Posmtna plačana v gotovini« Štev. 31. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu j« 30K na leto.— 3 Spisi in dqpisi se poiiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 50 K- X Ijana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Posamezne i t £ vil k e se prodajajo po 1 K. S Upravništr« .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. KATOLIŠKI SHOD V UOVEM MESTU SE VRŠI 14. IN 15. AVGUSTA. KATOLIŠKI SHOD ZA KAMNIŠKO IN MORAVSKO DEKANIJO SE BO VRŠIL 21. AVGUSTA V DOMŽALAH. NATANČNEJŠI SPORED SE BO ŠE OBJAVIL. KATOLIŠKI SHOD ZA RADOVLJIŠKO, KRANJSPO IN LOŠKO DEKANIJO SE VRŠI 3. IN 4. SEPTEMBRA NA BREZJAH. NATANČNI SPORED SE KASNEJE OBJAVI. ZAVEDNI KATOLIŠKI GORENJCI SE ZA SHOD ŽE SEDAJ OPOZARJATE! KATOLIŠKI SHOD ZA DEKANIJO ŠMARJE IN ŽUŽEMBERK SE BO VRŠIL DNE 21. AVGUSTA 1921 V STIČNI. Kažipot katoliškim Slovencem. Katoliški shodi, ki se bodo vršili prihodnje mesece po Sloveniji, imajo namen vsem katoliškim Slovencem podati točnih in trdnih smernic v vedno besnejšem divjanju proti katoliškim načelom. Dve fronti sta, na kateri so spravili svobodomiselci svoje najmočnejše sile in kjer mislijo predreti katoliško fronto in tako uničiti katoliško armado ter vse usužnjiti pod svobodomiselni jarm — jarm brezvestnosti, pohotnosti, nasilja. Ne rečemo, da je to končni namen vsakega svobo-iomiselca — a resnični konec je navadno vedno ta. Sokolska podivjanost nam v tem oziru prav preveč pove, da nam ni treba hoditi na Francosko ali Češko. Ti dve fronti sta: mladina in brez versko časopisje. Mladino hočejo na vsak način dobiti v svoje roke. Zato je njihov namen vso mladinsko vzgojo prekvasiti z brezverskim duhom in jo popolnoma odtegniti verskemu vplivu. Pot je dvojna: v šoli in izven šole. Iz šole so odpravili verskonravno vzgojo in jo nadomestili s sokolsko, ki je po pričevanju Cerkve same brezverska. Da bi se ta sokolska vzgoja res vršila, so povsod na najvplivnejša šolska mesta i>ostaviIi same zagrizene svobodomiselce in razpletli nepro-dirno mrežo svobodomiselnih sokolskih učiteljev, ki imajo nalogo vzgajati čim številnejši sokolski naraščaj. Prihodnji šolski zakon bo v tem oziru šel še za en korak naprej. ; Druga pot je organizacija izvenšolske mladine v sokolskih društvih. Sokolski sa-vez ima strog sklep v vsaki župniji ustanoviti Sokola — zakaj v vsaki fari je par zrelih pohajačev, večinoma tujcev, ki so sposobni za to pohujševalno delo med mladino. Tako mislijo svobodomiselci potom mladinske vzgoje vzgojiti nov svobodomiselni rod, ki bo zrastel v sovraštvu do vsega, kar je katoliškega. Druga fronta je brezversko časopisje. Liberalne banke so dale v ta namen milijone na razpolago. (Samo Jadranska banka v liberalne namene 32 milijonov kron.) Ti svobodomiselni časopisi ■*- pa naj bodo liberalne, samostojne, narodnosocialne ali socialistične stranke dan za dnevom naravnost, drugi pa prikrito blatijo vero, verska društva (Marijine družbe, tretji red itd.), duhovnike, katoliške organizacije, hvalijo protiverske vladne naredbe (kancelparagraf, brezverski šolski načrt itd.) in v stoti-sočih izvodih brizgajo strup v ljudi, ki jih polagoma omami i« popolnoma zastrupi. Reči moramo, da je danes gotovo še do 85 odstotkov vernih Slovencev, a kaj vidimo, .da je svobomiselnega časopisja trikrat več med Slovenci kot katoliškega. Torej ogromna večina tistih Slovencev, katerim je vera še vedno sveta stvar, požirajo teden za tednom, dan za dnem protiverski in proticer-kveni strup in tako sami redijo in plačujejo gade na svojih prsih. Ali more tak pričakovati, da mu Bog ohrani zaklad sv. vere in s tem edino pot v srečno večnost, če prostovoljno svojo vero tako v nevarnost postavlja. Zato je zadnji čas, da se naše katoliško ljudstvo ob dvanajsti uri zave nevarnosti, ki mu prete od te najostudnejše kuge, ki jo imenujemo svobodomiselni tisk, kakor so »Jutro«, »Slov. Narod«, »Tabor«, »Jugoslavija«, »Naprej«, »Domovina«, »Kmetijski list«, »Nova doba«, »Pondeljek«, »Ljudski glas« itd. To sta torej ti dve fronti, na katerih mislijo svobodomiselci prodreti in tako omajati in poraziti katoliško vero med Slovenci. Naša dolžnost je zato, da tudi mi obrnemo na ti dve fronti vso svojo pozornost Zahtevamo popolno versko šolo, kot jo imajo katoličani na Nemškem, Belgiji, na Nizozemskem. V slednjo našo župnijo mora Orel, katoliška mladinska organizacija, in v Orla vsak pošten fant, najsibo telovadec aH ne-telovadec. Zakaj pri Orlu ni samo telovadba, ampak tudi vzgojno delo pri fantovskih sestankih in v disciplini. Poleg tega pa naj se tudi matere organizirajo v Marijinih družbah ali društvih za matere, kjer bodo dobivale navodila, kako vzgajati otroke in jih varovati strupa, ki se jim bo voepljal v sokolski ljudski šoli. K6nčno moramo zbrati vse moči, da razširimo katoliško časopisje, in da vzbudimo v slehernem katoličanu zavest dolžnosti, ki jo ima pred Bogom in svojo vestjo napram katoliškemu tisku in da se zave nevarnosti breeverskega časopisja. In te smernice nam bodo dali katoliški shodi. Zato naj nihče ne zamudi udeležiti se teh shodov ter tako pokazati, da mora tudi kaj žrtvovati za svoj največji zaklad, katoliško vero. Josip Kremen: Sedem glavnih točk za izprememb® ustave. I. Za nedeljeno avtonomno Slovenijo. Centralistična ustava je z ogabnimi kupčijami človeških duš sprejeta, a sprejeta je, in mi katoličanje kot načelni nasprotniki nasilnih krvavih prevratov jO moramo priznati, dasi s težkim srcem in z nizko sklonjeno glavo. A tudi naš boj za avtonomijo in za pravice delovnega ljudstva izvira iz načela, ki ni nikdar naprodaj, zato bomo nadaljevali veliki boj za politično in gospodarsko svobodo jugoslovanskega ljudstva z vsemi zakonitimi sredstvi toliko časa in s tako silnim poudarkom na vse panoge javnega življenja, dokler se naš celotni program vsepovsod ne uveljavi in ukorenirii tako, kot ljudstvo hoče in kot je ljudstvu prav ter tako kot je po vseh človeških in božjih postavah pravično. Zato smo si zapisali na svoj prapor: Boj za revizijo (i z p r e m e m b o) u s t a v e 1 Ker se zavedam, da so člani »n članice naših kmetskih zvez še vse premalo motrili iz svojega glasila ustavne boje, ki jih je tako junaško bil v Belgradu Jugoslovanski klub, boje, iz katerih je jasno razvidna naša pot, ki pelje daleč v bodoče veke, se hočem v sedmih člankih dotakniti še vsaj rahlo tistih sedmih glavnih točk sedanje centralistične ustave, ki se morajo izpremeniti nujno in čim preje, ker bi sicer prišla država s svojim ljudstvom vred na rob prepada. Krog teh točk se bo vrtilo vse naše notranjepolitično življenje, krog teh točk se bo sukal prihodnji volivni boj za redni parlament, boj, ki že na vidiku, s temi točkami bo centralizem ali obstal ali treščen ob tla. Zato je nujno potrebno in nepreglednega oomena, da je vsak naš pristaš kolikor mogoče natančno in stvarno poučen o zadevah, ki se tičejo i njega i vseh, da si bo prihodnjič sam vedel delati sodbo o politiki in strankah, da ne bo navezan na uboge pare demogogov, ki s kričanjem proti klerikalizmu maskirajo svoje umazane sebične namene, ljudem pa osle kažejo, kakor hitro pridejo do svojih korit in skled. Prva točka, v kateri se mora ustava spremeniti, je naša odločna zahteva po nedeljeniavtonomni Sloveniji. Za tako Slovenijo se je izreklo naše ljudstvo v ogromni večini pri spomladanskih občinskih volitvah, pri katerih je poteptalo liberalce v blato, samoctojneže pa jedva pustilo do slabotne sape. Izreki so se zanjo v ogromni večini novoizvoljeni občinski zastovi, in dejstvo je, da nam tako Slovenijo tišči pod klobukom le brezvestna sila liberalno-samostojne klike v Belgradu, kar •pa ne bo trajalo dolgo, ker vsepovsod vidimo in čutimo, da prihaja naš dan. Slovenci smo v svetovni vojni neizmerno trpeli: V fronti kot v zaledju so imeli naš narod za psa in vprežno živino. Čisto odkrito so nam pravili Nemci in Ma-žari, da smo »Kamonenfuter«, kar smo dejansko tudi bili. Toda smelo trdim, da trpimo danes Slovenci med takozvanimi »osvobojenimi« narodi — največ. Zakaj raztrgali so naše telo na tri vetrove: Koroška, Jugoslavija in Primorje. Koroški Slovenci, ki so neprenehoma preganjani, zahtevajo za slovenski del Koroške — avtonomijo. Dunaj se jim smeji in kaže na Belgrad, češ: Še vašim rojakom v Jugoslaviji je ne dajo, ampak jih bodo še celo raztrgali na dva kosa! Primorski Slovenci zahtevajo za Julijsko Benečijo avtonomija. Rim se jim smeji, češ: Še vašim rojakom v Jugoslaviji je ne dajo, ampak jih bodo cele raztrgali na dva kosa! Slepec mora razvide ti iz tega, da pomenja razdeljena Slovenija kot jo predvideva centralistična ustrva, sprejeta s pomočjo liberalaih in samestojnih glasov, sunek v srce Slovencev, da čimprej izdah-nemo svojo žalostno dušo. — V Jugoslaviji nas je Slovencev malo: a žilav, delaven, alpski narod smo, zmožni kljubovati vsem viharjem. Zato nas hočejo razdeliti na Kranjce in Štajerce, nekaj nas vreči pod Hrvatsko, da se bomo lasali med sabo in 2» da bodo lažje gospodovali nad nami tisti, ki jim je narod in Bog želodec in trebuh. A naše ljudstvo zahteva nedeljeno Slovenijo in ne bo odnehalo prej, dokler se ta njegova srčna želja ne uresniči. Nedeljeno Slovenijo zato, ker hočemo ostati tudi za naprej. Nikdar ne bomo pustili, da nas bi klali s kuhinjskimi noži in sekali z mesaricami, ker smo živ narod, ki živi in živeti hoče! Nedeljeno Slovenijo zato, da omogočimo boj svojim trpečim bratom v Korota-nu in v Primorju! A nedeljena Slovenija mora biti tudi avtonomna: Kar imamo Slovenci, Hrvatje in Srbje skupaj, o tem naj odloča Belgrad. odnosno državni zbor. V stvareh pa, v katerih se pa razlikujemo od ostalih dveh plemen, moramo odločevati mi sami. Preveč bi bilo, ako bi se spuščal na tem mestu v podrobnosti, navedel bom samo dva slučaja ki naravnost kričita po avtonomiji Slovenije. Prvič: 95 % Slovencev zna pisati in brati- V južnih krajih pa je po nekod 95 % ljudi, ki ne znajo ne pisati ne brati, saj nam je znano n. pr. izza orožnih vaj, da uporabljajo celo majorji in kapitanje svoje palce za pero in držalo, kaj šele nižji častniki in priprosto ljudstvo! Iz teh dveh dejstev sledi, da je ljudsko šolstvo v Sloveniji skoro Sopolno. Mi bi zase zidali gospodarske ®etijske, gospodinjske, socialno-politične in strokovno-zadružne šole, akobiime-li denar. V par letih bi se dvigalo v Ljubljani in Mariboru lahko dvoje ljudskih visokih šol, kot jih nahajamo v najnaprednejših evropskih državah: V Belgiji, Nizozemski in Holandski. Lansko leto je Slovenija plačala v Belgrad 700 milijonov kron več kot je porabila zase. Recimo, da darujemo rade volje svojm tratom 200 milijonov; ostalo bi jih nam še*500 milijonov! Koliko bi mi s tem denarjem lahko zidali, koliko cest popravili, koliko podpor daJi za povzdigo živinoreje, poljedelstva, zadružništva itd., itd., itd. Pa pride »Kmetijski list« ter našteva z debelimi črkami »Zasluge« SKS za slovenskega kmeta. Med temi »zaslugami« našteje tudi kmetijsko šolo na Gorenjskem, ki je še ni in o kateri se še ne ve, kdaj bo. Hinavci! Za 500 miljonov, ki so jih iztisnili iz mozga slovenskega naroda lansko leto, za 200 milijonov, ki jih bodo iztisnili letos, drugo leto, dokler bo vladal centralizem, dobimo eno ubogo kmetijsko šolo. In samostojneži imenujejo to »zaslugo«! Za norca imajo slovenskega kmeta, in kdo jim še besedo verjame, je tepec, iz-vržek, katerega je mati Slovemia upravičeno žalostna. 500 milionov je bilo naših. Ako bi imela Slovenija svojo avtonomijo, bi jih bila uporabila ljudstvu v korist. Ministrstvo za poljedelstvo, katerega vodi »strokovnjak« mesar Ivan Puceij, pa je — Boga mi — lahko veselo, da jc obljubilo Gorenjcem kmetijsko šolo za — 5#6 milijonov. Pri Mo-hamedevi bradi, da to ni bik sktba kupčija za — Belgrad in za samostejno, ki je bila v obilni meri deležna na mešetariji. Sovenci pa tonemo —. Potapljamo se —. Ena sama bilka je, ki nas more rešiti smrti: Nedeljena in avtonomna Slovenija! V boj zanjo: vsi na celi črti! Razgled po svetu. LAKOTA NA RUSKEM. Lakoti na Ruskem so sc pridružile tudi kBj. n« bolezni, kolera in kupu Strada sedaj do 40 mi-lijonov ljudi, ki bo vale i« svojih krajev na rse strani ter ropajo, morijo, jedo travo, umiraj«. Kužne bolezni go pobiato žo do 100.000 ljudi. Vsled gladu umrje r najbolj prizadetih krajih do štirih petin ljudi. Letina je tako slaba, da ne bo nič žetve. Vsled popolne nezmožnosti komunistične vlado je tudi dovoz od drugod silno malenkosten, zakaj ni železniSkt promet taVo propadel, kot zadnja leta r komunistični Rusiji. Grki po mali »mag!, ki no jo priborili proti Turkom, zopet beže. Prav jim je, kaj pa grabijo in grabijo in jim ni nikdar zadosti. ŠKOF J A LOKA. V tukajšnjem uršulinskem samostanu j« umrla v četrtek dne 28. julija v 80 letu starosti in v 56 letu red. obljub č. g. M. Kat, Majhnič, provincialna prednica uršuhcske redovne province. Pokojnica je delovala svoj čas kot učiteljica, nad 27 let pa je bila prednica samostana. Pod njenim vodstvom se je do malega ustvarilo vse, po čimer se samostan in dekliški zavod odlikujeta danes. Loka in njena okolica sta pokojni« dolžni še posebno hvaležnost, saj je imelo naše mesto do najnovejših časov za Ljubljano najvišje dekliške šole na jugu, znane in priznane pov-sodi, loškim deklicam pa je dal ravno samo. stan priliko, da so se mogle šolati doma in dospeti do uglednih služb. Avstrija ni negovala dekliških šol in smo posebno v naših krajih bili navezani le na zasebne zavode m ravno pokojna gospa mati ni mirovala, solo za šolo je dobila v svojo hišo, dokler ni v le-tu 1910 tudi učiteljišče dobilo pravico javnosti. Ko je moral v svetovni vojni samostan odstopiti svoj grad vojaštvu, ie pokomica pokazala vso svojo ljubezen do mladine. Ni se strašila ne stroškov ne truda, da je s primerno ureditvijo strogo samostanskih prostorov dobila šolske sobe, tako da ni radi vojske ne ena deklica iz Loke in okolice al; goienka uršulinskega zavoda izgubila le malo časa v svo;em šolanju in so mogle deklice nemoteno, brez škode pohajati šolo in se izobraževati, L. 1918 Je bila pokojnica izvoljena za provin-cialno prednico ter je vršila ta častai posel do smrti. Poznavajoč le dolžnost, ie lani kljub visoki starosti potovala v Rim, kjer se |e udeležila generalnega kapitelja, pred tremi tedni pa se Je vrnila z vizitacijsketfa potovanja po Nemški Avstriji in Češkoslovasta. — Pokopali »o jo v soboto. Pogreb ie vodil ob številni asistenci redovne ia svetBe dn-hovščiae presvetli škof Msgr. dr. Andrej Kar lin. ZMINEC PRI ŠKOF JI LOKL »Vse sem naredil, kar so mi oni naročiU« kaj pa čem s«daj napravit, da bomkai v.«l-cev v}el na svoje Hmascef« »I tako ea »» dobro.« In gospod ie Debrave ie sol zmaaške občane in ia vino Je dajal, pa b»>o pomežiknH, češ, aH še hočete Jareke i«*« nad seboj — mošniUk je sicer trpel, pa lista je bila skupaj tn smo WlH na konju. Za volitve bo pa spettreba •btfebiti nekatorto « jim plača »«hte« ali jim pa aagre«, da P® konja ne bo več posodil n domovma bo r«r šeus ^ Vidite tako dela naš samostojne*, to * vidi. da je njegova stranka pri vinu že ne vredna. Tako govore nekateri. Drogi, ki v-gospoda iz Dobrave poznajo malo od «a pravijo, da se občina ne bo reievala pri Vinu in da je škandal za vse, da podpiramo človeka, ki nas drugače ni poznal, kot včasih med vojsko, da nam je kaj rekviriral ali nas je pa objedel za kak les in pa sedaj pri volitvah, ko išče pomoči, da bi podprl liberalno gospodo. V družbi liberalne irakarije, g katero se kot vojni dobičkar tudi on druži, nas pa še pogleda ne. Zato pa v nedeljo 21. avgusta pojdemo vsi volit pa vsi pokažemo častitemu gospodu, da stojimo na svojih nogah. * IZ SMLEDNIKA. Vsem dopisnikom t »Domoljubu« št. 29 in 10, na znanje. Ker se širijo govorice o strankah in samostojnežih pri Prostovoljnem gasilnem društvu Smlednik, poročam sledeče: V Smledniku, kakor vam je znano iz poročil o izidu občinskih volitev, sploh druge stranke ni kakor SLS. V odboru pri gasilnem društvu so vsi pristaši SLS, večina člani Katoliškega izobraževalnega društva in celo Marijine družbe. Redni člani so pa tudi Orli in člani drugih naših krščanskih organizacij v večini, kateri pa niso v naših organizacijah tudi v nasprotnih niso. ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU. Te dni smo dobili v Šmihelu krasne zvonove, , katerimi smo vsi zadovoljni. Samo žal, da se je pri obešanju pripetila nesreča: Prane Blatnik iz Klečet 15 je bil smrtno zadet od trama, ki jc po nesreči padel iz zvonika in ga zadel naravnost na glavo, da je bil pri priči mrtev. V nedeljo 31. julija smo ga prav častno ob navzočnosti velike množico ljudi slovesno pokopali. — Za zvonove smo posebno hvale dolžni našim Amerikanccm, ki so na pubudo naše rojakinje Frančiške Salamon rojene Lavrič darovali precejšnjo vsoto za nove zvonove. ZMINEC PRI ŠK0FJI LOKI. Zadnji čas se opazuje, da naši samostojneži jako radi romajo. Najbolj vneti romar je soveda puštalski Žagar, ki bi Bi na teh »božjih potihc rad izprosil od naših kmetov glasov za župana. Zvedeli smo, da je romal s Sokoli v Osjek in siccr zato, ker pravi, da so mu zelo všeč mosnaino punce« s katerimi so uganjali loški Sokoli take ogabnosti, da je vsakega pametnega človeka sram pripovedovati. Ko se je z znano Šmidovko vrnil naš Žagar iz Osjeka, jo začel takoj agitirati po hribih iu oštarijah. Toda nikjer nima sreče, i&to si je najel sedaj nekega pesnika, da ga opeva iu zmerja naše pametne zminške može z goljufi ia lažnivci. In vse to romanje, podkupovanje, laž in zalezovanje ne bo nič pomagalo — naš Žagar bo romal s svojimi samostojneži enkrat za vselej v kot, k umazanim puncam, kamor edinole spada. Takrat so bo tudi spomnil, zakaj se mostovi v llrastuici podiraj*. IZ TRŽIŠČA NA DOLENJSKEM. Mirenski popotnik je v zadnji številki »Domoljuba« poročal, da so liberalci v Tržišču ua cerkveni hiši odtrgali ključavnico in šiloma uselili pošto i to poročilo inoram v toliko popraviti, da hiša ni last cerkve ampak tukajšnjo hranilnice iu posojilnice. — Posojilnica je hišo kupila in prenovila še pred leti z namenom, da bc sčasoma iz tesnih prostorov v žnpnišču preseli v lastno hišo; ker pa iz raznih vzrokov tekom vojske ni kazalo se seliti, je posojilnica lokal oddala v najem pod pogojem, da se najemnik izseli, kadar bode posojilnica hišo sama rabila. Ker je bilo na občnem »boru oktobra preteklega leta sklenjeno, da se posojilnica preseli v svojo .hišo se je najemniku odpovedal lokal in sc mu za selitev dovolil rok šest mesecev. Ker pa se je govorilo, da se zaeno b posojilnico useli v hišo tudi prodajalna tukajšnjega kmetijskega društva oziroma zadruge, je naš samostojni občinski svet izposloval pri deželni vladi uovoljenje, da lokal zapleni; in kor gliha vkup «riha, mu to tudi najbrže ni bilo težko doseči. Celo akcijo je vodil potuhnjeno zagrizeni libcral-Sck, sin tukajšnjega trgovca Prijatla — Joško; župan in drugi samostojni kiniovti bo samo njegovi 8,nge; seveda je delal vso »inkognito«, druga imena Pa eo figurirala. On seveda ni prijatelj zadru-8«, ki dela na znižanjo cen; to pa ni v interesu 8®sp. Joškota. Zadruga jc naši fari prihranila že ■Marsikateri tisočak; in to boli samostojne prija-MJs kmeta, ker njih geslo je: »Kmet plačaj in Oolči«. Tudi hranilnica in posojilnica Jim ni po S0«*", ker se jim škoda zdi tistih zlatih časov, ko s» Je dobilo po 12 od sto pa še kakšen prešič o sv. Martinn, dokler ni vse zlezlo v odoruško malho. Ali ni res, da so najbolj zagrizeni liberalci bivši oderuhi oziroma njih potomci; ne rečem, da ravno pri nas ali večinoma je tako. Kmetje, ne dajte se farbati tem posili kmetom. Pristopite k zadrugi. V zadružništvu jc naša rešitev! V samostojni politiki naš pogin! — Eden od gmajne. DOL PRI LJUBLJANI. V nedeljo, dne 17. t. m. smo imeli lep nastop naših Orlov s sodelovanjem sosednjih odsekov. Orlovska misel prodira in mora še vedno bolj prodirati med ljudstvo! jc bil glavni stavek slavnostnega govora br. Cauipa. Da bi to bilo! Pri nas se poznajo že sledovi slabe sokolsko vzgoje, ker že otrokom nc da žilica, da bi pustili mlaje in vence pri miru. To je pač vsaj neposredno delo našega g. nadučitelja, ki naraščaj zapira in dru-gačo šikanira in tako svojim potuho daje. To njegovo protipostavno postopanje jc dovcdlo starše do tega, da so so pri okrajnem šolskem svetu pritožili. A v odgovor na to dosedaj še niso dobili drugega odgovora, kot, da Bi jc g. nadučitelj izmed podpisanih izbral dva, katera jc tožil radi varnosti časti, drugim pa je milostno odpustil, češ da so zapeljani in naščuvani. Toda kdor tako dela z otroci, kot je delal dosedaj g. nadučitelj, ta pač sam najbolj ščuje starše, da se obrnejo na višjo inštanco iu zahtevajo svojih pravic. Toliko za danes! BRDO PRI LUKOVICI. V nedeljo, dne 17. julija smo praznovali z velikim veseljem dan, katerega so napravili vrli slovenski in krščansko misleči fantje. Ta dan bo nam ostal v trajnem spominu. Ustanovili smo namreč Orle. Zjutraj je bilo slovesno skupno sv. obhajilo orlovskega odseka, kjer so č. g. misijonar Tumpej izrekli par spodbudnih besedi in tudi v ta namen darovali sv. mašo. Popoldne je bil slovesen sprejem, nato obhod po Lukovici v cerkev. Po litanijah je bila telovadba in nato prosta zabava, kjer je bilo nad 2000 zbranega ljudstva. Dragi fantje, vrlo naprej! IZ ŽUŽEMBERKA. Pretečcno nedeljo, dr.e 24. julija smo imeli tu novo mašo, ki jo je daroval g. Josip Košiček. Ce se ogledamo v zadnja leta nazaj, vidimo, da je vsako leto propleteno vorsko življenje tukajšnjih faranov z veselim cerkvenim dogodkom. Leta 1915. je bila zlata maša vpok. g. župnika M. Ka-dunca, L 1917. železna maša pok. g. dekana M. Tavčarja, 1. 1918. je daroval noro mašo g. A. Gni-dovec, 1. 1919. jo bila sv. birma. I. 1920. smo imeli dve novi maši in sicer g. A. Blaiiča in g. F. Gr-čarja, letos pa zopet to novo mašo. Prepričani smo, da je vsaka teh slovesnosti utrdila v naših faranih versko zavest, ki jo nobene klevete nasprotnikov ne bodo mogle omajati. .V. IZ PRESKE. V soboto, dne 23. julija je umrl v Preski profesor gimnazije r pokoju preč. g. doktor Josip Marinko. Bil je vsa leta svojega službovanja vnet dušni pastir ter dober učitelj svojim dijakom. Mod ljudstvom je bil zelo priljubljen, o tem je pričal zlasti lep pogreb. Skozi 4 leta jo bolehal tor vse trpljenje prenašal verno in potrpežljivo. Pogreb se je vršil v ponedeljek, dne 25. t. m. dopoldne. Cerkvene obrede je opravil prevz. škof ob asistenci številne duhovščine. Zelo lep vtis je napravila dolga vrsta šolske mladine z zastavo pod vodstvom g. A. Kržišnika. Rokodelsko društvo iz Ljubljane ter izobraževalno društvo v Preski sta so udeležila pogreba tudi z zastavo ter zapela pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču gen-Ijive žalostinke. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika g. vladni svetnik dr. Dctela. Govoril je zelo lepo ter omenjal mnoge zasluge pokojnega profesorja, zlasti njegovo delavnost, kateri ima zahvaliti predvsem rokodelski dom in dijaška kuhinja v Novem mestu svoj postanok. Počivaj mirno, dobri duhovnik, marljiv učitelj, neumorni borite) j za dobrobit in srečo naše mladine! IZ KOTA PRI SEMIČU. Cenjeni g. uredniki Sprejmite dopis iz naSe občine, da bodo Ijude vedeli, kakšne težave imamo posebno glede sestavo občinskega odbora. Ko smo zvedeli, da so nam razveljavljene občinske volitve, smo se zbrali v nedeljo popoldne, to je bilo dne 24. julij« pod dobro znano Kukarjevo lipo r Gorencih. Povabljeni so bili ie trezni možje, predvsem somišljeniki SLS. Imeli smo namen se- staviti nov odbor ter podpirati kandidatno listo SLS. Ko smo lepo miruo nadaljevali svojo delo, pa kar naenkrat plane kot rjoveč lev vmes neki daleč naokoli poznani samostojnež po imenu Smilc. Začel jc prav po svojem samostojnem receptu (seveda pijanem) vpiti in kričati ter previ-i se na desno in levo, češ da on se nič no boji. feeveda tudi mi mu nismo hoteli poklonjcni ostati in sc jc oglasil neki naš pristaš, ki mu jih je znal dobro odgovoriti. Samostojni g. Sinile pa si je sle-kol suknjo ter mahal z rokami in kričal, da naj ta mož položi roko na njegovo ramo potem se na boji aresta niti kazni. Pogledal mu bode čreva in kri inu bo stekla do kaplje. Trezni možje so ga zelo obsojali zaradi zaničevanja mladenižev in !""■> u so se dolgo vrsto let bojevali na raznih bojiščih ter prenašali težavo mraza, lakote iu dru-gili neprilik. Bii jo tudi vnet agitator samostojne, zev zacasa državnih volitev. Torej take lepe programe imajo naši samostojneži. Gledati čreva Iju-dem pretakati kri td. in žal, da jim zaslepljeno ljudstvo se ponekod verjame. Opomniti moram samo se to, da smo sestavili nov odbor ter podpisali kandidatno listo SLS ter postavili na čelo občini po večini trezne možake. Samostojneži so se umaknili, ker vedo, da ne bi dobili kandidatov - EEZfiP" Us'°' I>ozdrav Y6Cnl »hateljeml KRKA. Župan na Krki ie še vedno Borštnik. Pri seji v soli ie pred tablo mogočno korakal po odru gor in dol, si gladil dolgo brado in oblastno narekoval seini zapisnik svojemu učen-cku odborniku Hrovatu. Župan in njegovih 6 odbornikov, ti so lepo sedeli v šolskih klopeh kot boječi šolarčki pred Borštnikom, ki ie samo »potegnjen« svetovalec ia še to zadniL Gasilci so imeli vsai toliko korajže. da so ga kot načelnika vrgli iz odbora, četudi bi za 25-jetmeo še rad bil načelnik. Gasilci sprašuieio, kako je z obrestmi od denaria, ki ga te imel »spravljenega«, četudi so gasilci imeli dolg pri njem. Sedanji načelnik plačuje obresti, Borštnik iih ni. Zdai nima nobenega dela. zato vedno premišljuje, komu bi še nagajal ta »vedni nagaiivec«. Občni zbor ie gasilcem razbil iz same nagaiivosti. »Med gasilci ne sme biti nobene politike,« to se pravi noben klerikalec. Rafe nai brizgalne in požarnico odnese Krka kot pa da bi namesto njega kakšen klerikalec prišel v odbor. Tako ie zagrizen, da mu {a sirankarija več kot gasilno društvo. Je tudi za avtonomijo, samo Izjaviti se noče zanjo, samo zato ne, ker so tudi klerikalci zanjo. Za obč. pota in za vodovod ni maral od drž, odbora vzeti denaria, ker od klerikalcev on ne sprei-me denarja tudi za občino ne. Krčani bomo zato Borštniku hvaležni tako dolgo, dokler bomo po takih obč. potih hodili kot iih imamo sedai. SELCA. V disciplinarno preiskavo prideta selski župnik in kaplan, ker sta menda kriva, da. je bilo raz-obešenih tako malo zastav, ko je nadučitelj g Šolskimi otroci in bralnim društvom proslavljal sprejetje ustave. Tako se vesele liberalci po dolini. Obenem bodo obsojeni pevci bralnega društva, vse članice in drugi člaui, med njimi tudi Coč, ker so se uprli svojemu predsedniku nadučitelju in niso prišli k slavnostnemu sprevodu. Izvršitelj bo nadučitelj. Upamo, da ustrežejo duhovnikoma in jih končajo kot zadnja, da bosta lahko sama pripravila svoje farane za vislice. Pa bi bilo res lepo po Selški dolini, če bi višje oblasti dale za nekaj časa moč v roko nadučitelju! Hitro bi naredil temeljil red! — Politične. p Naši poslanci proti nasilju. Na seji zakonodajne skupščine je Jugoslovanski klub podal izjavo, da se z izjemnimi zakoni ne more strinjati. Jugoslov. klub na-glaša, da je v smislu svojih načel vedno odločno fibsojal vsako teroristično akcija a* m se zato tudi ne more strinjati s terorjem jd zgoraj, kakor ga misiijo uvesti oni, ki ustanavljajo »narodne garde«, ne toliko za pobijanje komunizma kakor za ogrožanje in omejitve meščanskih sloboščin. Razun tega nosi ta zakonski predlog obeležje strankarskega absolutizma, ki je bil vedno najopasnejši za obstoj vsake države. Jugo-elov. klub protestira nadalje proti nasilnim rekvizicijam, ki se še vedno dogajajo na kmetih popolnoma protipostavno. Ravno tako protestira Jugoslov. klub proti temu feakonu, ker uničuje združevalno svobodo delavstva in ga izroča na milost in nemilost kapitalistom. Jugoslov. klub protestira dalje proti razveljavljanju mandatov komunističnih poslancev, ker je tako postopanje protipostavno in proti določbam volilnega prava. Odkar je vlada ukinila demokratske ustavne določbe, je zavladala silna pravna nesigurnost, ki naši državi silno škoduje doma in na zunaj. Iz teh razlogov bo Jugoslov. klub glasoval proti zakonskemu načrtu »za zaščito države«. p Zakon za zaščito države, ki ga je predložil minister Pribičevič narodni skupščini, ima namen zatreti komunizem, obenem pa tudi udariti vse druge proti-vladne stranke — to so Ljudska, Radičeva, narodno socialna, zemljeradniška stranka ter Hrvatska Zajednica, ki tvorijo sedaj veliko večino v državi. Vsakdo, ki se ne strinja z liberalci, je v nevarnosti, da ga brez nadaljnega zapro. Mi smo zelo veseli, da liberalna stranka tudi v Srbiji in na Hrvatskem tako urno sebi grob koplje. p Moralno ^ropale osebe se po novem zakonu o zaščiti države kaznujejo in potem oddajo v prisilne delavnice. Vendar enkrat! Ivmalu bomo imeli živahno življenje po prisilnih delavnicah: verižniki, vojni dobičkarji, ogromno število Sokolov z raznimi visokimi osebami iz Belgrada na čelu bodo pomešani s komunističnimi atentatorji. »Ponedeljek« bo od sedaj naprej izhajal v prisilni delavnici, kamor se bo po novem zakonu preselilo tudi »Ponedeljkovo« uredništvo. Zdrave! p Vse komunistične mandate (58) v narodni skupščini namerava vlada razveljaviti in razpisati nove volitve, komunistično stranko pa docela razpustiti. To pa zato, ker se je pri preiskavah dognalo, da je bila središče atentatorskih načrtov ravno soba komunističnih poslancev v narodni skupščini in da so mnogi komunistični poslanci sodelovali pri teh načrtih. Po celi državi se tudi vršijo pri raznih komunistih hišne preiskave, zelo veliko so jih tudi pozaprli. Glav no gnezdo komunistične agitacije je ob ma-žarski meji, kjer imajo komunisti baje zvejo in podporo od mažarskih hujsfeačev, ki bi radi zanesli v nažo državo notranje nemire. . ., . ■ ■ • * p Tndi na Pašiča so nameravali komunisti izvesti atentat. p Komunisti so začeli pošiljati ministrom grozilna pisma, češ »da jih bodo«, če jih ne puste pri mriu. p Huda obsodba. Srbski kmetski list celo piše o demokratift, pri katerih so tudi slovenski samostojneži, takole: »Demokratska stranica hoče živeti. To ne bi bilo nič hudega, ako bi to hotela s svojim delom ip teudoau Tega pa osa noče, Ona hpeg. živeti od prevare. Na zadnjih volitvah so demokratje obetali kmetom zemlio. Preva-rili so jih. Zemlja je ostala nerazdeljena. Veliki posestniki še danes žive na svojih »spahilukih« (velikih posestvih). Obetali so osvobojenje kmetom v Bosni in Hercegovini, a prevarili so tudi te. 12. maja t. 1. so izdali naredbo o »beglukih« (begovskih veleposestvih), s katero so male kmete izgnali z veleposestev. Obetali so »čivčijam« (najemnikom) v Macedoniji v zakup vzeta posestva, ali pogodba z muslimani od 27. junija t. 1. daje tudi to zemljo begom.« — Naši samostojneži so za to glasovali. Ni čuda, da jih srbski kmetje imenujejo najhujše sovražnike kmetov. p Klofute liberalcem deli zelo pridno kraljevi namestnik Hribar. Že pri s jem prihodu v Ljubljano je rekel, da je doslej na ljubljanski vladi večkrat vladala ne-postavna samovolja, odslej pa hoče on postavi priboriti prvo mesto. Ob svojem prvem uradnem dnevu pa je rekel svojemu uradništvu, da mora biti proti tistim, ki se bore proti ustavi še bolj obzirno kot proti drugim. p »Ljudski glas«, socialističen listič, modro pravi, da ni ne za centralizem ne za avtonomijo. To je čisto lahko razuml)ivo; zakaj »Ljudski glas« je in mora biti za Kristana, Kristan pa je za milijone, ki jih služi na Friderikovih posestvih. Zato Kristan ne potrebuje več ne avtonomije, ne centralizma, temveč samo nekaj listov, ki perejo »ubogega delavskega voditelja«. In »Ljudski glas« t-o nalogo zvesto vršil p Neprostovoljno šalo je napravil zadnji »Ljudski glas«, ko piše: »Soc. demokratje so pokazali, da ne marajo nobenih generalov, ki bi bili v stranki to, kar so pri čebelah troti.« General Kristan pa je pokazal, da ne mara stranke, ki bi ne bila to, kar so za trote čebele, Zato se je postavil za generala socialistični stranki, in ne brez uspehov — zase. p Kako daleč smo zašli. V Zemunu pri Belgradu je množica kričala po ulicali. Živela Velika Srbija! Bivši poslanec dr. Bertič pa je zaklical z balkona svoje hiše: Živela Jugoslavija. Takoj je nastopila policija in aretirala — koga? Ali one, ki so vpili proti edinstvu države naperjen klic: Živela Velika Srbija? Ne! Ampak — dr. Bertiča. —Taka enakopravnost nam je zajamčena po novi iibtavi, za katero so glasovali samostojneži. S«ače novice, d Odkritje spominske plošče dr. Lov-ro Pogačniku. V Kamni gorici se na rojstni hiši dr. Lovra Pogačnika na Veliki Šmaren dne 15. avgusta t. 1, odkrije skromna spominska plošča v hvaležen spomin njegovemu delu za probujo krščanskega ljudstva, Po sv. maši na prostem bodo ob priliki odkritja govorili zastopniki organizacij, popoldne po litanijah se vrši javna telovadba. Pri skvnosti sodeluje jeseniška godba. Izkaznice za polovično vožnjo in kosijo (po 20 K) se naročajo do 10. avgusta pri Orlovski zvezi. Prijatelji, ki posetite Brezje, napravite še prijetni izprehod v Kamno gorico. Društva z zastavami in narodne noše dobrodošle! Na postaji OtoČe čakajo odposlanci, ki povedejo udeležence v Kamno da mm* szaM deio; y> likih mož! Iskreno vabljeni! — Pripravljalni odbor, d Zaplenjeni zvonovi. Liberalna »Dot movina« je strašno huda na »cunjo« Do-moljub, ki je izrazil upravičen dvom, da bi naša vlada nazaj zahtevala od avstrijske vlade zaplenjene zvonove, češ, da je to hujskanje proti državi (»Domovina« namreč misli, da je država minister Pribičevič, ki ga srbski listi imenujejo »zli duh države«), Pa »Domovina« je preveč prizanesljiva- Domoljub je še veliko huje povedal. Rekel je, da Slovenci in Hrvati še v domači državi ni-mamo nobenih pravic, toliko manj pa v Avstriji in zato zvonov ne bomo dobili. Danes pa povemo še več: Naša vlada se ne zmeni za vojna posojila, kar so druge države že davno uredile, naša vlada se ne zmeni za velikanske svote, ki jih je avstrijski erar še dolžan slovenskim trgovcem, naša vlada se ne zmeni za velike slovenske svote pri dunajskem čekovnem uradu, naša vlada se sploh ne meni za naše premoženje, razen pri davkih, kjer ga upošteva samo letos ravno za 200 milijonov več ka-kor je za nas treba. Smo pač Slovenci, in teh Pašič še leta 1914 ni poznal in jih zame-njaval, pa jih še danes ne pozna. Prihodnja »Domovina« bo zopet ogorčena nad »katoliškim obrekovanjem«, d Stari časi se bližajo. Gospod minister Pribičevič so zapovedali, da se mora vsakdo, ki potuje z železnico izkazati z legitimacijo veljavno za mesec dni. Pred vsakim potovanjem se mora legitimacija znova potrditi. d Novo pogrebno uniformo so iznašli Sokoli v Radovljici. Pri pogrebu sodnega kanclista Jožefa Brovč dne 25. julija je neslo krsto šest Sokolov — med njimi domač učitelj — v telovadnih oblekah! Očividci so se splošno zgražali nad neopravičljivo netaktnostjo Sokolov! Telovadna obleka je za telovadišče, ne pa za pokopališče! In ti ljudje se spotikajo, ker gosp. župnik ni dovolil Sokolom v zadnjem hipu prijavljenega nagrobnega govora! Juristi so, pa ne poznajo onega priprostega paragrafa: »Pri cerkvenem pogrebu se je treba pokoriti cerkvenim predpisom!« Zdravo! d Kako gospodarijo z našim denarjem. V Belgradu se je primerilo vse polno ta-kihle slučajev: Gospodu, ki služi državi je: zmanjkalo denarja. Prestavijo ga v Cetinje, za selitev mu izplačajo 36.000 kron. Gospod se pelje po železnici brezplačno z malo prtljago. Cez par mesecev je zopet prestavljen v Belgrad, za selitev se mu izplača — 36.000 kron. Mož se pripelje z ročno prtljago brezplačno v Belgrad in ima v žepu 72.000 kron. Dejstva! d Blagoslov samostojnega centralama. Trgovec je kupil 4000 kg v drugi držaw. Blago leži pri carini 8 tedne, železnica peš-j lje račun: ležarina 3 tedne: 2880 K. Nek? drugi trgovec dobi kavo. Carina se ne! zgane. Ležarina 3465 kron. Kdo kone0% plača? Kmet, ki mu zato v trgovini draij0,; zaračunajo. Pritožbe so mogoče samo B8 Belgrad, a ta se peča z obznanamr. d Draginja bo še hujša. Banatsko žitoi bo menda šlo v Rusijo, deloma ga bodo! trgovci kupičili po svojih skladiščih, nas* valuta silno hitro pada, naš kredit in ugM v drugih državah je globoko pod miN« Hudi časi se nam obetajo in ni hujše kazni za ljudstvo, kakor če dobijo državno krmilo v roke ljudje, ki poleg nezmožnosti mislijo samo še na to, kako bi izmozli državo zase in za svoje kapitalistične pristaše. Ljudstvo pa ima obenem drago šolo, kako je za vsakega neobhodno potrebno, da se briga za politiko. Sicer jo dobijo v roke propalice in takrat gorje nam. To občutimo sedaj na svoji koži. d V nedeljo 7. avgusta v Rimske toplice! Celjsko orlovsko okrožje priredi dne 7. avgusta orlovsko slavnost v Rimskih toplicah. Ob 10. slovesna služba božja na prostem v topliškem parku, pri kateri poje krog 200 pevcev. Po sv. maši tabor, nato sprejem gostov na kolodvoru. Ob 3. pop. javna telovadba, nato prijateljska zabava. Za jed in pijačo je preskrbljeno. Zvečer ob pol 9. koncert pevske zveze Ljubljane«! Z Rakovnika pride polnoštevilna sa-lezijanska godba, ki bo sodelovala pri celi prireditvi. Gostje orlovskega tabora imajo ta dan znižane cene pri kopanju. Zvečer vozijo vlaki ob 8. in o polnoči. Prijatelji, pokažimo letoviščarjem Rimskih toplic, da jp naše ljudstvo še krščansko! d Posavski orlovski tabor. Dne 28. avgusta se vrši v Sevnici I. posavski orlovski tabor. To je prva večja orlovska prireditev v Posavju. Vse župnije iz Spodnje Štajerske in sosednje Kranjske pošljejo svoje zastopnike, vsa organizirana katoliško narodna mladina se zbere ta dan v prelepi Sevnici. Ob 10. uri bo na trgu sv. maša s sodelovanjem salezijanske godbe iz Ljubljane. Popoldne po litanijah se vrši javna telovadba na semnjišču. Vožnja je na vseh progah polovična. Preskrbite si tozadevne izkaznice, katere razpošilja Orlovska zveza v Ljubljani. d Regent Aleksander se je zaročil v Parizu z burbonsko vojvodinjo Zofijo Ysa. d Lepa četa naših Orlov je odšla v Strassburg na Francosko na veliko mednarodno katoliško telovadno prireditev. Orli se bodo udeležili mednarodne tekme. d Izvoz vseh valut in deviz je prost razen zlatih in srebrnih novcev in naših bankovcev, katerih se ne sme vzeti čez mejo več kot 2000 dinarjev. d Požar v Danah. Dne 9. julija 1921 je v vasi Dane, občina Stari trg pri Rakeku, požar vpepelil tri hiše in 22 gospodarskih poslopij. Zgoreli so nadalje poljski pridelki, gospodarsko in poljsko orodje, hišna oprava, obleka itd. Prizadetih je 13 posetnikov. Škoda znaša nad 5 mifcjnov kron, a zavarovalnina je malenkostna. Pogorelci se nahajajo v skrajni bedi in si iz lastnih moči ne morejo pomagati- Da se jim vsaj deloma olajša beda, se razpisuje nabiranje milih darov v območju deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri predsedništvu deželne vlade (ravnateljstvo Pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu. a drugod pri okrajnih glavarstvih oziroma političnih ekspoziturah in pri mestnih magistratih v Mariboru, Celju in Ptuju. — Ponovno prosimo vse, ki imajo v Posesti nabiralnike »Sloyenske Straže«, da jih zopet izroče njih namenu ali pa jih pošljejo društvu nazaj. Dobili smo kovan drobiž in je odslei vsak izgosor popoj£o?naj[|e: utemeljen. ~ ----------- d Poučno potovanje slovenskih kmetov se bo vršilo od 10.-18. sept. Prijave se sprejemajo samo do 5. avgusta. Natančneje pogoje glej v Kmetovalcu. d Kmetijsko-gospodinjska šola v Ljubljani sprejema prošnje do 15. avgusta. Več glej v »Kmetovalcu« št. 14. d Umrl je v Kamniku v starosti 77 let vpokojeni nadučitelj Jernej Cenčič. Pokojnik se je odlikoval po svoji globoki vernosti, neomajni značajnosti ter po požrtvovalnem socialnem delu. Naj mu bo Bog večen plačnik! d Umrl je v Žužemberku gosp. župnik Berlan po kratki bolezni, ki si jo je nakopal v svoji napora! službi. d Umrl je v Metliki grško-katolieki župnik in konzistorialni svetnik llija Hra-nilovič. d Umrla je v škofjeloškem uršulin-skem samostanu provincialka uršulmske redovne province, m. Katarina Majhnič v starosti 80 let. Skoro 30 let je bila prednica uršulinskega samostana v Škof j i Loki. Pod njenim vodstvom se je samostan razvil v tak odličen zavod kot je danes. Naj ji sveti večna luč! dNabor v Radovljici. Pri rekrutovanju letnika 1901 je bilo iz radovljiškega glavarstva od 297 fantov 117 sposobnih, 39 ograničeno sposobnih, 117 začasno nesposobnih in 24 stalno nesposobnih. d Kres? V Ljubljani je začel izhajati družinski list »Kres«, ki je socialističen. Zato ga ljudje krščanskega mišljenja ne bth do naročali. j d Granata raztrgala tri otroke. Iz ZaK plane pri Vrhniki se nam poroča: V soboto 30. m. m. so iztaknili trije otroci, 7 itt Kletni sinček Jan. Tavčarja in pa 61etna hčerka Ter. Križaj, ročno granato ter s«i igrali ž njo. Granata je eksplodirala ln raz? mesarila vse tri. Tukaj so bivali Italijani y času zasedbe. Menda so nam pustili nalašš te smrtonosne igrače, da bi jih v tem boljšem spominu ohranili. d Prostovoljno gasHno društvo v Vodicali se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem dobitk«v in denarnih prispevkov, ki so pripomogli, da je veselica tako dobro izpadla^ V imenu društva: Ivan Jeraj, tajnik, Franc. Erce, načelnik. i d Izobraževalno društvo na Brezovici pri Ljubljani priredi, z gostovanjem g. Frana Gregert? na, Slana narodnega gledališča v Ljubljani, v ne« del jo, dne 7. avgusta v društvenem domu predstavo: »Mrak«. Drama v 3 dejanjih. — K obilni udeležbi vljudno vabimo. j d V dobi centralizma. Če hočeš daneft1 komu telegrafirati, je najboljše, da mu šeš. — d Napad. Jože Jerin z Brezij pri Kovor«t 1'u je brez povoda napadel Janez Valjavcai to je ta vozil gnoj. Udaril ga je, da je padel z voza na tla in se poškodoval na glavi. Mah« nil je tudi z nožem proti njemu, pa mu je? napadeni pravočasno ubežal. ' d St. Vid pri Vuzenici. Vaš dopis docela nerazumljiv in popolnoma nejasen? Zato ga niti popraviti ne moremo. -i d M, F. Železna kaplja; Okrog 12000 jugosl. kron. / CENE. g Tržne cene v Mariboru. Volovsko meso 22 do 26 K, telečje 16 do 18 K, brez kosti 21 K, svinjsko 32 K, salo 44 K, pre-kajeno meso 46 K, goveje kože 24 K 1 kg. g Znižanje cen stavbnega materijala v državnih gozdovih. Z namenom, da se čim bolj olajša zidava poslopij, je odredil minister za šume in rude, da se cene štabnemu materijalu v vseh državnh gozdih znatno znižajo. g Cene žitu na Mažarskem. 100 kg pšenice stane 1240, rži pa 910 mažar-skih kron. Ker pa je danes vredna mažarska krona le 40 vinarjev, stane 100 kg pšenice 480 naših kron, rži pa 364 naših kron. g V gostilnah Nižje Avstrije stane liter vina 120 avstr. kron, liter sadnega vina pja 20 do 24 avstr. kron. DENAR. g Žigosanje vojnih posojil. Ker se na ozemlju, ki je do sedaj bilo po Italiji zase, aeno in ki je po rapallski pogodbi pripadlo nasi kraljevini, ni vršilo popisovanje in žigosanje obveznic predvojnih in vojeih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, |e finančni minister odredil, da se rok za popisovanje in figosanje teh obveznic podaljša do dne 15. avgusta 1921. Popisovale se bodo tudi obveznice vojnih posojil, k! že nosijo italijanski žig »Tresoro itallnno*. Hirati je ftoangnt naštet t morejo do gornjega roka vzeti v pretres, tudi prošnje za naknadni popis in žigosali nje predvojnih posojil iz ostalega ozemlja)} raše kraljevine. Prošnje za dovoljeni® naknadnega popisa in žigosanja gornjiHi obveznic naj se z obveznicami vred vlagaj jo do gori navedenega roka, t. j. do 15. av$ gusta t 1. pri delegaciji ministrstva finanCj v Ljubljani; na pozneje vložene prošnje; se ne bo oziralo. Na prošnjah mora biti o« županstva potrjeno, da je prosilec naš dr«j žavljan; tudi mora prosilec na verodostOS jen način dokazati, da je pravi lastni^ predloženih obveznic. v Vrednost tujega denarja. X_ - « v 25.julija 29.jul. . Denar ■ L-%- ameriški dolar avstrijska krona 4 . češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carSbi rubel grška drahma nemSka marka romunski 1«! Švicarski fcattk poljska mačka mažarska krona > g Noža Urtoa pida. 100 našffl kron . vrednih v Švici 3 franke 40 santoo.v 0. 8 predvojne krone 40 v>< Papirnati denar po S dinarje« StraB 334 flej so ugotovili 2 različni vrsti ponareje-jiih 5 din. bankovcev. g Avstrijska vojna posojila in Italija. 01ede vojnega posojila, ki je bilo podpirano v krajih, ki pripadajo sedaj Italiji, se poroča, da bo italijanska država izplačevala ta posojila splošno koristnim ustanovam, mladoletnim in sirotam v popolnem Znesku, in sicer 60 lir za 100 kron. ŽIVINA. g Padanje cen živine na Dunaju. Vsled Obilnega dovoza mažarske živine na dunajski trg so začele cene padati. Prodajne cene so bile te dni sledeče: biki 120 do 140 avstr. kron za 1 kg, krave 95 do 100 avstr. kron, lažje svinje 215 do 230 avstr. kron, težje 210 do 240 avstr. kron. g Cena živini pada. »Kmetijski list« je pred par tedni pozival kmete, naj živine ne prodajajo, ker so njihovi uspehi glede tega tako veliki, da se bo cena živini znatno dvignila. Toda vsi samostojni »uspehk ne morejo zadržati stalnega padanja živinskih cen. BAZNO. g Kmetijski tečaji po deželi. Poverje-ništvo za kmetijstvo namerava tekom letošnje zime prirediti več kratkih kmetijskih tečajev, ki bodo trajali po en teden. To bodo: tečaj za gnojenje in tečaji za strežbo živine. Ti tečaji se imajo prirejati od novembra do konca februarja in so namenjeni moški in ženski mladini od 16. leta starosti naprej. Prirejali se bodo pod sledečimi pogoji: 1. da se priglasi zadostno število udeležencev, najmanj 30, bi se zavežejo, da bood tečaj redno in točno obiskovali; 2, da se za tečaj preskrbi potrebni prostor (učno sobo) s kurjavo. Ves pouk bo kolikor mogoče praktičen in je za-radi lega pridobiti tistim krajevnim z as topom (kmetijskim organizacijam, izobraževalnim društvom, županstvom itd.), ki želijo take tečaje organizirati, tudi pripravno kmetijo, kjer bi se lahko eno in drugo stvar pokazalo in z delom razložilo Interesenti naj se za prireditev teh tečajev obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, kejr se dobe vsa potrebna nadatjraa pojasnila. g Vkisovanje fižola y stročju. Na kmetih je večkrat zelenega fižola odveč, da (gospodinja ne v6 kam ž n|im. Pomaga si ;ji tem, da ga kar trikrat na dan kuha- Tudi y jeseni, ko včasih vsled deževnega vremena ves fižod ne zori, ostane precej zelenega. Zelo lahko in preprosto konservira-l»je zelenega fižola je vkisanje, ravno tako kakor se vkisa kislo zelje ali kisla repa. Stroki se operejo, osolijo in vložijo v Škaf ! sil kadico, se dobro stlačijo in obtežijo — |pav tako kakor kislo zelje. Njprej se pusti ir toplem prostoru, ko pa je vkisan, se po-irtavi v hladno klet in ž njim pozneje tako IBivoa kakor s kisdim zeljem. Radi večje Inage in čistosti se tudi tu, kakor pri kislem zelju, dno posode pokrije z zelnatimi Wsi, odizgoraj pa s čistim platneinoi prtom, »ia ta način se dajo manjše ia večej mno-Hoe zelenega fižola dobro in na preprost M-čra ohraniti, Simič Davorin, g Uvozna carina na železo se je zvi-JMa za 300%. O tem >uspehu« samostojni molče. g Državna podkovska šola uljudno obvešča konjerejce in lastnike konj, da se odslej v sredah in petkih popoldne konji ne bodo podkovali, izvzemši najnujnejše slučaje. , v. . , , . g Pomanjkanje krme za živino bo letos vsled suše veliko. Da se pomanjkanju vsaj deloma odpomore, piše neki strokovnjak v »Jugoslov. Lloydu«: >V travnikih vidim zelo važno reč, ki bi nam mogla v pomanjkanju pomagati. Travniki so že gptova po-setev, pa ako bi jih mi — kakor hitro se suša prebije — zalili z razredčeno gnojnico, ali pognojili bolj malo (40 kg na hektar) s kakim dušičnim umetnim gnojem (čilski soliter, dušikovo apno ali amonijev sulfat), potem je več kot gotovo, da bi imeli od tega v jeseni korist, in sicer bi imeli kaj kositi ali pa izdatno pašo. g Ljubljanski velesejem se je moral radi mizarskega štrajka preložiti na dneve od 3.—12. septembra. g Prosta žganjekuha v smislu zakona je dovoljena le tistim, ki kuhajo iz lastnih proizvodov (glej Uradni list št. 72 pod te, kočo štev. 192). Ce siromašni ljudje z lastnikovim privoljenjem pobirajo po gozdih borovnice, robide in drugo gozdno sadje, to niso lastni proizvodi, iz katerih bi smeli kuhati žganje prosto trošarine. Na tem stališču stoji ljubljansko okrajno finančno ravnateljstvo. Toliko v vednost prizadetim. Kakšnega mnenja je mariborsko finančno ravnateljstvo, nam ni znano. g Tečaji za obrtnike. 28. t. m. zaključi Urad za pospeševanje obrti prikrojevalni tečaj za krojače, kakor tudi predavanja o kalkulaciji in obrtnem spisju, ki so se vršila od 20. junija t. 1. Obenem zaključi pa tudi knjigovodski tečaj, ki se je vršil od 23. junija za obrtnike vseh strok. 27. julija t. 1. otvori Urad za pospeševanje obrti prikrojevalni tečaj za črevljarje v Zireh, za katerega se je prijavilo 44 udeležnikov, 8. avgusta pa prikrojevalni tečaj za krojače v Radovljici. Astronomija. Zvezdoslovje je posebno zanimiva veda, ki se goji ne samo v izobraženih krogih, tudi med priprostim narodom naletimo na ljudi, ki kažejo mnogo znanja in zanimanja za zvezdoslovje. Vsakdo, ki ima kaj zmisla za to vedo, si bo rad omislil zanimivo knjigo, ki je pravkar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani pod naslovom: Osnovni nanki astronomije. Spisal profesor Jožef Reisner. Knjiga velja K 22.— in je ponatis iz velike Reisnerjeve fizike za višje razrede srednjih šol. Knjigo priporočamo ukaželjnim Slovencem. Cenik knjig zaloge Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je pravkar izšel. Ta cenik našteva vse knjige tega založništva, ki se ta čas še dobe. Cenik navaja današnje književne cene. Iz cenika razvidimo, da so razne panoge vede med Slovenci v hitrem razvoju, ker navaja ta katalog mnogo znanstvenih del, ki so izšle po preobratu in ki bi v starih predvojnih razmerah med Slovenci pač ne bile našle odjemalcev. »Pred Bogom«. Priznani in pri naših cerkvenih zborih zelo priljubljeni skladatelj dr. Kimovec nam paklanja 14 mašnih pesmi za mešani zbor. Odlikujejo se po svoji svežosti, lepih melodijah, modernem, pa vendar dovolj lahkem izražanju. — Cerkveni zbori jih bodo peli z velikim veseljem. Najtopleje priporočamo. Stanejo samo 80 K, kar je za sedanki draginjo Čudovito nizka cena. Glasovi so po 8 K. Naročajo se pri Jugoslov. knjigarni y Ljubljani, Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! Ljudska posojilnica T LJubljani, Miklošičeva cesta St. 6 (tik zi frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po brez odbitka rentnega in Invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu. Listek. Prstan kraljice iz Sabe, Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Poljanec. (Dalje.) Ko se ie mir povrnil, ie bila brezglava mumija odstranjena v profesorjevo spalnico — kapitan Orme ie namreč iziavil. da se ne more razgovariati vpričo mrtvaka, pa nai bo še tako starinski — in začeli smo se zopet pomenkovati. Najprej sem na Higgsovo zahtevo sestavil kratek dogovor in v niem razložil namen popotovanja in poskrbel za enake deleže dobička, kar ga bo; če kdo izmed nas umrie, nai tisti, ki ga prežive, vzameio niegov delež. Temu dogovoru sem iaz osebno ugovarjal. sai nisem želel niti zakladov, niti starin, ampak samo svojega sina, Ostali pa so poudarial.i da bi, kakor večina liudi. v pnhod-nosti utegnil kai potrebovati za živlieme, aH če že iaz ne, pa gotovo moi sin, če ga rešimo; tako sem se nazadnje vdal. Nato ie kapitan Orme zelo vestno vprašal, katere dolžnosti bi imeli: določili smo. da nai bom jaz vodja pohoda: Higgs preiskovalec starin in tolmač in z ozirom na svoie obširno znanie poglavitni poročevalec, kapitan Urme pa inž eni er in voiaški poveljnik. Ce bi se pa mnenja križala, bi sc moral vsakdo podvreči odločitvi večine. , Ko smo to čudno pogodbo na lepo prepisali. sem io podpisal in podal profesonu, ki se ie nekoliko obotavljal, toda ko ie še minuto preiskoval sabeiski prstan, se ie okrepčal m tudi podpisal; pripomnil ie, da ie za svoi aei peklensko neumen, in ie sunil papir preno mize pred Ormeia. »Stoite minuto,« ie deial kapitan, »nekaj sem pozabil. Rad bi videl, da bi nas spremljal moi stari sluga, narednik Kvik. On ie zelo popraven za kako zviiačo, zlasti če bomo morali, kot sem razumel, imeti opravka z razstreli; vom, s katerim se ie imel priliko pečati P" inženierjih in drugod. Če vam je všeč, ga pokličem in poprašam, če hoče iti.« Prikimal sem, ker sem vsled prizora z mumiio in stražniki menil, da bi nam naredniK utegnil koristiti. Ker sem sedel naibliže vTa-tom, sem iih odprl kapitanu, na kar je pokončna postava narednika Kvika, ki ie °61' vidno na vratih slonel, dobesedno^ padla v sobo, spominiaioč me na prekucnivšega se lesenega voiaka. . <■ »Hala I« je deial Orme, ko se ie. ne da »' trenil, pobral in se postavil v pozor, »Kai. za vraga, delate tukai?« ,. u »Stražim. kapitan. Policista, sem menik j» utegnila izprememiti svoie mnenje in se vran . Ali kai zapovedujete. kapitan7« . A(i.■ »Da. Odhaiam v Severno osrednio Atriju. Kdai morete biti pripravlieni za odhod/* »Parnik t Brindlsi odide hitri večer. kavi. lan, če greste skozi Egipt: če pa greste »kozi Tunis. ▼ soboto ob 7. ari 15 minut zjutraj od postale Charing Cross. Samo razstrelivo ia orožje, ki ga ie — kakor sem razumel — treba preskrbeti, utegne vzeti nekai časa. da ga tako zadelamo, da prevaramo carinarie.« »Vi razumeli I« ie deial Orme. »Kako, pro-lim lepo, ste razumni?« »Vrata v teh starih hišah tako rade od-itopajo od svoiih podbojev, kapitan, in ta-le Jospod« — in pokazal ie profesorja — »ima tflas, ki se sliši daleč kot pasia piščalka. O, nikar ne bodite užalienil Jasen glas ie sijajna reč —. to se pravi, če so vrata pripravna« — In dasi se narednika K vika leseni obraz ni ge-nil, sem videl njegove dovtipne si to mežikale med gostimi obrvmi. ni ge-, kake Zasmejali smo se s Haiggsom vred. »Torei hočete iti?« ie deial Orme. »Toda upam, da ste jasno razumeli, da je ta reč nevarna in da vas morebiti več ne bo nazaj?« »Za ogleduha biti ie bilo nekoliko nevar-o. in tako je bilo naše opravilo v Dongi, kjer o vsi popadali razen vas in mene in mornarja, pa sva se navzlic temu le vrnila. Prosim odpuščanja, toda tu ni nobene take reči, da bi bila aevarna. Človek pride na svet, kadar mu ie sojeno, in umrje, kadar mu je sojeno, kai pa vmes dela. ie zeio vseeno.« »Lei ga, lei,« sem rekel; »mi tudi kar enako mislimo.« »Jih ie že bilo nekai, ki so enako gledali, gospod, odkar ie stari Salomon dal gospei to reč« — in pokazal ie na prstan Sabejke, ki je leža na mizi. »Toda oprostite mi, kapitan; toda kako je z nagrado? Ker sam nisem oženjen, nimam nikogar, ki bi bil od mene odvisen; toda, kot veste, imam sestre, ki so od mene odvisne in moja vojaška plača jim odide z menoj. Nikar ne mislite, kapitan, da sem lako-men,« ie hitro dodal, »toda kot vi, gospodje, razumete, črno na belem v začetku bo obema prav hodilo na koncu« — in pokazal ie na pogodbo. » »Popolnoma prav. Kai želite, narednik?« ie vprašal Orme. »Nič več kot svoio plačo, če nič ne pridobimo: če pa kai pridobimo, ali hi bilo pet od sto preveč?« »To nai bo pa deset,« sem prideial. »Narednik Kvik lahko izgubi življenje kot ostali izmed nas.« »Lepo se vam zahvaljujem, gospod,« ie odgovoril, »toda to bi bilo po mojem mnenju preveč. Pet od sto, kot sem predlagal.« Zapisali smo torei še, da narednik Samuel Kvik dobi pet odstotkov celotnega dobička, če ga bo kai, seveda če se bo dobro držal in ubogal povelja. Nato je tudi on podpisal pogodbo in opremili smo ga s čašo hviskija1 in vodo, ki nai iu izpije na svoje zdravje. »Zdaj pa, gospodje,« ie dejal, odklonivši stol, ki ga mu je Haiggs ponudil, očividno zato, ker mu ie vsled (tare navade boli ugajalo, da se je kot lesen vojak naslanjal o steno, »kot ponižen petodstotni deležnik te resnično drzne družbe prosim, da mi dovolite reči besedo.« Dovoljenje je torei dobil in narednik je tačel izpraševati, kakšno težo skale bi bilo Ireba odstraniti. Povedal sem mu, da ne vem, ker funškega lllfa nteom M>1r ..ij j X__J _ ______1___ ■ »Ce hočem« to reč dobro napraviti, se >o treba malo razgiba«,« te opomnil narednik, i 'Umamit bi to že opravil, p« bi bilo prenerodno vlačiti ga v taki mnoiinl preko puščave »ia kamelah. Kapitan, kaj pa pikrit? Vi se spominjate tistih novih burskih bomb, ki je en del ne šili odpihnil v nebeško kraljestvo, osta-!SL85L?5!tru*n?« * H viski fwhiskvl ie ječmenovo žganje, n , Katedralka fto je škofijska cerkev) sv, Pavla stoti v Londonu. Zidali s« i* 35 let fod 1675 do 1716). Zadnje delo v kupoli je bil® pa izvršeno šele leta 1894. Dolga ie, 152 m, Skoka m, kupola je visoka 111 m. — Stavbenik ™ren, ki io »e napravil, ima v njei svoi grob — wez spomenika. Grob označuje samo prepro« *« D/5?Sa « Pomenljivim napisom:. »Ce iščeš poglej okrog sebe.« ,te odvrnil Orme; »spomin am se; toda sedaj imaio še snovi — azoimide jih menda imenuteio — strahotne nove sestavine iz dušika. Jutri poprašava, narednik.« »Dobro, Kapitan,« je odgovoril; »toda vprašanie ie, kdo bo plačal? Vi. pri moji veri ne morete prav nič kupiti. Jaz računam, če se nam posreči nakupiti razstrelivo in pravim: petdeset vojaških pušk s strelivom in vse diru-ge potrebščine — brez kamel — vsa oprema tega pohoda ne more stati mani kot 1500 funtov. _ »Mislim, da imam to vsoto v zlatu,« sem odgovoril, »ki mi ga je plemenita vladarica Abatijev dala toliko, kolikor sem ga le mogel s seboj vzeti.« »Če ne,« se je vmešal Orme, »bi mogel jaz, dasi sem zdaj siromak, najti v sili kakih 500 funtov. Zato se zaradi denarja nikar ne vznemirjajmo. Vprašanje se glasi: ali smo vsi pripravljeni lotiti se tega pohoda in vzdržati prav do konca, pa naj bo že, kakršen hoče?« Odgovorili smo, da smo. »Ali ima torej še kdo kaj reči«. »Seveda« sem odgovoril; »pozabil sem vam povedati, da če kdaj dospemo v Mur, se ne sme nihče izmed vas zaljubiti v Valdo Nagasto. Ona je nekaka sveta oseba, ki se more omožiti samo v svoji rodbini; in če bi kaj takega storili, bi pomenilo, da nam pore-žejo vratove.« »Ali slišite to, Oliver?« je dejal profesor, »Jaz mislim, da je doktorjevo svarilo namenjeno vam, ker imamo drugi te vrste reči že za sabo.« »Kajpada,« je odgovoril kapitan in zopet zardel po svoji navadi. »Pa da vam po pra- 1 En angleški funt fšterlingov) je pred vojsko veljal nekako 24 kron. Vajenca za kleparsko eisri rs Korče, kleparski mojster, Cerknica pri Rakeku. Bo^-HHLl^jerhovino izdeluje Kari Sajovic, usnjar, Kamnik! Preklic. Korivc Marjeta iz Mal. ČeSenc prekjlcujem iQ obžalujem vsa žaljenja Alojzije Kokelj iz St. Vida St. 78 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. JCrasm) posestvo naprodaj na Bolenjskem na prometnem kraju tik ob cesti z vsem Inventarjem. 50 oralsv pslja, gozda in travnikov. Vse gospodarsko poslopie v dobrem stanju in vse polje obdoteno. Cena K 500.000. Več se Izve pri ZuponMCu na Dobravi St.4, p. Bobrafrte. Tka&kfl in cuka&s (veberce in šputaroe) se IrHSC M aRBfSG sprejmejo v tovarni pletenin in tkanin Joaip Kune « HTomp., Ljubljana, Poljanski nasip Stev. TO. (Cukrarna). 2636 zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah, mtdi na debelo Parna veležganjarna Hobert Utehi, Celje. Brffljevec vici povem, mislim, da je ta reč tudi men«) malo minila, in kar se mene tiče, ne mislim« da bi bilo treba upoštevati čare te črne go* spodične.« . »Nikar ne bahajte, kapitan. Nikar, pran WnJi- ne, bahalte'« ie dejal narednik Kvik * votlim šepetom. »Ženska je ravno tista reČ,! ta ne morete biti nikoli pred njo varni. Da« nes ie strup, jutri pa med — Bog in podnebje vesta, zakaj. Lepo prosim, ne bahajte, si-i eer bomo doživeli, da se boste prav za to po kolenih plazili, za vama visoki gospod z očali, Samuel Kvik pa, ki sovraži ves njih rod,; bo zadaj stražil. Iskušajte previdnost, če že" hočete, kapitan, to nikar ne izkušajte žen-i ske, sicer se obrne in ona izkuša vas, kot [t do danes delala.« »Bodjte tako dobri, pa nehajte govoriti neumnosti in poiščite voz,« je kapitan Orme hladno dejal. Haiggs pa se je začel na svof neotesani način smejati, in ko se je spomnit na zunanjost »Rožinegk cveta«, ko odgrne: — _----B.u uogrnsi svoj pajčolan m na mehko resnobo njenegatf glasu, je začel premišljevati. »Črna gospodična«, zaresl Kaj bi — nič se ne čudim — mi* " » II1 - »11V' OC X**; LUU11U —— HM«* shl ta mladi gospod, če bi kdaj doživel, da bi' uprl svoje oči v to sladko in ljubo obličje?! Zdelo se mi je, da narednik Kvik ni bil tako neumen, kot si je hotel njegov gospodar domišljevati. Kapitan Orme je bil brez dvoma v vsakem oziru sposoben udeležiti se našega podjetja; vendar pa bi mi bilo veliko! hubše, če bi bil starejši ali pa, da bi gospo-i dična, ki je bil pravkar z njo zaročen, ne bila, izbrala prav te prilike in svoje zaroke razdrla. Spreletavale so me težke slutnje, polne! nevarnosti, zakaj imel sem izkušnjo, da je; vedno dobro odstraniti možnosti ljubezenski ga zapletka, posebno na vzhodu. i." (Dalje.) Varčna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. -ii! Lovskena psa-ma fSSK! goni, kupim oziroma dam za njega dobro lan«' kaster dvocevko ali veliko stensko uro v izrezbanlj omari. Natančen popis psa na naslov: P. VilnjanJ poŠta ViSnjagora. 26321 Ponudite vse ne-porabne zlate! predmete, verižice, prstane, obeske, zapestnice«! uhane itd., — kateri predmeti vam leže doma In jitf/ ne nosite — tvrdkl F. ČUDEN, trgovina zlat-! nlne in srebrnine, Ljubljana, Prešernova ulica K Zelišča Podleskovo aH preSičko^ seme, lipovo, bezgovo b% arnika cvetje, norlčno ali beledona perje, čemestka' In sladke koreninice, trSlikovo lubje 1.1 d. kupi' vsako množino in po najvišji ceni — Ed. Pišler, Vrhnika, Slovenija. Cosulich-Line! (prej Hustro-Araerikana) Trst - Amerika prevaža potnike v New-York redno S kraj) v južno jRmerteo po 1 krat mesefno. PejaS nila in prodaja voznih listov.'. Simon Kmtlec glavni zastopnik za Slovenijo. — Kolodvorska ulica 26. ...........»»•......j!« L Poroč. prstani Donble verižice Stenske nre Bucike Že t,e nre Dhaui Rsjstsre]!«trgovin« ar.zlatnire In j srtDrnKi F. ČUDEN [ LJUBLJANA 22, Praiamova 1. Z«ti*ev»'te pon«(!t>e I Kupci pozor I Črne v JHelHk; doliai, obstoječe iz gostilne, ko-vačnlce, polj« in lepega gozda v skupnem obsegu od 19 ha, 73 a, 45 m1 šil pa souto del tega posestva s površino od 4 ha, 96 a, 55 ins. Poslopja so zidana ter leie ob glavni cesti iz Crue na Srajersko. Rediti se more pet glav živine. Cenj celega posestva približno 200000 dinarjev, samo dela priSIlž. 1CO.OOO dinarjev, Ker j« posestvo pod agrarno reformo, naj se »glase samo oni kupci, ki Se strnejo posestva ■II katerih posestvo je majhno. Kupci ki žele na-tančnejlc inlormacije, naj sc obrnejo na notaesko pdaarao v Prev aijah priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever A Kcmp, Ljubljena, Wolfo»a ulica Stev. 12. ft O za vse sloje dovršeno, trpežno dota in ceno, kakor tudi vse vrste InpcliltJiUI Ubili pripo- UD IT S »Rl/IfR Li«Wjana, Gosnosvet-roCata 12(1111 '.iL?LU ska cesta 13 ( iolUet.) nove žetve kupuje na vagone oz. iSče zveze za dobavo že sedaj. RI&BIF Hf C^ICCH - B2a3fi&fnrf. "Ik m »e obvaiujete le oko pokopavate mi it navadne m poljske podgane s „PoguK>m" škatlja po . . K 6,— •teuice z „Ha|)ldomu steklenica po K 12,— Marke z .^lorinom" Skalija po ... K 6,— Vsa sredstva preizkušeno najsigurneje učinkujejo! I. C. KOTflR, c . drogerija, Ljubljana Wolfova ulica 3. Trgovci popust! Trgovci popusti »silk jim tjabijfna, Krekov trg št. 10 klavno kupuge vse vrste živino Vl v in prašiče po najvišji ccni. Modna In manufakturna trgovina PRI IVANKI Vf LJubljana, Sv. Petra cesta Stev. 29 priporoča cenj. odjemalcem razno blago kakor: ceflrje in oiforde za srajce žo od 18 K naprej, razno vrstoohlnčovino, žomet, sukno tn volneno za rooSke io žensko, kotenino belo in pisano, tmmbrtke, najfined klot v vsoti barvah, kotenino za rjuhe ln močno ru>avo kotenino, cvilh r.a postelje, odeje, moSUo in žensko perilo domačega izdelka vedno v zalogi. — Cene zelo nizke, povtrežba dobro. ES-KA KOLESU Najttna^fe predvojno kvetttetno blago. I. GOREČ, UuMlama Gosposvetska costa M. in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkus, in sploino hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim miSim 12 K, za podgane 16 K, za Ščurke, posebne močne vmte 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, praiek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5.in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, praiek za uii v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi Cunič. rasti.) 10 in 20 K, prejele proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust Poiilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Fetrlnjska uL 3, ZAGREB 1. IV. JAX IN SIN Dunajska cesta St. 15, LJUBLJANA ŠiBbhri slra|l !■ sfra|l u pletenje. t zborna konstrukcija in elegantna Izvršitev iz tovarne v Llncn. — Ustanovljena I. 1867. — Doifo ie ravnokar večje Število strojev za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji ,,ADLKR". Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovarn: Dfirkopp, Sl^rla, Waff«nrsd. IIAPTI&! v krmo> an9lcSW krmilni prašek InnMin i'vino, po poŠti 5 zamotkov po