od 160.000 do 195.000 din in tudi več. Prav tu, zaradi nastale razlike med sredstvi, ki so na voljo in dejansko ceno, pa je težava, kje dobiti manjkajoči denar in kako. Zavlačevanje v tem, da se ne ve, kdo naj bi prispeval denar in na- sploh mlačnost vseh, ki so neposredno povezani s kmetij- stvom ali pa so kmetijski proizvodi njihova ,,surovina", končno pa hrano potrebujemo vsi (torej ne bi bilo v nasprotju z logiko, da bi del sredstev, ki jih je treba zbrati, prispevale, glede na možnosti, vse delovne organizacije iz občin, kjer načrtujejo melioracije) kaže, da se niti tisti, ki jim je to službena (in glede na zahtevane moralno-poli- tične kvalitete tudi moralna) obveza in dolžnost, ne zanimajo za bližnjo, kaj šele za malo bolj odmaknjeno bodočnost in se verjetno ne bodo tako dolgo, dok- ler njih samih ne bo udarila po glavi in po žepu. Takrat pa bomo spet, kot doslej odgovorni, to se pravi krivi vsi, kar je seveda enako kot nobeden. Nerazumljivo, oz. samo nekate- rim izbranim jasnovidcem v Jugoslaviji razumljivo je, da banke radodarno posojajo denar za investicije, ki so sprejete zaradi ne- kih boksigavedi kakšnih ,,narodnih" potreb (kulturni in Športni objekti, ki so sicer potreb- ni), se pa zelo obirajo in izmikajo, ko je potreben denar za kakšen projekt v kmetijstvu. v dilemi, ali graditi kulturne domove ali pridelovati žito, zelo potrebno je oboje, je najbrž treba razmišljati na način: na razpolago je, vzemimo nizko številko, 100 milijard, proizvajali pa bomo reci- mo makarone in topove. Oboje gre v prodajo dobro, lahko bi tudi izvažali — torej bi bilo idealno, izdelati čim več topov in tudi čim več makaronov. Treba se je pač čimbolj pametno odločiti, česa potrebujemo več in denar razdeliti za oboje. Tako tudi povečini, v večini ekonomij delajo, edino Jugoslovanom uspeva od skupnih 100 milijard porabiti 100 za makarone in 100 za topove . . . Od teh, precej meglenih vpra- šanj se vračam h konkretnim. Za 639 ha, ki bi jih meliorirali v ptuj- ski občini, je potrebno 10 milijard starih din, od tega bi morala zadruga prispevati 2 milijardi, ki jih seveda ni. Sklicali so svoje poslovne partnerje, denarja ni, pogovarjali so se s predstavniki Mariborske banke, ki nimajo denarja za kreditiranje. Na seji skupščine je bil sprejet sklep, da izvršni sveti omenjenih treh občin skupaj z investitorji — to so kmetijske zadruge in kmetij- ski kombinati, skličejo sestanek s svojimi poslovnimi partnerji in se dogovorijo o udeležbi pri zagotav- ljanju manjkajočih sredstev. Druga, tudi precej znana in zna- čilna stvar pa je, pri takih obsežnih projektih, kot so melioracije z vse- mi potrebnimi deli in opravili na terenu, da vsi, ki lahko pridejo zraven, namočijo svoj rilec v polno korito. To je sicer vedno kamen spotike, to se vedno dogaja legalno in upravičeno — po ljudskem reku pač — vrana vrani oči ne izkljuva. Torej je to dovoljeno, kar vejo vsi (in si tudi zatiskajo oči vsi). VIKTOR HODNIK - 80-LETNIK Viktor Hodnik se je rodil 13. julija 1902 v Doljnjem Logatcu kot sin matere šivilje in gostilni- čar ke ter očeta, tovarniškega delavca. Ko končanem osnovnem šolanju, se je v domačem kraju učil. ključavničarskega poklica. Pomočniškemu izpitu je sledil Se mojsterski in Viktor Hodnik odpre v Dolnjem Logatcu lastno obrtno delavnico. Na Ptuj ga je pot zanesla tako- rekoč po naključju. Njegov rojak, sicer lesni trgovec, je v današnjem Kidričevem kupil vehk gozd, v Podgorcih pa rudnik premoga. Zastareli rudnik, kjer so kopali Se vedno ročno, nakopani premog pa vozib" s samokolnicami, je novi lastnik hotel modernizirati. Naba- vil je že vse potrebne stroje, Vik- torja Hodnika pa kot strokovnja- ka — strojnika povabil v Ptuj kot bodočega poslovnega družabnika. Viktor je vabilo sprejel. Z ženo sta prodala gostilno in delavnico ter se 3. marca 1941 preselila v Ptuj. To- da svet je bil takrat že sredi druge svetovne vojne. Se dober mesec in začela se je štiri leta trajajoča kr- vava morija, ki jo svet do tedaj še ni videl in ne občutil. Viktorjevi delovni načrti, upi na boljše delo in zaslužek, vse je takorekoč hipo- ma splavalo po vodi. Nova, komaj ustanovljena poslovna družba, modernizacija rudnika v Podgor- cih, vse se je razblinilo v nič. 13. julija 1941, ravno na rojstni dan našega jubilanta, je okupator družino Hodnik izselil. Najprej v mariborsko Kadetnico, od tod pa v Sanski most, kjer so že v prvih mesecih vojne bili priča ustaškim grozodejstvom. Končno se je Viktorju posrečilo, da se je iz tega pekla bratovske morije, s celotno družino preselil v Turčin pri Varaždinu. Tu so dobili stanova- nje pri Gašparčevih, znani varaždinski napredni družini, ki je že od samega začetka bila pove- zana z odporniškim gibanjem. Tu SO se shajali mnogi ilegalci, aktivi- sti in kasneje že tudi partizani. Iz hiše kjer so sedaj stanovali tudi Hodnikovi, je nastala javka, prek katere so mnogi napredno misleči odšli v gozdove. Viktor in njegova družina pri tem niso stali ob stra- ni! Takoj po vojni se vrnejo v Ptuj. Najti zaposlitev takrat ni bilo težico. Delovne roke so bile po- trebne takorekoč povsod, saj je bi- lo potrebno obnavljati porušeno. Viktor je pomagal pri gradnji no- vega železniškega mostu čez Dra- vo, kjer sta bili njegova strokov- nost in praksa še kako potrebni. Zatem se je zaposlil v Tovarni gli- nice in aluminija v Kidričevem, upokojitev pa je dočakal 1964. v takratni Tovarni avtoopreme — današnji Sigmi. Ob njegovem visokem življenj- skem jubileju, sta ga obiskala in mu čestitala predstavnika ZZB NOV Krajevne skupnosti Vinko Reš, Rozina Ritonja in Milan Ivezič. Besedilo in foto I. C. Ker bi bilo nenormalno, da to- krat ne bi kdo poskušal zaslužiti čimveč na čimlažji način, tudi nenormalno, da je cena za kubik gramoznega filtra (gramoza) 1300 din in da so poleg tega regulacijska dela izvedena pod mejo solidnosti. Posebna komisija, ki jo je imeno- val izvršilni odbor skupščine SIS za melioracijo je namreč pregleda- la del terena, kjer izvajajo regula- cijo in odkrila, da je na nekaterih mestih tudi do pol metra mrtvice (spodnja nerodovitna plast) nagrnjene na zgornjo — torej še nekaj let ne bo mogoče pridelovati skoraj ničesar — tu se kaže pomanjkljivost projektov in to, da so netočno izdelani (šablonski). Veliko panjev je zagrnjenih preveč plitvo, tako da bo oteženo polaga- nje drenažrtih cevi. Tako sta bila sprejeta še dva sklepa: da Komite za kmetijstvo in Zveza vodnih skupnosti skličeta izvajalce del in se dogovorijo o cenah. Komisija, ki pregleduje izvajanje del, pa mora pregledati teren do konca in poročati izvršnemu odboru Skup- ščine SIS, ki bo, če bo potrebno, ukrepal naprej. Se to, kaj se trenutno dogaja z melioracijami v ptujski občini: Za leto 1982 je načrtovano, da bodo izvedli melioracijo na 569 ha v družbenem sektorju, od tega zdaj izvajajo na 167 ha, to je pro- jekt Pragersko 7. Poleg tega bi naj izvedli melioracije še na 168 ha v zasebnem sektorju, investitor je Kmetijska zadruga Dravsko polje — Lovrenc. Osnovna sredstva od vodnih skupnosti so sicer za- gotovljena, vendar manjkajo še bančna sredstva in sredstva med limitirano in izvedbeno ceno. Samoupravna interesna skup- nost in še posebej skupščina in izvršni odbor pa se zelo trudita, da iz vseh dogovarjanj na različnih koncih nastal tudi kak trden dogo- vor, ki bi vplival na to, da bi čez nekaj let lahko želi tam, kjer zdaj preveč obotavljivo in od daleč sejemo. Danica Petrovič PRI NAS V KLUBU Prejeli smo več vprašanj od naših bralcev — zdravljencev. Na ta vprašanja bo skozi več številk Tednika odgovarjala skupina zdravljencev v klubu, ki so sicer delavci iz delovnih organizacij AGIS, TGA Kidričevo, Kmetijski kombinat Ptuj in iz drugih temeljnih organizacij iz Ptuja in Maribora. Na vprašanje so odgovorili tako kot pač mislijo o teh problemih, kako jih sami doživljajo v svoji delovni organizaciji in okolju. Če kdo od bralcev misli, da nimajo prav, nam naj. to sporoči, radi ga bomo poslušali, morda bomo skupno našli boljši odgovor ali o problemu spremenili mišljenje. VPRAŠANJI: L Kdo je v delovni organizaciji dolžan skrbeti za preprečevanje alkoholizma? Pri nas so mnenja deljena. Imamo celo osnovo za trditev, da vodilna in vodstvena struktura podpira alhokolizem. Socialne službe v delovnih organizacijah pa so ob tem nemočne, ker nimajo podpore od vodilnih. 2. Kaj lahko stori okolje za alkoholika, kako mu lahko pomaga iz zasvojenosti? ODGOVORI: 1. V naši delovni organizaciji so dolžni preprečevati alkoholizem: služba varstva pri delu, sekretar organizacije ZKS. Vsak zaposlen pa je dolžan preprečevati širjenje alkoholizma, žal tega nihče ne dela, ker NE POZNA BOLEZNI — ALKOHOLIZEM. 2. Okolje bi moralo pomagati spraviti alkoholilft na zdravljenje, to pa je po mojem prvi korak iz zasvojenosti. Zdravljenec ,,A" 1. Alkoholizem bi morala najprej preprečevati služba za varstvo pri delu, za tem direktor TOZD, vsi vodilni delam, njegovi neposredni vodje in delovni tovariši. Obstaja tudi pravilnik o izvajanju nalog in pristojnosti glede alkoholizma, imamo alkotest in druga sredstva. 2. Z lastnim vzgledom in opozorili vodstvenih delavcev, če ne gre s samopremagovanjem, se ga naj usmeri oz. priporoča zdravljenje, če pa to ne pomaga — odpoved! Zdravljenec „B" 1. V delovni organizaciji ni osebe, ki bi bila dolžna oz. zadolžena za preprečevanje alkoholizma. Dokler bodo imeli direktorji reprezentanco — pijačo in bodo imele tajnice v podjetju ,,bufet", tako dolgo ne bo uspešnega boja proti alkoholizmu v delovni organizaciji. Ljudje so pač tako navajeni, — praznujejo rojstni dan, rojstvo otroka, organizirajo razne piknike, razne obletnice in praznike v podjetju, vse to ne gre brez pijače, ki se je delavci skupaj z vodilnimi pridno poslužujejo. Cesto so vodilni sami pobudniki za taka pivska ,,sre&nja", zato od njih ne moremo pričakovati, da bodo preprečevali alkoholizem. Socialna služba v delovni organizaciji se v večini primerov ne briga za alkoholika v kolektivu. Morda te obiščejo šele takrat, ko si že propadel, ko propada družina, marsikdaj pa se še niti takrat ne zmenijo za alkoholika. V podobnem položaju sem bil sam, vendar zastopnika socialne službe sploh ni bilo na spregled. Zato menim, da je pri nas socialna služba samo v pisarnah, kaj se pa med delavci v resnici dogaja, navadno ne ve, to vemo mi delavci sami, ki smo ali smo bili ogroženi. 2. Alkoholika bi morali najprej prepričati, kako škodljivo za človeški organizem je uživanje alkohola, kako propade družina alkoholika in kako sam odpove na delovnem mestu. Alkoholika je treba obvezno pridobiti za sodelovanje, nuditi mu je treba toplo besedo, mu pomagati, prav tako družini, če je postala socialni problem, omogočiti zaposlitev in podobno. Glavna naloga delovne organizacije je, da zdravljenega alkoholika vrne nazaj družbi. ~Ce bo alkoholik delal, našel smisel v delu in bo za to delu ustrezno nagrajen, bo pozabil na alkohol, seveda mora ob tem tudi sam imeti močno in resno voljo. V vsakem primeru pa mora delovno okolje preprečiti alkoholiku, da pride v stik z alkoholom,treba ga je izolirati od pivske družbe, se mu več posvetiti. Sam zdravljeni alkoholik pa se mora več posvetiti svoji družini, delu, ker le tako se bo tudi sam spremenil. Zdravljenec „C" 0RM02 Delo je, avtobusov ni! v ormoški občini je na zavodu za zaposlovanje trenutno prijavljenih 445 iskalcev zaposlitve, pričakujejo pa. da se bo v tem času prijavilo še nad 100 učencev, ki so letos končali poklicno ali srednjo šolo. V času spravila sladkorne pese sej ih bo lahko začasno zaposlilo v Tovarni sladkorja okrog 90, nekaj pa tudi za nedoločen čas. V sezoni je na voljo tudi 80 delovnih mest v Drogini temeljni organizaciji Gosad v Sredi.^Sču. Vendar v Ormožu nikakor ne morejo najti prevoznika za te delavce. Certus kljub prošnjam ni dal na razpolago avtobusa, ki bi odpeljal iz Ormoža v Središče pred šesto uro zjutraj in po končanem delovnem času nazaj v Ormož. Ob tem je namreč treba upoštevati, daje večina iskalcev zaposlitve, ki bi bili pripra- vljeni prevzeti delo za določen čas v Gosadu, izven Ormoža in se pripeljejo tja z ostalih krajev v občini. Zato so se člani komiteja OK ZK in člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov dogovorili na petkovi skupni seji, da bodo ponovno poskušali urediti to vprašanje. Ko so razpravljali o zagotavljanju socialne varnosti nezaposlenih so menili, da bi morali v vseh organizacijah združenega dela izdelati analizo o zaposlenih in o potrebnih kadrih, potem pa na podlagi podatkov ugotoviti, katere izmed iskalcev zaposlitve je mogoče zaposliti v občini. Kvalifikacijska struktura iskalcev zapo- slitve je sicer glede na potrebe združenega dela precej neugodna — med njimi jih je večina takih s suficitarnimi poklici — obstaja pa možnos prekvalifikacije. Menili so tudi. da bi morali nameniti več pozornosti težje zaposlivim osebam. Med prijavljenimi na zavodu za zaposlovanje je 31 delavcev brez poklica in to invalidov II. kategorije, ki prejemajo denarno pomoč. V Ormožu razmišljajo tudi o ustanovitvi invalidske delavnice, kjer bi našli zaposlitev invalidi, ki se jih sedaj v organizacijah združenega dela bolj kot ne otepajo. Zaskrbljuje tudi podatek, da so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni tudi iskalci zaposlitve z višjo oziroma visoko šolo. V občini, kjer je zaposlenih 3482 prebivalcev, pomenijo štirje iskalci zaposlitve I tako izobrazbo visoko številko. Ormoško združeno delo se že leta navai otena s nrohlemom Domanjkanja viso- košolskih kadrov, saj le-ti raje odhajajo v bolj razvita središča zaradi ugodnejših pogojev. Tisti, ki ostanejo doma pa nimajo takega poklica, ki bi ga ormoške organizacije združenega dela potrebovale. Iz tega sledi tudi naloga, da bo treba v bodoče mnogo bolj tehtno in natančno načrtovali potrebe po kadrih, na podlagi tega pa usmerjati mlade v nadaljnje izobraževanje. N. Dobijekar Drugi krajevni praznik Hajdine V krajevni skupnosti Hajdina bodo 8. avgusta praznovali že drugi krajevni praznik. O tem kakšne prireditve bodo ob praz- niku potekale, smo se pogovarjali z Jožetom Ekartom, predsednikom sveta skupščine KS Hajdina, ki je med drugim povedal: ,,Ko smo razmišljali o datumu praznika krajevne skupnosti, smo imeli na voljo več datumov. Skupna odločitev vseh samoupravnih organov je bila, da se odločimo za 8. avgust ravno zato, ker je 8. 8. 1942 skupina treh mladincev iz naše krajevne skupnosti odšla v partizane in to je bil tudi širši začetek aktivnosti v narodno osvobodilnem boju iz našega okolja. V praznovanje 2. krajevnega praznika krajevne skupnosti Hajdina smo se odločili, da vklju- čimo čim več ljudi v razne aktiv- nosti. Pričeli smo z aktivnostjo GD Hajdina, ki letošnje leto pro- slavlja 70. obletnico. V nedeljo, 11. julija smo si ogledali vajo vseh gasilskih enot iz naše KS in še 10 gasilskih enot iz občine Ptuj in ene iz mariborske občine, ki so sodelo- vale na skupni vaji, ki je bila posvečena 70. obletnici in isto- časno v spominu na veliki požar v Spodnji Hajdint, ko je leta 1974 zgorelo 7 hiš. V soboto 17. julija so imeli dan gasilcev občine Ptuj in 70-letnice GD v Hajdini, 22. julija bo šahovski turnir na njem bodo sodelovali šahovski aktivi TVT Partizan na našem območju, povabili smo seveda tudi druge predstavnike in aktivi mladine. 24. 7. bomo imeli tekmovanje v streljanju na glinaste golo^, v organizaciji naše lovske družine, 25. julija pa bo akcija ,,Vsi na kolo za zdravo telo", izpred doma občanov v Skorbi. Prvega avgusta bo pred domom občanov v Skorbi nogometni tur- nir, udeležili se ga bodo vsi aktivi TVT Partizan v KS Hajdina. Vrhunec pa predvidevamo za 8. 8., na sam praznik, pričeli bomo z budnico godbe na pihala pobra- tene krajevne skupnosti Bednja iz SR Hrvatske. V dopoldanskem času bo še nogometna tekma pobratene krajevne skupnosti z zmagovalcem turnirja iz naše KS. Približno bo 11. uri bo slavnostna seja KS in družbeno političnih organizacij, ter podelitev priznanj. Ob 14. uri bo otvoritev novega doma občanov v Skorbi, s kratkim programom s podelitvijo priznanj. V prireditve ob krajevnem praz- niku vključujemo- tudi letos sre- čanje starejših občanov KS Hajdina, saj jim doslej nismo posvečali širše pozornosti." Ob koncu je povabil vse občane KS Hajdina, da se naj udeležijo prireditev, da prisostvujejo ot- voritvi novega doma v Skorbi, ki je bil grajen z lastnim delom. '' Jana Hvaleč 6 - NAŠI DOPISNIKI 21. julij 1982 - vvnminr Programsko volilna konferenca v 00 ZSMS Olga Meglič Ob poteku 2-letnega mandata predsedstvu OO ZSMS Olga Meglič, smo se v četrtek, 1. julija v domu občanov na Vičavi, zbrali mladinci te krajevne skupnosti z namenom, da izvedemo programsko volilno kon- ferenco in ob tem izvolimo novo predsedstvo. Predsednica OO ZSMS Neža Jurič nam je poročala o delu v preteklem mandatnem obdobju in navedla nove programske usmeritve. Ob poročilu smo ugotovili, da smo opravili že veliko dela ob urejanju doma, veliko smo sodelovali z osnovno šolo Olga Meglič in vojaki vojašnice Dušan Kveder, se udeležili proslave ob Dnevu mladosti v Beogradu, ob novem letu priredili silvestrovanje in drugo. Za tem je dala poročilo blagajničarka in nas seznanila z vsemi izdatki in sedanjim stanjem. Po poročilih in razpravi, ki je sledila, smo izvolili novo predsedstvo in mentorja. Za novega predsednika je izvoljen Marjan Kumer, za sekretarja Maja Botolin, za blagajnika Darinka Jakolič, za tajnika Polona Pernek, za člane pa: Igor Jakolič, Franjo Rozman, Bojan Mesarič, Lidija Baši in Zvonko Letonja. Zraven teh smo izvolili še predsednike komisij: kadrovska: Suzana Gabrovec; šport: Iztok Sirovnik; kultura: Vesna Brlek; informiranje: Lidija Baši, delo s pionirji: Lidija Baši. Tudi mentorja smo soglasno izvolili in to Zeljka Sariča, ki uspešno vodi mladino in nam pomaga že nekaj let. Novemu predsedstvu, mentorju in komisijam želimo veliko uspeha pri njihovem delu. Maja Botolin Usposabljanje mladih za SLO V teh dneh je v Smartnem na Pohorju v posebnem taboru obrambne vzgoje mladih okoli 70 študentov, delavcev in drugih članov ZSMS s celotnega območja občine Slovenska Bistrica. Tabor sta organizirala občinska konferenca ZRVS in oddelek za ljudsko obrambo pri SO Slovenska Bistrica. Mladi se tukaj usposabljajo v pridobivanju znanj in spretnosti na obrambnem področju ter vojaških spretnostih. Seznanjajo se tudi z drugimi novostmi in političnimi dogajanji doma in v svetu. Pozornost posvečajo tudi spoznavanju in obujanju zgodovinskih tradicij NOB, še posebno dogajanjem pred štiridesetimi leti na Pohorju. V ta namen organizirajo srečanja s preživelimi borci in aktivisti NOB. V soboto, 17. julija pa so se udeležili osrednje občinske proslave ob praznovanju dneva vstaje slovenskega liudstva pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju. V času usposabljanja na Smartnem pa so se udeleženci tabora obrambne vzgoje aktivno vključevali v življenje ' ija, razvijali športne aktivnosti in obiskovali številna spominska obeležja NOB. Med njimi tudi partizansko bolnišnico Jesen, kraj poslednjega boja legendarnega Pohorskega bataljona Tri žeblji in spominski muzej NOB na Osankarici. Mladi iz tabora obrambne vzgoje na Smartnem se bodo po vrnitvi v svoje življensko in delovno okolje vključili v aktivnosti na področju SLO in družbene samozaščite, kjer bodo opravljali tudi odgovornejše naloge. Viktor Horvat Delo užitek, sprostitev in zabava Topli dnevi nas vabijo na morje, v planine, skratka nekam kjer se bomo sprostili, si nabrali novih moči za delo, hkrati pa se naužili toplega sonca. Tudi pionirji si bodo v dveh mesecih nabrali novih moči za pridno učenje v naslednjem šolskem letu. Mnogi preživljajo počitnice pri starih mamah in očetih, tetah in stricih, pri sorodnikih, veliko jih je ali še bo odpotovalo na morje, bodisi s starši ali v kolonijo, nekateri pa so ostali doma in pomagajo staršem pri delu. V prejšnjem tednu smo se odpravili v nasad na Mestnem vrhu, kjer pridne roke ober^o tudi 40 kg višenj na dan. Pravijo: ,,Majhni smo, višnjo raje stresemo na polivinil in plodove nato z rokami poberemo v vedro. Prijetno je obirati, saj je tukaj veliko mladih s katerimi se ves dan prijetno pogovarjamo." Večinoma so mlade navdušili za obiranje višenj starši, veliko pa se jih je dolgočasilo in so odšli v nasad preganjat dolgčas. Zraven prijetnega klepetanja si bodo zaslužili še kakšen dinar za zvezke in knjige, nekaj denarja bodo vložili na hranilno knjižico in ga potrošili kasneje. Kakšnih 150 koles je bilo položenih pred nasadom in le tu in tam si videl kakšnega otroka, ki bi se sprehajal. Ko smo se odpravili po nasadu, je zadišalo po višnjah, razlegel se je prijeten smeh. Tudi sonce je v teh dneh uvidevno, da jim ni preveč vroče. Mnogi so okrog ust rdeči od barve višenj. V nasadu višenj je za pionirje užitek, sprostitev in zabava, vendar kljub zabavi naberejo precej kilogramov temnordečih višenj. J. Hvaleč Obiranje višenj — možnost poletn-^ga zaslužka. Foto: OM Brezplačni pregledi osebnih vozil v Ormožu Avto-moto zveza Slovenije, tehnična baza Maribor in območna zavarovalna skupnost Triglav Maribor, priredita tudi letos v Ormožu brezplačne preglede osebnih vozil za vse udeležence v cestnem prometu ne glede na članstvo AMZS. Ti pregledi bodo v soboto, 24. julija 1982 od osme ure dalje v prostorih AIvID Ormož. Po lanskih izkušniah vemo, da se večina voznikov teh napak ne zaveda, čeprav so lahko tudi usodnega pomena. Zato je ta akcija naš prispevek k zmanjševanju krvnega davka na naših cestah ter štednje z gorivom in ostalimi deli na vozilu. OPREDELITEV PREDNOSTNIH POKLICEV PRI PODELJEVANJU ŠTIPENDIJ IZ DRUŽBENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1982/83 s sprejemom družbenega do- govora o štipendijski politiki in o občinskih samoupravnih sporazu- mov o štipendiranju so se začeli uveljavljati novi vidiki štipendijske politike. Pri štipendiranju iz združenih sredstev je bolj poudar- jen materialni položaj učencev in študentov (odvisnost višine štipendije od dohodkov družine), hkrati pa tudi kadrovski vidik, tako da bi vse štipendije temeljile na kadrovskih potrebah in praviloma naj ne bi podeljevali štipendij iz združenih sredstev za suficitarne poklice. Izvršilni odbor skupščine delega- tov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je^edei na enotno spreje- te dokumente s področja štipendiranja v" SR Sloveniji družbeni dogovor o štipendijski po- htiki — enoten dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije, ki vključuje prednostne panoge razvoja za obdobje 1981—85 in ugotovljenih stopenj deficitarnosti poklicev v SR Sloveniji na področ- ju zaposlovanja, oblikoval mnenje o obstoju tako imenovanih obvez- nih prednostnih panog na področju štipendiranja na nivoju SR Sloveni- je, o obveznih kriterijih za podeli- tev štipendij iz združenih sredstev in obvezno določenih suficitarnih in deficitarnih poklicih na nivoju SR Slovenije. Poleg naštetih obveznih okvirjev naj bi se vzgrajevale dodatne specifične razvojne možnosti za občine in migracijska območja, kar zavisi od obstoječe problematike na teh območjih. Tako je bil sestavljen seznam deficitarnih in suficitarnih poklicev za SRS (za šolsko leto 1982/83), ki ga je potrdil izvršni odbor skupšči- ne delegatov udeležencev samo- upravnega sporazuma o štipendira- nju na ravni republike, 8. aprila skupaj z ostalimi kriteriji in merili za podeljevanje štipendij (objavljen razpis, 13. aprila 1982 v Delu). Namen seznama deficitarnih in suficitarnih poklicev je predvsem dvojen: — seznaniti učence in njihove starše o obstoječih možnostih zaposlovanja, kar je eden izmed elementov usmerjanja in odločanja za nadaljnje izobraževanje, — ter kot instrument oz. eden izmed kriterijev ob podeljevanju Štipendij. Posredovana seznama sta povze- ta po seznamu deficitarnih in suficitarnih poklicev SR Slovenije ter dopolnjena glede na razmere v migracijskem območju podravske regije. Seznam vsebuje poklice, ki temeljijo na koeficientu usklajeno- sti med letnim prilivom kadrov in prijavljenimi tekočimi letnimi in realiziranimi potrebami za obdobje 1976—80. Vključena je tudi delno logična korekcija glede na stanje zaposljivosti v letu 1981, glede na perspektivno stopnjo zaposlovanja ter visokega trenda vključevanja mladih v izobraževanje v zadnjih letih. Seznam deficitarnih in suficitarnih poklicev v podravski regiji POČITNICE MALO DRUGAČE V nasadih višenj Kmetijskega kombinata Ptuj na Mestnem vrhu so v začetku prejšnjega tedna za- čeli z obiranjem višenj. Večina obiralcev je mladih, pionirjev in mladincev. Ob obisku v nasadu smo se prepričali, kako znajo pridne roke obirati zrele plodove. Ustavili smo se pri nekaterih ob- iralcih in jih povprašali, kakšno se jim zdi to delo. zakaj so prišli ob- irat in kdo jih je za to navdušil. Takole so povedali: Roman Zmavc: »Višnje obiram že dva dni. Nagrajeni smo po ko- ličini. tako dobimo za kilogram nabranih višenj 4.50 din. Na dan oberem okoli 40 kg.nekateri drugi seveda precej več. Čas obiranja je od 6. ure zjutraj pa do 12. ure. Drugače preživljam počitnice bolj ob igri s prijatelji, igram rokomet, noaomet itd.« Liljana Kramberger, doma iz Rabeljčje vasi: »Višnje sem že obirala lansko leto. ker mi je bilo všeč sem se odločila, da bom viš- nje obirala tudi letos. Danes ob- iram prvi dan in do sedaj sem • nabrala že 40 kilogramov. Denar. ki ga bom zaslužila bom vložila na hranilno knjižico, ko bom denar potrebovala pa ga bom dvignila. Počitnice bom preživljala še na morju, saj v torek odpotujem skupaj s starši na zaslužen poči- tek.« Metod Peklar: »Z obiranjem višenj sem pričel domaj danes. Za obiranje sem se odločil, ker mi je doma dolgčas. Danes sem nabral le 15 kg. Drugače pa preživljam počitnice ob vodi. v toplicah, ob Dravi in ribniku. Že naslednji te- den pa bom odpotoval na morje na Mali Lošinj.« Marjan Kajnih, tehnolog pri KK v Ptuju. »Z obiranjem vi.šenj smo pričeli v petek, obiralcev paje vsak dan približno 250. Vsak na- bere približno 60 do 80 kg na dan. Za kilogram višenj pa obiralci prejmejo 4.50 din. Vse višnje prodamo '»Slovenija sadje« v Bo- hovo. kjer je hladilnica. Višnje \sak dan vozimo v Bohovo. Pri- delek gre v Večini za izvoz, nekaj pa tudi za domačo porabo. Le- tošnja letina je kar zadovoljiva. (jojimo predvsem gorsinsko pa- rakselo. lolovko za opraševanje. tvstale st)rie pa so v novih nasadih, ki Jih je okrog 12 ha. Prav danes smoseodpravili v novi nasad, kije prccej večji od prejšnjega, saj je 25fX) dreves posajenih na 35 ha. Skupna površina starih nasadov pa /naša okrog 70 ha. Upamo, da honn) plan dosegli in da po- plačan naš trud. ki smo ga vlo/iii v vzgojo višenj. Planirali smo okrog 5 do 6 vagonov.« Marija Toplak, doma iz Placa- rja: » Letos obiram prvič in sicer že tretji dan. Včeraj sem nabrala 170 kg. To bo tudi dober zaslužek. Višnje obiram z družino, s sinom in hčerko. To mi je tudi neke vrste rekreacija, saj se srečamo ljudje iz več krajev s katerimi ob delu tudi poklepetamo.« Janez Zmazek, doma iz Bu- kove: »Za obiranje višenj sem /vedel po radiu. Višnje sem prišel obirat z družino. Pravzaprav sem prišel pomagal otrokom. Hčerka gre \ šolo v Maribor in bi si rada sama /asiu/ila za knjige in zvezke. Obiramo /c od sobote. Vsega skupaj smo nabrali že 500 kg.« Dopust in počitnice lahko pre- /i\imo tudi drugače, saj se ob obiranju \ išcnj lahko tudi spro- stimo in si naberemo novih moči /a delo v tovarni. Jana Hvaleč Roman Žmavc Liljana Kramberger iz Rabeljčje vasi Metod Peklar Marija Toplak iz Placarja Marjan Kajnih, tehnolog pri KK Ptuj Janez Zmazek iz Bukove foto: OM Bila sem na morju! S prijateljico sva se dogovorili, da bova letovali s počitniško kolonijo v Biogradu. Kmalu po tem, ko sva oddali prijavnico sva dobili pismo s pozivom na zdravniški pregled. Zdravnica je ugotovila, da sva zdravi in tako sem lahko šla na morje. V sredo sem vsa nestrpna čakala, da bo ura odbila deset zvečer. Ko sem prišla pred pošto, sem se pozdravila z Jožico. Po dolgournem potovanju z avtobusom, smo prispeli v Biograd. Najprej smo si ogledali stavbo, nato so nas tovarišice razdelile po sobah. Ko smo si uredili sobe smo šli na zajtrk. Po zajtrJ(u smo se vsi odpravili na plažo kjer smo bili do pol dvanajstih. Po kosilu nas je čakal popoldanski počitdk, vsi smo s polnimi trebuščki legli in zaspali. Hitro je minil počitek. Odšli smo v jedilnico po popoldansko malico. Po malici smo krenili na plažo. Vsi smo čofotali po vodi, se lovili skakali s pomola in se žogali. Iskali smo tudi školjke. Hitro se je spustil mrak in odšli smo na večerjo, ki je bila zelo okusna. Po večerji smo imeli zbor, v katerem nam je tovarišica povedala, kaj in kako bomo delali. Po končanem zboru smo odšli v mesto na sladoled. Hitro je minil dan in že nas je čakal počitek. Tako bomo preživeli vseh deset dni. V koloniji mi je zelo všeč, zato sem se odločila, da pojdem tudi drugo leto. Nataša Mesarič, OS, Ivan Spolenjak, 7/b, Ptuj ifipNIK - 21. julij 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 "j^BICA ŠULIGOJ i^edvojna ptujska mladina il]oju za napredek in družbeno i^eobrazbo Kaj lahko navedemo o tem obdobju na (jimnaziji?2ivljetye dijakov ujlo i/redno ra/gibano. /diferencirano po razredni in nacionalni .j^jlitvi. i.ahko ugotovimo, daje bila ogromna večina ptujske dijaSke i^jipc sredi tridesetih let nosilka napredne miselnosti med širokimi l"',tini ljudskih množic. Vsak izmed teh mladihdijakov-skojevcev je bil verigi sistematičnega partijskega delovanja. S lako usmeritvijo je pv PliJJ'^' 'J^P'-"'^' pr^v v letih, ko .seje bližal vihar druge vojne, ustvariti iko ljudskofrontno gibanje. Sadovi lega političnega delovanja so se wali v usodnih dneh sloveaskega naroda. Ni čudno, če je Kveder v ,,j(i spominih, kijih hrani Pokrajinski muzej v Ptuju, ocenil ptujsko 'Jpj/.jjo za »najbolj levičarsko gimnazijo v celi Sloveniji.« Tudi Vilma '[ilerjeva piše. da je »poslala ptujska g^imnazija v Slovemji pojem usmerjenega dijaštva in močan steber tako v mladinskem, kol '^'^^■^plo.šnem naprednem gibanju v Sloveniji.«^® pokrajinska konferenca SKOJ v Novi vasi pri Ptuju Ptuj je po letu 1935 kazal dvojno podobo: medtem ko so se pričele jipodpori slarojugoslovanskih oblasti bohotiti nemčurske sile, je isto- ^Jn) mesto ob Dravi prevevalo močno revolucionarno in narodnoob- nibno gibanje pod vodstvom K P. Da je Partija zares utrdila svoje jzicije, bodo pokazala naslednja dejstva. Precej članov prve gimnazijske partijske celice je v teh letih zapustilo luj jn se občasno vračalo v domači kraj, kar pa ne pomeni, da se je (olucionarno gibanje pretrgalo. Dušan Kveder je odšel septembra 1935 študirat v Ljubljano in bil toj imenovan za člana PK SKOJ za Slovenijo. V organizacijskem iislu je KvedeV vzdrževal stike z organizacijami SKOJ v nekaterih jiih. tako tudi s Ptujem. Na univerzi je sodeloval med drugimi z Lidijo litjurčevo, Ivanom"Bratkom, Jožetom Kerenčičem. Tedanja študent- jdruštva Triglav in Njiva sla bila popolnoma v rokah komunistov. O.srednja Kvedrova naloga je bila urejanje mladinskega lista illada pota«. Preko tega legalnega glasila je stekla zveza s skojevskimi iiniteji, z Društvi kmečkih fantov in deklet (DKFID), s skavti, tako da je odpirala možnost razširitve in legalizacije naprednega mladinskega banja. Zal je bilo pri »provali« v CK KPJ najdeno tudi pismo CK SKOJ fedniku »Mladih polov« in Kveder je moral takoj v ilegalo. Dokument, ija hrani Pokrajinski muzej Ptuj, razkriva sporočilo ljubljanske policije davnemu tožilcu z dne 9. 7. 1936 o Kvedrovi dejavnosti: »Imenovani je jizjavi Jane Adrijana (pod njegovim imenom seje skrival dejanski fednik lista Dušan Kveder — op. Š. L.) v glavnem urejeval list »Mlada jia« in je gotovo imel neposredne stike z voditelji komunistične pro- jgande v naši državi in v inozemstvu. Imenovanega se zasleduje ...« Kveder seje še istega leta preko Dunaja umaknil v Pariz in 1937 išel v Španijo. S tem se zaključuje njegova povezanost s Ptujem, toda njegovo delo iilaljujejo nove generacije. In čeprav se je tudi dr. Potrčjeta 1936 inovno zna.šel v zaporu, partijsko delo ni bilo pretrgano v toliki meri, kot 10 bilo v začetku tridesetih let. Tedaj je ob dr. Potrču že predstavljal [ičan partijski steber Jože Lacko. V Ptuju inokolici je takrat že delovalo osnovnih organizacij K P, ena od teh tudi na gimnaziji.^' Lackova mačija v Novi vasi je poslala trdna partijska postojanka. Ta kraj pa je vezan tudi z dogodkom, ki zadeva šir.še revolucionarno mladinsko nmje na Slovenskem. Lidija Šentjurčeva pojasnjuje razmere v skojevski organizaciji na iveaskem v letu 1935/36 in omenja partijsko direktivo, po kateri bi se Jra! SKOJ razpustiti. Temu so nasprotovale skojevske organizacije v uju. Mariboru. Ljubljani, v revirjih, na Gorenjskem, prav tako pa tudi mi PK SKOJ. med njimi Du.šan Kveder in Ivan Bralko. Šentjurčeva ludarja. daje bil SKOJ še kako potreben za delo med mladimi, za ibvo revolucionarno osvoboditev. Zato je bila sklicana v Ptuju 1936. ti Pokrajiaska konferenca SKOJ, kateri .so prisostvovali delegati iienjenih organizacij, delegat PK KP in člana okrožnega komiteja, onferenco sla organizirala Ivan Bratko in Anle Novak. Skojevska konferenca seje vršila verjelnookoli 27. septembra, po Jiki sloveaski tekstilni stavki. Po doslej zbranih podatkih je mogoče lopati, da je bila konferenca izrednega pomena. Udeleženci so se •■govorili, daje potrebno delo SKOJ-a ne le nadaljevati, temveč mno- 'Ho delovali med mladino. Konferenca je dala dragocene napotke za 'doče delo z mladino, in to v času. kt) je španska državljaaska vojna '^^zarjala demokratično javnost na fašistično nevarnost. Konferenca '(fisodi v čas, ko so se pričenjale urejali razmere v vodstvu jugoslo- "^ke Partije, ko je namreč tovariš Tito dobil nalogo za delo v domovini, '"jev.sko konferenco v Novi vasi pri Ptuju moremo ocenjevali iz te- "ijih obstoječi h razmer. Pomembno je namreč, da .so zdrave partijske in ®jevske sile znale nastopili zoper dotedanji oporlunizem. da so uspele ■^li pot revolucionarnemu boju. in to v času grozeče nacistične ne- '[■losti. Gre za to. daje dotedanje Gorkičevo vodstvoživelo v tujini, da "vljenje v domovini kaj slabo poznalo, še manj pa, da bi bilo sposobno '^vati pereča družbena protislovja. In tako je, kot sem že omenila, po hiranju politbiroja avgusta 1936 na Dunaju, novo partijsko vodstvo '^''iilno pričeli z delom v domovini. Leta 1937 seje začenjala konsoli- ■^'ja KPJ pod vodslom njenega sekretarja Josipa Broza-Tila. Oporlunizem Gorkičevega partijskega vodstva, vrsta nejasnosti in '"Jčelnosti. seje razumljivo odražala v delu. tako tudi pri delu mladih. fJ^ npr. Kidrič po VI. skojevskem kongresu menil, daje potrebno '?Jnizacijo preuredili, je prišlo do različnih tolmačenj tega stališča. sledimo skrajnostim — od stališča, da je potrebno celo SKOJ Opustiti — do zahtev, da mora biti delo SKOJ-a množično, da mora čim več mladine. '''-hajajoč iz navedenega in iz pričevanj udeležencev konference v domačiji, to je tedanjih skojevcev. je jasno, daje tedaj SKOJ na '^t^nskem obstajal, da so zbrani kriličnoocenili prepoved Mladih potov provali v CK KPJ na Dunaju, zaradi česar seje moral, kot sem že Du.šan Kveder kol urednik revije umaknili v ilegalo. Na kon- so se udeleženci končno tudi dogovorili, da SKOJ ne bodo Pustili «' Lidija Šenljurcje zapisala, daje imela konferenca »karakter ^^jlovoljstva s takratnim partijskim vodstvom v inozemstvu« in da je ,,''ila novo pokrajinsko vodstvo SKOJ«. Pravi tudi, daje bila pozneje ^nferenca« kritizirana inda verjetno še ni razčiščeno, kaj je res bila.« J. jc. da popolne ocene konference še ni mogoče podati in da je J^bno nadaljnje iskanje virov. Že zdaj pa kljub določenim nejasnostim irdimo. da je to srečanje vodilnih slovenskih skojevcev dalo ,Nbudo za»nadaljnje delo z mladino. Zdi se mi. da ni preuranjena j, ^-^e rečem, daje skojevska mladina zelo realno ocenjevala tedanje ijj^^re in daje dala nove vzpodbude za organizirano delovanje. Le lako mogoče, daje napredna mladina poslej stopala v ospredje revo- ,g|.!J^rnega in narodnoobrambnega boja lerje v trenutkih zgodovinskih ^^^kuSenj stopila na branik domovine. To pa je moglo bili le zaradi '^'^aiičnega dela Partije in SKOJ po letu 1937. hSa Bebler-Pirkovič: Mladinsko delovanje na ptujski gimnaziji od 1. 1936. izdg - spomini; '(j^^ srno se mladi pred vojno vzgajali v komuniste. PMP 'h j- Potrč: o socialistični etiki in morali, str. 433 kakor življenje dolga. Ljubljana 1975. str. 94 (spomini Lidije i^UUrc) ^(j.^^čanje predvojnih komunistov in aktivistov za »okroglo mizo« v i;,^ II. 2. 1982 (razprava Ivana Krefta. Franceta Filipiča. Maksa CK ZKS (Pismo L. Šenljurc o pokrajinski skoj. konferenci 1936) Pismo s prieškega konca (pa ne samo za pasje dni, čeprav je tudi o kislih kumaricah) Jezikovnemu razsodišču! Moram reči, da sem vesel vaših prizadevanj, mislim pa, da ne boste jezni, če vam dam nekaj pripomb. Napisal bom čisto po svoje in moje pripombe naj služijo kot gradivo za vaše delo. Saj ste tudi vi meni iz- vrstno ponudili gradivo za moje pisanje. Rečem vam, da sem se najprej pošteno nasmejal, posebno loncu kumarici. Moram namreč povedati, da so to moje kumarice, saj sem jih jaz vzgojil, in to več ton. Torej moje kumarice hoče žaliti tisti tovariš v Kamniku, ki tako nespodobno piše o moje pridelku. Po mojem ni vešč slovenščine, zato bi že morala imeti SZDL skrb za to, da bi bili na takih delovnih mestih primerno usposobljeni ljudje. To ugotavljam jaz, ki sem doma na deželi. Drugače bom šel jaz tja in napisal, da so kumarice ta prave ptujsko- lukarsko-prleške murke! No, pa pustimo murke, moje murke, in se vrnimo h kulturi, tam je vaše mesto, to vi lahko prevzgajate, jaz pa lonca murk ne morem, da bi bile vse samo prvovrstne, dolge samo 6 cm, če pa že z dvanajsturno zamudo obiranja zrasejo čez 12 cm in so obsojene na tretjo vrsto. Tako meni škoduje dvanajst ur, mislim pa, da vi pri kulturi dvanast let ne boste imeli uspeha, tako strašno so se ukoreninile tujke. Poglejte, poglejte, kako veliko njivo sem vam odkril! Obdelujte jo, želim videti sad vašega dela tudi na radiu, na televiziji, v našem vsakdanjem življenju. Vključite v svoje delo SZDL ali pa naj SZDL vključi v delo na tej njivi vas. Pa brez zamere in veliko uspeha, čeprav se močno bojim, da na tej njivi ne bo dvanajst pridelkov. Franc Rihtarič, Zamušani Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, Komenskega 7, 61000 Ljubljana. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Brez slikarjev ne gre! Daje to res, zatrjujejo številni obiskovalci razstav del slikarjev, ki se udeležujejo vsakoletne kolonije Petovio. Letošnja kolonija bo že štiri- najsta, z njimi pa smo pričeli leta 1969 ob 1900-lelnici Ptuja. Tajnica slikarske kolonije Mira Brusova je takole pripovedovala o delu kolonije: » Kolonijoje ustanovila ptujska občinska skupščina, soustanoviteljice pa so gospodarske in družbene organizacije občine Ptuj. Upravni odbor je takoj po ustanovitvi kolonije sprejel pravila. Ta določajo, daje njen sedež v gradu Bori. Sedaj smo se preselili v Podlehnik, zaradi znanih težav z Borlom. Kolonijo organiziramo vsako leto v septembru, traja pa okoli deset dni. K sodelovanju povabimo petnajst domačih in tujih likovnih umetnikov. V kolonijo se lahko prijavi tudi umetnik sam, vendar o njegovi prijavi dokončno odloča upravni odbor. Umetnik ima v času kolonije brezplačno penzionsko oskrbo, povr- nemo pa tudi delne stroške prevoza. Umetnik se tudi obveže, da bo dal na razpolago pet umetniških del, ki jih je ustvaril v tekočem letu. Ob začetku naslednje kolonije pa pripravimo razstvo, na kateri se s svojimi deli predstavijo udeleženci prejšnje kolonije. Med petimi deli vsakega udeleženca izbere upravni odbor eno sliko, ki jo slikar podari koloniji. Te slike so v Pokrajinskem muzeju in v delovnih organizacijah ptujske občine.« Kaj pa povedo številke? »Od leta 1969 do letos je v slikarski koloniji delovalo okoli 100 slikarjev. Med njimi največ Slovencev, Hrvatov, Srbov. Nemcev. Avstrijcev. Madžarov in Italijanov. Vsako leto se zbere približno trinajst slikarjev. V trinajstih letih so naslikali okoli 170 slik. Devetdeset slik imamo v galeriji ptujskega gradu, okrog osemdeset pa jih jt izposojenih v organizacijah združenega dela in raznih ustanovah ptujske občine.« In kako je z letošnjimi pripravami na kolonijo? »Upravni odbor vsako leto že v mesecu marcu odloči o tem. koliko slikarjev bo povabil v kolonijo. Navadnojih povabimo dvajset, udeleži pa se kolonijeokrog štirinajst slikarjev. Letos bo sodelovalo sedem slikarjev iz Slovenije, povabili smo tudi koroškega Slovenca, dva Avstrijca, dva Nemca in dva Hrvata. Kolonija bo letos v Podlehniku od 26. avgusta do 5. septembra. Razstava pa bo odprta 30. septembra ob 17. uri v razstavnem paviljonu Dušan Kveder. Upam. da bo tudi letos prišlo naolvorilev razstave toliko ljudi kot prejšnja leta. Res je, da se srečujemo vedno isti obiskovalci, pa vendar je med njimi vsako leto kdo. ki je na novo odkril lepote, upodobljene na slikarskem platnu. Upam tudi. da se bodo slikarji dobro počutili med nami. tako kot vsa leta doslej. Želimo si, da bi Ptujčani, ki jih zanima tazvrst umetnosti, ob večerih obiskali slikarje v Podlehniku in se z njimi pomenili o njihovem delu. Tako bi stike kolonije z občani še poglobili.« si je zaželela Mira Brusova. N. Dobijekar Razstava v hotelu Poetovio V restavraciji hotela Poetovio v Ptuju so v ponedeljek. 12. julija odprli razstavo del udeležencev letošnje slikarske kolonije »Gorca 82«, ki jo je uspešno izvedla likovna sekcija DPD Svoboda Ptuj pod pokrovi- teljstvom kolektiva K K TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj. Na razstavi sodeluje 9 avtorjev s 27 likovnimi deli — motivi iz Haloz, ki prikazujejo gričevnato haloško pokrajino in ljudi v njej. Razstava bo odprta do 1. septembra. Velja si jo ogledati. - u Del razstavljenih slik članov likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj — dela slikarske kolonije »Gorca 82« v restavraciji ptujskega hotela. Foto: I. Ciani IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Iz rimskega časa so sledovi poselitve Ormoža in okolice do- kaj skromni. Znane so vile rustike iz : Senešč, Godeninc. Pavlove in Središča, gomile iz: Hajndla, Ormoža, Lepcršic, Lunovca. Vi- čancev, Bratonečič. Miklavža in Koga. Sarkofagi, žgani grobovi, pepelnice in miljniki pa so znani iz: Obreža. Osluševc, Velike Ne- delje. Ormoža in Sevcev. Prav tako je skozi to področje potekala rimska cesta od Poetovia do Savarie (na Madžarskem), katere sledove so ugotovili pri Cvetkovcih — kjer delno poteka pod današnjo cesto Ormož—Ptuj. na zahodu pa jo je že odplavila Drava, Trgovišču,Veliki Nedelji. Mihovcih. kjer je vidna v useku nad visoke traso tik ob sedanji cesti. Hajdniu. kjer je potekala vzporedno zdanašnjocestov oddaljeno- sti 40 metrov severno od nje, Ormožu, kjer je od ceste ohranjena useka nad mostom čez Lešnico m poteka pod kolovozom severno za okopom, Hardeku. kjer smo jo odkrili leta 1976 pri sondiranju južno od šole in pri novogradnjah v bližini v letih 1977, 1978. in 1979, Pušencih, Gode- nincih in Starem marofu pri Središču. Rimska postaja »in medium Curta« pa se omenja tudi v bližini Ormoža, vendar do sedaj ni odkritih nobenih sledov. S slovaasko naselitvijo vzhodnih Alp se tudi tukaj_ prične novo obdobje, o katerem pa za prvih 400 let zaenkrat nimamo nobenih arheoloških najdb. Najdbe so omejene le na grobne najdbe na antičnih seliščnih tleh v Središču. Reliefne upodobitve na levi strani sarkofaga, ki je bil vzidan v .samostanski zid v Veliki Nedeljo, in odkrit leta 1894. Iz napisa na sprednji sarkofaga, ki se glasi: FANNrinus) FLORENTINVS M IL(es) LEG(ionis) XI111 G(eminae) ET VLP (ia) SEVERINA CONI (ux) V(ivi) F(ecerunt S(ibi) ET FANNIS FLORENTINE ANN (orum) XVI ET SVPERE ANN(orum) 111 ET FLORIANO ANN(orum) II ET FLORO ANN(i)I FILIS izvemo, da sta si ga še za časa življenja Fanij Florentinijan, vojak legije XI111 Gemine in njegova žena Ulpija Severina dala izdelati zase in za svoje šliri že umrle o.roke. Jevremov V Biogradu je zopet ZIVO Ko sem razmišljal, kaj bi napisal za popestritev vsebine, katero so izbrali otroci iz počitniške kolonije v Biogradu na morju, sem se odločil, da opišem nekaj svojih zapažanj v 19 dnevih, ko je bila 1. izmena v Biogradu. Večina otrok piše le o enem dnevu na morju, kar pa lahko koga vara o dejanskem stanju. V Biogradu se dan od dneva zelo razlikuje, ter se menjavajo plaže, pot na Pašman, kopanje na Solinah . . . , različni so večeri, ko se poleg pohoda v mesto, izvajajo se razne športne, zabavne, kulturne in druge prireditve. Večji otroci lahko gredo tudi nekajkrat v kino. Ritem dela in življenja je zelo hiter, saj tu ni dolgočasja, ker deset dni mine kot en sam dan. Vedno je kaj novega, lepšega in boljšega. Seveda bi moral omeniti tudi par besed o kuhinji, v kateri se vedno pripravi dovolj zelo dobre jedače. Za žejo je vedno na voljo tudi čaj. Imeli smo tudi nekaj uspešnih zborov, kjer smo obravnavali tekočo problematiko, seveda pa je tu bilo vedno več opozoril o nepazljivosti posameznih otrok v ravnanju s svojim imetjem, ki so ga puščali na plaži, dvorišču, kopalnici ... Za 4. julij — Dan borca smo imeli kulturni program, kjer je vseh 6 skupin nastopil^ z raznimi točkami, posvečenimi temu zgodovinskemu dnevu. Imeli smo tudi Igre brez meja, kjer ni manjkalo smeha in tekmovalnega duha, seveda se je treba tudi pohvaliti 5 skupino, ki je tu osvojila 1 mesto. Tudi druge skupine so se trudile, prispevale veliko k veselemu večeru in dobremu vzdušju. Da bi v domu vladal red, smo se tudi odločili za ocenjevanje sob, kjer so se vsi trudili po svojih močeh, k čim lepšemu izgledu svojega bivalnega prostora. Tu so prve tri sobe dobile na koncu simbolične nagrade. Ce bi ocenjeval otroke, ki so tudi sami mnogo prispevali k prijetnemu bivanju na morju, bi lahko pohvalil vse po vrsti. Ni bilo večjih izgredov in tovariši so z lahkoto odpravljali vse težave skupaj z otroci. Omenil sem že, da je bilo 6 skupin. Ena teh skupin so bili tudi predšolski otroci, ki so se zelo dobro vklopili v skupno življenje. V skupinah je bilo po 17 otrok, vrtec pa 12. Omenil bi še, da smo bili tudi na otoku Pašmanu, kamor smo se pripeljali s trajektom. Za mnoge je bil to prvi prevoz po morju. Tu smo nameravali izvesti tekmovanje za bronasto, srebrno in zlato značko delfinčka, pa zaradi prevelikih valov nismo uspeli. Vendar imamo mnogi v spominu prijetno kopanje v toplih valovih pašmanskega morja. Tekmovanje za značke smo izvedli naslednji dan. Za bronasto značko so morali preplavati 25 metrov, za srebrno 50 m, za zlato pa 100 m v določenem času. Za bronasto značko so tekmovali večino bivši neplavalci in so se dobro izkazali. Za srebrno in zlato značko so plavali v bazenu, kjer pa so plavalce motili močni valovi, zato so kandidati morali pokazati veliko plavalnega znanja in si vsi res zaslužijo te značke. Na tem mestu bo izrazil pohvale vsem tistim, ki so dosegli značke v prepričanju, da bodo drugo leto pokazali Se več. Na kraju bi naj opisal le mnenje nekaterih otrok. Vsi pravijo, bilo je lepo in njihova želja je, da se drugo leto zopet srečajo v Biogradu. Pa naj zaključim ta prispevek v prepričanju, da bodo tudi druge skupine prinesle tako vesele novice in pozivam vse, ki niso oddali prispevke, da opišejo svoje dogodke iz Biograda in s tem povabijo, da bo drugo leto Se več kandidatov za morje, še posebno tistih, ki bi se naj naučili plavati in zaživeti skupno počitniško življenje. Janez Mere 8 - NAŠI DOPISNIKI 21. julij 1982 - XEDNl| OBISK NA TRASI v četrtek, 24/6-1982 nas jc na trasi obiskal tov. Fadi' Demak, predsednik OK ZSMS Glogovae. Z njim smo navezali pogovor ter mu postavili nekaj vprašanj, ki briga- dirje najbolj zanimajo. Tov. Fadil Demak, če mi pred- stavite vašo občino? ,,NaSa občina se imenuje Glogo- vae in šteje okrog 41.000 prebival- cev. Je pretežno kmetijsko usmerjena. Zraven pa ima kot večji industrijski obrat rudnik, feroniklja in topolnico, ki se uvr- šča med največje v Evropi. Ta tovarna ima tudi poslovne odnose s Hidromontažo iz Maribora." Kakšno je delo OK ZSMS Glogovae? „Kot predsednik OK ZSMS5> 'Se posvečam največ idejnopolitične- mu delu. Torej mladino idejnopo- litično izobražujemo, predvsem zato, da čimbolj stabiliziramo naš politični sistem. Kot vam je znano so bile na Kosovu pred letom demonstracije, katerih cilj je bil rušiti bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Vendar s pomočjo vseh družbenopolitičnih organizacij smo stanje zelo izbolj- šali in sedaj lahko rečem, da je pohtično stanje razmeroma stabil- no, tako da je velika razlika pred letom dni in danes." Katera aktualna naloga OK ZSMS Glogovae je v tem času? ,,Sedaj v tem času se mladi pripravljamo na počastitev 12. kongresa ZKJ, zato bomo v poča- stitev kongresa priredili športna in kulturna srečanja." Kakšno mesto je Priština? ,,Priština je glavno mesto Koso- va, ki se v zadnjem času zelo razvija v lepo mesto. Sama Prišti- na ima nekaj tovarn, zelo pa je razvito šolstvo, saj ima 10 fakul- tet." Kaj meniš o ZMDA IBAR-LE- PENAC? „Kot predsednik OK ZSMS Glogovae in član predsedstva pokrajinskega komiteja sem bil vključen v priprave ZMDA Ibar- Lepenac. Moram reči, da smo se trudili, kolikor je bilo v naših zmožnostih, da priredimo naselje za čimboljše počutje brigadirjev. V kolikor nam to ni v celoti uspelo si bomo še naprej prizadevali da sta- nje izboljšamo." Kaj meniš o prostovoljnem delu? ,,Sam sem sodeloval na štirih zveznih mladinskih delovnih akci- jah, tako da mi je prostovoljno delo zelo blizu. Od vseh mladin- skih delovnih akcij imam lepe spomine in vtise, kajti zmeraj me je spremljal občutek zadovoljstva, da sem lahko pomagal pri razvoju manj razvitih področij." Katera akcija ti je ostala najbolj v spominu? ,,Vse akcije so bile dobre, vendar zelo dobro organizirana je bila ZMDA Suha Krajina. Moram reči, da je bila ta slovenska ZMDA organizirana zelo dobro in zaradi tega nam tudi uspehi v brigadi niso izostali." Kakšne vtise imaš o Šloverigi? ,,0 Sloveniji imam lepe spomine m zaradi tega jo tudi rad obiščem v kolikor je le mogoče. Sicer ne poznam vseh mest, vendaf^ Se Slovo Si poslala pepel ali oblak, ki izginja. Vseeno je! Kakor orli spremljajo le moie misli med oblaki, v vodi so okoli lebe k zvezdam ti slede. ker za njih pač ni meja. So kot izrazi, ki v isto morje zro. Za njih ni smrti. A / ločitve. C e zrem v smrt vidim tvoj obraz, C e prisluhnem vetru, slišim tvoj elas. nedolgo od tega sem bil v vašem glavnem mestu — Ljubljani. Ljubljana je res lepo in urejeno mesto." Kaj meniš o brigadirjih ZMDA IBAR-LEPENAC? ,,Brigadirji, kateri delajo na na- šem področju dosegajo izredne uspehe in sem z njihovimi dosežki zelo zadovoljen." Ali predvidevate sodelovanje z njimi? ,,Mi predvidevamo sodelovanje z brigadirji. Ze v soboto 26/6-1982, ko bo izredni udarniški dan, namenjen v počastitev 12. kongre- sa ZKJ. Takrat bo tudi sodelovala naša brigada, ki se pripravlja na odhod na ZMDA v SR Hrvatsko, Jesenovac 82. Ta dan prične z de- lom 12. kongres ZKJ in mislim, da ga bomo z delom najbolj počastili. Zraven tega pa bodo sodelovali tudi domačini. Prav tako je naše sodelovanje odobreno tudi drugim področjem. Nazadnje bi zaželel brigadi Du- šana Kvedra-Tomaža iz Ptuja Se veliko delovnih uspehov in čim- boljše počutje na akciji. Branko Beranič enotni se ničesar ne bojimo ,, . . . Napeti moramo vse sile, da bi uresničili to, kar si želimo ti- sto, kar smo si začrtali za to in za naslednja leta. To moramo doseči, da bi premagali težave, s katerimi se srečujemo, moramo angažirati vse fizične in umske sile naših lju- di. Majhna država smo, ki ni rev- na, Jugoslavija je bogata, potencionalna, le potrebno je več dela, več discipline, več varčeva- nja. Prepričan sem da se strinjate z menoj. Zato nastopajmo enotno, kot smo bili v vojni in v vseh povojnih obdobjih. In spričo te enotnosti se nikogar ne bojimo." (TITO) Tako so zapisali brigadirji prve izmene Zvezne mladinske delovne akcije Ibar-Lepanac, ki je sodelo- vala na akciji v SAP Kosovo. V svojih bihenih so predstavili Ptuj in okolico, pozabili pa niso niti na Dušana Kvedra, Jožeta Lacka, Edvarda Kardelja ... Kaj vse so brigadirji delali v popoldanskem času, koliko udarniških značk so zaslužili, kakšno je bilo vzdušje na sploh, pa so nam povedali briga- dirji kar sami, ob vrnitvi z akcije. tomaž Zmavc, predsednik zbora brigadirjev: „Na akcijo je odšlo 45 brigadirjev, od tega 7 deklet in 38 fantov. Štirje briga- dirji so naselje in akcijo zapustili iz neznanih razlogov, tako, da se nas je z akcije vrnilo 41. Bili smo šest- krat udarni, imeli smo dva udarni- ška dneva, dve dekadi, v interesnih dejavnostih pa smo dosegali naj- boljše rezultate. Tudi v dveh izred- nih udarniških dnevih smo presegli normo. Osvoiili smo trak akcije. Deset brigadirjev je dobilo značko udarnika, zraven tega smo prejeli še 9 pohval, po eno udamiSko značko pa so dobili tudi komandanti brigad. Pogoji z^ cijo so bili zelo dobri, organi^! akcije pa je bila dokaj slaba. ' V naselju so bili zidani pavilj^ ki so bili dokaj ,,raztegnjeni", vsakem paviljonu so prebival^ tri brigade. Vsak Stab ie imel s^ šotor, ki so bili najv»«| pomanjkljivost, saj je bilo v ^ podnevi zelo vroče." ' BRANKO BERANIC, ~ refi rent za informiranje: ,,Brigadaj izdala sedem biltenov, štirje so bi informativni, dva ideološka in en kulturno vsebino. Časa za prosit voljne dejavnosti je bilo dovol vendar so se vse dejavnosti prijd ob isti uri, zato so bili mnoi prikrajšani za željene interesi dejavnosti. Zelo dobro smo i povezali z vsemi brigadami, ki i sodelovale na akciji v prvi izn«a Na informativnem področju si» bili dru^a najboljša brigada, » smo zraven sedmih biltenov izdal le vrsto stenčasov, na katerih sto predstavili svoj kraj in delo na trt si. Na dveh izletih, ki smo jih inf li, smo si ogledali okolje, kjer sffli prebivali. Kulturni večeri so bii natrpani, saj je na akciji sodelov» lo 8 MDB, ki so prirejale pre^ stavitvene večere. Dva v^era pa* nas zabavali mladi iz Prištine. Na akciji so sodelovale brigad'^ Vukica Mitrovič "ffudva iz Cn« gore, Branko Bajič iz Indžij' Dušan Kveder-Tomaž iz Pt# Milan Mijakovič iz Beogra^ Basiljka Rakič iz Reke, Crvdj zastava iz Kragujevca, Mlad«^ Zavidovičeva in Abudbala Prc*" iz Gnilene Kosovo." ANITA PEKLAR, — referent^ idejnopolitično delo: ,.Letos s® na akciji sodelovala P'''''; Vzdušje, delo in način brigadi^ ga življenja se ne da opisati zb^j dami. Toliko razumevanja ^ posamezniki, brigadami, Stabojl in domačimi nisem pričakovala, kandidatov je uspešno politično šolo, dobili smo vi^ priznaj, udarniških značk, ^ dobro oa so se izkazali n? nem poarocju. verjetno počitnice odslej preživljala mladinskih delovnih akcijah." Po vsem tem, kar so nam P^^ dali udeleženci zvezne mladf', delovne akcije Ibar-Lepanac , SAP Kosovo, je bila v na^J prava kovačnica prijateljstva "" dih iz cele Jugoslavije. Ostali bodo samo lepi spomijjijj preživeto akcijo, pisma, ki ^^ odslej potovala iz kraja v kraj'^ bodo potrditev, da so resnično živeli v slogi in prij®' • stvu. J. HvJ'' Brigadirji DuSana Kveder-Tomaž na delovBču PtiUski brigadirji ha ZMDA Ibar-Lepenac, Štirje tedni so jim hitro mini Se zadnji posnetek pred odhodom — vodstvo brigade, v sredini spre- daj Markra Lenart, komandantka brigade. NASTANEK BRIGADE 3. JULIJ 3. julij je bripda OK ZSMS Hrastnik. Ime je do- bila po dogodkih, ki so se zgodili leta 1934. Hrastnik, ki je ena izmed občin Rdečih revirjev in je tesno povezana z besedo ,,rudar", po domače rečeno ,,krap." Rudarstvo je v teh krajih prisotno že od leta 1850 naprej, ko so v teh krajih odkrili premog in ga začeli najprej manj in potem vsebolj pridobivati. Položaj rudarjev iz teh in naslednjih deset let je bil izredno težak. Rudarji so bili izkoriščani. S svojimi družinami so živeli v tesnih zatohlih barakah z enim samim prostorom. Ker je bilo v družini ponavadi več članov, tudi do deset in,dvanajst, je bilo življenje neznosno. Večkrat lačna kot sita usta, pogoste bolez- ni in epidemije so rudarje kmalu prisilile na upor in na boj za znosnejše življenje. Stavke so bile zelo pogoste sprva neorganizirane, potem pa je začela v revirje pritekati Marxova znanost in stavke so bile vse bolj organizirane. Delavci so zahtevali višje mezde, varnejše delo, kajti nesreč je bilo zelo veliko, saj nih- če ni pomišljal na varnost, temveč samo na dobiček. Stavke so zatirali žandarji in takratni avstroogrski vojaki. Ena izmed takih stavk je bila tudi 3. julija le- ta 1934. To ie bila stavka nazvana ,,gladovna". Delavci so celo tri tedne ostali v rovih pod zemljo. Zene pa so jim enkrat na dan fh-inašale hrano. Njiho- ve zahteve so bile, zahteve o znosnejšem življenju rudarjev. Veliko rudarjev je bilo po končani stavki odpuščenih in mnogo jih je odšlo v tujino garat za svoj košček kruha. Tako je dobila naša brigada ime po teh težkih dogodkih in na ta dan v Hrastniku praznujemo tudi svoj občinski praznik. Brigada 3. julij je bila ustanovljena leta 1977 in to leto je odšla na republiško delovno akcijo Kožbana, naslednje leto na Kozjansko, potem Goričko, Derdap, Posočje in to leto v Slovenske gorice. Na vseh teh akcijah je dosegala lepe uspehe in brigadirji so se vedno z akcij vračali srečni in veseli, s polno lepih vtisov, s poznanstvi in doživetji. Brigadirji so spoznali, da je akcija res tisto najlepše mesto, kjer se mladi spoznamo, izmenjujemo izkušnje, se veselimo, jočemo, živimo, razvijamo pri- dobitve naše NOV in revolucije, bratstva in jedinst- vo, tovarištvo, patriotizem, spoznamo kraje in običa- je drugih republik in se izgrajujemo v človeku, ki bo moral nositi breme razvoja bodočih let. Mladi iz Hrastnika upamo, da se bo tudi na tej ak- ciji razvilo pravo brigadirsko življenje, da bomo s skupnimi močmi prebrodili še tako težke probleme. Pripravljeni smo nadaljevati delo naših mater in oče- tov ter naših revludonarjev. Stopali bomo naprej po Titovi poti. Raport ORB „l\/lirko Tomič" iz Varvarina ORB »Mirko Tomič« je brigada koja posloji več 37 god. i čija je zastava proneSena kroz čitavu Jugoslavija. Varvarin. mesto iz koje brigada do- iazi je gradič na levoj obali velike Morave. ne daleko od mesta gde se spajaj u Zapadna i južna Morava. Lo- cirana plodnoj Temničnoj ravnici ad- ministrativni centar opšline sa oko 30.000 stanovnika. koji se pretežno bave poljoprivrednom proizvodniom — ralarstvom. vočarstvom ivinogra- darstvom. a naročito gajenjem ruža i lubenica. Na področju opštine Varvarin ima vi.^e vrednih spomenika kulture. Po- znatiji su: Crkva sa grobnicom kneza Milete Radojkoviča sagradena 1824 godine. zatim spomenik grofu Orurku i Jovi Kursuli. istaknutim junacima u varvariaskom boju iz 1810 godine. Na kaleničkoj reci, nedaleko od Varvarin, do današnjih dana sačuvana je stara vodenica kneza Mileta Radojkoviča. Iznad selo Bačine u Orašju. nalazi se stara crkva iz vremena kralja Milutina. XIII vek. Nedaleko od nje je izvor mineralne vode »soko«, sa sačuvanim pismenim pomenom iz vremena iz II svetskog rata. Od spomenika naše novije istorije. značaj anjespomeniknarod no mhe roj u Mirku Tomiču u selu Parcanu čije ime nosi naša Brigada. Mirko Tomič se rixiio u selu Parcanu 19. aprila 1909 godina. Svoj revolucionarni put Mirko Tomič kao jedan od rukovodilaca grupe levih zemljoradnika na be- ograckom univerzitetu početkom tri- desetih godina ovog veka. Bio je jedan od najborbenijih studentskih organi- zatora i govornika. ORB «>Mirko Tomič« ima 36 briga- dira. čiji je prosek godina 16. Oj Moravo. oj Morava moje selo ravno, kad si ravno sto si vodoplavno kiša pade. kisa pade te Morava dode. I poplavi, i poplavi Jovanove dvore i na njima Jovanovu ljuhu. Referent za informaciju: Andelkovič Saša ORB, Mirko Tomič Spomenik Mirku Tomiču u Parcanu Parcane. ustaničko selo Temniča. rodno mesto narodnog heroja i orga- nizatora ustanka u Kruševačkom kra- ju. Mirka Tomiča. čuva spomenik po- svečen ovom borcu i komunistu. Avtori Dimitrij Simič i Milivoje Mičič. akademski vajari iz Kruševca, opredelili su se za dva obeliska in okrugli reljefTondosa figurom MirkiT Tomiča nalazeči u lome simbole osnovne vrednosti ovog heroja. Dvostruki obelisk, vitkih linija, vi- šine osam metara. simbolizuje strem- ljenje ka idealima Revolucije, kao i snagu i čvrslinu ubedenja. Revoluci- onarni život heroja pre.sečen je njego- vom pogibijom 1943. godine. što je na spomeniku označeno zasečenim vrho- vima. _ Veoma bogat likovno i idejno je re- Ijef pri dnu obeliska. Prvi utisak je predstava štita (orba). cveta (sloboda). a pre .svega partizanske spomenice 1941. šlo se vezuje za borbeni put Mirka Tomiča. Centralni motiv tonda je poziv na ustanak: Mirko Tomič. i revoluci- onarnom zanosu, govori seljacima. okupljenim orožjem i seoskim oru- djem u rukama. Reljefne linije okrog centralnog motiva asociraju na sunčani zrake koji prenose slobodarske borbene poruke revolucionara. Ispod tonda je posveta: »Narod Te-« mniča heroju Mirku Tomiču 1909-1943.« a na poledini .)Poginuli saradnici Milojevič. Miladinovič Vla- stimir«. Pored spomenika, od 1967 kada je otkrivan. prireduju se svaku godinu svečanosti o danu ustanka Srbije (7. jula). SPOMENIK NA PARCANSKOJ KOSI Spomen piramidama na kosim iznad sela Parcana posvečeno je poginulim partizanima u borbi za konačno oslo- bodenje kruševačkog kraja septembra; Povod za podizanje spomenika ob- jašnjava tekst na crnom granitu: »Pro- ieterska črnogorska brigada u sastavu jedinica koje su se borile za konačno oslobodenje Srbije, na ovoj kosi vodila je borbu protiv nemačkog i bugarskog okupalora i domačih izdajnika. Borci četvrte črnogorske brigade pali u ovim borbama, uzidali su svoje živote u te- melju nove socijalističke Jugoslavije«. Spomenik je podigao Sreski odbor NOR-asreza Kru,i»evac. 1950 godine. Brigadirski dopoldan Jutra na mladinskih delovnih akcijah so si precej podobna. Vedno se odvijajo po zaporednem dnevnem redu in le dež lahko zmoti potek jutranjih opravil. Pa kaj ko v poletnih mesecih le redko dežuje, predvsem pa zelo nerado zjutraj: se pa zalo vlije v trenutku, ko neplavalci odhajajo na »svoj« tečaj — popoldan torej.. . Naša brigada v prvi dekadi dela v Sesteržah na izkopu primarnega vodovoda, 'v prvih dneh smo še polni delovne moči. uspešno rili po blatni ilovnati zemlji. Danes, ko je bil udarni dan (torek 12. julija 1982) smo planili na delo z vsem delovnim elanom. a nam nekako ni šlo. Zemlja ni hotela z lopat, v kanal je prodrla voda; tako. da .so bili nekateri po delu podobni bolj pujsom. kot pa na5im prijateljem brigadirjem. Tako je pravzaprav vsak delovni dan. 'Jtrujenost. ki se pojavi na delovišču večkrat uspešno preženejo domačini, ki pridejo na delovišče in nas brigadirje malo pogostijo. Ob takih trenutkih se zdomačini tudi pogovorimo terspoznamoživljenje v Halozah, oni pa z zanimanjem prisluhnejo kako živimo brigadirji, no. brigadirjem II. izmene se nam je že »nasmehnil« dež. Resda v nepravem trenutku. Deževalo je namreč v ponedeljek dopoldan, ko smo obirali višnje. Vrnili smo se v naselje. Slavica Program rada Sora Slovenske gorice '82, za dan 1 S. julija 1982 4.00 ustajanje 4.05—4.15 jutranja fiskultura 4.15—4.30 lična higijena i sredivanje prostorija 4.35 jutranji pozdrav zastavi 4.40-5.10 doručak 5.10 odlazak na radilište 6.00-12.30 rad na radilištu 14.00—15.00 brigadne aktivnosti — sastanci komisija 15.00—17.00 sportski susreti 17.00 — 19.00 idejnopolitičko usposabljavanje 19.00 večerni pozdrav zastavi 19.05 - 20.00 večera 20.00-21.30 veče pantomime — nastupa Andres Valdes 21.30 - 22.00 priprema na povečerje 22.00 povečerje Dežurna brigada: ORB ,,Matija Gubec" Dežurni komandant: Peter Gačnik TEDNIK - 21. julij 1982 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Drago Krepfl znova prvi v petek, soboto in nedeljo je bilo v Mariboru letošnje republiško prven- stvo motornih pilotov. Končalo se je z novim uspehom pilota ptujskega ae- rokluba Draga Krepfla, ki je prepre- čljivo osvojil prvo mesto ter tako dru- gič osvojil republiški naslov. Krepfl je bil namreč prvak tudi pred štirimi leti. Od ptujskih tekmovalcev sta nastopila tudi Danilo Hojnik in MatevJT^estnik Hojnik le bil šesti. Cestnik pa trinajsti. Zanimivo je, da so ptuj.ski piloti na- stopili sami, brez kopilotov. Tudi ko- piloti morajo za nastop na prvenstvu izpolnjevati ustrezne pogoje. iJrganizacija prvenstva je bila uspešna, podani so bili vsi pogoji za normalno in varno letenje, naloge pa na ravni državnega prvenstva. Tekmo- valci so opravili tri etape, vsak daneno. V prvi je bil Krepfl drugi, v drugi in tretji pa je zmagal ter si tako zagotovil nastop na državnem prvenstvu, ki bo od 29. julija dalje v Makedoniji. V časopisih ste morda prebrali vesti z evropskega prvenstva motornih pi- lotov, na katerem jugoslovanski pred- stavniki niso dosegli pričakovanih uvrstitev. Še najboljši je bil Maribor- čan Oto Verbančič. Morda ste se vprašali, zakaj ni bilo v reprezentanci Draga Krepfla, ki se je na najpo- membnejših domačih tekmovanjih ve- dno uvrščal med najboljše tri pilote? Ni ga bilo zaradi službenih obveznosti, sicer bi se prvenstva zagotovo udeležil. Namreč. Drago Krepfl je tudi trener naše državne reprezentance. To pa je novo veliko priznanje za ptujske pilote in ptujski aeroklub. 1. kotar Danilo Hojnik v pogovoru s starosto ptujskih pilotov Alojzem Ganzo (foto B. Rode) Uspešen začetek Vaupotičeve v Celju poteka letošnje republiško prvenstvo v šahu za članice, na katerem nastopa tudi članica §D MIP Ptuj Ta- tjana Vaupotič. Njen začetek je precej obetaven, saj je v prvih dveh kolih osvojila točko in pol. V prvem kolu je premagala Kasteličevo iz Kranja, v drugem pa remizirala s Petkovo iz SD Murka. l.k. Tokrat manj uspeha za Ptuj v Subotici je bilo 27. državno pr- venstvo v jadralnem letenju, na kate- rem je nastopilo 43 tekmovalk rn tek- movalcev. med njimi tudi člana ptuj- skega aerokluba Igor Kolarič in Milena Cestnik. Po pričakovanju so imeli naj- več uspeha jadralni piloti iz naše re- publike. Prvo mesto je osvojil Vlado Pfeifer iz Murske Sobote, med deseti- mi najboljšimi pa jihje iz Slovenije kar osem. Vendar letos med najboljšimi ni Ptujčanov. Igor Kolarič ni uspel po- noviti lanskega uspeha, ko je na drža- vnem prvenstvu zmagal. Tokrat mu je šlo slabše inje v končni uvrstitvi osvojil štirinajsto mesto. Dobro seje odrezala edina predstavnica jadralk iz naše re- publike Milena Cestnik. Na takšnem tekmovanju je bila namreč prvič, osvojila pa je sedemindvajseto mesto. Vremenske razmere so bile dokaj ugodne, vendar pa je tekmovanje po- tekalo na področjih, ki so od jadralcev zahtevala veliko znanja in potrpežlji- vega letenja. 1- kotar Poplavljeni poslovni prostori Takega neurja v ranih urah se ne spomnijo najstarejši ljudje, razen tega so tudi v popoldanskem, za nevihte »ustreznem« času take »divje« nevihte redkost. Ptujske ulice so bile v petek zjutraj poplavljene, kanalizacija ogromnih količin vode ni mogla sproti požirati. Ko seje vse skupaj lahko rečemo precej srečno končalo so ostali na cestah kupi kamenja ingramoza. Mnoge poslovne pa tudi zasebne prostore je zalila voda. ptujski gasilci so bili od vsega začetka neurja na nogah. Vodo so črpali iz skladišča prodajalne MarketvCMD, pa vbolnici,kjerje voda zalila novo kuhinjo inskladišče v kletnih protorih, posredovali so tudi v prodajalni na Ormoški cesti. Na Hajdini je strela udarila v gospt^arsko poslopje in naredila v steno veliko luknjo, do požara pa na srečo ni prišlo, sicer pa so bili gasilci na kraj u dogodka pripravljeni na akcijo. Zaradi neurja je prišlo tudi do motenj v oskrbi z vodo, vendar so delavci komunalnega podjetja uspeli odstraniti vse okvare v rekordnem času. JB Drugo in tretje mesto za Ptuj Na športnem letališču v Rakičanu pri Murski Soboti je potekalo dvajseto repn,bliško člansko in sedmo mladin- sko prvenstvo v padalstvu. Sodelovalo je 29 padalcev iz štirfh aeroklubov in sicer ALC Lesce. Ptuja, Maribora in Murske Sobote. Uvrstitve kažejo, da se v ospredje prebijajo mladi padalci. Sicer pa so po pričakovanju daleč naj- več uspeha v članski konkurenci imeli Leščani. V skupni uvrstitvi so zasedli kar vseh osem najboljših mest, na de- vetem pa je Ptujčan Bojan Zmavc. V ekipni uvrstitvi je zmagala druga ekipa ALC Lesce pred njihovo prvo, tretji pa je Ptuj. Pri mladincih zmaga Leščanov ni bila tako prepričljiva kot pri članih. V skupni uvrstitvista na prvem indrugem mestu brata Jug. tretji pa je Ptujčan Cuš. Ptujčani so se uvrstili tudi od pe- tega do osmega mesta in sicer sledijo Butolen. Verbančič. Petemel in Štum- berger. V ekipnem vrstnem redu so zmagali Leščani pred Ptujčani. Vodja republiške reprezentance Drago Bunčičje za nastop na državnem prvenstvu, ki bo na Reki. določil tudi dva Ptujčana. V drugi ekipi naše re- publike bt)sta tako nastopila Cuš in Zmavc. 1. kotar Tudi v padalstvu je sezona v polnem razmahu (foto B. Rode) Peto mesto za Ptuj Ptujski strelci z MK puško so na- stopili na tekmovanju v počastitev praznika občine Celje. V konkurenci desetih mestnih reprezentanc so osvo- jili peto mesto, zmagal pa je Slovenj Gradec. Med posamezniki je bil La- mut peti. Jazbec pa deseti. I. k. Rožmarin na balkansko prvenstvo v Sarajevu je bilo 31 državno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe. Ekipni zmagovalec prvenstva so strelci Olimpije, drugi so bili strelci Svobode iz Senožeč. Torej lep uspeh slovenskih strelcev na glinaste golobe. Na letošnjem tekmovanju je nastopilo 19 ekip iz cele države s po 10 strelci. Strelcev nista poslali le Makedonija in Kosovo. Po prvem dnevu je bil najboljši državni prvak iz leta 1980, Matjaž Sturm iz Senožeč z 90 golobi, toda nato ga je premagal Vlado Kocman in osvojil najviSji naslov. Na tem prvenstvu se je ponovno izkazal Ptujčan Janko Rožmarin član Olimpije, ki je z njegovo pomočjo postala nov državni prvak. Osvojil je odlično 4. mesto s 185 golobi. S tem je potrdil svojo odlično formo in upravičil zaupanje zveznega kapitana. Zaželimo mu veliko uspeha na balkanskem prvenstvu. Zvezni kapetan Džemil Haznadar je določil državno reprezentanco za trap. Ta bo zastopala Jugoslavijo na balkanskem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe, ki bo od 21. do 26. julija v Tmovu pri Sarajevu. Reprezentanco sestavljajo: Sotlar (Senožeče), Vučkovič (Varaždin), Rožmarin in Zadnikar (Ol) ter Haznadar (Kozara). ZB NOVI ŠTIRING2NI MATURANTI Vroča poletna meseca julij in avgust se ločita od vseh ostalih po tem, da sta vroča, da je to čas počitnic in dopustov, da je to čas pasjih dni itd. Pasji dnevi so pribljubljeni tema vseh tistih, ki so v tem času prisiljeni pisati o čem drugem kot o vlaganju kumar, ker takrat pač razpletajo ustaljeno zvezo „sezona kislih kumaric" v najrazličnejših inačicah. Tudi tokrat bo govora o pasjih dneh, vendar malo drugačnih, kot smo jih vajeni (v senci in s pivom . . .). Junaki bodo namreč pravi psi. Kinološko društvo iz Ptuja je letos spet organiziralo tečaj za Šolanje Športnih psov (to je tretji tečaj v karieri druStva). Tečaj je obiskovalo 12 vodnikov s psi, program je obsegal naslednje vaje: vajo sledenja, vajo obrambe in napada in vaje poslušnosti (v teh veSčinah so urili predvsem pse . . .). Vodja tečaja je bil ponovno Otmar Novak, ki je uspešno vodil že oba prejšnja tečaja. Da je bil tečaj dobro voden, pričajo tudi rezultati zaključnega izpita, ki se ga je od 12 vodnikov s psi udeležilo 10. Izpit je bil pred dvema tednoma, obsegal je enake vaje kot tečaj. Pogoj za opravljen izpit je bilo 60 Vo doseženih možnih točk, najslabSi vodnik s psom pa je dosegel 71 % vseh točk (kot zanimivo primerjavo- istočasno je potekal izpit tudi v Mariboru, kjer pa ga je opravilo Mino SO Vo vodnikov s psi, to je 10 od 20. Na izpitu v Ptuju je sodil kinoloSki sodnik Matjaž Dolenc iz Maribora. Najboljši vodnik je bil Martin Krajnc s psom Čipijer" dosegla sta 95 % vseh možnih točk. Ce je kakšen ljubitelj Stirinožcev ostrih zob in prijaznih oči dobil skomine po prijetnem preživljanju poletnih m^ecev v dvoje. Se nekaj splošnih podatkov za „prvo pomoč". Vse, kar bi koga zanimalo o psih, o vzreji, o mladičih, o hranjenju, šolanju psov, lahko vpraša vsak zadnji četrtek v mesecu, v gostilni Kuhar v Budini (ob 19. uri) lahko pa se tudi pridruži približno stotim članom ptujskega kinološkega društva. Ce imate torej veselje do psov in tudi do ,,pasje druSčine", nimate pa psa — naj vas nikar ne zmede, tudi brez psa ste lahko član kinoloSkega društva. Do naslednjega tečaja za športne pse, ki bo prihodnje leto pa lahko dobite tudi psa. Danica Petrovič „Pasji nčiteij", ki ni Ml preveč pasji, Otmar Ndvak, podetjuje diplomo, ki sta si jo prislužila najbolJSi vodnik Martin^ Kraojc in pes Cipi. Foto: Bojan Rode HITREJE DO CILJA KAKO? S PRODAJO DEVIZ gotovo se boste vprašali kako je lahko ena dva. V našem primeru ie. Kreditna banka Maribor vam nudi za prodane devize gotovinski kredit v višini dinarske protivrednosti prodanih deviz in dinarsko protivrednost. Torej: Če za prodane devize dobite 50,000^00 dinarjev^ vam Kreditna banica iViaribor doda še 50.000,00 dinarjev icredita^ icar znese sicupaj 100.000,- dinarjev. Tako pridobljena sredstva lahko uporabite za katerikoli namen. Kredit morate vrniti najpozneje v treh letih. Banka vam odobri kredit po hitrem postopicu^ odobreni kredit pa prenese po vašem nalogu na določenega uporabnika družbenih sredstev aH pa na vašo hranilno knjižico aH tekoči račun Banka daje kredit po 16 % letni obrestni meri. Podrobnejša pojasnila dobite v katerikoli enoti Kreditne banke Maribor. * 10 - ZA RAZVEDRILO 21. julij 1982 - tednik TEDNIK - OGLASI IN OBJAVE - 11 ŠE NEKAJ UTRINKOV S POLENŠAKA Zakonca Žuman iz Ljutomera sta ponudila obiskovalcem bogato izbiro dela svojih rok. Proč s kičem na turističnih prireditvah---- V prejšnji števill;i Tednitca. v re- portažnem zapisu o tradicionalni pri- reditvi Turističnega društva Polenšak: »Praznik žetve, kruha in pogač«, smo ob naštevanju prisotnih omenili tudi stojnicekiča —s kislo pripombo —žal! Bile so le tri stojnice in vse dobesedno nabite z najbolj nemogočo kičasto navlako: od plastičnih pušk. jelenčkov. piščalk, cenenih uhanov in prstanov (takih po jurja za kilogram), do raznih podobic filmskih igralcev na hrbtni strani ogledalca. »šlancanih« bogcev in Marij. Z eno samo besedo: groza! Ne ljubi moji. takale kičarija. pa čeprav so si ob njej pasli oči večinoma otroci in nekaj najstnic, nikakor ne sodi na po- lenšaški praznik, takorekoč ob bok razstavljenemu kruhu — umetnini pridnihkmečkihgospodinj. Ne morem si kaj. vendar globoko spoštujem delo. ki ohranja življenje in vse kar nastane iz človekove notranje potrebe po iz- ražanju na ta. ali oni način. Zato sem prisotnost kiča občutil kot osebno ža- litev. kot skrunitev v Praznik zajetega spomina na nekdanje težko življenje našega človeka, ko je z neverjetnim garanjem preživljal sebe. svojo druži- no in še našel časa za ustvarjalnost. To .so bili časi. ko je naš človek ustvaril svojo kulturo, svoj način izražanja bodisi v petju, slikanju, rezbarjenju. sli izdelavi orodja za vsakdanja opra- vila. Kultura, po kateri se nam danes, ko smo notranje prazni, nostalgično toži. Prepričan sem. da Turistično dru- štvo Polenšak ni klicalo teh prodajal- cev kiča. saj si na svoji prireditvi — znani že širom Slovenije — prav go- tovo niso želeli takih diametralnih na- sprotij. Pravo osvežitev za oči pa je pome- nila majhna »trgovinica« lončenega posodja. Zakonca Zuman iz Ljuto- mera. sta si jo »postavila« kar sredi peska pod veliko košato lipt>. Skro- mno. brez hrupnega ponujanja, stajo nudila naprodaj. Lonci. vrči. sklede, diile ... so že po svoji obliki dokazo- vale. da so vsak zase izdelek lončarje- vih rok in ne kalupa. Zal. tudi tej ljudski umetnosti danes že pohajajo življenjske moči. Nič čudnega lorej. če je majhna »trgovinica« lončenine vzbujala pri obiskovalcih veliko po- zornosti. pri mlajših pa celo občudo- vanje. Tudi kupcev ni manjkalo, naj- ,več lakih z dobrim okusom, ki jim bo kupljena lončenina krasila stanovanje. Poleg lončarja sem pogrešal še lectarja in svečarja ter mogoče še prodajalca suhe robe. S kičem pa stran, saj po- lenšaški Praznik ni navaden sejmarski dan! Be.sedilo in foto 1. C. Potek dneva v koloniji Biograd na moru Tudi jaz sem bil med tistimi, ki .so .se odločili, da gredo na morje v kolonijo Biograd na morje. Odšli smo v sredo 30. junija ob 22. uri z avtobu.som. Na morje smo prišli v četrtek zjutraj ob 6. uri. Pri čistilki smo dobili posteljnino in se odpravili v sobo. Ko smo se odpočili smo šli na malico, potem pa kopat do 11.30. Po kopanju smo se umili in stuširali. nato pa ob 12. uri kosili. Ob 13. do 15. ure smo imeli DODoldanski počitek. Ko smo se odpočili smo šli na popoldansko malico, potem pa kopat in sončit in i^rat razne igre na vodi. Na večerjo.smo .šli ob 6.30. nato pa smo imeli večkrat ples. po plesu smo odšli spat. Na morju je lepo. pa četudi .so tovariši in tovarišice malce strogi, ker zahtevajo disciplino. " Roman Hasemali. 6/a. 0§ Tone Žnidarič, Ptuj HAJDINA VELIKO GASILSKO SLAVJE Društvo je prejelo visoko priznanje GZS Prihod na prireditveni prostor Anica Vidovič Med udeleženci sta bila tudi častni predsednik Jože Pišek (levo) in častni član GD Hajdina Janez Lipavšek Ivan Zupanič Stanko Debeljak Prireditev je bila na novem igrišču IN a najaini so v soboto. 17. aprila izvedli osrednjo svečanost ob osmem dnevu gasilcev ptujske občine in visokem jubileju — sedemdeset letnici domačega gasilskega društva. Popoldansko prireditev, ki je lepo uspela, so pričeli s slavnost- no sejo predsedstva Zveze gasil- skih društev občine Ptuj in upravnega odbora gasilskega društva Hajdina. V dvorani do- ma gasilcev, ki so ga pred krat- kim dopolnili z garažnimi prosto- ri. je udeležence najprej pozdra- vil predsednik skupščine krajev- ne skupnosti Ivan Zupanič. Na- mreč. s sobotno prireditvijo so se obenem pričele tudi prireditve ob drugem prazniku hajdiaske krajevne skupnosti, kije bila zato tudi pokrovitelj slavja gasilcev. O vlogi in pomenu gasilstva je nato govoril predsednik Zveze gasilskih društev občine Ptuj Herbert Sorec. Izpostavil je veli- ko delavnost gasilcev, skrb za opremo, kadre in prostore, saj so naša društva usposobljena, da se poprimejo z vsemi oblikami klasičnih požarov. Posebej pa je opozoril na sedemdesetletno us- pešno pol domačega društva. To je nato predstavil predsednik G D Hajdina Stanko Sitar. Za res uspešno in požrtvoval- no delo je društvo prejelo števil- na priznanja, danes pa združuje 100 aktivnih in 150 podpornih članov, praktično je sleherno gospodinjstvo vključeno v delo društva. V nadaljevanju svečane seje je Herbert Sorec dru.štvu izročil odlikovanje prve stopnje Gasil- ske zveze Slovenije in zlato plaketo občiaske zveze gasilskih društev. Visoki priznanji sta prejeU tudi Franc Cartl in Lud- vik Kurež, zlate plakete društva pa častni predsednik Jože Pišek. častni član Janez Lipavšek in Mirko Sagadin. Društvo pa je prejelo tudi številne čestitke in priznanja sosednjih društev, tako tudi zlato plaketo društva iz KS Bednja. s katero je KS Hajdina pobratena. Slovesnost se je po seji nada- ljevala na športnem igrišču. Po prihodu gasilskih enot s prapori je slovesnost začel Ivan Zupanič. Predstavil je delo v krajevni skupnosti, bližnji praznik ter veliko vlogo domačih gasilcev pri požarnem varstvu in drugem delu. Slavnostni govornik, predsed- nik skupščine občinske požarne skupnosti Stanko Debčljak, je predstavil razvoj in dosežke ga- silstva v Sloveniji in ptujski občini, naloge na področju po- žarne varnosti, kjer je potrebno veliko več preventivnega delova- nja med občani ter aktivno vključevanje v letošnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti, v kateri je eden osnovnih pou«.,. kov prav požarno varstvo. Sedemdeset let razvoja in dc gasilstva na tem območju je nato v posebni društveni kroniki pred- stavila Anica Vidovič, »uradni« del slovesnosti pa so sklenili s podelitvijo pokalov najboljšim ekipam na občinskem tekmova- nju gasilskih društev in tekmova- nju ekip civilne zaščite. Sobotno svečanost so sklenili z družabnim srečanjem, z veselim delom. Tekst in fotografije 1. kotar Seja sveta skupnosti podravskih občin Delegati tega medobčinskega organa se bodo sestali na 2. redni seji v petek. 23. julija. Osrednjo pozornost bodo namenili informaciji o položaju gospodarstva v podravski regiji, ki joje pripravila medobčinska gospodarska zbornica. Razpravljali bodo tudi o gradivu za sejo repu- bliške skupščine, ki bo 28. julija. Tako bo razprava o analizi izvajanja družbenega plana SR Slovenije v preteklem in v tem letu, z oceno možnosti njegovega uresničevanja v prihodnjih letih. Beseda bo še o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana s poudarkom na skla- dnejšem regionalnem razvoju v republiki. N. D. UMRL VOZNIK TRAKTORJA V petek. 16. julija popoldne seje zgodila v Repišču pri Leskovcu v Halozah huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje voznika traktorja. To je v zadnjem času že tretja smrt pod traktorjem na našem območju. Janko Ivančič iz Repišča 15 je vozil traktor po lokalni cesti v Bcrinjaku. Med vožnjo po klancu navzdol je zapeljal na travnik in trčil v drevo. Pri tem seje traktor prevrnil Janko Ivančič pa je dobil tako hude po.škodbe. daje na kraju nesreče umrl. PADLA s KOLESOM _ Prejšnji torek. 13. julija seje Liljana Simenovski peljala s kolesom iz Stukov proti Ptuju. Poklancu navdzol joje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo, padla je po cestišču in se hudo poškodovala. Zdravi se v ptujski bolni.šnici. -u Tabor „Sutjeska 82" Pionirji tabora ,,SUTJESKA" zbrani iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije smo spoznavali in občudovali junaštva petih slovenskijj partizanskih enot. V novem mestu smo se zbrali 1. julija. 2e prvi dan snio se med seboj spoznavali. Iz vsake republike je bilo po deset zastopnikov ki so zastopali republiko ali pokrajino. Zastopniki: SLOVENIJA — Ptuj' HRVATSKA — Dubrovnik BiH — Busovača, SRBIJA — KruŠevac' Črna gora — Tnat, MAKEDONIJA — Titov Veles, VOJVODlN^ — Erdevik, KOSOVO — Djakovica. 2e prvi dan so nas postrojili v čete. V vsaki sta bila dva pionirja i^ vsake republike in pokrajine. Imeli smo pet čet: 1. artiljeriska brigada, Gorjanski bataljon, Gubčeva brigada, Cankarjeva brigada in pa 12* slovenska narodno osvobodilna udarna brigada. Bili smo na mnogilj izletih. Prvi izlet nam je bil na BAZO 20. Tukaj nam je tovariš, ki je bil na Bazi 20 med vojno kot partizan, mnogo povedal o njej. Po ogledu spominskih barak smo se odpravili k grobišču, na katerem so bili poko- pani ranjenci, ki so podlegli bolečinam. Drugi izlet je bil na grobišče prj Sentjoštu. Tukaj so nas pričakali pionirji iz bližnje šole. Partizan, ki je bil v bitkah tu v Beli krajini nam je pripovedoval, kaj se je zgodilo tukaj. Tukaj so se utaborili domobranci, ki so se izdajali za partizane. Ubijali so kurirje, patrulje in nedolžne ljudi. Sprva partizani niso vedeli za kaj gre, a na koncu so le prišli na pravi tir in so jih uničili. Najdaljši izlet nam je bil: Ljubljana — Kranj — Bled — Bohinj in dom. V Ljubljani smo bili spre- jeti pri borcih NOB. Nato smo se prek Kranja in Bleda znašli v Bohinju, kjer smo imeli kosilo pri tabornikih iz voda DOBRE VOLJE. Po kosilu smo se razdelili na dva dela. Prvi so si ogledali slap Savice, drugi pa smo se z žičnico odpeljali na Vogel. Predzadnji dan smo šli na izlet v Zagorje. Ogledali smo si Gubčev spomenik. Nato pa smo se odpravili proti cilju KUMROVCU, kjer smo si ogledali filme o potovanjih tov. Tita in dom borcev ter seveda Titovo rojstno hišo. Nazaj grede domov smo si ogledali grad v Krškem in umetnostno galerijo v Kostanjevici. Bili smo tudi na ekskurzijah v tovarni Krka in Novoteks. V Krki smo si ogledali del delov- nih prostotov. Bilo je zares zanimivo. V Krki delajo zraven zdravil in parfumov tudi bombone. Novoteks Je zelo znana po svetu tekstilna tovarna. Zdaj se že ukvarjajo z oblačili za jesen in zimo, kajti če ni blago pravočasno v trgovinah, ga ne vzamejo. Imeli smo tudi mnogo kulturnega programa. Imeli smo otvoritev tabora ,,SUTJESKA 82", ki je jubilejni 25 in 40'-letnico pionirske organizacije. Na tej prireditvi so se vse republike in pokrajini predstavile s svojim programom. Prireditev je bila ob Dnevu borca. Ob dnevu vstaje črnogorskega naroda, smo šli gledat progVam v bližnjo vojašnico. Prireditev v domu JLA, kjer so nas sprejeli voditelji Novega mesta. Potem v Ljubljani, kjer so nas sprejeli borci NOB in zaključna prireditev. Seveda pa ni manjkalo smeha in razvedrila. Imeli smo dve prireditvi z naslovom ,,Pokaži, kaj znaš" Tukaj smo prikazali skeče. Nekega dne smo se sestali tudi z brigadirji, ki delajo vodovod v Suhi krajini. Pred večerjo smo se z njimi spoznavali, po večerji pa je bil ples. Vsak drugi dan smo imeli disko. Trikrat smo tudi bili v Šmarjeških toplicah. Priredili smo tekmovanje in najboljšim podelili priznanje. Tudi ostalega športa je bilo dovolj. Igrali smo nogomet, odbojko, med dvema ognjema, namizni tenis, šah, . . . Seveda so bile vse te tekme med našimi četami. Igrali smo tudi prijateljsko tekmo s Smihelom v rokometu in nogometu. Na žalost smo v obeh tekmah izgubili. Imeli smo tudi obrambni dan. Tekmovali smo v streljanju, metanju bombe, orientaciji, reševali naloge in drugo. Imeli pa smo seveda tudi tu krožke: novinarski, ročno delo in likovni, v katerih smo lahko sodelovali. Sedaj pa vam bom še povedal dnevni red. Zjutraj ob 6.30 vstajanje, nato telovadba, umivanje, zajtrk, pospravljanje sob, ob 13. uri kosilo, počitek do 15. ure, športno'srečanje do 18. ure, večerja in spanje. Seveda sta bila zjutraj in zvečer tudi zbora, kjer smo dvigali in spuščali zastavo. Najtežje nam je bilo zadnji dan, ko je pričel konec, vsi smo bili žalostni. Ponosni smo, da smo se udeležili tabora, ki je živo izročilo Sutjeske, bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Obljubljamo, da bomo to dragoceno pridobitev NOB čuvali in razvijali. Saj je že od prvega dneva življenja v taboru v nas krožila ista kri, pričele so krožiti misli, ki se glase: BRATSTVO—jedinstvo-svoboda-mir". Tako smo obogatili kolo prijateljstva, bratstva in enotnosti in Se odločneje stopamo po Titovi poti, srečni in ponosni, ker živimo v samoupravni socialistični in neuvrščeni Titovi Jugoslaviji. Tomaž Pliberšek, 6/a OS Tone Znidarič, Ptuj Rodile so: Kristina Vrzel. Osluševci 52 — dečka; Džurdžica Mere. Cesta Olge Meglic 18 - Aleksandra; Vera Ivančič. Brstje 5 — Heleno; Nada Jercnec. Rodni vrh 1 1 — deklico: Diana Oblak. Volkme- rjcva 11 — Jerneja; Marta Tikvič. (jrajena 27 — Aleša: Magdalena Turk. Partizanska 25. Slov. Bi- strica — Nika; Vera Sakelšek, Naraplje 2 — dečka; Danica Ko- kot.Gorcnjskivrh29— Bernarda; Poroke: Jožef Hozjan. Cesta Olge .Me- glic 13 in Sonja Ferš. Maribor, Ul. Frana Kovačiča; Miran Cafu- ta. Budina 20 in Dragica Novak, Rogaška c. 16; Janez Kelcnc. Placerovci 10 in Nada Jalšovcc. Borovci 39; Dušan Krepek. Kr- čevina pri Vurbcrku 177 in Jožefa Mesaric. Starošince 20; Franc Beranič. Lovrenc na Dr. polju 46 in Ana Fingušt. Lovrenc na Dr. polju 15; Jožef Kolenko. Mala vas 36 in Zdenka Vojsk. Stojnci 123; Marjan Zabavnik. Obrež 114 in Tatjana Kramberger, Krčevina pri Vurbcrku 61; Srečko Lorbcr, Vuki)vski dol 39 in Marija Me- znarič. Kvedrova 5; Mihael Ivan- čič. Hrastovec 73 in Neža Petro- vič. Hrastovec 61; Jožef Korošec. Dcscnci I in Majda Murko, Tr- novski vrh 26/a; Stanislav Petek, Hlaponci 48 in Ana Matjašič, lilaponci 48. Umrli so; Marija Holc. Zagorci 76. roj. 1904. umrla 10. julija 1982; Da- nica Ivančič. Lovrcnc na Dr. polju 21/a. roj. 1946. umrla 13. julija 1982; Ro/.alija Valcntan. Njiverce 30. roj. 1907. umrla 14.julija 1982; Marija Kajuč. Velika Nedelja 3. roj. 1908. umrla 15. julija 1982; Vinccnc Kancler. Njiverce 16. roj. 1904. umrl 17. julija 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771-226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlag' zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz vode, za katere se ne plačuje t;:mel ' davek od prorieta pro- izvodov.