f s-'JwSttCG... NO. 248 ERI$k/t DOMOVINA ?'n, l/IERIC/l i%i— no/vic ______ _ , SMMT F0RCI6N IN U^ JUaO« ONLY SL0V6NUN MORNING MWSMMR CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 21, 1949 LETO LI.-VOL. LI. ) • VESTI Slovenski duhovnik je I TL SLOVENIJE ' ŠKOFIJSKI UPRAVITELJI nih, in pri tolikem divjanju itali-NA PRIMORSKEM. — Mon-ljanskih šovinistov, ki se besno signor Toroš, ki je bil dosedajl zaganjajo proti našemu življu upravitelj poreške škofije v v Italiji in porabljajo vse prili- Istri, je s 1. dec. postal upravitelj ‘ onih delov goriške škofije, ki so pod Jugoslavijo. Rezidiral ke in vsa sredstva (tudi bombe), da našo javnost terorizirajo, državna oblastva pa molčijo in po- mi ov jjuu uuguoumjv, itv/uiuu»» ---— — i— —' * * bo na Kostanjevici. P o t e š k o iicija ničesar ne ukrene za njeno škofijo je prevzel upravitelj delov tržaške škofije, ki so pod Jugoslavijo, monsignor Nežič. Nežič ima svoj sedež v Pazinu. Po smrti dekana Jamnika, ki je bil upravitelj reške škofije,, je prevzel upraviteljstvo te male škofije škof Srebrnič s Krka. Ta baje namerava ti dve mali škofiji združiti. SLOVENSKI ŠOLSKI ŠTRAJK. — Poročali smo že, da so v Trstu in okolici spet začeli zapostavljati slovensko šolo, kot so to Italijani od zmeraj delali. Ukinili so celo vrsto razredov in odpustili večje število slovenskih učiteljev. Slovenci so varnosa, se je škof Margotti odločil, da mašuje vsem slovenskim srednješolcem, in sicer v stolni cerkvi. Ta njegov nastop je najlepši odgovor tistim, ki so hoteli zabraniti, da bi se naši dijaki znašli vsi skupaj v eni cerkvi pri eni maši. Nadškofov nastop je tudi najlepši dokaz, da so slabo ravnali tisti slivenski omahljivci, ki so dali svoje otroke v italijanske šole. Škof je namreč s svojim nastopom poudaril, kar smo mi vedno trdili, da so naše šole zakonite in enakopravne italijanskim 1 NAPAD NA AKTIVISTA. — V Brežicah je bila 18. nov. organizirali enodneven šolski razprava pod predstedstvom štrajk kot protest proti temu zapostavljanju, ki ga krijejo zavezniki, resnični gospodarji Trsta. Učiteljem so sedaj obljubili nadaljno zaposlitev in plačo, toda za razrede italijanska zagrizenost noče odnehati. ANGLEŠKI GENERAL ZA Mirka Kušarja proti štirim storilcem iz Malega Podloga, ki so 2. oktobra napadli in s koli pobili okrajnega aktivista Staneta Štucina, tako, da je drugega dne umrl. Titov komunistični tisk pravi, da je razprava pokazala “strahotne posledice reakcionar- LAHE. — Resnični in odločilni nih sovražnih odnosov obtožen- gospod v Trstu je zavezniški ge- cev,W> zabil, da so bili Italijani pred kratkim sovražniki Anglije in Amerike. V zadnjem trimesečnem poročilu je spet pogrel tiste želje o potrebi priključitve Trsta k Italiji, da bo ta, kadar bo spet priložnost skočiti zaveznikom v hrbet, močnejša: Vidi se, da Angleži pristajajo na raznarodovalne zahteve laške diplomacije. PRESENEČENJE PRI ŠOLSKI MAŠI ZA SREDNJEŠOLCE. — V soboto 15. t. m. so dosegli goriški slovenski srednješolci lepo presenečenje: šolsko mašo je s primernim nagovorom v slovenščini opravil sam nadškof monsignor Margotti. Takega nastopa nadškofa Margotti-ja smo bili Slovenci v Gorici res veseli. Po tolikem boju za ohranitev naše šole, ki nam pritiče po vseh človeških in božjih zako- promoviral z adoktorja na angleiki univerzi Dr. Alojzij Kuhar, slovenski duhovnik, begunec v Angliji, je dne 26. novembra promoviral za doktorja filozofije na univerzi v Cambridge-u v Angliji, že maja je končal svojo znanstveno študijo: “Pokristjanjenje J, Slovencev in nemško-slovenska narodnostna meja.” Knjiga ima 700 strani. To je najboljša predstavitev Slovencev š i r o kemu [ulturnemu in znanstvenemu svetu. V Senat House je bilo 26. novembra kar precej Slovencev, ki žive sedaj v Angliji, da so prisostvovali slovesnosti promocije po angleškem srednjeveškem obredu. Besedilo promocije je staro nad 500 let. Slovenci so bili ponosni in veseli, da so mogli prvi častitati novemu doktorju. Izročili so mu tudi šopek slovenskega cvetja in album pokrajinskih slik njegove domovine Koroške in o3tale Slovenije. Dr. Alojzij Kuhar je že enkrat promoviral in sicer v Parizu v letu 1926. Tja ga je poslal študirat pokojni Dr. Lambert Ehrlich leta 1920. Dr. Kuhar je takrat tudi končal dveletne ekonomske študije v Londonu. Bil je najprej izseljeniški komisar za Francijo, Belgijo in Luxemburg, potem pa več let urednik Slovenca. Zadnja leta pred vojno je postal poj* od 7 Ljudje ie vedno beže izza železne zavese [utri večer bo fa St Clair Ave. lej) program Na odru pri božičnem prevesu pred St. Clair kopališčem bo v četrtek zvečer lap program. Kenny Bass in Jim'Doney bosta do 7:30 igrala plošče in IRO ugotavlja, da je v zadnjih mesecih bežalo približno po 2300 ljudi v zapad-no Evropo. Geneva, Švica. — Kljub silnemu mrazu, visokemu snegu in poostrenim stražam na vseh mejah še vedno ljudje beže iz dežel za železno zaveso proti za-padu. Mesečno jih pride poi 2600. Mednarodna Organizacija za begunce je dobila poročila iz V3eh obmejnih krajev o prebegih v zadnjih mesecih in našla da je beguncev še vedno toliko in da je prebegavanje čez imela drug program, ki bo odda- mejo raje od meseca do meseca jan na radijski postaji WSRS. Potem bo pa eno pelo uro raznoličen program isiotam in sicer od 8 do 9. Tudi ves ta program bo oddajan ng radijski postaji WSRC, ki % jo dobi na 1490 kilociklih. Pri tem pro-ram bo igrala godba Johnny Pe-con in L. Trebar. Four Steps of Harmony, kvartet, bo zapel lepe pesmi, na harmoniko'bosta igrala Max Želodec in J. Avsec. Kot nam je povedal vodja programa, Louis Slapnik, bo nastopil tudi Miklavž, ki bo obdaroval male otroke z raznimi igračkami, starejše pa z candyem. Kdor le utegne, naj pride pred St. Clair kopališče jutri večer. večje kot manjše. Pričakujejo, da bo posebno veliko ljudi žeielo prebežati v pomladnih mesecih. IRO ne daje novim beguncem nikake pomoči in tudi zapadne sile jind ne pomagajo. Največji prirastek beguncev je v zadnjem času imela Avstrija. Tja se je zateklo po 700 do 800 ljudi na mesec, Okoli 500 jih je na mesec prišlo v britansko cono Nemčije. Med ubežniki je mesečno tudi po 70 do 80 Rusov. V Ita lijo pride največ beguncev iz Guverner Lausche je imenoval madžarskega urednika v odbor Columbus, O. — Guverner Frank J. Lausche je izbral v Clevelandu štiri osebe, ki bodo služili v ohijski komisiji za pripravo praznovanja 150-letnice države Ohio. Praznovanje se bo vršilo leta 1953. Sledeče štiri Clevelandčane je Lausche izbral: Clyde T. Foster od Standard Oil Co., William P. Kennedy, predsednik unije železničarjev, A. J. Allen, škof afriške metodistovske cerkve in Zoltan Gomboš, urednik madžarskega lista Szabadsag. Jugoslavije, število je 300 do ka v 32. vardi. Mr. Muli je postavljen za načelnika štetja v 22. kongres, okraju Kongresnik Stephen M. Young naznanja, da je bil imenovan za načelnika vladnega štetja v 22. kongresnem okraju Joseph P. Muli, 320 Dalwood Drive. Mr. Muli je služil v zadnji vojni kot podpolkovnik pri poljskem topništvu in sicer je služil tri leta Evropi pri 3. armadi. Pri letošnjih primarnih volitvah je kandidiral za mestnega odborni- 400 na mesec. Med njimi so tudi komunisti, ki nasprotujejo Moskvi in so prišli iz Rumunije in Bolgarije najprej v Jugosla- Razne drobne novice ix Clevelanda in te okolice Kdor pa ne more, naj odpre.pa vijo, od tam pa si skušajo pom*. Pod 22. okrhj spadajo okraji Lake in Geauga ter del Cuyahoga. Mr. Muli bo v kratkem naznanil glede najemanja osobja Jrad bo imel v Cleve- Zima je tukaj— To se pravi, da nam koledar oznanja, da je danes nastopila starka zima. Torej bo danes najkrajši dan, noč ,pa najdaljša. Potem bo šlo pa počasi nazaj in o Sv. Treh Kraljih se dan že toliko podaljša, kolikor ena bolha zine. Vojak se vrne domov— Ray Hočevar je odslužil tri leta vojake gr: zračni armadi v Panama City, Florida. Za božič se bo povrnil domov k staršem na 1644 Lorain Ave. To bo gotovo veselo snidenje. Poroka— Miss Lilian Jesenovec, hčerka družine Jesenovec iz 5812 Prosser Ave. in Joe Bavec, sin Mr. Terezije Bavec iz Cornelia ve. sta bila poročena zadnji pondeljek. Bilo srečno! Najlepše jaslice— Anton Grdina vabi, da se zglasite tisti, ki imajo lepe jaslice, da jih bo prišel slikat. Potem se bo pokazalo na platnu, katera hiša je imela lepše jaslice. Kar pokličite Mr. Grdino, pa bo pršici z aparatom hišo. Nov odbor— Podružnica št. 6 SMZ je zi-volila za prihodnje leto sledeči odbor: Predsednik (Damjan je, do “ljudske oblasti.” Štucin je deloval v komisiji za oddajo prešičev. Zvečer se je ustavil v gostilni v Podlogu, kjer so ga spoznali, da je bil pri komisiji za odkup. Ko se je odpeljal s kolesom, so ga na cesti napadli 24. letni mesarski pomočnik Franc Avguštin ter kmečki sinovi Martin Kerin, Branko Koši{, Martin Bajc in čevljarski pomočnik Martin Mežič. Sodba: Avguštin na smrt z ustrelitvijo, Kerin 20 let, Bajc 10 let, Košir 4 leta. Prosimo režite nas v Ameriko razvoju. Začetkom vojne je odšel kot delegat Slovenske Ljudske Stranke v Anglijo. Med vojno je bil jugoslovanski poslanik in pooblaščeni minister pri poljski vladi, po vojni pa je nadaljeval študije in skrbel za dušno pastirstvo med našimi vojaki, ki so 03tali v Angliji in kasneje med novimi slovenskimi naseljenci, ki so prihajali na angleške otoke. Dr. Alojzij Kuhar je stalen naročnik in prijatelj Ameriške Domovine. Z drugimi Slovenci, Pod teni naslovom javljamo našim rojakom imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi iz- in posameznikih, ki v Evropi iz- jlk predstavil velike-J ” ” Dlla QUSleJ ven domovine čakajo in prosijo “TvS posebno slovenske na- na 3V<* radost “ " ,Vse ,)U; ka. L januarja se bo župan vr-za vstop v USA. Prošnje so P* '“"dnlo^avL na Koroškem ima- dl' • bom0 z "^ ** nil v New York’ da 1,0 ZapnSe’ RAIN slali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10316 Barrett Ave. Cleveland, Ohio. Na ta naslov naj tudi piše vsak, ki (nič n ne ve brez ciganke) Danes deževno in toplo, toda za ponoči napovedujejo sneg Jutri oblačno im sneg. Tri na dan Bolgarsko časopisje poroča, da so bili pri zadnjih volitvah izvoljeni vsi vladni kandidatje. Pri tem previdno molčijo, da drugih kandidatov ni bilo. Z drugo besedo: dobili so vsi, kakor na Taškarjevem podu, kjer so se mlatiči stepli s cepci. • • * Ej, če bi bil Teddy Roosevelt danes živ, saj se ne bi komunisti —_. norčevali iz ameriške vladne di- govodja. plomacije. Takrat so bili Ame-rikanci res Amerikanci! vine in vsem Slovencem širom Zed. držav in Kanade pošilja iskrena božična voščila društvo slov. kat. visokošolk “čebelica.” Naj novorojeni Kralj prinese v duše vseh mir, ki so ga oznanjali angeli skromnim betlehem- ---- ekim pastirjem pred dva tisoč ki so vsi ponosni njegovega uspe- je^ vsem veliko sreče in ha, mu tudi Domovina iskreno čestita. S svojim pomembnim znanstvenim delom je Dr. Alojzij Kuhar sijajno izpolnil obljubo, ki jo je dal pokojnemu Dr. Lambertu Ahrlichu in Slovence naj popolneje predstavil velike- se za koga izmed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, na; napravi trden sklep da bo pomagal vsaj enemu. . Denkovac, profesor, z ženo, hčerko 14 let in sinom 9 let. Jože Volčjak, roj. 1923 Brusnicah pri Novem mestu, gozdni delavec, zidarski delavec, kmečki delavec. Dragotin Volk, roj. 1908 Dobrepolje, mizar. Mihael Vrenko, roj 1925, cerkovnik. Ivan Vrhovec, roj. 1915 Ljubljani, učitelj, sadjar, vrtnar, z ženo in hčerkama 5 in 3 leta. Stanislav Vrhovec, roj. 1918, Dragomer, učitelj, šofer, knji- uspeha v novem letu Gospodovem 1950. Ko se bo razlegala širom vse zemlje blagovest o rojstvu na- J'' O v btC| 1U1QO UiUttii w " / šega Odrešenika, ki je prinesel bj]a doslej trgovska nameščen- rodne pravice na Koroškem imajo v Dr. Kuharjevem delu zbrano V30 zgodovinsko dokumentacijo in najpopolnejšo utemeljitev. Novi predsednik Švice Geneva, Švica. — Za novega predsednika Švice je izvoljen Max Petitt-pierre iz Friburga ,D„j_______ Predsednika voli skupna seja Dr. Anton Volčjak, roj. 1907 narodnega sveta in sveta držav' švicarske konfederacije. Max Petittpierre je dobil vse glasove razen komunističnih. Novi predsednik bo obenem tudi zunanji minister confederacy e. Novi predsednik je zastopnik francoskega dela švicarskega prebivalstva, ki predstavlja tretjino vsega prebivalstva. Za podpredsednika je izvoljen Edvard von Saeiger, zastopnik nemških Švicarjev. Karl Weiss, roj. 1927 v Ljub-ljani, študent tehnike, strugar. Madrid, Španija. — Hčerka generala Franca, Carmencita, ki je sedaj stara 23 let, se je zaročila s španskim plemičem Christobal Bordiu. naznanili v aprilu. Pozdravi se stekajo i vseh delov sveta Zaragoza, Španija. 12. dec. slovanskim oblastem. Strokovnjaki za begunska vprašanja sodijo, da bo število beguncev vedno znatno v prihodnjih letih, dokler komunistični režimi ne bodo pobili vseh demokratičnih Uredništvu Ameriške Domo- ljudi ali ne bodo pomrli v koncentracijskih taboriščih ali naravne smrti. Župan New Yorka se je • poročil New York. — Župan največjega mesta na svetu O’Dwyer se e poročil v Floridi, kjer je na počitnicah. Poroka se je izvršila v Stuart, Fla., ob 8:30 zjutraj v katoliški cerkvi sv. Jožefa. Prisotni so bili samo člani županove družine in mati neveste, Miss Sloan Simpson, ki je jaslicam spominjali tudi vas vseh naših znancev in dobrotnikov v Ameriki, želimo vam milosti polne božične praznike in božjega blagoslova v novem letu. Slovenski akademiki v Grazu, Hochsteingasse 37 gel za svoj drugi termin. Razne najnovejše svetovne vesti Upravni odbor Zveze slovenskih katoliških visokošolcev želi v imenu člansava ZSKV uredništvu in upravi Ameriške Domovine blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1950. Zveza slovenskih katoliških visokošolcev v Madridu na španskem. Judovski uradi se niso selili v Jeruzalem Tel Aviv, Jeruzalem. — Kljub temu, da so Judje proglasili Jeruzalem za glavno mesto svoje nove države, ne nameravajo pre- bo še vedno sestajal v Tel Avivu, in vsa glavna ministerstva bodo še ostala tam. Jeruzalem je gla- imenu. Volilni teror v Bolgariji Sofija, Bolgarija. — V Bolgariji so volitve. Voditelji bolgarskih komunistov so na volilnih zborovanjih javili, da bodo izvedli še več ljudi, ki so nasprotni komunistični vladi, pred sodišče in jih likvidirali. Pri volitvah nastopajo seveda samo kandidati vladne komunistične stranke. John Gorišek, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki: Primož Kogoj, Frank Lavrič, in Frank Majer. Seje se vršijo vsako 4. nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida. Božični program! Ne pozabite, da bo na iv. Štefana dan, 26. de cembra od 2|:30 - 3:30 ________________ popoldne lep božični program na radij-ski postaji WERE. P m aj WASHINGTON. — Herbert John Burgman, bivši uradnik ameriške ambasade v Berlinu, je bil obsojen na ječo 6 do 20 let, ker je med vojno delal za naciste in s tem izdal svojo domovino. Med vojno je govoril na radiju proti Ameriki. Obsojenec je bolan in je mogel prisostvovati obsodbi samo v vozičku. CLEVELAND, 0. — Truk je zavozil v pogrebni sprevod na vogalu Lee Rd. in Scottsdae Blvd. na Shaker Heiglits. 7 ljudi je bilo ranjenih. Vsi so morali v bolnišnico. Bil je to pogreb Baticha mlajšega, ki se je smrtno ponesrečil v Chardonu zadnji petek. Truk je vozil Joseph Smith iz Warrendale Rd., South Euclid. On je zavozil v avto Vincenta Zgonika iz 723 E. 160. St. tako hudo, da je potem avto zadel v zidovje ob cesti in padel v veliko luknjo. V avtu so bili še Avgust Bolko, Mrs. Mary Stefančič in Mrs. Frances Zgonik. Vodja kitajskih komunistov na obisku pri Stalinu Moskva, Rusija. — Moskvo je obiskal glavni voditelj komunističnega gibanja na Kitajskem Mao Tze Tung. Njegov obisk naj formalno potrdi popolno zvezo med novo, komunistično Kitajsko in Sovjetsko Zvezo. Stalin ga je takoj sprejel. Ostal bo liO' Stalinovega rojstnega dne y Moskvi. Mao je sedaj predsednik vlade, ki ima oblast nad 457, 000,000 ljudi. Pozdravit ga je prišla sovjetska vlada z Molotovom na čelu in diplomatski zbor vseh satelitskih držav. Eisenhower ne bo kan'S- diral ________ Fort Worth, Tex. — General Eisenhower je ponovno izjavil, da ni kandidat za predsednika USA in tudi ne bo. Vse kombinacije, da je nekaj svojih zadnjih govorov priredil kot pripravo za kandidaturo na listi republikanske stranke pri prihodnjih predsedniških volitvah so neutemeljene. Eisenhower je posebej, rekel, da misli, da predsednik Truman dobro ve, da on Eisenhower ni en ne bo kandidat. PAINESVILLE, 0. — Riverside Apartments v Painesville so pogoreli. 75 letna žena se je v požaru ponesrečila, nad 50 lju-nove urzave, ne di pa je bežalo iz stanovanj zjutraj' ob 4 uri, ko so ogenj opazili, nesti iz Tel Aviva svojih glavnih Ogenj je povzročila neka nepojasnjena eksplozija. vladnih uradov. Parlament se * * * DETROIT. — Neznani zločinci so poskusili nov atentat proti uniji avtnega delavstva. Bombo so položili v prostore centralnega urada unije. Na srečo bomba ni eksplodirala. Sodijo, da je i .1.1- 9 -1)1. 1i.. J! 1.1 — _ m a fl Ailni l/n piemiceiu ge OSiam tam. «jerwuueiu je nego, umjv, m««**/« w*~*'*~—-—--------—-r Poroko so vno mesto zaenkrat samo še po to delo istih ljudi, ki so napravili atentat na predsednika unije Reuterja* Če ite ▼ zadregi za božično darilo svojcu ali prijatelju, pomnite, da je lepa knjiga darilo trajne vrednosti. Roman JUTRO BREZ SONCA reši Vaš problem. Knjiga ni le izredno zanimiva, temveč tudi po zunanjosti kot ustvarjena za takšno darilo. Kupite jo lahko v našem uradu. ss|jj Ameriška Domovina (JAMBS DEBITED. Editor) UH St Clair Am. BEndenon 06» CtemUnd t Ohio PvbUUwd daily ogonapO Eaturfeys, Bundayo and golida?«__ sproščanju atomske energije. Sestavili so n. pr. več po 70 vstopiti v vaški kolektiv. Isto metrov dolgih magnetov z ogromho privlačno silo. Izdelati je bilo treba za delo v bližini teh magnetov orodje iz nema-gnetne snovi, pa vendar trde in zdržljive. Sestavili so posebno “uro” za merjenje elektronskih hitrosti do točnosti velja o trgovcih, ki se niso hoteli vključiti v državno kooperativo ali zadrugo. Seveda go pa največji ‘saboterji’ kmetje, DECEMBER SUN MON m WED THU F*f SAT > 2 3 4 5 6 7 8 9 K) ii i2 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 262728293031 NAROČNIN/ Za Zed. države 18160 na leto; za pol leta 15.00; ga četrt leta 53.00. Za Kanado in gploh za dežele Izven Zed. držav 610.00 na leto. Za pol leta 56.00, sa 8 mesece 53.60. SUBSCRIPTION RATBS United State* 58.60 per year; 56.00 for 6 month*; 58-00 for B months. Canada and all other countries outside United States 510 per year. 56 for 6 months, 58-60 for 3 months. milijardinke sekunde in izboljšali “tehtnico” za tejitanje ki jim niso všeč holkoei in so-nevidnh delcev, ki niso težji od milijoninke miligrama. Brezhibno delovanje neštetih strojev je popolnoma zavarovano s kontrolnimi napravami, prav tako življenje lju- ji, ki si od časa do časa drgne- Entered u moockLoIms matter January 6th ISM, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd U1S. No. 249 Wed., Dec. 21, 1949 Atom vhozi. Tm čel glavo so zrasli satao še duhovniški sahoter- o kaj reči proti komunistični vzgoji mladine, ali pa imajo celo sami kak vpliv pa mladino okoli sebe, čeprav je to skoraj nemogoče. dj, ki so tam zaposleni. Kontrolne naprave delujejo avtomatično, prav tako se avtomatčno izmenjavajo posamezni deli strojev. Izrabljene dele odvažajo na oddaljena mesta, kjer jih zakopavajo v zemljo, da ne bi škodovali prebivalstvu zaradi radio-aktivnosti. Tudi vozila, ki jih pri prevažanju uporabljajo, po določenem času zakopljejo in pripeljejo nova. Zanimivo bi bilo vedeti, kdaj in kako bo možno uporabljati atomsko energijo v praktične namene. Kot pogonsko silo jo bodo morda lahko uporabljali že v dveh ali treh letih, seveda v glavnem le iz dosedanjih atomskih središč v USA. V poštev bo v prvi vrsti prišla kot pogonska sila v elektrarnah in računajo, da bo zlasti v krajih, kjer primanjkuje bodisi vode ali premoga in lesa, cenejša, kakor pridobivanje pogonske sile na dosedanji način, potom hidrocen- , tral. Razvija pa se zaenkrat — in to je razumljivo zaradi ljudi najrazličnejših stanov: splošnega svetovnega položaja — proučevanje in uporaba1 Duhovniki, nune, profesorji, atomske energije le za vojaške namene. . Štiri leta potekajo, odkar sta prvi atomski bombi padli lia cvetoči japonski mesti Hirošimo in Nagasaki. Pod vtisom njunega razdiralnega učinka je japonska vlada ponudila brezpogojno predajo Ameriki in se je s tem druga svetovna vojna končala. Mnogo se je tiste dni govorilo in pisalo o novih bombah, veliko ugibalo o novi atomski energiji in vstajal; so že celo preroki, ki so trdili, da se je z odkritjem te nove sile začela nova doba v človeški zgodovini, doba, v kateri se bo človeštvo ali povzpelo na neslutene višine blagostanja in iniru ali pa z novim odkritjem zgrmelo v propast in -uničenje. Na račun atomske energije se je razvila tudi silna propaganda za ali proti vojni diplomaciji v njeni borbi za oblast nad svetom. Tudi mi smo brali in še danes beremo skoro vsak dan nove in nove izjave o važnosti in učinkovitosti atomske energije, o možnostih njene uporabe v vojne in industrijske namene, o ugodnih vplivih novega odkritja na medicinsko znanost itd. Težko pa si je samo iz izjav in redkih člankov o tem problemu ustvariti vsaj približen pojem o tem, kaj je atomska energija in kako jo pridobivajo še manj pa, koliko naporov in materijalnih sredstev je bilo treba za ostvaritev takega “podjetja” za proizvajanje atomske energije. Naj omenimo zato nekaj osnovnih pojmov o sestavi tvarine, materije: sestavljena je iz neštetih majhnih delcev, .m er^ekttk te pa iz atomov, & pa so zopet sestavljeni iz je-Wa — protona in določenega števila elektronov, ki krožijo okoli jedra. Predstavljajmo si atom kot sončni sistem, v katerem je sonce jedro, planeti, kakor je n. pr. naša zemlja, pa elektroni, ki krožijo okoli sonca - jedra. Tak je atom. In tista sila, ki žene elektrone okoli jedra, je atomska energija. Atom je torej pravo prvcato vsemirje v malem, v takem majhnem obsegu, da ga niti z najboljšim mikroskopom ni mogoče videti. Zato iz tega sledi tudi dejstvo, da je vsake tvarine prav za prav silno malo, ker je skoro ves volumen, ki ga zavzema kako telo sestavljen iz praznega prostora. Elektroni so namreč od jedra v atomu tako zelo oddaljeni, kakor so zemlja ali drugi planeti od svojega jedra — sonca — če primerjamo velikost atomskega vsemirja s sončnim Ogromne praznine so v enem in drugem. Če bi torej hoteli to praznino zmanjšati ali pa jo sploh odpraviti s tem, da bi elektrone popolnoma združili z jedrom, bi se n. pr. človeško telo skrčilo v tako majhen delček snovi, da bi ga komaj opazili z dobrim mikroskopom. Naša zemlja bi se na tak način skrčila v kroglo s premerom komaj 800 metrov. Skrivnostno sestavo atoma je 1. 1911 odkril Anglež Ernest Rutheford, za njim pa so svetovni fiziki, kakor Thomson, Moseley, Bohr, Fermi, Milikan, Compton, Urey in drugi prišli do naslednjih zaključkov: Povprečen premer molekule je dve desetmilijoninki milimetra (0.0000002). Molekule so sestavljene iz atomov, tako majhnih, da se jih lahko pet milijonov postavi v vrsto eden za drugim znotraj pike, s katero se konča ta stavek. Atom je pa potem sestavljen, kakor smo že zgoraj omenli, z jedra - protona in elektronov. Po teži je proton 1840 krat težji od elektrona, po premeru pa 1800 krat manjši od njega Hitrost s katero se sučejo elektroni okoli jedra je v gotovih primerih večja od hitrosti svetlobe, t. j. 300,000 km na sekundo. To neprestano gibanje z vsemirsko hitrostjo elektronov okoli jedra je atomska energija. Če bi bilo mogoče praktično izrabiti to silo, bi zadostoval košček premoga, pa bi z atomsko energijo, ki jo ima v sebi, lahko 20,000 tonska ladja dvakrat prevozila Atlanski ocean. Kako proizvajajo atomsko energijo? To je skrivnost, ki je Zdr. Am. Države, ne izdajo. Princip je pač v tem: razbiti atom, to se pravi, spraviti elektrone iz njihovega naravnega tira, tako da odlete proč od jedra vsak v svojo smer. V tem je tudi učinek eksplozije atomske bombe. Za proizvajanje atomske energije uporabljajo uran (U-238), ki je radioaktiven. Največja ležišča urana so v USA, Kanadi in v belgijskem Kongu v Afriki. Največje in glavne atomske tovarne so v USA: Oak Ridge, Hanford in Los Alamos. V Oak Ridge izdelujejo radioaktivne snovi, ki jih uporabljajo za znanstvene poskuse v orožju, industriji in medicini, v Hanfordu izdelujejo plutonij, v Los Alamos pa atomske b cun be. Prvi poskusi z atomsko energijo so bili v USA izvršeni 2. decembra 1942. V Oak Ridge so za posebne laborato- 5s*W5) Vsi za enega, eden za vse P. Bernard Ambroiil Bral sem poročilo o slovenskih duhovnikih za železnim za-storjem. Poslal je to poročilo v glavni urad NCWC neki Ame-rikanec, ki je na svojo roko preiskoval položaj. Menda sicer ne možnost, da bi dtroci prišli do takih reči, bi bila, če bi se mogli taki predmeti kolikor mogoče na skrivnem spraviti v roke staiišev in po njih med otroke. Tudi pri oznanilih v cer- osebno, pač pa je poizvedoval pri kvi ne sme duhovnik nikoli va- zanesljivih ljudeh, ki so mu nadrobili novic in dobro vedeli, o čem govorijo. Ne vem, kaj bo glavni urad NCWC najpravil s tem .poročilom, morda ga bo dal v javnost v angelščini, morda ne. Nekaj reči iz tega poročila naj bo objavljenih na tem mestu, da nam ipride še bolj živo do zavesti, kaj se pravi biti dandanes duhovnik v nekdaj tako verskozavedni Sloveniji . . * • • ‘‘Zelo težke so živi jenske razmere, posebno še gospodarske, za duhovnike it današnji Sloveniji. Vzroki so različni. Nepremičnine cerkva in župnišč so podržavljene. Od vlade ne dobi duhovščina ničesar, tudi verniki ne smejo dajati bire. Sicer s<> pa verniki sami ubogi, da bi 'komaj mogli kaj dati, čeravno bi bilo to dovoljeno. Komunistični režim je seveda namenoma ustvari] ta položaj, ke” hoče duhovnike prisiliti, da se lotijo kakega ‘pridobitnega' posla in tako sami vizamejo čas in možnost za duhovniška opravila. Pojavljajo se bolj in bolj glasno gesla: Tudi duhovnik naj dela! Časi ljudskih zaje-dalcev so minuli! In tako dalje. • * • Dosledno s tem programom duhovniki ne dobijo nakaznic za obleko in obuvalo. Tudi za živež jih le redko dobe, tedaj pa le kaj majhnega, da je komaj vredno omenjati. Mnogi duhovniki zares nimajo kaj obleči, saj že od leta 1941 niso mogli nabaviti najpotrebnejši!’ reči. .Rdeča diktatura gleda na to. da se to stanje še kolikor mogoče poostri. Mnogi AL PA NE • nr _ Isp«3*jejo jih, Vj »n kako mislijo. Z^_vserai teipi inšpekcijami a* lahko čita bo-jagen, da bi kak jetnik vzdrževal stike z zunanjim »vetom, ustanavljal protikomunistične celice, ali pa organiziral upor. Vrhu vseh teh in takih aekatur so zaprti duhovniki pogosto po- .... dvržen! nizkotnim iponiževa- Ta-le je priletela iz Rima, ki njem, o čemer bi se lahko piša- j je v Ohio; posodil mi jo je Prh- le poglavje zase 3_Vojni zločinci. Sem »padajo vsi, ki so se med vojno kakorkoli udejstvovali pri obrambi zoper komunizem. Posebno nevarno je za tiste, ki podpirali domobranstvo. Kako je za praznike tu v Floridi Tampa, Fla. — “Srečno smo se pripeljali sem v Florido. Skoro vso pot je deževalo, ko smo pa enkrat dospeli sem, je bilo pa lepo in gorko. Mesto Tampa je zelo lepo, zla- Pod obtožbo vojnega zločinstva: sti okrog Božiča. Vse mesto, to je v Sloveniji zaprtih .polno študentje, zdravniki, inženirje, delavci, kmetje, vojaki, ženske vseh starosti od stare mamice do mladih deklic. biti 1‘jiuldji! ih Jtakšni pobožnosti in sploh k službi božji. Do. voljeno je zgolj suho oznanilo : To in to se bo vršilo ob tem in tem času. Duhovnik, ki bi spregovoril ka več v obliki vabila in priporočila, bi ibil že sumljiv, da -dela protikomunistično propagando.” * * * Na tem mestu .poročilo podrobno našteva, kako še godi posameznim redovom, moškim in ženskam, v današnji Sloveniji. Ker .se zelo točno vjema s tem, kar je naši javnosti že itak znano, ta del poročila izpuščam. Na kratko: Kazen frančiškanov so že vsi skoraj do zadnjega razgnani, pa tudi po teh zadnjih že sega dolga roka komunistične vlade z rastočo nasilnostjo. Potem prehaja poročilo na one duhovnike, ki so v ječah, bodisi da so bili obsojeni na toliko in toliko iet, ali pa kar tako brez obravnave zaprti,, morda samo — priprti . . Takole čitam: * • * “Glavni zapori za duhovnike so: Maribor, Begunje blizu Bleda, kjer je ženska kaznilnica, Ljubljana, Ig, -ki je 16 km od Ljubljane, Novomesto, Solkan pri Gorici in Postojna. Poleg teh glavnih zaporov je še polno drugih ipod nadzorstvom ONZE, ki je policija zase in ločena od državne policije. OZNA ima v Ljubljani zasedenih s svojimi uradi 13 velikih poslopij. ** A * “Zaporniki v današnji Sloveniji se dele v tri razrede: 1—Reakcionarji. To so tisti ki so obržali mišljenje in ču “Zaporniki so nastanjeni po 6 do 8 v sobah, ki bi bile drugače le za enega človeka, ipa po 25 do 30 v sobah, namenjenih za 14 ljudi. V Mariboru je zmanjkalo sob za obsojence, pa so zgradili posebne barake zanje kar na dvoriščih ondotnih ječ. Gradili so jih zaporniki sami, komunisti so jih pa dražili, češ: Na teh dvoriščih si zgradite igrališče za tennis “Življenje v zaporih je strašno. To že samo na sebi. Strahotam dodajajo še stražniki, ki so večinoma brez vsakega človeškega čuta, da ne rečem krščanskega. Surovine so. Zaporniki so pod disciplino, ki si je ni izmislila pamet, zgolj sovraštvo. Kaznujejo jih še posebej za .praizen nič. Težko delo igra odločilno vlogo. Mari bor je za te ljudi pravi pekel. Hranaje seveda brez vsake zabele in nezadostna. se parvi down-town je okrašeno z lučkami, božičnimi okraski in trakovi. Skoro na vsakem vogalu stoji kak Miklavž. Postavljeno je veliko drevo, vse v pisanih lučkah. Takega se spominjam tudi iz Clevelanda na gl. trgu v mestu. Najlepše je pa, če se pelješ po Bayshore bulevarju. To se pravi, saj je tukaj vedno lepo, ko se voziš v senci orjaških palm, toda zdaj za božične praznike so pa bulevar okrasili še posebno. Postavili so nekakšne odre, vsak do 12 čevljev visok. Vseh je 16 in na vsakem odru so postavljeni prizori božičnih šeg in navad raznih deželah. Vsaka figura na odru je oblečena v narodno nošo domače dežele. Dežele, ki so zastopane, so: Francija, Španija, Brazilija, češka, Grčija, Anglija, Norveška, Zed. države, Palestina, Kitajska itd. Toda mi smo najbolj ponosni, ker je tukaj zastopana tudi Jugoslavija. Vsi odri so električno razsvetljeni/zvečer in ljudje se zgri-Mari- njajo z vseh krajev, da vidijo to posebnost. Med drugimi je tukaj tudi goličev France, ki jih je nekaj prinesel s seboj iz Cerkvenice. Ta postojanka ni daleč od Me-nišije. Med seboj se nismo mogli, ker so bili Cerklani preveč bahati, Meniševci pa krotki in ponižni. Pa kaj, če so imeli v Cerknici krvavo rihto in dekanijo. Menišija je bila pa še bolj slavna, saj je prišla celo v božično pesem, da smo peli: sveta noč, Blaževa noč, pridi k Maten-covim na pomoč. . . Pa kaj men mar, France mi je eno posodil, pa jo bomo povedali o Cerkianih, čeprav sem še zdaj jezen na Ribčkove, ki so me vselej pognali v beg, kadar smo se le srečali. Torej začnimo. V Cerknici je živel tesač, Gmajnč so mu rekli. Morda Janez, morda France. Pozneje je odšel v Brazilijo in je še tam, če že ni umrl. Rad je hodil delat k Šerkotu, ki je imel veliko lesno trgovino. Tam je pretesaval trame. Serko ga je rad imel, keh mu je marsikatero veselo povedal, da se je Serko smejal. Smejal se je zaradi zdravja, ker je bil obilnega života in mu je smeli zrahljal pas in pozicije tam okrog, da je laže jedel in več. Vedno se je Serko smukal tam okrog in ga silil, naj mu še katero pove. In povedal mu jih je nič koliko. Nekega dopoldne mu je Gmajnč povedal tisto o nekem županu, ki je prišel nekega večera od občinske seje in ga žena vpraša: “No, kaj ste pa danes pametnega sklenili, možje? Dosti prida menda ne. kolikor -Sirek in piizor iz Betlehema, s štalico in vas poznam vse .skupaj.” koruza prevladujeta. Domači sv. Družino, s tremi kralji, ka- ...- ----O---- I----- ~ j.4*» Uliv.jwi.jt *1» .-v. duhovniki hodijo okoli bolj v |stvovanje nekdanjih dni, tako- c.unjah kot v obleki, drugi se sploh sramujejo iti med ljudi. Enako jim bridko manjka perila za telo in postelje. Precej jih je bolnih, bodisi da se jih loteva jetika ali kaj drugega, pa medicin ni, pa tudi če bi bile, kako naj pride do njih slovenski duhovnik v naših dneh? • * * Prav isto je glede potrebščin za službo božjo v cenkvah. Mašnih paramentov silno primanjkuje, alb ni, oltarnih prtov ne, sveče in kadilo zastonj iščete. Kako sii.no težko je šele opravljanje svečeniških dol- žnosti! V šolo kajpada ne rije zgradili v ta namen 150 poslopij za elektromagnetičnej smejo, vrhu tega niti župnik ne naprave so postavili 170 zgradb, kar je stalo nad 400,000,000 sme povabiti otrok v cerkev ali dolarjev (več kakor gradnja panamskega prekopa). Treba zakristijo za katekizem. Du-je bilo izdelati načrte in potem sestaviti na tisoče doslej ne- hovnik ne sme niti dati svetih znanih strojev iz matarijala, ki vzdrži ogromen pritisk ob podobic kakemu otroku. Edina zvam konservativci, ki si ne dajo do živega z današnjim komunističnim evangelijem. V to skupino »padajo tudi ‘kola-bo-raterji’, namreč vji kratkoma-lo vsi, ki so imeli pod naziji in fašisti kako javno funkcijo ali vršili kako obrt. Kdor je na primer kdaj prodal kos kruha vojakom okupatorja ali komu med njimi ostrigel predolge lase, je že ‘kolaborator’, kadar se OZNI tako zazdi. Ti nekdanji ‘kolaboratorji’ si morejo izbrisati te madeže sodelovanja samo na ta način, da postanejo kar najbolj glasni komunisti. OZNA-pri takih zelo raida ‘pozabi’, da so bili ko-laboratorji. » » » 2—Saboterji. To so tisti, ki jcritizirajo ali celo zavirajo petletni plan, ali se pa 'branijo1 jim sicer res smejo pošiljati pakete, po dva na mesec — to velja tudi za druge zapore — toda mnogi paketov ne dobivajo. Kdor ima denar, si more kupiti kaj v ječi sami. Zdravniška oskrba je silno malenkost-duhovna pa sploh zabra* njena. Poprej so bile v ječah kapele za službo božjo, vsaj v Mariboru in Ljubljani, zdaj so kapele spremenjene v’kino dVorane. Na mestu, kjer je poprej viselo razpelo, so zdaj, slike Marksa, Lenina, Stalina, Tita . . . « * • “V današnji Jugoslaviji je' vsak zapor združen s težkim prisilnim delom. Že leta 1946 so v Kočevju zaprti duhovniki, enako v Mariboru, vihteli krampe in drugo podobno orodje. Čistili so taborišče, pose-kavali gozdove, spravljali v kraj razno navlako. Leta 1947 so poleg ralzličnega drugega podobnega dela prepisali veliko število novih jugoslovanskih kazenskih zakonov. V marcu 1948 so morali prepisati matične knjige — rojstva, poroke, pogrebe — iz let od 1850 -1860. Te prepise so hoteli imeti civilni uradi, ki so dobili matične knjige od nekdanjih župnijskih uradov. To prepisovanje so poverili zaprtim duhovnikom, ker manjka drugih zmožnih ljudi. Saj je velika večina izobražencev ali v grobu, v izgnanstvu ali na prisilnem težkem delu. » * * “V jugoslovanskih ječah de- terih eden je na kameli. Vse podobe so človeške velikosti. Razume se, da ne manjka tukaj Miklavža z njegovimi sankami in jeleni. Zares ■— vse je tako lepo, pa tudi podučljivo. Tukaj v Tampa je dosti katoličanov in v sredini mesta stoji krgsna katedrala, skoro tako velika kot je clevelandska. Je zidana iz kamna in obok sloni na ogromnih marmornastih stebrih. Stene in tla so pa vse obite ploščami. Obhajilna miza in oltarji so vsi iz marmorja. Zidana je bila leta 1904. Oranže in grapefruit so letos nekaj pozni. Enkrat po praznikih .bojo šele zares okusni. Pridite sem dol in jih boste pomagali -trgat. Srčne pozdrave vsem skupaj, vam in čitateljem Ameriške Domovine, prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Rozika. imenujejo: Ustanove za pre-; vzgojo. V njih uče, da Boga ni, da so duhovniki zgolj agentje Vatikana in sovražniki ljudstva, itd. Pouk v teh šolah te- te neprestano prihajajo komu-^ nistični komisarji, ki zaslišuje- jo poedine jetnike, tudi duhov-: njem. Titovci so iz nekega znamenja na vasi odstranili kip sv. Antona puščavnika. Pustili pa so prašička z naročilom, naj ga oskrbuje kaka dobra gospodinja. Ko bo dorasel ter se poredil, tedaj ga bodo zaplenili v prid Ti-tovine. Prašička se res usmilila neka žena, shranila ga je za spomin na vaškega priprošnjika. Čez nekaj mesecev so pridrveli- pokaže ščetinca. Hotela jim je ugoditi in oditi v podstrešje, -kamor ga je spravila v omaro. Zahtevali pa so, naj gre z njimi k svinjaku. Tu so odprli vrata, popolnjuje komunistični tisk! »kozi katera je pogledalo prtapo in razne -kino predstave. V j«-; pr«*- “Dober ie. lepo se Je p0‘ pravil!” so se norčevali ter ga, odgnali med zlobnim krohota- “Tiho, baba,” jo je podučil mož, ki je imel besedo. “Ukrenili smo in sprejeli postavo, ki pove, da bo imel vsak moški lahko po dve, tri ali kolikor bo hotel žena; pač toliko, kolikor jih bo mogel prerediti. Delale mu bodo in dobro se mu bo godilo.” “Kogaaaa!” zavpije mati županja. “Tj bom že pokazala tako postavo. O, ti oblode, kaj vsega si ne zmolijo. Ampak to ti rečem,” mu je mati županja govorila s povzdignjenim glasom, “če ne bo ta postava odpravljena in preklicana na prihodnji seji, mi ne hodi domov, ker se bova drugače pogledala.’’ Mož trdno obljubi, da bo zbornica postavo ovrgla, saj je bil on, župan, itak z vsemi štirimi proti, pa so ga drugi preglasovali, je rekel. Ona je nekaj godrnjala, da se poznata, ali kaj. Pride druga občinska seja, župan pride domov in na obrazu se mu pozna, da ima dobre novice. Ona ga bistro pogleda in vpraša: “No, kaj ste napravili s tisto trapasto postavo?” “I, to se razume, da smo jo zavrgli in namesto nje sprejeli drugo!” “Pa menda ja ne!” zajavka žena, “kakšno pa zdaj ? Saj vem, da ni nič prida. Daj, izhiekni že vendar, kakšno postavo ste zdaj zbrazdali.” “Zdaj je zbornica sprejela tako postavo,” ji tolmači župan počasi, “da bo imela vsaka žena po dva, tri ali kolikor bo hotela mož. Jaz »em zbornici povedal, da je postava neumna, pa ni nič pomagalo.” Ona se pa blaženo nasmeje in pravi: “Kaj češ, postava je po stava. Ne bo drugače, da se bo treba go njej ravnati.” Tako je pripovedoval Gmajnč Šerkotu, ki se je kar po kolenih tolkel, tako se je smejal in dal pripovestniku eno kronco, naj gre k iV,er letu in naj za dobro besedo enega stisne. ZBEGANO GNEZDO POVEST CVETA STOJANOVA »din*, samo noftjj^ gwaujryywtA DRUŽABNA “Malo prehudo sem vdrla,” je pomislila Agata in zardela, ko je bila »pet na stopnicah. “To je urejeno. Jutri bo treba urediti še s Kržišnikovo.” Ko je bila »pet na ulici, ji, ni bilo, da bi šla domov. Šla je počasi in se' ustavljala pred izložbami. Dolgo je stala pred izložbo čevljev, pa Agata ni videla, kar je gledala. Pred njo je stala hiša s kučmo in ona se ni mogla odločiti, čim bolj se je širi! nemir v njej, bolj počasi je šla in si želela, da bi bila hiša še daleč. “Zakaj ta nemir?" se je vprašala. “Zaradi Matejeve prošnje? Oh, 'kaj je to njemu! Prebere, odloži ali pa uredi.” Rekla si je to, da si je dajala pogum. 'Saj je šla poslovno, kamor je bilo treba, in se ni niti malo vznemirjala. Tu je bilo drugače. Ni ji bilo vseeno, ka' o bo sprejeta in kako bo opravila-Pozvonila je. Nikogar ni bilo, da bi odprl. Prijela je za kljuko — vežna vrata so bila odprta. Vstopila je in tesno jv je bilo. Potikala je in odstopila od sobnih vrat. Slišala je nagle in močne stopinje, vrata so se naglo in na široko odprla: “Vi ste,” se je začudil. Agata je začutila, da ni prišla o pravem času; obstala je na hodniku in pozdravila. Sto-' pil je do nje in segla sta si rciko. Z drugo roko ji je pokazal, naj vstopi: “Prosim,” je dejal. Agata še ni nič rekla. Ko je sedla k tisti mizici, ji je prišlo, da bi tako tiho sede-l(i dolgo, dolgo. Vedela je, da mora nekaj reči, pa so bile njene misli prazne in ni vedela, kaj naj reče. “In kaj mi boste povedali danes?” je zaslišala njegov glas, da ga je pogledala in videla, da se ji smeje. Sedel je njej nasiproti. “Pravkar mi je prišlo, da sem smešna in neumna. Vpričo vas pozabim vse in. še tisto, kar vem, se mi zdi tako maj hno. premajhno za vas.” “Tako,” se je Izasmejal in Agati se je zdel ta smeh, kakor,če se ona »meje doma Ber-nardku. “Povejte »e kaj!” jo je pogledal radovedno. Agata je dejala kakor užaljen otrok, ko hoče biti velik med velikimi: “Tajko se vam zdim kakor otrok, pa nisem, znam biti tudi velika. Vem, pred vami sem preskromna.” Agata ga n:i pogledala, zato ni videla njegovega začudenja in prav tiste otroškosti v borazu, ki jo je prisojala sebi. Zašli ŠfllH j 0 I “Skromni? To pa niste!” “Nisem?” Povesila je oči, ki so se ji zasolzile. Zasmilila se je 3ama sebi, ni marala, da jo vidi takšno. “Niste! In vaša otroka? Rad berem, kadar mi pišite < njiju.” To je Agato spet poživilo. "make omeMdav WTW VITAMIN um your buy word tak*. fm wmi «1»* L |a_ mi Cunmhti *• trt* ggftSKš -mmss? In deli otroka.” “Z otroki ne znam ravnati; zdi se mi, da je vsaka beseda, vsak pogled »ertfld Spokoren za dulo otroka.” To je izrekel počasi, premišljeno in globoko. Agati j« bilo, kakor da ga je okradla njegove tihe skrivnosti. “Danes odpotujem v inozemstvo; ko se vrnem, vas obiščem. In nekaj imam za vas, sekoraj bi bil pozabil," je poskočil in odprl predal visoke, ozke omarice. “Vi kadite, za cigarete je. Ročno orientalsko delo. Dali so mi to kot posebno umetnino. Vam je všeč?” Agata je držala škatlico s cigaretami v rokah in zdelo se ji je, da je škatlica živa, da misli, da ve, da je zdaj v tujih rokah, in ji 'pripoveduje, kaj je doživela v rokah vladajoče orientalke. Potem ga je ganjena 'pogledala in rekla: “Hvala.” Še ta beseda se ji je zazdela odveč, ker ni mogla reči kaj na to lepoto, ki ji je ležaia v rokah. “Prižgite!” ji je dejal. In Agata je prižgala. “In vi ne kadite?” mu je ponudila iz škatlice. “Samo pipo; prižgem si jo.” Na njegovem obrazu je bil tisti notranji smehljij, ki ga čutiš, če si storil dobroto. “In niste nikoli kadili cigaret?” ga je Agata vprašala. ‘Kadil sem,” je dejal, se obrnil s pogledom od nje k vratom' in nadaljeval: “Takrat mi je bilo štirinajst let. Bila sva na polju: mati in jaz. Ona je žela, jaz pa sem za njivo prižgal cigareto. Poklicala 'ke me je. Vzpel sem se in se bčR, oglasil. Tedaj je mati prene* 'JaU hala delati in me pogledala: ugasnil sem cigareto in odslej je nisem prižgal nič več.” Agata je svojo cigareto ugasnila in rekla: “Tudi Goethe je bil po materi, tudi Napoleon; tudi vi imate moč svoje matere.” Ko je Agata izgovorila prvo besedo, se je naglo obrnil k njej in jo ostr0 pogledal. Obrnil je -pogovor: “Morda Bala sem se, da vam pišem SIOVeilSlM IMSlO * AlMlIU preveč. In rada bi, da bi vi-j ....... ...........1 1 Ustanovljene 1- Januarja, 1939. Inkorporlrana II. marca. 1919 v