ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO 1 1«.« 17.? 1 IH.M 140.9 134.? 129.4 125.7 122.9 120.6 11«. 7 117.2 11«.« 14 1.0 134.2 129.4 125.7 122.9 120.« l/H.7 117.2 11 S.9 67.4 151. ^tfL-4 151.0 141.0 134.3 129.4 125.7 122.9 120.6 118.7 11 1.1 141.0 134.3 129.4 125.0 122.9 120.6 118.8 1.1 141.1 134.3 129.4 125.0 122.9 120.6 110.8 117.2 r.7.5^ 67.S 7^ 6 7.6 15 PT2 j 41 . i 67.7 151.2 141.1 115.9 115.9 |T77)---(V9T5---r?'5TH r?’2T9 r~eru . I II«.«-. 134.3 129.5 1 25.H 123.0 120.7 1 1«.H 117.2 115"! fcU7.2 115 • 9^ 67.7 151.2 141.2 134.4 129.5 125.8 123.0 120.7 118.« 117.2 67.H 151.3 141.2 134.4 129.5 125.9 123.0 120.7 11«.« 117.3 67.« 151.3 141.2 134.4 129.5 125.9 123.0 120.7 11«.« 117 14 1.; 1 34.4 1?9.5 125.9 12o. 7 1 I -«.4 67.9 '91 1 141 -> H4-5 U - 1.3J-Q L-2-U 1 *7*03 O' O' REZULTATI RAZISKOVANJ LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1977 Angela JUVANC, dipl. ing. Ana KNOL,dipl. ing. Vera GERMEK, dipl. ing. samostojne svetovalke za statistiko kmetijstva REZULTATI RAZISKOVANJ 1. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, str. 38 2. Letni pregled odkupa 1974, str. G6 3. Letni pregled obrti 1974, str. 38 4. Letni pregled cen 1974, str. 31 5. Oemografski rajoni SRS s historiatom razvoja teritorialnega območja z osnovnimi podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi, str. 129 6. Letni pregled industrije 1974, str. 132 7. Študenti visokošolskih zavodov 1974-75, str. 76 8. Anketa o zasebnih kmečkih gospodarstvih 1971-74, str. 35 9. Direktorji v organizacijah združenega dela v gospodarski in družbeni dejavnosti 1975, str. 33 10. Letni pregled komunalne dejavnosti 1973, str. 30 11. Letni pregled kmetijstva 1974, str. 44 12 Kulturno — umetniška in znanstvena dejavnost 1974, str. 42 13. Letni pregled gradbeništva 1969, str. 47 14. 0*-ebi ! dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1974, str. 54 15. Letni pregled gradbeništva 1970, str. 49 16. Dohodki in izdatki organizacij, združenega dela negospodarskih organizacij 1974, str. 65 17. Letni pregled gradbeništva 1971. str. 50 18. Letni pregled gradbeništva 1972, str. 50 19. Letni pregled gradbeništva 1973, str. 48 20. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1974, str. 48 21 Kulturno — umetniška in prosvetna dejavnost 1974/75, str. 34 22. Seznam osnovnih in srednjih šol ter višjih in visokih šol na začetku šolskega leta 1975/76, str. 118 23. Zaposleni v družbenem in zasebnem sektorju ter fluktuacija zaposlenih 1974/75. str. 30 24. Vzgojnovarstveni zavodi v letu 1974/75 in socialni zavodi s seznamom poročevalskih enot v letu 1974, str. 63 25. Sestava organov in dejavnosti skupščin občin v letu 1975, str. 35 26. Investicije 1974, družbeni in zasebni sektor, str. 48 27. Naravno gibanje prebivalstva SRS v letu 1973, str. 84 28. Osebni dohodki po poklicih v letu 1974, str. 68 29. Prebivalstvo SRS 1970 - 76. str. 35 30. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1975/76 po krajevnih skupnostih, str. 41 31. Telesna kultura 1974, str. 53 32. Letni pregled cen 1975, str. 50 33. Letni pregled odkupa 1975, str. 74 34. Periodični finančni računi 1974 —1975, str. 35 35. Letni pregled industrije 1975, str. 141 36. Selitvena gibanja prebivalstva v SR Sloveniji 1971 — 1975, str. 29 37. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 1974-1975 in začetku šolskega leta 1975-1976, str. 89 38. Organizacije in skupnosti v gospodarstvu in negospodarstvu v SR Sloveniji, str. 272 39. Kazenska sodna statistika 1975. str. 142 40. Poraba reprodukcijskega materiala in prodaja po republikah v letu 1972, str. 40 41. Letni pregled obrti 1975, str. 41 42. Letni pregled kmetijstva 1975, str. 43 43. Študenti visokošolskih zavodov 1975-76, str. 71 44. Sestava in dejavnosti krajevnih skupnosti 1974 — 1975, str. 89 45. Letni pregled gradbeništva 1974, str. 70 46. Dohodki in izdatki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti 1975, str. 42 47. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1975, str. 59 48. Samoupravne interesne skupnosti 1975, str. 32 49. Kultumo-umetniška in znanstvena dejavnost 1975, str. 57 50. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1975, str. 198 51. Letni pregled gozdarstva 1975, str. 38 52. Letni pregled prometa 1969, str. 102 53. Letni pregled trgovine 1975, str. 88 54. Letni pregled gostinstva 1972, str. 53 55. Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 1975—1976, str. 61 56. Letni pregled prometa 1970, str. 101 57. Letni pregled prometa 1971, str. 99 58. Osnovne šole na začetku Šolskega leta 1976-77 po krajevnih skupnostih, str. 41 59. Seznam Šol s splošnimi podatki na začetku šolskega leta 1976-77, str. 104 60. Kulturno—umetniška in prosvetna dejavnost 1975-76, str. 34 61. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1975, str. 28 62. Telesna kultura, šport in rekreacija v letu 1975, str. 53 63. Letni pregled prometa 1972, str. 100 64 Letni pregled prometa 1973, str. 104 65. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 1975—1976, str. 90 66. Družbena prehrana v letu 1976, str. 100 67. Pregled sprememb v potrošnji po anketah v letih 1963, 1968 in 1973 v Sloveniji, str. 100 68. Osnovne in srednje šole na začetku šolskega leta 1975-76 in začetku 1970-77, str. 80 69. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, str. 44 70. Letni pregled prometa 1974, str. 106 71. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1975, str. 48 72. Letni pregled prometa 1975, str. 84 73. Investicije 1975 (družbeni In zasebni sektor), str. 51 74. Letni pregled cen 1976, str. 54 75. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1974, str. 100 76. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1976, str. 65 77. Letni pregled industrije 1976, str. 106 78. Letni pregled odkupa 1976, str. 42 79. Osebni dohodki po poklicih 1976, str. 77 80. Študenti 1976/77 in diplomanti 1976}* str. 78 81. Letni pregled prometa 1976, str. 78 82. Kazenska sodna statistika 1976, str. 123 83. Letni pregled gozdarstva 1976, str. 40 84. Letni pregled trgovine 1976, str. 84 85. Letni pregled kmetijstva 1976, str. 44 86. Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 1976/77 in socialni zavodi v letu 1976 s seznamom poročevalskih enot, str. 81 87. Popis učiteljev 1976, str. 81 88. Kulturno—umetniška in znanstveno—raziskovalna dejavnost 1976, str.46 89. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1975, str. 102 90. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1976, str. 34 91. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1977/78 po krajevnih skupnostih, str. 41 92. Družbeni proizvod in narodni dohodek v letu 1976, str. 78 93. Seznam šol s splošnimi podatki za začetek šolskega leta 1977/78,str.113 94. Družbena prehrana 1977, str. 41 95. Osebni dohodki po poklicih 1976, str. 65 96. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 1976/77 in začetku 1977/78, str. 75 97. Letni pregled gozdarstva 1977, str. 40 98. Telesna vzgoja šport in rekreacija v letu 1976, str. 49 99. Kulturno—umetniška in prosvetna dejavnost 1975/76 in 1976/77, str. 51 100. Investicije 1976, str. 66 101. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 1976 —1977, str. 75 102. Osebni dohodki delavcev v združenem*delu 1977, str. 69 103. Letni pregled industrije 1977, str. 175 104. Letni pregled cen 1977, str. 60 105. Študenti 1977-1978 in diplomanti 1977, str. 77 UVOD "Rezultati raziskovanj" (RR) so temeljna edicija Zavoda SR Slovenije za statistiko, ki celovito prikazuje rezultate posameznega ali skupine sorodnih raziskovanj. V preteklosti so zvezki s takšno ali podobno vsebino izhajali pod različnimi imeni: "Statistična dokumentacija", "Statistično poročilo", "Interna publikacija", "Statistično gradivo" ter od 1975 naprej s sedanjim imenom, z zaporednim oštevilčenjem zvezkov. Vsok zvezek "RR" vsebuje najpomembnejša pojasnila, kratek komentar, tabelarne preglede in obrazce za statistična raziskovanja. Tako dobijo uporabniki čimbolj zaokroženo podobo o rezultatih in raziskovanju samem. Letni pregled kmetijstva prinaša podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter podatke o osnovnih skladih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so rezultati rednih letnih, četrtletnih in mesečnih statističnih raziskav in popisov, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. Podatke za združeno delo so dale organizacije združenega dela po svojih knjigovodskih evidencah. Natančna merjenja kmetijske proizvodnje v samostojnem osebnem delu so povezana z velikimi finančnimi sredstvi in organizacijskimi napori, zato podatke o rastlinski proizvodnji za samostojno osebno delo ocenjujejo statistični cenilci, podatki za živalsko proizvodnjo pa so zbrani z anketo o številu živine. Po zaključku osnovne obdelave Zavod SR Slovenije za statistiko posreduje uporabnikom rezultate statističnih raziskovanj v rednih statističnih publikacijah, ki se med seboj razlikujejo po periodiki In obsegu prikazanih podatkov. Med stotisfičniml publikacijami so "Rezultati raziskovanj" s podrobnim prikazom podatkov za uporabnike najbolj izčrpen vir informacij iz posameznih področij statistike. Ljubljona, september 1978 Direktor Fronta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA O 0,0 O * 9 D x t- ni pojava ni podatka podatek je manjši od 0,5 dane merske enote podatek je manjši od 0,05 dane merske enote nepopoln ali nezadostno preverjen podatek popravljen podatek poprečje označba za pripombo pod tabelo spremenjena kvaliteta zajeto s podatkom v smeri puščice VSEBINA Stran POJASNILA .......................................................................................... 7 KOMENTAR ............................................................................................ 8 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU ........................................................................ 13 1 - 1. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru ................................ 13 1 - 2. Kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah ............................................. 13 1 - 3. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva po čistih dejavnostih .................... 13 1 - 4. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva in ribiitva po dejavnostih ............... 14 1 - 5. Družbeni proizvod in narodni dohodek kmetijstva po organizacijskem načelu v 1976 ........ 16 1 - 6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah .................................................. 16 1 - 7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje ................................................ 17 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA .............................................................................. 18 2 - 1. Površine in važnejši pridelki ............................................................ 18 2 - 2. Zemljiške kategorije .................................................................... 19 2 - 3. Struktura zemljiških kategorij .......................................................... 19 2 - 4. Posevki in trajni nasodi na njivah in vrtovih ............................................ 20 2 - 5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu ......................................... 20 2 - 6. Posejane površine in pridelki .......................................................... 21 2-7. Pospravljene površine in pridelki njivskih posevkov ........................................... 23 2 - 8. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena ...................................... 25 2 - 9. Sorte (hibridi) pšenice, koruze in krompirja posejane v združenem delu ................... 25 2-10. Sadna drevesa in pridelek sadja ............................................................ 26 2-11. Plantažni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek ................................. 27 2-12. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja ......................................... 28 2-13. Plantažni vinogradi, površina, število trt in pridelek ..................................... 28 2-14. Domača predelava sliv, grozdja in drugega sadja ............................................ 29 2-15. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na zemljiščih v družbeni lastnini ................... 30 3. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA........................................................................... 31 3 - 1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast ............................................ 31 3 - 2. Število in struktura črede živine ........................................................ 32 3 - 3. Struktura živine po lastništvu ........................................................... 32 3 - 4. Prirast živine in struktura po lastništvu................................................. 33 3 - 5. Živinorejska proizvodnja ................................................................. 33 3 - 6. Proizvodnja mesa ......................................................................... 33 3 - 7. Zakol živine v klavnicah ................................................................. 33 3 - 8. Oddaja pitane živine ..................................................................... 34 3 - 9. Živina v pitališčih konec 1977 ........................................................... 34 3 - 10. Bilanca živine ....................................................................... 34 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ ................................................................................ 35 4 - 1. Odkup nekaterih pomembnejših kmetijskih pridelkov ...................................... 35 4 - 2. Izvoz In uvoz nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov ............................... 36 5. ZDRUŽENO DELO ....................................................................................... 38 5 - 1. Zaposleni - 31.12.1977 ................................................................. 33 5 - 2. Kmetijske površine ..................................................................... 38 Stran 5 - 3. Organizacije združenega dela po velikosti koriščene kmetijske površine..................... 38 5-4. Opremljenost kmetijskih organizacij združenega dela s stroji - 31.12.1977 .................. 38 5 - 5. Poraba goriv, maziva, električne energije in sredstev za varstvo rastlin.................. 38 6. PROIZVODNO SODELOVANJE ZDRUŽENEGA DELA S SAMOSTOJNIM OSEBNIM DELOM ............................... 39 6 - 1 . Število individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnjem sodelovanju ................. 39 6 - 2. Opravljena dela individualnim kmetijskim proizvajalcem .................................... 39 6 - 3. Oskrbovanje individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanju .............. 39 6 - 4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z individualnimi kmetijskimi proizvajalci ..................................... 40 7 RIBOLOV .............................................■............................................ 41 7 - 1 . Ulov morskih rib in rakov................................................................. 41 7 - 2. Ulov sladkovodnih rib in rakov......................................................... 41 7 - 3. Struktura ulovo po lastništvu .......................................................... 41 7- 4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov ............................................... 41 8. VODNO GOSPODARSTVO ................................................................................ 42 8 - 1. Zaposleni v vodnogospodarskih organizacijah (31.12.1977).................................. 42 8 - 2. Varstvo pred poplavami ................................................................... 42 8 - 3. Poplavljene površine in objekti .......................................................... 43 8- 4. Regulacija vodotokov (stanje 31.12.1977)................................................ 43 8 - 5. Objekti in noprave za namakanje........................................................... 44 8 - 6. Namakanje površine ....................................................................... 44 8 - 7. Doseženi pridelki na namakanih površinah ................................................. 44 POJASNILA Viri podatkov: Število prebivalcev (vseh in kmečkih) je vzeto iz popisov prebivalstva, za leta od 1962 do 1970 pa iz registra stalnega prebivalstva.Družbeni proizvod in naiodni dohodek sta obračunana po proizvodni metodi, kar pomeni, da je osnova za računanje vrednost proizvodnje proizvodnih organizacij s področja gospodarstva in samostojnega osebnega dela. Obračun za združeno delo v kmetijstvu temelji na podatkih iz zaključnih računov, obračun za samostojno osebno delo pa je izdelan po letnih obračunih občinskih skupščin. Indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živinorejske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih proizvajalčevih cen. Pri kmetijstvu kot celota je prikazan indeks očiščene bruto proizvodnje. Odšteti so tisti kmetijski pridelki, ki jih upoštevamo za krmo in pridelki za domačo predelavo. Indeksi panog so izračunani na osnovi bruto vrednosti končnih proizvodov. Podatki o zemljiških kategorijah, posevkih, sadnem drevju in vinogradih ter o pridelkih so zbrani z rednimi statističnimi raziskavami "PO", pri katerih ocenjujejo podatke za samostojno osebno delo v kmetijstvu statistični cenilci, za združeno delo pa spolnjujejo obrazce kmetijske organizacije združenega dela same. Podatki za vso površino SR Slovenije so do leta 1970 vzeti po reviziji katastra iz leta 1962, po letu 1970 pa po reviziji katastra iz leta 1970 po stanju 31. 12. 1969. Podatke za zemljiške kategorije vsako leto ocenjujemo z raziskavo rastlinske proizvodnje. Podatki o porabljenih količinah umetnih gnojil so povzeti za kmetijske organizacije združenega dela iz rednih statističnih raziskav "PO”. Podatki za samostojno osebno delo pa so iz ankete o številu živine. Podatki o številu živine za individualna gospodinjstva so zbrani z anketo, za združeno delo pa z redno statistično raziskavo. Podatki o živalski proizvodnji (prireja in meso) so izračunani po metodologiji Zveznega zavoda zo statistiko. Podatki o zaklani živini so povzeti iz rednih četrtletnih poročil klavnic, podatki o pitanju živine pa so zbrani s četrtletnimi poročili kmetijskih organizacij. Podatki o odkupu kmetijskih pridelkov so iz rednih statističnih raziskav statistike blagovnega prometa, prav tako podatki o izvozu in uvozu. Podatki o kmetijskih organizacijah združenega dela so zbrani z redno statistično raziskavo. « Proizvodno sodelovanje organizacij združenega dela z Individualnimi kmetijskimi proizvajalci je povzeto iz letnih poročil o kooperaciji. Poročila o ribolovni statistiki temeljijo na podatkih ribiških organizacij, zadrug in ribiških družin, za indi- vidualne ribiče pa poročajo ustrezni organi občinskih skupščin . Podatki o vodnem gospodarstvu so vzeti iz poročil, ki jih izpolnijo vodnogospodarske in kmetijske organizacije združenega dela. Zajetje Vsi podatki se nanašajo na ozemlje SR Slovenije. Popisi in ankete zajemajo vso živino pri gospodinjstvih. Vzorec ankete o številu živine 1957 - 1975 zajema o-koli 5 % individualnih kmečkih gospodarstev. Od 1976 leta dalje pa je vzorec 25 % in zajema kmečka gospodarstva in gospodinjstva, ki so 31.3. 1971 imela katero od opazovanih vrst živine (konji, goveda, prašiči, ovce). Definicije in metodološka pojasnila Po popisu prebivalstva leta 1948 je kmetovalec, kdor se redno in pretežno preživlja s svojim posestvom, ki sam vodi delo na posestvu in ga obdeluje, bodisi da je posestvo njegovo ali ga ima v najemu. Pri popisu leta 1953 so bile za kmečko prebivalstvo štete še vse osebe, ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Popis prebivalstva v letih 1961 in 1971 je določil kriterij, da se za kmečko prebivalstvo štejejo osebe, ki se pretežno ukvarjajo s kmečko dejavnostjo. Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po e-konomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana pri uporabniku ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah so pri skupini družbena lastnina všteta zemljišča gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter podatki za zemljišča tistih organizacij, ki niso dolžne pošiljati statističnih poročil. Obdelovalne površine so: njive in vrtovi, so-dovnjaki, vinogradi in travniki. Pri kmetijskih površinah so poleg obdelovalne površine šteti še pašniki, ribniki, trstičja in močvirja. Rodovitno površino dobimo če h kmetijskim zemljiščem prištejemo gozdna zemljišča. Med sadna drevesa štejemo vsa drevesa, rodna in nerodna (mlada), ki rastejo v strnjenih nasadih, v sadovnjakih ali pa posamezno zunaj sadovnjakov. Za rodna drevesa štejemo vsa sadno drevesa, ki so že rodila ne glede no to ali so rodila v letu poročanja. Kriterij volja tudi za rodnost vinske trte. Prirast živine je prireja v živi teži živali v enem letu. Sestavljajo ga tri komponente: živo teža zaklanih živali, razlika v teži prodanih In kupljenih živali ter razlika v teži živine ob koncu in začetku leta. Živa teža je teža živih živali tik pred zakolom. Mrtva teža je teža zaklanih živali brez drobovine, kože, krvi, glave, sprednjih nog do kolen in zadnjih nog do skočnega sklepa. Izkoristek je razmerje med mrtvo in živo težo živali. MISTIČNE PUBLIKACIJE S PODROČJA KMETIJSTVA v Jtistična gradiva K etijstvo-pregled za leto 1951 za LRS, Ljubljana, 1952. 'e >i pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, 1953. i pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, 1955. et- I pregled kmetijstva LRS 1955, Ljubljana, 1956. Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, 1957. Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana, 1958. Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubljana, 1960. Statistično gradivo: Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960, Ljubljana, 1962. Statistično gradivo, št. 4: Letni pregled kmetijstva 1961, Ljubljana, 1963. Statistično gradivo, št. 13: Letni pregled kmetijstva 1962, Ljubljana, 1964. Statistično gradivo, št. 2/65: Letni pregled kmetijstva 1963, Ljubljana, 1965. Statistično gradivo, št. 21/65: Letni pregled kmetijstva 1964, Ljubljana, 1965. Statistično gradivo, št. 19/66: Letni pregled kmetijstva 1965, Ljubljana, 1966. Statistično gradivo, št. 15/67; Letni pregled kmetijstvo 1966, Ljubljana, 1967. Statistično gradivo, št. 16/68: Letni pregled kmetijstva 1967, Ljubljana, 1968. Statistično gradivo, št. 15/69: Letni pregled kmetijstva 1968, Ljubljana, 1969. Statistično gradivo, št. 11/70: Letni pregled kmetijstva 1969, Ljubljana, 1970. Statistično gradivo, št. 11/71; Letni pregled kmetijstva 1J70, Ljubljana, 1971. Statistično gradivo, št. 18/72 Lei pregled kmetijstva 1971, Ljubljana, 1972. Statistično gradivo, št. 24/73: Letni pregled kmetijstva 1972, Ljubljana, 1973. Statistično gradivo, št. 25/74: Letni pregled kmetijstva 1973, Ljubljana, 1974. Rezultati raziskovanj, št. 11/76: Letni pregled kmetijstva 1974, Ljubljana, 1976. Rezultati raziskovanj, št. 42/76: Letni pregled kmetijstva 1975, Ljubljana, 1976. Rezultati raziskovanj, št. 85/77; Letni pregled kmetijstva 1976, Ljubljana, 1977. Statistični podatki po občinah Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1956, Ljubljana, ZS SRS 1957. Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1958, Ljubljana, ZS SRS 1959. Statistični podatki po občinah LRS 1959, III. zvezek: Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1960, III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1961, III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1962, III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1963, III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1964, IV. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1965, IX. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1966, Vlil. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1967, Vlil. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1968, IV. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1970, VII. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1971, |||. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1972, IV. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1973, V. zvezek: Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1974, VI. zvezek: Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1976, XIV. zvezek: Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1977, IV. zvezek: Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1977, XVII. zvezek: Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah SRS 1978, IV. zvezek: Kmetijstvo. KOMENTAR KMETIJSKA PROIZVODNJA V 1977 Delež kmetijske proizvodnje v družbenem proizvodu se postopoma manjša. V letu 1950 je bilo kmetijstvo udeleženo v skupnem družbenem proizvodu z 22,2 %,dvajset let pozneje, leta 1970, z 8,3 %, v letu 1976 pa le s 6,0 %. Največji delež, 75 % družbenega proizvoda kmetijstva je bil ustvarjen v samostojnem osebnem delu. Kmetijska proizvodnja v letu 1977 ni dosegla planirane rasti. Resolucija o družbeno-ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije za leto 1977 je predvidevala 3 % letno stopnjo rasti, dosegli pa smo le 0,5 % letno rast fizičnega obsega kmetijske proizvodnje. Ugodne rezultate smo dosegli v poljedelstvu posebno v pridelovanju krme, žit in vrtnin. Pridelek sadja in grozdja je bil v 1977 letu izredno skromen zaradi hude pomladanske pozebe. Poleg neugodnih vremenskih razmer je vzrok zaostajanja v sadjarstvu in vinogradništvu tudi nezadostna organiziranost in aktivnost v širjenju in obnavljanju dolgoletnih nasadov. Razvoj živinorejske proizvodnje poteka v skladu s planom, odvija pa se predvsem v okviru organizirane tržne proizvodnje, ki je zaradi uspešne povezave proizvajalcev s predelovalno industrijo razmeroma stabilna. Indeksi kmetijske proizvodnje 1968-1977 1968 69 70 71 72 73 74 75 76 1977 rast'inska živinorejska kmetijska proizvodnja proizvodnja proizvodnja Slovensko kmetijstvo |e usmerjeno predvsem v živinorejsko proizvodnjo, ki obsega več kot polovico vrednosti celotne kmetijske proizvodnje, poleg tega pa je tudi 62 % vse rastlinske proizvodnje voluminozna ali koncentrirana krma za živinorejo. Slovenski kmetijski proizvajalci pa ne proizvedejo dovolj žit, nekaterih vrtnin, industrijskih rastlin in svinjskega mesa za potrebe prebivalcev in predelovalne industrije. Žita; V letu 1977 srno v primerjavi z letom prej pridelali za 6 % več žit. Posebno ugodne rezultate smo dosegli pri pridelku koruze, saj smo pridelali 15 % več koruznega zrna kot v letu 1976. To je bila do sedaj najboljša letina, pridelek je bil za 4 % višji kot v letu 1975, ki je veljalo za leto z rekordno letino. Dobra letina koruze je bila predvsem rezultat povečane rodnosti na hektar in povečanih posejanih površin. Skupni hektarski pridelek koruze je 38,8 q, v združenem delu pa smo poprečno pridelali 57,7 q koruze na hektar. To je do sedaj najvišji doseženi hektarski pridelek. Pridelek pšenice je bil v primerjavi z letom 1976 nižji za 3 %, za 4 % pa v primerjavi z rekordnim pridelkom v letu 1974. Pridelek ječmena je bil enak kot v 1976, za 3 % se je zvišal pridelek rži, ovsa pa smo naželi za 4 % manj. Vrtnine Tudi pri pridelovanju vrtnin smo zapisali ugodne rezultate. V primerjavi s prejšnjim letom se je za 6 % povečala proizvodnja vrtnin, predvsem zaradi večjega pridelka krompirja , 1977 _ . .. ( 1976 = 108K V letu 1977 smo pridelali 557 tisoč ton krompirja, kar jo 56 % letnega pridelka iz leta 1957, ko je bilo posejanih 1,5-krat več površin kot v 1977. letu. Vremenske razmere so bile v 1977 ugodnejše za rast krompirja, slabše pa sta uspevala zelje in ohrovt. t - Industrijske rastline Pridelek industrijskih rastlin se je v primerjavi z letom 1976 povečal za 3,8 % predvsem zaradi večjega pridelka sladkorne pese. Pridelali smo je že več kpt 10 tisoč ton. Na površinah 215 ha smo dosegli 6 % večji hektarski pridelek kot v preteklem letu. Pridelek hmelja, ki je najpomembnejša industrijska rastlina, in zavzema 61 % vseh površin posejanih z industrijskimi rastlinami, je bil enak pridelku iz leta 1976. V zadnjih letih pa je opaziti zmanjševanje hmeljišč in s tem tudi pridelek hmelja. Krmne rastline in seno Na njivah smo pridelali 5 % več osnovne voluminozne živalske krme kot v letu 1976. Povečal se je pridelek črne detelje (za 3 %) in silažne koruze za 15 %. Površine pod si lažno koruzo se sicer večajo, vendar je povečanje pridelka predvsem rezultat večjega hektarskega pridelka. Ta je bil v primerjavi s 1976 večji za 19 q oziroma za 10 %. Pred približno desetimi leti sč se površine pod lucerno in črno deteljo ter nekaterimi krmnimi okopavinami pričele zmanjševati, povečale pa so se površine pod si lažno koruzo. Ta tendenca je še vedno prisotna. V Sloveniji imamo približno 64 % vseh kmetijskih površin pod travno rušo in tu imajo slovenski živinorejci še velike rezerve živalske krme. Sedanji pridelek sena 1 264 tisoč ton je v primerjavi z letom 1976 večji za 10 %, vendar smo imeli že tudi mnogo boljših letin. Sadjarstvo in vinogradništvo V letu 1977 smo imeli v Sloveniji izredno slabo letino sadja in grozdja. Pozna spomladanska slana je namreč zelo poškodovala nasade sadnega drevja in vinske trte. Posledica močne pozebe se bodo poznale še tudi v naslednji letini. Celotna sadjarska proizvodnja je v primerjavi z letom 1976 upadla za 55%, vinogradništvo pa za 24 %. Največji padec smo imeli pri proizvodnji breskev in jabolk, kjer nismo pridelali niti polovico lanskega pridelka. Pridelek hrušk in češpelj pa je bil nižji za približno 40 %. V letu 1977 smo natrgali 74546 ton grozdja. Pridelek grozdja - 0,84 kg na rodno trto je kar zadovoljiv. V letu 1976 je vinska trta dobro obrodila, zato primerjo-va z letom 1977 kaže še slabši pridelek. Nihanje pridelkov v sodjarstvu in vinogradništvu je po dosedanjih podatkih mnogo večje kot pri drugih poljščinah, kor na rodnost bistveno vplivajo vremenske razmere. Pridelek sadja po vrstah v 1977 jaboka hruške breskve češplje češnje drugo zultaf velikega povečanja v prašičereji za 20 %, pri družbenih za 12 % pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih Porast v govedoreji 4 % je v celoti delež zasebne kmetijske proizvodnje, proizvodnja pri družbenih gospodarstvih pa je ostalo na ravni leta 1976. V zadnejm petletnem obdobju se je govedorejska proizvodnja povečevala s poprečno letno stopnjo rasti 4, 1 %. V letu 1977 so bili v živinoreji v celoti in v vseh njenih vejah doseženi ugodnejši rezultati, kakor je bilo predhodno ocenjeno. GOVEDOREJA ŽIVINOREJA Pogoji za razvoj živinoreje se v letu 1977 niso bistveno izboljšali. Razmerja med cenami reprodukcijskega materiala in tržnih proizvodov ter cenami proizvajalcev in predelovalcev še vedno niso usklajena, kljub družbenemu dogovoru o agroindustrijskem kompleksu do leta 1‘rbO. S politiko premij in kompenzacij v Sloveniji živinorejci premagujejo večletne krize in so prav zadnja leta, ko govorimo o slabih ekonomskih pogojih vzreje, obdržali skoraj nespremenjeno čredo goved in prašičev. Ohranjen je tudi osnovni del črede - krave in breje telice ter plemenske svinje. Iz vidika reprodukcije je to osnova za povečano proizvodnjo mesa in mleka-, v drugi polovici tega planskega obdobja (1978 - 1980) pa izpolnitev obveznosti, predvidenih družbenim planom Slovenije. Skupno število govedi se je v letu 1977 povečalo za 3059 glav, pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih je poraslo število govedi za 4904 glave, pri družbenih gospodarstvih pa je čreda goved manjša za 2155 glav. Število plemenic (krav in 'oiejih telic) je pri zasebnih gospodarstvih poraslo za 1862 glav, pri družbenih gospodarstvih pa so našteti 375 plemenic manj. V celoti je poraslo število telet do 6 mesecev starosti: pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih za 5 %, pri kmetijskih organizacijah združenega dela za 4 %. Prireja telet se je v letu 1977 v primerjavi s predlanskim letom povečala za 1,5 %: za 3,5 % pri kmetijskih gospodarstvih, pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih pa za 1,4 %. Povečanje oziroma zmanjšanje števila govedi drugih kategorij v lasti občanov je zelo enakomerno. Pri kmetijskih gospodarstvih se je močno povečala kategorija mladih govedi od 1 do 2 let. Govedoreja se razvija skladno smernicam družbenega dogovora,ki v iazvoju živinoreje daje govedoreji prednostno mesto glede na pri rodne pogoje v Sloveniji - (smotrno izkoriščanje travnatega sveta, ki predstavlja največji del kmetijskega prostora). Prašičereja naj bi se do 1980 povečala predvsem zaradi večjega pridelovanja koruze in razširitve zmogljivosti v družbeno organizirani proizvodnji. Regresiranje vzreje plemenskih prašičev pa omogoča Intenzivnejšo prašičerejo tudi pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih. Ti vzrejajo prašiče v okviru dolgoročnega proizvodnega sodelovanja s kmetijskimi organizacijami za načrtovano oskrbo klavnic iz domače prireje. Prašičereja se je v zadnjem petletnem obdobju razvijala s poprečno letno stopnjo rasti 8,8 %, v zadnjem letu pa s stopnjo rasti 14, 3 %. 5 programi družbenega dogovora je usklajena tudi rast perutninske pioizvodnje. Poprečna letna stopnja rasti za obdobje 1973 - 1977 je bila 7 %, v letu 1977 pa 8,4 %. Skupna živinorejska proizvodnja je v letu 1977 za 7% višja kot v 1976, proizvodnja v združenem delu za 9 %, v samostojnem osebnem delu pa je bila večja za 6 %. V živinoreji je najbolj umirjeno in stalno gibanje goveje črede. V obdobju zadnjih desetih let se je število govedi povečevalo s poprečno letno stopnjo rasti 0,1, število krav in brejih telic se je povečavalo hitreje s poprečno letno stopnjo rasti 0,3 %. Število govedi se je v zadnjih petih letih povečevalo s poprečno letno stopnjo rasti 1,1 %•, v letu 1977 za 0,5 %. V desetletnem obdobju smo le enkrat, leta 1970 zabeležili 493 000 glav govedi. V obdobju 1974 - 1978 pa je bilo čredi poprečno več kot 550 000 govedi. V strukturi vse goveje črede je delež plemenic približno 49 %. V okviru živinorejske proizvodnje zavzema pomembno mesto organizirana proizvodnja živine in je v celoti namenjena tržišču. Število oddanih govedi iz organiziranega pitanja je bilo v letu 1977 pri kmetijskih organizacijah večje za 5 %, pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih,ki sodelujejo v proizvodnem sodelovanju pa večje za 4 %. Skupno je bilo oddanih 88 500 dopitonih govedi v skupni teži približno 41 000 fon. Število vseh zaklanih govedi v klavnicah je bilo v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 manjše za 12,5 %, kar je za 7 % manjšo živo težo vseh zaklanih goved. PoveČanie skupne živolske proizvodnje je predvsem re- V strukturi zaklenili goved je bil v letu 1977 delež krov za 24 % manjši kakor v letu 1976. Manjši je bil tudi zakol telet in sicer za 31 %. Vendar podatki o odkupljenih telečjih kožah v Sloveniji (Koteks Tobus, ŽPS) kažejo, da je število zaklanih telet pri zasebnih gospodarstvih dosti večje kakor ga izkazuje statistika. V nasprotju s podatki o številu zaklanih prašičev v gospodinjstvih, kjer se zakolje polovica vseh vzrejenih prašičev, so podatki za goveda skromni. Skupno je bilo zaklanih pri zasebnih in družbenih gospodarstvih 12 502 glav v živi teži 3 020 ton. Domačo vzrejo predstavlja tudi 168 925 glav govedi, zaklanih v klavnicah, v skupni teži 70 384. Poleg domače prireje je bilo uvoženih za zakol še 19 373 glav (živa teža 7 283 ton). Detež uvoženih govedi se je zmanjšal v primerjavi z letom 1976 za 27 %, vendar je bil za 11 % manjši tudi delež doma vzrejenih govedi, ki so bila zaklana v klavnicah. Skupna proizvodnja govejega mesa v letu 1977 je bila 42 600 ton, kar znaša 85 % proizvodnje zastavljene z družbenim dogovorom o agroindustrijskem kompleksu do 1980. leta. Skupni prirast, ki vključuje komponente: tržni višek, zakol živine izven klavnic ter razliko teže živine med končnim in začetnim stanjem v letu, je pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih manjši za 3 %, za enak odstotek pa je skupni prirast manjši tudi pri kmetijskih organizacijah. Skupni prirast v obdobju zadnjih petih let se je povečeval s poprečno stopnjo rasti 3 %, pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih za 3,9 %, pri kmetijskih organizacijah se je zmanjševal za 1,7 %. MLEKO Po podatkih organizacij združenega dela proizvajalk mleka se je v letu 1977 količina namolzenega mleka povečala za 5 %, čeprav je bilo poprečno število krav v tem letu za 1,6 % manjše v primerjavi z letom 1976. Proizvodnja mleka pri kravah, ki so last občanov, se je v letu 1977 povečala za 5 %-, poprečno število krav pa je za 1,3 % manjše kot v letu 1976. Skupna količina namolzenega mleka v letu 1977 507 884 milijonov litrov pomeni več kot štiri petine z družbenim dogovorom predvidene proizvodnje mleka za leto 1980. Od navedenih količin mleka je bilo odkupljeno v Sloveniji 269 458 litrov mleka* po statistični oceni je to 53 % vsega pridobljenega mleka. V letu 1977 se je povečal celoten odkup mleka za 14 %> od tega pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih za 15 %, pri organizacijah združenego dela pa za 8 %. Srednjeročni program razvoja mlekarstva predvideva okoli 252 milijonov litrov odkupljenega mleka. Odkup mleka v letu 1977 je to količino presegel za približno 7 %. V zadnjih petih letih smo zabeležili porast odkupljenih količin mleka: Poprečna letna stopnja rasti za odkup vsega mleka je 11,1 %, za odkup mleka od kmetijskih gospodarstev 5,2 %, za odkup od individualnih kmetijskih proizvajalcev pa 12,5 %. Navedeni podatki zagotavljajo, da bo v srednjeročnem programu predvideni odkup 300 milijonov litrov mleka realiziran. Na osnovi ugodnega razmerja cen za mleko, sorazmerno velikih vlaganj v pridelavo krme za govedorejo ter proizvodnih zmogljivosti krav, lahko načrtujemo sorazmerno hitro rast proizvodnje mleka in presežek planiranih količin odkupljenega mleka v letu 1980. PRAŠIČEREJA Podobno kot pri reji goveda, ugotavljamo za leto 1977 tudi povečanje črede prašičev. Ob koncu leta je bilo v hlevih družbenih gospodarstev 110 134 prašičev, pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih pa 374 733 prašičev. V primerjavi s predhodnim letom je poraslo število prašičev za 6,5 %. Povečalo se je število plemenskih svinj in sicer za 5 % v družbeni lastnini in za 2 % v lasti občanov. V družbeni lastnini se je v primerjavi z letom 1976 število mladih brejih svinj povečalo za 12 %. Za več kot 1/3 pa se je pri družbenih gospodarstvih povečalo število prašičev nad 6 mescev, pri zasebnih gospodarstvih pa za 11 %. Pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih se kaže tendenca povečevanja števila prašičev vseh kategorij za pitanje oziroma za zakol, pa tudi pujskov do 2 mescev (v primerjavi z letom 1976 za 9 % več). Število pujskov v družbenih hlevih se je v primerjavi z letom 1976 zmanjšalo za 2 %. Enake ugotovitve kažejo podatki o prireji pujskov. Pri družbenih rejcih prašičev se je število pujskov v primerjavi z letom 1976 zmanjšalo za 0,4%, za 12,4 % se je povečalo število pujskov pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih. Skupno se je število pujskov povečalo za 8,1 %. Zaradi povečanega števila prašičev je tudi prirast prašičev v minulem letu večji in sicer v primerjavi z letom 1976 za 14,2 %. Za enak odstotek se je povečal prirast v primerjavi z letom 1973, to je z začetkom zadnjega petletnega obdobja. Skupno je bilo v Sloveniji pridobljeno 38 000 ton prašičjega mesa, kar pomeni 8 % več kot leto prej. S tem pa je Slovenija že za 11,7 % presegla z družbenim dogovorom zastavljeni cilj o agroindustri jskem kompleksu do leta 1980. Količina pridobljenega mesa v Sloveniji v obdobju 1973 - 1977 je naraščala s poprečno letno stopnjo rasti 4,4 %. V Sloveniji je bilo v minulem letu zaklano pri družbenih gospodarstvih 1 505 prašičev v živi teži 167 ton", pri zosebnih gospodinjstvih pa 228 374 prašičev v živi teži 31 883 ton. Skupno je bilo zaklanih za samooskrbo 229 879 prašičev v skupni živi teži 32 050 ton. n V klavnicah je bilo zaklano poleg 228 251 doma prirejenih prašičev še 252 122 prašičev, ki so bili uvoženi za zakol iz drugih republik. Uvoz prašičev iz drugih republik se je povečal v primerov! z letom 1976 za 28 % in znaša 52 % vseh v klavnicah zaklanih prašičev. Ugotovljeno je, da se delež uvoženih prašičev iz leta v leto ^..ečuje, saj je porasel v primerjavi z uvozom v letu 1972 za 68 %. V primerjavi z letom 1976 se je povečal delež v klavnicah zaklanih toda doma vzrejenih prašičev za 8,5 % v primerjavi z letom 1972 pa za 5 %. PERUTNINA Kontinuirano povečanje obsega perutninske proizvodnje v zadnjih letih je značilno predvsem za združeno delo. Število perutnine pri kmetijskih organizacijah se je v letu 1977 zvečalo za 7 %. Kokoši nesnic je več za 5 %, brojlerjev - pohancev pa za 10 %. Prireja jajc je porasla za 11,3 %, od tega konzumnih jajc za 19,4 %, volilnih jajc pa za 2,8. Prirast perutnine v združenem delu je 50 000 ton, kar pomeni 8,5 % več kot v 1976. Če primerjamo podatke s 1973, to je s prvim letom minulega petletnega obdobja, ugotovimo 27 % povečanje. Ugotovljeni prirast perutnine v združenem delu zavzema 4/5 vsega doseženega prirasta perutnine v Sloveniji. Prirast perutnine pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih se je v letu 1977 povečal za 6,6 %, kar si moremo razlagati z intenzivnejšim izkoriščanjem jate tudi pri teh kmetijskih proizvajalcih. V letu 1977 je bilo proizvedeno 46 400 ton perutninskega mesa, to je v primerjavi z letom 1976 6 % več. V klavnicah je bilo zaklano 30 milijonov vratov perutnine v skupni živi teži 55 000 ton, od tega okoli 29 milijonov brojlerjev - pohancev. Vsa v klavnicah zaklana perutnina je vzrejena izključno v združenem delu, v proizvodnem sodelovanu z individualnimi rejci perutnine. 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU 1-1, Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva skupaj kmečki % 1931 1 385 822 820 189 59,2 1948 1 439 800 704 111 48,9 1953 1 504 427 616 796 41,0 1960 1 588 261 581 385 36,6 1961 1 591 523 492 504 30,9 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 1970 1 723 323 391 853 22,7 1971 1 727 137 353 031 20,4 1-2. Kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine Kmečka gospodarstva po skupni površini Skupaj do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje kmečka gospodinjstva 1950 22 0 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 496 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 2 6 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 3 573 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Kmečka gospodarstva po skupni površini Skupaj do 0,5 ha nad 0,5-1 ha nad 1-2 ha nad 2-3 ha nad 3-4 ha nad 4-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10 ha 1960 1969 194 855 180 234 25 106 23 431 15 551 14 472 24 002 22 930 19 756 19 667 16 355 15 487 13 304 11 933 27 017 24 859 12 113 11 447 41 651 36 002 1-3. Družbeni proizvod i n narodni dohodek kmetijstva po čistih dejavnostih % 1950 1955 ' 1960 ' 1965 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 Kmetijstvo: v skupnem družbenem proizvodu 22,2 12,9 13,8 12,7 8,3 7,3 7,2 7,8 6,4 6,2 6,0 v skupnem narodnem dohodku 23,1 13,9 14,2 13,0 8,6 7,6 7,6 8,2 6,9 6,6 6,3 Samostojno osebno delo: v družbenem proizvodu kmetijstva 90,6 92,2 89,3 77,1 77,0 77,1 74,7 76,2 75,8 71,0 75,0 v narodnem dohodku kmetijstva 91,3 92,3 90,3 78,6 80,2 79,9 77,8 79,0 78,5 73,6 77,3 1) Podatki po organizacijskem načelu. Družbeni bruto proizvod Materialni stroški Družbeni proizvod Amortizacija Narodni dohodek Osebni dohodki Akumulacija Skupaj 1947 85 31 54 3 51 _ _ 1948 87 32 55 3 52 - . 1949 109 51 58 3 55 53 2 1950 137 41 96 4 92 77 16 1951 238 30 209 6 203 155 48 1952 386 167 2" 19 9 209 176 33 1953 334 137 197 7 190 152 38 1954 451 182 269 10 259 225 33 1955 582 250 332 13 319 282 37 1956 700 302 398 16 382 336 46 1957 807 362 445 17 428 359 68 1958 935 393 543 20 523 452 70 1959 975 426 549 21 527 436 90 1960 1 138 482 655 26 628 517 101 1961 1 418 612 806 39 766 635 131 1962 1 556 718 838 44 794 628 166 1963 1 746 811 935 51 884 700 184 1964 2 277 1 106 1 171 60 1 111 882 229 1965 2 926 1 400 1 526 74 1 452 1 174 278 1966 3 552 1 746 1 806 85 1 721 1 401 320 1967 3 626 1 879 1 747 94 1 653 1 346 307 1968 3 573 1 853 1 720 107 1 613 1 148 465 1969 3 669 1 856 1 813 115 1 698 1 187 511 1970 4 335 2 217 2 118 146 1 972 1 354 618 1971 4 868 2 482 2 386 154 2 232 1 535 697 1972 6 157 3 251 2 906 196 2 710 1 784 926 1973 8 497 4 667 3 830 245 3 585 2 330 1 254 1974 9 715 5 493 4 222 268 3 954 2 563 1 391 1975 12 462 7 218 5 244 336 4 908 3 152 1 756 1976 13 626 7 810 5 816 455 5 361 3 875 1 486 1976 (%) 100 57,3 42,7 3,4 39,3 28,4 10,9 Združeno delo 1950 20 11 9 1 8 9 1 1951 31 13 19 1 18 13 5 1952 37 21 16 1 15 10 5 1953 27 13 13 1 12 19 4 1954 42 21 21 3 19 11 7 1955 52 26 26 4 23 14 8 1956 60 31 29 5 24 15 9 1957 78 37 41 5 36 19 17 1958 80 38 42 5 37 21 16 1957 102 53 49 6 42 23 19 1960 137 67 70 9 61 33 28 1961 219 113 106 18 87 46 41 1962 316 182 134 13 111 60 51 1963 401 220 181 28 153 76 76 1964 636 369 267 33 234 111 123 1) Do 1961 podatki po organizacijskem načelu. Družbeni b. uto proizvod Materialni stroški Družbeni proizvod Amortizacija Narodni dohodek Osebni dohodki Akumulacija Združeno delo (nadaljevanje) 1965 796 446 350 38 312 140 172 1966 1 006 613 393 42 351 164 187 1967 1 059 675 384 53 331 169 162 1968 999 611 388 67 321 168 153 1969 937 564 373 72 301 163 138 1970 1 214 727 487 79 390 195 195 1971 1 312 765 547 99 448 224 224 1972 1 781 1 048 733 131 602 288 314 1973 2 574 1 664 910 157 753 350 402 1974 2 911 1 890 1 021 172 849 411 438 1975 4 348 2 828 1 520 224 1 296 605 691 1976 3 836 2 381 1 455 237 1 218 571 647 1976 (%) 100 62,1 37,9 6,2 31,7 14,9 16,8 Samostojno osebno delo 1950 117 30 87 3 84 68 15 1951 207 17 190 5 185 142 43 1952 349 146 203 8 194 166 28 1953 308 124 184 6 178 144 34 1954 409 161 248 7 240 214 26 1955 530 224 306 9 296 268 29 1956 640 271 369 11 358 321 37 1957 729 325 404 12 392 340 51 1958 855 355 501 15 486 431 54 1959 873 373 500 15 485 413 71 1960 1 001 415 585 17 567 484 73 1961 1 199 499 700 21 679 589 90 1962 1 240 535 705 21 684 568 116 1963 1 345 591 754 22 732 625 107 1964 1 640 736 904 27 877 771 106 1965 2 130 954 1 176 35 1 141 1 034 107 1966 2 546 1 133 1 413 42 1 371 1 238 133 1967 2 568 1 204 1 364 41 1 323 1 178 145 1968 2 575 1 243 1 332 40 1 292 981 311 1969 2 732 1 292 1 440 43 1 397 1 024 373 1970 3 121 1 490 1 631 49 1 582 1 159 423 1971 3 556 1 717 1 839 55 1 784 1 311 473 1972 4 376 2 203 2 173 65 2 108 1 496 612 1973 5 923 3 003 2 920 88 2 832 1 980 852 1974 6 804 3 603 3 201 96 3 105 2 152 953 1975 8 114 4 390 3 724 112 3 612 2 547 1 065 1976 9 790 5 429 4 361 218 4 143 3 304 839 1976 (%) 100 55,5 44,5 2,2 42,3 33,7 8,6 Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek Materialni stroški Družbeni proizvod Amortiza- cija skupaj čisti osebni dohodki amortiza- cija Kmetijstvo 14 371 8 292 6 079 464 5 615 3 954 1 661 Združeno delo 4 582 2 863 1 719 246 1 473 651 822 kmetijstvo 4 523 2 837 1 686 243 1 443 633 810 ribištvo 59 26 33 3 30 18 12 Samostojno osebno delo 9 789 5 429 4 360 218 4 142 3 303 839 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah predhodno leto =100 Kmetij- stvo (neto) Rastlinska proizvodnja Živinorejska proizvodnja Domača prede- lava skupaj polje- delstvo sadjar- stvo vinogra- dništvo travni- štvo skupaj dovedo- reja praši č-jereja perutni- narstvo 1955 111 116 111 243 126 100 99 102 94 101 126 1956 95 96 108 74 71 92 96 95 96 96 72 1957 111 112 128 38 103 98 109 106 113 102 102 1958 124* 124 105 627 205 96 101 99 104 100 223 1959 88 92 96 28 58 133 108 122 99 79 56 1960 108 112 116 164 89 101 103 97 114 111 90 1961 104 104 94 165 121 112 104 108 102 98 132 1962 91 82 89 47 72 81 105 103 101 130 64 1963 102 109 106 129 141 106 96 92 106 87 137 1964 101 101 101 73 113 105 101 94 101 141 114 1965 99 85 81 60 86 100 114 126 93 110 90 1966 109 117 121 169 87 110 103 101 96 132 83 1967 103 95 92 157 104 86 102 99 108 107 103 1968 101 99 102 80 106 98 103 101 99 118 104 1969 99 101 100 117 98 103 97 91 96 119 97 1970 104 98 97 68 127 104 109 102 106 128 125 1971 100 90 95 87 82 83 104 106 102 104 81 1972 95 95 89 54 87 118 100 100 95 103 89 1973 113 122 122 215 150 106 106 108 96 108 150 1974 108 99 99 139 78 97 109 108 110 106 74 1975 94 93 91 57 99 107 100 96 96 104 94 1976 105 103 102 183 121 84 102 101 95 108 118 1977 100 98 107 44 76 no15 107 104 114 108 - 1) Indeks travništva je v letu 1977 vključen v poljedelstvo. 1-7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje Indeksi 1976=100 Struktura (%) 1 ) skupaj združeno delo samostojno osebno delo skupaj združeno delo samostojno osebno delo Kmetijstvo bruto 102,6 106,1 101,6 100 22,3 77,7 neto 100,5 105,2 98,7 Rastlinska proizvodnja 98,2 96,0 98,4 48,0 5,0 43,0 Poljedelstvo 106,8 111,5 106,4 42,7 3,4 39,3 Žita 105,9 113,6 104,7 8,9 1,3 7,6 Industrijske rastline 103,8 110,9 90,1 1,0 0,7 0,3 Vrtnine 105,8 120,6 105,7 15,3 0,1 15,2 Krmne rastline 105,3 101,2 105,8 5,3 0,6 4,7 Travništvo 109,7 116,6 109,4 12,2 0,7 11,5 Sadjarstvo 44,4 68,4 35,4 2,1 0,9 1,2 Vinogradništvo 76,1 81,1 74,8 3,2 0,7 2,5 Živinorejska proizvodnja 107,0 109,3 105,9 52,0 17,3 34,7 Govedoreja 104,1 100,4 104,6 26,6 3,3 23,3 Prašičereja 114,3 120,0 112,0 9,6 2,9 6,7 Ovčereja 146,5 . • . 146,3 OJ . . . 0,1 Perutninarstvo 108,4 109,7 105,4 15,7 H,1 4,6 Čebelarstvo 40,3 56,1 40,1 0,0 0,0 0,0 1) Struktura kmetijske proizvodnje izračunana po bruto vrednosti fizičnega obsega. Struktura kmetijske proizvodnje v letu 1977 samostojno osebno delo rastlinska proizvodnja t ■ I živinorejska proizvodnja 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 18 Površina (ha) kmetijska površina njive in vrtovi sadov- njaki vino- gradi trav- niki 984 865 284 650 22 923 25 064 249 877 1019 382 289 336 18 974 26 058 253 768 1012 496 287 879 22 220 25 430 264 304 983 600 271 490 23 320 24 886 252 696 978 597 277 288 23 180 25 547 237 464 983 247 280 643 22 444 25 174 233 357 982 902 284 796 22 690 25 840 233 031 'O CO 540 283 571 22 556 25 801 233 360 974 508 283 941 23 354 25 705 232 616 980 813 301 732 24 960 25 356 214 163 962 973 301 663 26 151 25 127 213 108 956 364 301 495 26 998 25 101 210 549 956 035 301 576 27 905 24 813 208 274 937 638 294 765 29 218 23 191 216 817 943 078 295 312 31 221 22 577 273 262 932 609 295 429 31 051 21 689 280 448 923 131 293 464 31 224 21 561 279 100 910 306 292 966 32 298 20 864 290 398 945 128 290 042 33 676 20 952 303 815 944 997 286 361 34 308 20 616 311 631 939 662 284 134 34 863 20 352 307 887 937 435 280 275 35 850 20 399 307 957 934 701 277 984 35 876 20 644 315 906 944 928 2/5 032 35 818 20 638 323 385 921 201 274 037 37 056 20 649 317 057 915 350 271 821 35 916 20 .517 321 302 913 310 269 038 36 1 64 20 585 323 646 909 455 265 735 36 082 20 660 321 962 901 222 261 047 36 198 20 732 326 521 891 587 261 053 36 223 20 738 324 667 890 823 257 444 36 199 20 960 328 906 Pridelki (t) pšenica koruza krompir jabolka grozdje 40 407 56 496 355 461 50 754 60 384 405 699 103 380 173 570 86 385 64 631 577 792 74 904 79 770 59 736 53 345 416 066 34 930 84 520 50 559 59 848 423 850 30 412 102 510 55 526 39 760 470 104 50 931 67 960 67 094 68 978 525 504 20 972 34 790 60 041 57 604 545 955 28 379 70 840 72 486 69 191 00 473 88 129 89 520 70 484 68 774 686 944 59 071 63 120 89 712 85 902 983 135 15 504 65 305 94 269 101 405 957 853 167 209 133 655 95 452 113 007 734 840 35 949 74 508 119 927 120 473 949 657 74 642 63 871 118 567 130 376 787 970 120 202 78 368 119 237 110 116 723 230 40 004 54 124 105 501 125 596 811 549 61 432 78 252 120 619 136 173 736 574 37 105 86 380 114 483 123 886 523 059 20 389 76 336 131 473 149 240 686 333 51 624 65 283 142 225 141 653 609 494 86 561 67 625 130 894 153 244 648 760 55 150 73 012 146 783 141 192 649 431 84 346 “»n / v 7/V 133 413 146 166 619 o22 46 085 93 927 158 734 134 276 595 095 33 719 77 759 123 206 150 165 430 372 17 496 70 090 160 181 186 932 597 433 37 806 101 231 161 808 185 865 589 844 78 135 79 036 138 163 211 276 465 747 33 704 78 072 161 252 190 682 511 807 81 779 94 507 156 157 219 041 557 228 36 646 72 785 2-2. Zemljižke kategorije Površina (ha) Struktura (%) . družbena lastnina družbona lastnino lastnina občanov skupa j lastnina občanov Vsa površina 2 025 400 612 671 1 412 729 100 100 100 Po zemljiškem katastru Njive in vrtovi 272 293 29 956 242 337 13,5 4,9 17,2 Sadovnjaki 41 086 4 956 36 130 2,0 0,8 2,6 Vinogradi 21 090 3 611 17 479 1,0 0,6 1,2 Travniki 370 611 38 327 332 284 18,3 6,2 23,5 Pašniki 237 221 80 748 156 473 11,7' 13,2 H,1 Ribniki, trstičja in močvirja 1 948 1 008 940 0,1 0,2 0,1 Gozdna zemljišča 954 858 354 035 600 823 47,2 57,8 42,5 Nerodovitna površina 126 293 100 030 26 263 6,2 16,3 1,8 Po statistični oceni Njive in vrtovi 257 444 22 922 234 522 12,7 3,8 16,6 Sad ovnjaki 36 199 3 832 32 367 1,8 0,6 2,3 Vinogradi 20 960 3 601 17 359 1,0 0,6 1,2 Travniki 328 906 32 058 296 848 16,3 5,2 21,0 Pašniki 244 521 70 050 174 511 12,1 11,4 12,4 Ribniki, trstičja in močvirja 2 753 1 741 1 012 0,1 0,3 0,1 Gozdna zemljišča 1 000 454 374 497 625 957 49,4 61,1 44,3 Nerodovitna površina 134 123 103 970 30 153 6,6 17,0 2,1 Po uporabnosti Obdelovalna 643 509 62 413 58 1 096 31,8 10,2 41,1 Kmetijska 890 823 134 204 756 619 43,9 21,9 53,6 Rodovitna 1 891 277 508 701 1 382 576 93,4 83,0 97,9 2-3. Struktura zemljiških kategorij % Površina - skupaj Njive in vrtovi Sadov- njaki Vino- gradi Travniki Pašniki Ribniki, trstičja in močvirja Gozdna zemljišča Nerodo- vitno Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbena lastnina 30,2 8,9 10,6 17,2 9,7 28,6 63,2 37,4 77,5 Lastnina občanov 69,8 91,1 89,4 82,8 90,3 71,4 36,8 62,6 22,5 2-4. Posevki in trajni nasadi na njivah in vrtovih Površina-ha Struktura (%) skupaj združeno delo samostojno osebno delo skupaj združeno delo samostojno osebno delo Njive in vrtovi 257 444 22 922 234 522 100 100 100 Posevki 252 042 22 010 230 032 97,9 96,0 98, 1 Žita 132 194 14 268 117 926 51,3 62,3 50,3 Industrijske rastline 3 561 2 047 1 514 1,4 8,9 0,6 Vrtnine 50 729 442 50 287 19,7 1,9 21,5 Krmne rastline 65 558 5 253 60 305 25,5 22,9 25,7 Nasadi in neobdelane njive 5 402 912 4 490 2,1 4,0 1,9 Cvetje in okrasne rastline 133 50 83 o,i 0,2 o,o Drevesnice, trsnice in matič-njaki 208 118 90 o,i 0,5 0,1 Vrbišča 32 17 15 o,o 0,1 0,0 Topoli 101 74 27 o,o 0,3 o,o Trznina 1 813 103 1 710 0,7 0,5 0,7 Neobdelane njive 3 115 550 2 565 1,2 2,4 1,1 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu % Njive in vrtovi skupaj Žita Industrijske rastline Vrtnine Krmne rasti ine Nasadi in neobdelane njive Skupaj 100 100 100 100 100 100 Združeno delo 8,9 10,8 57,5 0,9 8,0 '6,9 Samostojno osebno delo 91,1 89,2 42,5 99, 1 92,0 83,1 Posejane povriine glavnih posevkov Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov q skupaj združeno delo samostojno osebno delo skupaj združeno delo samostojno osebno delo Žita Pšenica 53 030 5 136 47 894 1 561 568 213 444 1 348 124 kž 7 371 2 029 5 342 126 148 28 340 97 808 Ječmen 7 815 461 7 354 171 695 14 755 156 940 Oves 6 132 182 5 935 107 372 4 645 102 727 Soržica 563 - 563 11 620 - 11 620 Koruza 56 785 6 327 50 458 2 190 493 345 830 1 844 663 Ajda 114 - 114 1 359 - 1 359 Proso 337 116 221 5 665 2 779 2 886 Druga žita 34 17 17 730 510 220 lustrijske rastline Lan, za vlakno 6 . 6 154 . 154 Konoplja, za vlakno 1 - 1 2 - 2 Sladkorna pesa 215 157 58 102 043 79 532 22 511 Hmelj 2 209 1 505 704 24 670 17 980 6 690 Sončnice 143 - 143 1 357 - 1 357 Oljna repica 742 206 536 8 741 3 575 5 166 Mak 1 - 1 4 - 4 Sirek, steblo 4 - 4 278 - 278 Zdravilna zeliščo in dišave 11 - 11 58 - 58 Druge industrijske rastline 229 179 50 1 226 356 870 tnine Krompir 50 729 442 50 287 5 572 284 50 793 5 521 491 Vrtno korenje 543 2 541 48 395 219 48 176 Čebula 901 - 901 71 755 39 71 716 Česen 382 - 382 16 358 3 16 355 Fižol, zrnje 1 500 4 1 496 53 732 629 52 103 Grah, zrnje 314 _ 314 5 105 5 105 Leža 2 - 2 15 - 15 Zelje in ohrovt 2 949 30 2 919 594 719 7 331 587 388 Paradižnik 786 - 786 87 973 - 87 973 Paprika 269 - 269 12 564 3 12 561 Kumarice 376 _ 376 35 332 49 35 283 Druge vrtnine 1 208 80 1 128 89 865 6 502 83 363 2-6. Posejan e površine in pridelki (nadaljevanje) Posejane površine glavnih posevkov - ha Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov - q skupaj združeno delo samostojno osebno delo skupaj združeno delo samostojno osebno delo Jagodičevje ^ Jagode 294 26 268 6 721 355 6 366 Maline 23 - 23 419 _ 419 Ribez in kosmulje 605 56 549 4 012 376 3 636 Krmne rastline Črna detelja 21 323 204 21 119 1 183 082 11 288 1 171 744 Lucerna 15 885 249 15 636 845 360 20 922 824 438 Druge detelje 975 40 935 34 950 2 469 32 481 Grašiča 260 11 249 11 268 _ 11 268 Krmni grah 20 8 12 970 640 330 Mešanica stročnic in žit 645 16 629 29 735 630 29 105 Mohar 12 - 12 452 _ 452 Koruza za si ložo 11 240 3 067 8 173 4 140 536 1 285 538 2 854 998 Krmna pesa 5 098 3 5 095 1 489 111 562 1 488 549 Mešanica trav in stročnic 6 846 859 5 987 389 072 44 772 344 300 Krmno korenje 1 849 - 1 849 763 603 29 713 574 Druge krmne rastline 1 405 796 609 196 918 154 103 42 815 1) Jagodičevje prišteto med vrtnine. Struktura proizvodnje pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1977 □ □ r 1 združeno delo proizvodno sodelovanje ozd z, individualnimi kmetijskimi proizvajalci samostojno osebno delo Skupaj Združeno delo Samos to no osebno delo posprav-1 jena površina ha pridelek-q posprav-1 jena površina ha pridelek- q posprav- Ijena površina ha pridelek skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Žita Pšenica, skupaj 52 992 1561 568 29,5 5 111 213 444 41,8 47 881 1348 124 28,2 bogatorodne vrste 48 172 1465 258 30,4 5 111 213 444 41,8 43 061 1251 814 29,1 druge vrste 4 820 96 310 20,0 - - - 4 820 96 310 20,0 Rž 6 926 126 148 18,2 1 584 28 340 17,9 5 342 97 808 18,3 Ječmen, skupaj 7 828 171 695 21,9 461 14 755 32,0 7 367 156 940 21,3 ozimni 5 722 121 207 21,2 70 2 333 33,3 5 652 118 874 21,0 jari 2 106 50 488 24,0 391 12 422 31,8 1 715 38 066 22,2 Sorži ca 563 11 620 20,6 - - - 563 11 620 20,6 Oves 6 136 107 372 17,5 186 4 645 25,0 5 950 102 727 17,3 Proso, glavni posevek 337 5 665 16,8 116 2 779 24,0 221 2 886 13,1 strniščni posevek 512 5 418 10,6 31 244 7,9 481 5 174 10,8 Ajdo# glavni posevek 114 1 359 11,9 - - - 114 1 359 11,9 strniščni posevek .. 1 643 11 255 6,9 20 119 6,0 1 623 H 136 6,9 Koruza, glavni posevek ' 56 416 2190 413 38,8 5 997 345 830 57,7 50 419 844 583 36,6 hibridna 48 253 1968 590 40,8 5 995 345 750 57,7 42 258 1622 840 38,4 druge sorte 8 163 221 823 27,2 2 80 40,0 8 161 221 743 27,2 naknadni posevek 8 80 10,0 “ “ 8 80 10,0 Industrijske rastline Lan za vlakno 6 145 25,7 _ __ 6 145 25,7 Konoplja zo vlakno 1 2 2,0 - - - 1 2 2,0 Sladkorna pesa 215 102 043 474,6 157 79 532 506,6 58 22 511 388,1 Hmelj, skupaj 2 209 24 670 11,2 1 505 17 980 11,9 704 6 690 9,5 stari nasad 2 085 24 253 11,6 1 404 17 598 12,5 681 6 655 9,8 novi nasad 124 417 3,4 101 382 3,8 23 35 1,5 Sončnice, glavni posevek 143 1 357 9,5 - - - 143 1 357 9,5 vmesni posevek 1 747 3 662 2,1 - - - 1 747 3 662 2.1 Oljna repica 742 8 741 11,8 206 3 575 17,4 536 5 166 9,6 Mak 1 4 4,0 - - - 1 4 4,0 Sirek 4 278 69,5 “ 4 278 69,5 Vrtnine Krompir, glavni posevek 40 563 5541 578 136,6 256 50 793 198,4 40 307 5490 785 136,2 vmesni posevek 555 30 706 55,3 - - - 555 30 706 55,3 Vrtno korenje 543 48 395 89,1 2 219 109,5 541 48 176 89,0 Čebulo 901 71 755 79,6 0 39 901 71 716 79,6 Česen 378 16 358 43,3 0 3 378 16 355 43,3 Fižol v zrnu. glavni posevek 1 508 20 101 13,3 4 38 9,5 1 504 20 063 13,3 vmesni posevek 14 336 33 631 2,3 66 591 9,0 14 270 33 040 2,3 Stročji fižol. glavgi posevek • . . 4 197 • • • . . . 107 . • • te* 4 090 • • •. vmesni posevek . . . 2 642 . . . - - - • • • 2 642 • • • 1) Del za zrnje posejane koruze je bil pospravljen za silažo. Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo posprav-1 jena površina ha pridelek - q posprav- pridelek - q posprav-1 jena površi na ha pridelek - q skupaj na ha Ijena površina ha skupaj na ha skupaj na ha Grah v zrnu 311 5 105 16,4 311 5 105 16,4 Grah v stročju 1 127 16 1 111 . . . Leča 1 15 15,0 - - - 1 15 15,0 Zelje in ohrovt, glavni posevek 2 947 475 706 161,4 28 6 298 224,9 2 919 469 4 08 160,8 dodatni strniščni posevek 717 119 013 166,0 4 1 033 258,3 713 117 980 165,5 Paradižnik, glavni posevek 786 87 883 111,8 0 74 . . . 786 87 809 111,7 vmesni posevek 5 90 18,0 - - - 5 90 18,0 Paprika 269 12 564 46,7 0 3 . . . 269 12 561 46,7 Kumarice 377 35 332 93,7 0 49 ... 377 35 283 93,6 Jagode 290 6 721 23,2 26 355 13,6 264 6 366 24,1 Ma line 23 419 18,2 - - - 23 419 18,2 Ribez in kosmulje 600 4 012 6,7 59 376 6,4 541 3 636 6,7 Krmne rastline Črna detelja - seno, glavni posevek 21 323 1038 282 48,7 204 11 288 55,3 21 119 1026 994 48,6 podsevek 8 751 144 800 16,5 - - - 8 751 144 800 16,5 Lucerna - seno glavni posevek 15 916 797 264 50,1 280 20 922 74,7 15 636 776 342 49,7 podsevek 2 622 48 096 18,3 - - - 2 622 48 096 18,3 Druge detelje 975 34 950 35,8 40 2 469 61,7 935 32 481 34,7 Grašiča, seno 249 11 268 45,3 - - - 249 11 268 45,3 Krmni grah 20 970 48,5 8 640 80,0 12 330 27,5 Mešanica stročnic in žit 643 29 735 46,2 15 630 42,0 628 29 105 46,3 Mohar, glavni posevek 12 202 16,8 - - - 12 202 16,8 strniščni posevek 5 250 50,0 - - “ 5 250 50,0 Koruza za silažo, glavni posevek 11 410 365 7 872 320,6 3 233 1275 038 394,4 8 177 2382 834 291,4 Pitnik, naknadni in strniščni posevek 3 328 482 664 145,0 30 10 500 350,0 3 298 472 164 143,2 Krmna pesa glavni posevek 5 093 102 8 947 202,0 3 562 187,3 5 090 1028 385 202,0 naknadni posevek 2 470 460 164 186,3 - - - 2 470 460 164 186,3 Krmno korenje, glavni posevek 1 847 264 440 143,2 0 29 . . . 1 847 264 411 143,2 strniščni posevek 4 264 499 163 105,3 - - - 4 264 449 163 105,3 Mešanica trav in detelj glavni posevek 6 852 345 338 50,4 871 44 772 51,4 5 981 300 566 50,3 podsevek 2 134 43 734 20,5 - - - 2 134 43 734 20,5 Repo, strniščni posevek 6 245 1106 238 177,1 - - - 6 245 1106 238 177,1 Buče - plod, vmesni posevek 7 687 550 154 71,6 - - - 7 687 550 154 71,6 2-8. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo pokošeno ha pridelek - q pokošeno ha pridelek - q pokošeno ha pridelek - q skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Travniki 314 375 9935 704 31,6 15 486 488 161 31,5 298 889 9447 543 31,6 Pa šn i k i 192 614 1917 643 10,0 19 680 206 805 10,5 172 934 1710 838 9,9 Ledine in trznine 1 315 26 412 20,1 - - - 1 315 26 412 20,1 Sadovnjaki 31 833 717 307 22,5 725 10 889 15,0 31 108 706 418 22,7 Neobdelane njive 4 017 46 209 11,5 536 4 048 7,6 3 481 42 161 12,1 Skupaj 544 154 12643 275 23,2 36 427 709 903 19,5 507 727 11933 372 23,5 2-9. Sorte (hibridi) pšenice, koruze in krompirja posejane v združenem delu Sorta ha Sorta ha Pšenica skupaj 5 111 Krompir skupaj 256 Zlatna dolina 3 117 Igor 69 Libellula 756 Saskia 54 Sava 322 Desired 48 Novosadska, rana 229 Jearla 24 Partizanka 216 Vesna 22 Kavkaz 187 Drugo 39 Drina 37 Marinka 34 Le onardo 28 Drugo 185 Hibrid ha H ibrid ha Koruza za zrnje skupaj 5 995 Koruza za silažo skupaj 3 233 Bc 418 959 ZP 370 532 Os SK 295 780 S K 46A 345 Os S K 290 506 Os SK 290 333 Bc 290 466 Bc 390 223 Bc 39-41 393 Bc 360 182 Lg 13 378 Bc 440 181 Lg 7 293 Bc 28-11 134 Bc 360 199 ZP SK 48 132 Ossk 218 174 Bc 488 106 Drugo 1 847 Drugo 1 065 2-10. Sodna drevesa in pridelek sadja Število dreves Pridelek skupaj rodnih skupaj q na rodno drevo kg Skupaj Češnje 325 438 284 593 10 971 3,8 Vikije 58 226 33 079 810 2,4 Marelice 48 741 41 853 1 427 3,4 Jabolka 4 432 046 3 701 121 366 458 9,9 Hruške 1 404 542 1 161 239 69 481 6,0 Kutine 6 639 5 549 156 2,8 Češplje In slive 1 126 698 997 524 36 906 3,7 Bresk v c 654 080 546 079 26 844 4,9 Orehi 246 689 205 934 2 027 1,0 M jljni 8 710 8 250 318 3,9 Kakiji 15 468 14 141 1 587 11,2 Fige 27 072 25 922 1 256 4,8 Oljke 60 520 56 220 2 975 5,5 Združeno delo Češnje 610 510 46 9,0 Vi In j e 31 091 9 591 343 3,6 Marelice 343 293 102 34,8 Jabolka 1 166 243 866 399 191 047 22,1 Hruške 513 326 384 634 15 454 4,0 Kutine _ . - _ Čeiplje in slive 2 971 2 301 68 3,0 Breskve 250 314 196 233 8 919 4,5 Orehi 239 145 • • • • e e Mandeljni “ - Kakiji 8 8 3 37,5 Fige 7 7 . . e e • • Oljke 1 920 1 920 • Samostojno osebno delo Češnje 324 828 28 4 083 10 925 3,8 Vikije 27 135 23 488 467 2,0 Marelice 48 398 41 560 1 325 3,2 Jabolka 3 265 803 2 834 722 175 411 6,2 Hruške 891 216 776 605 54 027 7,0 Kutino 6 639 5 549 156 2,8 Češplje in slive 1 123 727 995 223 36 838 3,7 Breskve 403 766 349 846 17 925 5,1 Orehi 246 450 205 789 2 027 1,0 Mandeljni 8 710 8 250 318 3,9 Kakiji 15 460 14 133 1 584 11,2 Fige 27 065 25 915 1 256 4,8 Oljke 58 600 54 300 2 510 4,5 2-11. Plantažni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek Površina - ha Število dreves Pridelek skupaj rodna skupaj ' rodnih skupaj q q na ha rodne površine kg na rodno drevo Skupaj Jabolka 2 448 2 204 1 255 653 963 390 185 181 84,0 19,2 Hruške 587 485 549 949 419 613 17 445 36,0 4,2 Češplje in slive 13 13 4 306 3 856 39 3,0 1,0 Breskve 813 704 419 044 349 063 18 865 26,8 5,4 Češnje 10 7 1 425 775 134 19,1 17,3 Višnje 76 26 31 421 9 921 342 17,7 3,4 Marelice 9 8 1 383 1 033 332 41,5 32,1 Združeno delo Jabolka 2 197 1 981 1 096 448 825 230 173 350 87,5 21,0 Hruške 515 423 505 235 377 163 15 071 35,6 4,0 Češplje in slive 8 8 1 906 1 456 24 3,0 1,6 Breskve 448 372 247 814 194 483 8 696 23,4 4,7 Če šn j e 6 5 575 475 44 8,8 9,3 Višnje 75 25 31 091 9 591 342 13,7 3,4 Marelice 2 2 333 283 102 51,0 36,0 Samostojno osebno delo Jabolka 251 223 159 205 138 160 11 831 53,1 8,6 Hruške 72 62 44 714 42 450 2 374 38,3 5,6 Češplje 5 5 2 400 2 400 15 3,0 0,6 Breskve 365 332 171 230 154 580 10 169 30,6 6,6 Češnje 4 2 850 300 90 45,0 30,0 Višnje 1 1 330 330 . . . . . • . . . Marelice 7 6 1 050 750 230 38,3 30,7 Struktura sadnega drevja po vrstah in lastništvu Plantažni sadovnjaki po lastništvu (število vseh dreves) (površina) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100% i I l i J_____| jabolka Združeno delo Samostojno osebno delo samostojno osebno delo 'združeno delo ~1 rodni | | nerodni 2-12. Povriina vinogradov, iteviio trt in pridelek grozdja Povriina - ha Število trt - tisoć Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na ha rodne povriina kg na rodno trto Skupaj Vinogradi 20 960 19 372 93 218 85 872 727 848 37,6 0,85 Žlahtna trta, cepljenka Samorodnice, hibridi Brajde in latniki 0 17 558 3 402 16 058 3 314 73 319 19 899 66 754 19 118 552 629 227 98 621 17 617 39,2 29,7 0,94 0,52 3,79 Združeno delo Vinogradi 3 601 3 178 8 445 7 587 156 805 49,3 2,07 Žlahtna trta, cepljenka Samorodnice, hibridi Brajde in latniki 3 588 13 3 165 13 8 397 49 7 550 37 156 356 449 49.4 34.5 2,07 1,21 Samostojno osebno delo Vinogradi 17 359 16 194 84 772 78 284 571 043 35,3 0,73 Žlahtna trta ,cepl jenka Samorodnice, hibridi Brajde in latnik^ 13 970 3 389 12 893 3 301 64 922 19 850 59 203 19 081 552 472 871 98 172 17 617 36.7 29.7 0,80 0,51 3,19 1) Brajde In latniki niso vifeti v skupne vinograde. 2-13. Plontažnl vinogradi povriina, iteviio trt in pridelek Povriina - ha Število tr t - tisoč Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na ha rodne povriine kg na rodno trto Skupaj 6 015 5 165 16 007 13 729 324 217 62,8 2,36 Združeno delo 3 374 2 962 7 836 6 980 148 967 50,3 2,13 Samostojno osebno delo 2 641 2 203 8 171 6 749 175 250 79,6 2,60 2-14. DOMAČA PREDELAVA SLIV, GROZDJA IN DRUGEGA SADJA 2-14a. Predelava sliv Skupaj Slivovka Mezga do 30 % nad 30 % porabljeno -q dobljeno - hi porabljeno - q dobljeno - hi porabljeno - q dobljeno -hi porabljeno -q dobljeno - hi 426 59 23 921 2 336 1 518 509 2 055 954 Združeno delo Samostojno osebno delo 426 59 23 921 2 336 1 518 509 2 055 954 2-14b. Predelava drugega sadja Drugo suho sadje - q Druge mezge - q Žganje - hi Sadni sokovi - hi Jabolčnik (mošt) - hi Skupaj 910 1 045 3 200 1 910 36 538 Združeno delo - - 1 7 20 Samostojno osebno delo 910 1 045 3 199 3 903 36 518 2-14c. Predelava grozdja Porabljeno grozdja- Dobljeno vina - Izkoristek Dobljeno žganje - q hi % hi Predelava grozdja iz vinogradov Predelava grozdja iz vinogradov 516 749 358 750 69,4 3 676 Združeno delo 140 069 101 355 72,4 62 Samostojno osebno delo 376 680 257 395 68,3 3 614 Predelava grozdja z brajd in latnikov Skupaj 15 179 10 373 68,3 Združeno delo - - - - Samostojno osebno delo 15 179 10 373 68,3 ... Predelava kupljenega grozdja Skupaj 185 690 138 348 74,5 109 Združeno delo 171 667 128 583 74,9 - Samostojno osebno delo 14 023 9 765 69,6 109 2-15. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na zemljiščih v družbeni lastnini Semenska Hibridna Semenski Seme Seme Trsne Trsni ključi Sadna pšenica - koruza - krompir detelje - lucerne - cepljenke - in korenjaki drevesa - q q q q q kos kos kos 19 494 2 360 480 52 16 118 400 445 140 2 000 2-16. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi Skupna količina t Kg na ha obdelovalne površine Kg na ha njivske površine Aktivne snovi - t dušik fosfor kalij Skupaj 134 574 209 522 18 776 12 846 14 310 Združeno delo 37 463 777 1 647 5 042 4 145 4 618 Samostojno osebno delo 97 111 167 414 13 734 8 701 9 692 1) Preračunano na dejansko koriščene obdelovalne oziroma njivske povriine Proizvodnja In odkup pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1977 tisoč ton 550 -| Krompir 500 - 400 - Koruza Pšenica Grozdje | | Proizvodnja intwwi E....I Odkup Jabolka 0 -I-------L 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 3. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA 3-1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast Število živine-, tisoč (stanje 15. 1. ) Proizvodnja mesa— tisoč t Prirast tisoč t goved prašiči perutnina goveje svinjsko perutnin- sko goved prašiči perutnina skupaj krave in breje telice 497 242 433 1 376 ... ... ... ... ... ... 515 269 451 1 454 16,9 19,6 1,4 • • • • • • • • • 501 248 520 1 490 19,5 22,1 1,5 . . . . . . . . . 497 254 456 1 530 17,7 18,5 ',5 . . . . . . . . . 475 257 422 1 593 16,9 16,6 1,6 . . . . . . . . . 490 438 1 863 17,5 18,1 1,9 ... ... ... 524 273 481 1 829 18,7 20,3 1,9 ... .... ... 547 282 424 1 783 19,0 16,4 1,8 . . . . . . . . . 527 296 434 1 855 22,5 18,6 1,9 . . . . . . . . . 491 291 492 1 922 21,4 20,2 ',7 42,8 44,2 2,7 486 274 550 2 022 19,6 17,1 2,0 44,4 46,3 7,0 533 276 508 2 228 21,8 20,2 4,0 56,0 53,0 4,0 591 290 514 2 237 25,5 20,1 2,5 58,0 54,0 5,0 595 291 517 2 392 37,9 22,6 5,0 63,0 54,0 7,0 551 281 476 2 428 34,3 23,7 4,0 60,1 57,3 5,0 537 268 491 2 473 30,9 26,0 7,3 57,8 58,0 7,4 545 244 500 2 688 32,2 31,0 8,7 75,5 53,6 10,8 582 253 428 2 738 35,4 27,0 ",1 70,8 51,1 14,2 565 260 453 2 994 42,7 29,9 13,1 76,5 55,8 17,4 544 263 480 3 338 46,7 29,3 18,1 67,7 55,3 20,9 503 264 445 3 693 35,9 25,4 20,6 55,6 53,1 26,6 493 261 449 4 178 33,4 31,1 30,0 60,5 56,3 37,7 515 258 471 5 488 37,6 33,3 31,5 67,6 57,0 38,1 508 258 447 5 386 30,9 30,6 28,4 68,3 54,7 39,2 521 258 409 5 870 37,5 29,0 32,7 75,0 52,4 44,0 551 265 447 7 233 44,4 32,1 38,5 78,7 57,5 48,1 555 269 468 7 168 44,8 34,5 38,5 79,0 55,0 54,0 557 277 443 7 450 45,3 35,2 43,6 77,2 52,0 59,4 548 271 455 7 910 42,6 38,0 46,4 79,0 59,4 64,5 551 272 485 8 338 • • • . . . * • • • • • • • • • • • 3-2. Število in struktura črede živine Število živine Struktura črede (%) skupaj družbena lastnina (31. IZ 1977) Ipstnina občanov (15.1 1 >73) skupaj družbsnu lastnina lastnina občana Konji, skupaj Žrebeto in mladi konji Kobile In breje žreMce Žrebci, za pleme, za delo in kastrati Goveda, •'. upaj Teleta jo 6 mescev Mladi., goveda cd 6 mescev do 1 leta A 1 leta do 2 let nad 2 leti Krave Breje junice Plemenski biki Voli Praiiči, skupaj Pujski do 2 mescev od 2 do 6 mescev mladi praiiči nad 6 mescev Plemenske svinje Mlade breje svinje Merjasci za pleme Praiiči v pitanju Ovce, skupaj Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta Plemenske ovce Ovni in jalove ovce Perutnina tisoč 24 058 205 23 853 2 191 61 2 123 6 921 43 6 873 14 946 94 14 852 551 262 53 578 497 684 100 994 10 769 90 225 72 717 18 037 54 680 74 165 12 396 61 769 16 390 124 16 266 248 383 10 404 237 979 23 691 1 724 21 967 348 118 230 14 574 6 14 568 484 767 110 034 374 733 80 175 12 944 67 231 196 494 60 772 135 722 87 017 26 630 60 387 39 338 7 922 31 416 12 080 1 335 10 745 942 215 727 68 721 216 68 505 14 364 20 14 344 3 946 16 3 930 8 291 4 8 287 2 127 - 2 127 8 338 6 680 1 658 100 100 100 9,1 33,2 8,9 28,8 21,0 28,8 62,1 45,8 62,3 100 100 100 18,3 20,1 18,1 13,2 33,7 11,0 13,5 23,1 12,4 3,0 0,2 3,2 45,1 19,4 47,8 4,3 3,2 4,4 0,1 0,2 0,1 2,6 0 3,0 100 100 100 16,5 11,8 17,9 40,5 55,2 36,2 18,0 24,2 16,1 8,1 7,2 8,4 2,5 1,2 2,9 0,2 0,2 0,2 14,2 0,2 18,2 100 100 100 27,5 80,0 27,4 57,7 20,0 28,8 14,8 - 14,8 3-3. Struktura živine po lastniitvu Konji Goveda Praiiči Ovce Perutnina skupaj skupaj kobile in breje žrebice skupaj krave in breje junice skupaj plemenske In mlade breje svinje skupaj plemenski ovni Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbena lastnina 1,0 3,0 10,0 4,5 22,7 18,0 ... ... 80,0 Lastnina občanov 99,0 97,0 90,0 95,5 77,3 82,0 100 100 20,0 3-4. Prirast živine in struktura po lastništvu Prirast - tisoč t Struktura (%) perutnl goveda prašiči ovce perutnina goveda prašiči ovce Skupaj 79,4 59,4 0,3 64,5 100 100 100 100 Združeno delo 12,8 18,0 - 50,0 15,6 30,0 - Samostojno osebno delo 66,6 41,4 0,3 14,5 84,4 70,0 100 22,5 3-5. Živinorejska proizvodnja Poprečno šte- Količina Število Količina Količina Količina vilo mleka- kokoši jajc - neoprane voi- točenega Jr: krav tisoč 1 nesnic tisoč kosov ne - kg medu * kg Skupaj 258 198 507 884 2 192 827 322 533 10 336 205 630 Združeno delo 10 167 45 884 826 857 158 524 - 5 500 Samostojno osebno delo 248 031 462 000 1 365 970 164 009 10 336 200 130 3-6. Proizvodnja mesa Meso - skupaj Govedina Svinina Ovčetina Petumina Drugo mest'' 1 2 3 Količina - tisoč t 127,2 42,6 38,0 0,1 46,4 0,1 Količina - odstotki 100 33,5 30,0 ... 36,5 3-7. Zakol živine v klavnicah Število zaklane živine Živa teža t Mrtva t teža Poprečna živa teža- kg Klavnost^) % Živina, uvožena iz drugih republik število { teža-kg Kopitarji 1 181 365 170 309 46,5 387 89 Goveda, skupaj 188 298 77 667 42 252 412 54,4 19 373 7 283 teleta do 6 mescev 34 433 3 771 2 211 110 58,6 5 475 778 mlada goveda od 6 me- scev do 2 let 101 109 47 327 26 161 468 55,3 11 029 5 040 krave 18 556 8 865 4 280 478 48,3 1 836 890 biki 30 202 15 251 8 353 505 54,8 196 140 voli 3 398 2 453 1 242 722 50,6 837 453 Prašiči, skupaj 480 373 49 102 34 456 102 70,2 252 122 26 362 mladi 5 674 170 117 30 68,8 1 940 44 mesnati 466 718 47 581 33 484 102 70,4 246 115 25 621 mastni 7 981 1 356 855 170 63,0 4 067 697 Ovce, skupaj 498 22 9 44 40,9 - - jagneta 30 • . . . • . . . . . . . - - ovce in ovni 468 22 9 44 40,9 - Perutnina^' 29 665 54 678 40 070 1,84 73,3 - A 1) Pod "drugo meso" uvrščamo konjsko meso in vso drobovino. Navedene količine mesa pomenijo vso |>U". ■ ! i > mesa v naši republiki (všteto je tudi meso živine, ki smo jo uvozili za zakol iz drugih republik j z > t* '■■■> ličine mesa ne pome ni jo zgol j proizvodnje mesa domače živine). 2) Klavnost je razmerje med težo živali pred zakolom in po njem. 3) Število perutnine je v tisočih. 3-8. Oddaja pitane živine Proizvodno sodelovanje OZE Skupaj Združeno delo z individualnimi kmetijski- mi proizvajalci Število teža-t Število teža-t Število teža-t vov Ja 120 688 48 026 29 010 12 517 91 678 35 509 teleta 29 638 5 443 3 370 730 26 268 4 713 mlada goveda 88 500 41 062 25 635 11 788 62 865 29 274 odrasla goveda nad 2 leti 2 545 1 521 - - 2 545 1 521 Prašič i 200 296 19 022 150 642 14 011 49 654 5 011 bekoni 93 629 8 512 85 219 7 779 8 410 733 mesnati 103 094 10 022 65 366 6 211 37 728 3 811 poimastni in mastni 3 573 477 57 10 3 516 467 Perutnina'^ 31 556 57 328 1 847 3 835 29 709 53 493 3-9. Živina v pitaliSčih konec 1977 Proizvodno sodelovanje OZD Skupaj Združeno delo z individualnimi kmetijski- mi proizvajalci Goveda 74 113 18 700 55 713 teleta 34 95 11 238 22 957 mlada goveda 38 499 7 463 31 036 odrasla goved nad 2 leti 1 720 - 1 720 Prašiči 99 44 74 758 24 386 bekoni 64 i >17 54 391 10 126 mesnati 34 036 20 353 13 683 polmastni in mastni >77 - 577 Perutnina - tisoč 7 398 653 6 745 3-10. Bilanca živine Število 15.1.1977 Zakol pri Število 15.1. ali 31.12.1976 Prireja Nakup Prodoja gospodar- stvih Pogin 1978 ali 31.12. 1977 Goveda 548 203 215 776 86 872 275 921 12 502 11 164 551 262 združena dela 55 423 11 158 50 308 60 474 734 2 103 53 578 samostojno osebno delo 492 780 204 618 36 564 215 447 11 768 9 063 497 684 Prašiči 455 098 532 484 251 653 458 562 229 879 66 027 484 767 združeno delo 102 353 163 968 54 639 108 778 1 505 28 643 110 034 samostojno osebno delo 352 745 368 516 197 014 277 784 228 374 37 384 374 733 Ovce združeno delo 14 965 5 7 150 2 1 475 17 3 854 4 171 2 1 201 2 14 364 20 samostojno osebno delo 14 960 7 148 1 458 3 854 4 169 1 199 14 344 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ 4-1. Odkup nekaterih pomembnejiih kmetijskih pridelkov Cena odkupa Združeno delo Samostojno osebno delo količina poprečna cena din za: kg, kos, liter količina poprečna cena din za: kg, kos, liter količina poprečna cena din za kg, kos, liter Žito Plenica in rž t 18 089 2,87 15 445 2,91 2 644 2,73 )<** rnen t 553 3,52 474 3,70 79 2,46 Jves t 335 3,59 328 3,60 7 3,21 Koruza t 14 180 2,48 12 358 2,42 1 822 2,58 Plenica za seme t 1 212 4,75 1 192 4,76 20 4,62 Druga žita t 286 6,03 233 5,91 53 6,56 Vrtnine Fižol v zrnu t 418 18,36 21 20,71 397 18,24 Krompir t 40 820 2,61 3 567 5,23 37 253 2,35 Čebula t 959 4,72 11 6,11 948 4,70 Sveže zelje t 4 033 1,72 888 1,68 3 145 1,73 Paradižnik t 4 246 3,03 4 5,30 4 242 3,02 Druga zelenjava t 8 149 4,48 1 113 4,05 7 036 4,41 Industrijske rastline Sladkorna pesa t 4 552 0,67 4 232 0,67 320 0,63 Hmelj t 1 675 47,81 820 56,71 855 39,27 Druge industrijske rastline t 415 8,67 284 6,80 131 12,74 Sadje Namizna jabolka t 18 769 4,60 18 367 4,60 429 4,28 Jabolka za predelavo t 3 759 1,24 3 474 1,25 284 1,09 Namizno grozdje t 2 656 5,92 1 13,73 2 655 5,91 Grozdje za predelavo t 20 968 7,09 9 387 7,14 11 581 7,05 Sveže slive t 211 4,36 123 4,51 88 4,16 Čelnje in vilnje t 419 11,87 36 13,54 383 11,71 Marelice in breskve t 1 077 9,09 841 8,81 236 10,08 Drugo sadje t 2 815 7,06 2 077 6,04 738 9,93 Živina, živa teža Pitana teleta t 1 981 27,01 218 25,01 1 763 27,25 Mlada goveda ^ ^ t 34 876 20,66 5 326 23,26 20 550 20,20 2) Odrasla goveda t 22 827 18,03 5 381 18,69 17 445 17,83 Pujski za zakol t 75 29,35 10 21,66 65 30,54 Mesnati praliči 20 310 22,81 14 028 23,52 6 282 21,23 1) Upoltevana pitana in nepitana goveda. 2) Upoltevana goveda I., II., III. vrste in d'uga klavna goveda. Celotni odkup Združeno delo Samostojno osebno delo poprečna poprečna poprečna količina cena din za: količina cena din za: količina cena din za: kg, kos, liter kg,kos,liter kg,kos,liter 'olmastni in mastni prašiči t 1 287 21,03 129 18,94 1 158 21,26 /Hanci t 53 241 19,48 44 699 19,95 8 542 17,04 Druga perutnina t 1 418 20,21 1 357 20,58 61 11,99 Jajca, mleko in mlečni izdelki Jajca tisoč kosov 97 635 1,76 78 994 1,78 18 641 1,67 Mleko tisoč litrov 299 458 3,82 45 673 3,99 223 785 3,79 Drugi pridelki Seno t 6 125 1,01 880 1,03 5 255 1,01 Med t 30 26,66 . . . . . . 30 26,59 Vino hi 95 725 18,61 89 975 18,83 5 750 15,19 Žganje hi 12 46,21 12 46,21 - - 4-2. Izvoz in uvoz nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov Izvoz Uvoz količina -t vrednost din -tisoč količina - t vrednost din -tisoč Ajda - - 1 470 8 066 Proso - - 273 789 Semenska koruza 80 521 2 223 Semenski krompir 49 321 173 1 265 Krompir 4 422 14 308 - - Stročnice suhe 21 413 15 171 Hmelj 1 952 89 375 - - Maline 128 2 084 - - Borovnice 18 409 - - Ribez 14 213 - • Izvoz Uvoz količina- t vrednos) -tisoč din količina -t vrednost -tisoč din Jabolka 1 868 4 931 _ Češplje 200 1 066 - - Višnje 146 1 206 - - Sveže grozdje 38 147 - - Vino, navadno 1 29 3 014 12 839 kvalitetno 22 784 145 390 - - v steklenicah (tudi desertno) 887 13 615 1 88 Mlada goveda 525 16 782 - - Konji 4 776 110 013 - - Perutnina 47 967 46 462 Živina za pleme Goveda 12 645 179 6 505 Perutnina 20 16 641 Konji 3 112 110 574 3 282 Mezge in mule 16 129 - Meso Govedina 4 420 222 369 2 638 53 843 Teletina 0,2 18 - - Drobovina 75 2 953 114 1 182 Mleko 390 1 785 - - Jajca perutnine 98 5 945 54 2 273 Med 130 3 297 1 658 27 588 Sladkovodne ribe 62 1 107 Morske ribe 21 1 521 1 927 15 301 5. ZDRUŽENO DELO 5-1. Zaposleni - 31. 12.1977 Število f)7n Zaposleni Kmetijski strokovnjaki Veterinarji Ekonomisti v kmetijstvu skupaj v proizvodnji s fakul-te to z višjo in srednjo šr.lo s fakulteto s srednjo šolo s fakul -teto z višjo in srednjo šolo Število 161 14 911 9 467 319 1 147 109 78 19 473 5-2. Kmetijske površine Obdelovanje površine Pašniki Ribniki, Skupaj skupaj njive in vrtovi sadov njaki vinogradi travniki trstičja In močvirja Število 68 883 48 221 22 746 3 832 3 601 18 042 19 374 1 288 Struktura % 100 70,0 33,0 5,6 5,2 26,2 28,1 1,9 . , 1977 Indeks ,976 99 98 99 99 101 97 96 ... 5-3. Organizacije združenega dela po velikosti koriščene kmetijske površine brez do 50 ha nad 50- nad 100 nad 200 nad 300 nad 500 nad 1000 nad 1500 nad 2000 nad -100 -200 -300 -500 -1000 -1500 -2500 -5000 5000 Število 1976 40 35 10 21 9 7 10 5 4 8 2 1977 48 35 10 21 7 - 13 4 9 4 2 5-4. Opremljenost kmetijskih organizacij združenega dela s stroji - 31. 12. 1977 Traktorski Traktorji Kombajni Tovornjaki plugi trosile! umetnih gnojil sejalnice za strna žita sejalnice za koruzo kosilnice 1 220 239 319 658 329 130 125 245 100 100 135 96 110 98 105 98 5-5. Poraba goriv, maziv, električne energije in sredstev za varstvo rastlin Goriva - t Olje Električna Sredstva za varstvo rastlin nafta bencin petrolej mazivo- t energija tisoč KWh fungicidi herbicidi insekticidi 10 918 392 260 1 121 34 805 334 103 120 109 92 191 90 100 102 90 97 Število Indeks 1977 1976 Število Indeks 1977 1976 6. PROIZVODNO SODELOVANJE ZDRUŽENEGA DELA S SAMOSTOJNIM OSEBNIM DELOM 6-1. Število individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnjem sodelovanju Število induvidualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanju V poljedelstvu in zelenjadarsivu V večletnih nasadih V živinoreji 73 172 11 838 5 669 65 924 1) V Številu individualnih kmetijskih proizvajalcev so vključeni proizvjalci, ki sodelujejo z OZD, bodisi v eni ali več navedenih kmetijskih panogah. 6-2. Opravljena dela individualnim kmetijskim proizvajalcem Skupaj Po pogodbi Brez pogodbe Navadno oranje ha 1 082 398 684 Preoravanje strniSč ha 287 58 229 Globoko oranje in rigolanje ha 501 329 172 Setev poljSčin ha 348 23 325 Škropljenje sadnega drevja kosov 12 360 - 12 360 Škropljenje vinogradov ha 6 2 4 Škropljenje in zapraSevanje poljSčin ha 3 371 2 512 859 Obiranje koruze ha 84 50 34 Žetev in mlatev s kombajni ha 1 271 366 905 S kombajni namlateno zrnje t 4 186 1 394 2 792 Z mlatilnicami namlateno zrnje t 195 - 195 ČUčenje semen t 45 12 33 Prevoz kmetijskih pridelkov t 17 965 11 082 6 883 6-3. Oskrbovanj« individualnih kmetijskih proizvajalcev v proizvodnem sodelovanju Perutnina Krmne Goveda Prašič i skupaj enodnevni piičanci meSanice - q Število za pitanje Število za pleme 44 311 1 572 47 120 2 830 30 132 357 3 75 3 640 30 037 856 3 730 442 1 402 993 249 664 Skupaj Po pogodbi Brez pogodbe Pšenica za seme 9 15 678 7 955 7 723 Koruza za seme q 33 899 14 694 19 205 od na drevesa kosov 109 168 72 883 36 285 Trsne cepljenke kosov 1 222 514 966 403 256 111 Umetna gnojila q 1 085 966 518 850 567 116 dušična q 322 504 160 898 161 606 fosforna q 34 436 17 809 16 627 .alijeva q 890 420 470 mešana q 728 136 339 723 388 413 Sredstva za varstvo rastlin q 11 385 . . • • . . fungicidi q 5 616 ... ... herbicidi q 2 703 ... ... insekticidi q 3 066 . . . ... 6-4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z individualnimi kmetijskimi proizvajalci Požeta - ha Pridelek - q skupaj na ha Pšenica, skupaj 11 728 34 029 29,0 bogato rod ne sorte 11 410 33 075 29,0 druge sorte 318 954 30,0 Rž 670 1 350 20,0 Ječmen 331 900 27,2 Oves 149 314 21,1 Koruza, skupaj 13 665 671 112 49,1 hibridna 13 495 663 372 49,2 druga 170 7 740 45,5 Sladkorna pesa 43 18 008 418,8 Hmelj 712 8 400 11,8 Krompir 5 019 1 021 097 203,4 Lucerna 623 42 191 67,7 Črna detelja 1 143 72 048 63,0 7. RIBOLOV 7-1 . Ulov morskih rib in rakov Ulov skupaj Ribe Raki in glavo-nožci Ulov skupaj Ribe Raki in glavo-nožc! plave druge plave druge količina struktura - % Skupaj 40 495 38 955 1 407 130 100 96,0 3,5 0,5 Združeno delo 39 488 38 669 771 48 100 98,0 2,0 0 Samostojno osebno delo 1 007 287 636 82 100 29,0 63,0 8 7-2. Ulov sladkovodnih rib in rakov Ribe Ribe Ulov vode ribniki Raki Ulov skupaj nižinske višinske ribniki Raki skupaj nižinske višinske vode vode količina q struktura - % Skupaj 6 450 2 059 332 4 059 4 100 32,0 5,0 63,0 0,1 Združeno delo 3 542 - 10 3 532 - 100 - 0,3 99,7 - Samostojno osebno delo 2 908 2 059 322 527 4 100 71,8 11,1 18,1 0,1 7-3. Struktura ulova po lastništvu Morski ribolov Sladkovodni ribolov ulov ribe roki in glavo-nožci ulov ribe raki skupaj plave druge skupaj nižinske vode višinske vode ribniki Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Združeno delo 98,0 99,2 55,0 37 55,0 - 3,0 87,0 - Samostojno osebno delo 2,0 0,8 45,0 63 45,0 100,0 97,0 13,0 100 7-4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov Skupaj Združeno delo Samostojno osebno delo število BRT KM število BRT KM število BRT KM Motorne ribiške ladje 23 552 2 952 23 552 2 952 . od 20 brt 8 152 935 8 152 935 - - - 20 - 30 13 316 1 717 13 316 1 717 - - - nad 30 2 84 300 2 84 300 - - - Motorni ribiški čolni pod 10 BRT 189 243 1 404 24 41 475 165 202 929 Čolni brez motorja 56 70 - 31 60 * - 25 10 - 8. VODNO GOSPODARSTVO 8-1. Zaposleni v vodnogospodarskih organizacijah (31.12.1977) 2 o d 1 082 1 059 2 244 8-2. Varstvo pred poplavami Vodozbimo območje Drava Mura Sava Savinja Jadransko morje Soča Krka 1) Varovanje pred poplavami površinskih voda (tuja voda) Varovalni nasipi 31. 12, 1976 km 314 216 9 35 65 1 Zavarovana površina, skupaj ha 117 321 80 720 660 3 000 1 507 570 - Obdelovalna površina ha 59 901 44 650 610 2 000 295 510 - Naselje število 37 34 3 32 10 2 - Industrijski objekti število 12 13 2 12 17 1 - Drugi objekti število - - 18 - 8 1 - Železniške proge km 6 11 - 8 13 - - Ceste km 193 151 1 54 80 1 - 2) Varovanje pred poplavami talnih voda (vrsta voda) Površina, zajeta v sistem za osuševanje - skupaj ha 16 088 15 652 401 350 300 240 - obdelovalna ha 16 088 15 652 401 - 260 300 240 Črpal ne postaje, število - - - - 2 - - Skupna pogonska moč KW - - - - 132 - - Skupne inštalirane zmogljivosti (m^/ sek) _ _ «. . 2 - Kanali za osuševanje glavni kanali km 38 43 7 _ 15 10 3 stranski kanali km 51 57 1 - 65 12 - 3) Osuševanje'^ Skupaj osušena površina ha Skupna količina načrpane vode tisoč m / leto 2 636 1) Osuševanje ni prikazano po vodozbirnih območjih, ampak samo skupno osuievanje. 8-3. Poplavljene površine in objekti Vodozbirno območje Drava Mura Sava Savinja Jadransko morje Soča Krka Ljubija niča 1) Površine in objekti, poplavljeni s površinskimi vodami Skupna površina ha - - 1 800 1 600 1 520 8 500 980 Obdelovalna površina ha - - 1 230 1 300 480 6 100 410 - Naselja število - - 6 18 7 14 18 - Industrijski objekti število - - - 6 - 1 6 - Drugi objekti število - - - - - 1 - Železniške proge km - - - 5 - - 5 - Ceste - - 2 11 7 25 11 - 2) Površina in objekti, poplavljeni s talnimi vodami Skupna površina - ha - _ _ _ 4 000 Obdelovalna površina ha - - - - - 4 000 - - Naselja število - - - - - - - - Industrijski objekti število - - - - - - - - Drugi objekti število - - - - - - - - Železniške proge km - - - - - - - - Ceste km - - - - _ _ 8-4. Regulacija vodotokov (stanje 31. 12. 1977) Vodozbirno območje Drava Mura Sava Savinja Jadransko morje Soča Krka Ljublja- nica Sekanje meandrov km 160,5 224,7 5,3 0,2 - 3,2 2,3 - Breiinska zavarovanja km 198,2 184,2 4,2 0,4 - 5,7 - - Vzdolžne zgradbe km 132,5 232,6 9,6 0,8 - 4,3 - Jezbice kos 3 11 5 12 - 90 - - Drugi objekti km - - 14 .. 33 8-5. Objekti in naprave za namakanje Cevovodi za nama- Črpalne postaje Agregati za oroševanje kanje - dolžina, km število pogonska kapaciteta vseh črpalk m3/sek število kapaciteta dolžina oroševainih kril - km glavni stranski črpalk moč -KW og regatov 1/sek 29,6 59,2 28 1 241 4,3 201 1 646 59 8-6. Namakanje površine Površina Namakanje površine na družbenih gospodarstvih - ha usposobljena za namakanje skupaj njive in vrtovi sadovnjaki vinogrodi travniki Površinsko preplavne 1 203 160 90 70 _ _ Z oroševanjem 834 658 176 - - Letna poraba vode tisoč m3 1 020 810 210 - - 8-7. Doseženi pridelki na namakanih površinah Pospravljena površina - ha Pridelek - q ves pridelek pridelek na ha Hmelj 738 9 205 14 Jabolka 70 8 000 114 Breskve 86 722 8 Hruške 90 5 902 66 Drugo 10 REZULTATI RAZISKOVANJ Odgovarja direktor Franta Komel Urednik Branko Mlinar Vsebinska urednica Milica Bizjak Tehnični urednik Anton Rojc Lektorica Jasna Karanjac Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 1978 Uporaba in obj-va podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vire m i7:m ' ■: - ' ■ r [tv L irv' / n :r ■’ ■ . . ID At,- V0&/ . ' J ' I ■ - w M -- A _> * ■ t: j- * * \r . '' ■■■VJžiU ■ •'•'V'., ■ ,, *, v "V - - v - ’ * - . | . -h . . : v *. • - ■' - „ V*' * .« . 4* 'V /■ vw ■7-