Štev. 7 LETO X
☆
julij 19 7 4
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
iOSAMA na
ZDRAVOOHRANENIE 74 —Mednarodni sejem zdravstva in medicinskih pripomočkov v Moskvi, mestu velikih razsežnosti, zelo gostoljubnih prebivalcev in znano posvoji izredni čistoči.
Sejma smo se udeležili v okviru grupacije proizvajalcev sanitetnega materiala skupno z »Univerzalom« Beograd kot izvoznikom.
Največje zanimanje udeležencev — tako zdravstvenih delavcev kot ostalih strokovnjakov je veljalo predvsem microporu in nekaterim izdelkom firme 3 m, virfix-u vsem elastičnim ovojem in aluplastu. Vsi obiskovalci so se močno zanimali tudi za molny pleničke in hlačke in za vse vrste cik-cak vate in ne na-zandnje za izdelke iz gaze (kom-Prese).
Tako veliko zanimanje za navedene izdelke je bilo po mojem mnenju zato, ker v SSSR-u podobnih izdelkov še ne izdelujejo in ker so jugoslovanski tovrstni izdelki zelo kvalitetni ter lepo in praktično embalirani. Že navedene cene so bile enotne, izrazili pa so jih vsi obiskovalci, med katerimi moram navesti še posebno strokovno skupino na čelu z ministrom zdravstva SSSR in predstavnika Medexporta, kot u-voznikom.
Naš razstavni prostor si je ogledal tudi podpredsednik vlade tov. Babjakov.
Navedeni predstavniki so odločujoč člen pri možnosti izvoza naših izdelkov v SSSR in to zaradi tega, ker je ministrstvo za zdravje s svojimi strokovnimi službami edino pristojno za atestiranje izdelkov, ki jih nameravajo uvoziti. Uvoz pa ni mogoč brez soglasja njihovih strokovnih služb.
Zelo pomemben člen je tudi njihov glavni uvoznik »Medexport«. Omeniti moram še, da so naš paviljon obiskali tudi predstavniki sovjetskih proizvajalcev sanitetnega materiala, ki so se zanimali za

sejmu v Moskvi
tehnološke postopke pri izdelavi v naših tovarnah, za našo strojno opremo. Izrazili so željo, da bi kupili nekatere stroje in morda celo licence.
Enako željo so izrazili tudi nekateri strokovni sodelavci Ministrstva zdravja, če ne to, pa bi vsaj želeli tehnično, sodelovanje oziroma kooperacijo (dodelava oziroma konfek-cioniranje njihove surove gaze).
Pred zaključkom sejma smo bili povabljeni še v KOMERCIALNO — TEHNIČNI BIRO pri jugoslovanski ambasadi v Moskvi, kjer so predstavniki izrazili veliko zadovoljstvo,
da proizvajalci sanitetnega materiala nastopamo na sejmu v okviru grupacije proizvajalcev sanitetnega materiala z UNIVERZALOM, kot izvoznikom. Povedali so nam tudi, da po ifnormacijah, s katerimi razpolagajo, obstajajo realne možnosti za pričetek izvoza.
Povdariti moram tudi, da sta pri popularizaciji naših izdelkov v javnosti sodelovala televizija in radio, saj so naš razstavni prostor posneli v sklopu filma o sejmu, naši izdelki pa bodo predstavljeni tudi v radiu in časopisih.
PJ

sik

Panorama Moskve (Boljšoj teater)
Iskrene čestitke ob dnevu vstaje slovenskega naroda, 22. juliju
Samoupravni organi — družbeno politične organizacije in ured. odbor
O-kO-bO-kO-kO-kO-kO-f) O-kO-kO-kO-kO-kO-bO-kO-bO-bO-bOtiO-kO-kOitO-bO-kO-bO-lr
2 St. 7 — julij 1974
Iz investicijskega programa
Pristop k modernizaciji tehnoloških postopkov zahteva večja vlaganja v novo sodobnejšo opremo, ker le tako bomo lahko povečali produktivnost, potrošniku pa nudili primerno kvaliteto. Proces obnavljanja tehnoloških postopkov z uvaja-janjem najsodobnejše opreme zagotavlja večjo uspešnost in višji standard vsakega člana našega kolektiva. Pred nami so zahtevne naloge. Sredstva, ki jih je kolektiv s svojim delom ustvaril, je potrebno naložiti najbolje. Potrebe po hitrem vlaganju v modernizacijo, pa se pojavljajo na večjih mestih. Tako imamo zelo primerno rešeno vprašanje skladiščenja surovin in gotovih izdelkov.
Strokovne službe so izračunale, da rabimo nujno 3.000 m2 skladiščnih prostorov. Saj smo vsak dan priča, da na dragocenih surovinah, katera niso primerno skladiščena nastajajo občutne škode. Prav tako so proizvodni prostori postali pretesni stalnemu naglemu porastu obsega proizvodnje. V konfekciji uvajamo vsako leto nove izdelke za vse masovnejše izdelke pa uvajamo strojno izdelavo, kar zahteva primerne prostore in zahtevane pogoje dela. Tkalnica ovojev v kateri se je proces obnavljanja pričel pred par leti, dobiva z uvajanjem novih izdelkov vedno pomembnejše mesto. Z obnavljanjem tega oddelka je potrebno nadaljevati, v proizvodnjo pa vključiti najprimernejšo opremo. Prav tako so potrebna razmišljanja o obnavljanju oziroma povečanju kapacitet v belilnici. S proučitvijo tega problema prihajamo do zaključka, da bomo v sedanjih prostorih belilnice lahko še vgradili nekaj nekaj dodatnih zmogljivosti, vendar se na tem področju pojavljajo že novi postopki beljenja, oziroma priprave, ki bodo narekovali tudi primerne gradbene izvedbe.
V zazidalnem načrtu je predvidena tudi nova lokacija tega pomembnega oddelka v našem procesu proizvodnje. Ob stalnem porastu proizvodnih zmogljivosti, naglemu povečanju podjetja je neobhodno potrebno razvijati vse strokovne službe, sicer od naših odločitev ne bomo dobivali, kar smo predvidevali. Znano je, da smo razvoj nekaterih služb zanemarili, ker nismo imeli prostorov, da bi službe lahko primerno organizirali. Tudi vprašanje prehrane je tako pereče in pomembno, da ga bomo morali reševati med prvimi vprašanji prihodnjih investicij.
Ob vsej tej problematiki so vse strokovne službe pred težko odločitvijo, kaj predlagati članom kolektiva. Sigurno je eno, da bomo k
reševanju teh problemov pristopili postopoma.
V kratkem bomo lahko dali v širšo razpravo urbanistični zazidalni načrt. S tem načrtom bomo imeli v osnovi rešena vprašanja našega prostora. Ta načrt nam bo osnova, da bomo lako pristopili ob vsakem času h katerikoli rešitvi iz našega perspektivnega programa. V zazidalnem načrtu bo prostor namensko in funkcionalno razdeljen za proizvodno in neproizvodno dejavnost.
Istočasno z urbanističnim zazidalnim načrtom bomo predlagali članom kolektiva etapno izgradnjo potrebnih rešitev. Ob tej priliki vabimo vse člane kolektiva k razpravi in sodelovanju z namenom izbirati najprimernejšo rešitev, ki pa mora biti strokovno utemeljena. Po intenzivnih razpravah v vseh strokovnih službah, predlagamo kot najprimernejšo naslednje etapno reševanje obstoječih problemov. Intenzivna pripravljalna dela so v teku z izgradnjo proizvodne hale, v katero bi preselili proizvodnjo ovojev in istočasno izvršili tudi zamenjavo iztrošenih zastarelih strojev. V tako izpraznjene prostore tkalnice ovojev bi razširili proizvodnjo konfekcije. S tem bi konfekcija pridobila prepotrebne prostore, da bi se lahko nadalje načrtovala v tem oddelku velikoserijska strojna proizvodnja. S tem, da bi celotni sedanji prostor tkalnice ovojev služil za namene konfekcije, bi začasno lahko del konfekcijskih prostorov (zgornja etaža) sprostili in začasno preuredili za pisarniške name-
ne. Tako bi lahko brez večjih finančnih sredstev premostili obdobje do izgradnje potrebnega upravnega poslopja. Drugi del te proizvodno skladiščne hale bi služil za skladiščne namene in bi bila s tem rešena tudi problematika skladiščnih prostorov, v naslednjem obdobju bi predvidoma v teh prostorih načrtovali novo proizvodnjo.
Za izgradnjo skladišč pa bomo v tem času pristopili k strokovni analizi celotnega transporta vhoda surovin in izhoda izdelkov, nadalje transportne manipulacije materialov v procesu proizvodnje in tehnologijo skladiščenja. Na osnovi tako strokovno pripravljenih podatkih se bomo sigurneje odločali za predlagane rešitve. Z dograditvijo skladiščno proizvodne hale, bomo ustvarili pogoje za spraznitev sedanjega lesnega skladišča, katerega moramo po zahtevah inšpektorja odstraniti. Z odstranitvijo lesnega skladišča bo sproščen prostor na katerem bo predvidoma lokacija menze. Iz nanizanih dejstev sledi, da so naloge obsežne in pereče. Potek nalog zavisi tudi od pravočasnega zaključka del zunanjih izvajalcev, predvsem v zvezi z urbanističnim načrtom, ki je osnova za nadaljno delo. Ocena finančnih sredstev za predvidena dela pa prihodnjič.
Peterlin Franc, dipl. ing.
Dopisujte v naše glasilo!
Pojasnilo
Ogled sejma transportne in skladiščne opreme v ‘uanuuiu
V	zadnjih nekaj letih se je v svetu silno razširilo poslovanje na osnovi paletiziranja in kontejnizira-nja in to predvsem v vseh vrstah transporta in skladiščenja.
Prednosti sodobnega transportira-oja in skladiščenja vseh vrst materialov so z uvedbo palet in kontejnerjev velike. Predvsem so vsi materiali izpostavljeni minimalnim poškodbam na eni strani, na drugi strani pa je večkratno povečana manipulacija z majhnim številom delavcev. Ce vse to skupaj damo na dinarski imenovalec vidimo, da se občutno znižajo stroški, ki v zvezi s tem obvezno nastopajo.
V	zadnji fazi svetovne gospodarske politike se predvsem daje poudarek na izenačenost cen vsem vrstam strateških surovin in materialov.
Zato je temu primerno tudi ustrezno skladiščenje vseh vrst materialov. Vsak zaposlen v naši delovni organizaciji je lahko opazil, da se materiali, ki jih uporabljamo, nahajajo vsepovsod v tovarni.
V	bližnji prihodnosti se bodo Pričeli graditi novi prostori, ki nam
bodo služili za dodatno skladišče, ki nam sedaj primanjkuje. Da bi pa se trenutno stanje v skladišču čim-prej uredilo in da bi se v novih prostorih uvedel sodoben način skladiščenja, smo si ogledali 21. 6. 1974 v Mariboru sejem sodobne transportne in skladiščne opreme. V vseh prostorih so bili razstavljeni v glavnem proizvodi domače industrije. Le večji kontejnerji in nekateri viličarji so proizvod inozemskih firm.
Omenjeni sejem so si ogledali predstavniki tehničnega in komercialnega sektorja. Zato lahko upravičeno upamo, da bo sodobna oprema prišla tudi v naša skladišča in nam enkrat za vselej rešila vprašanje e-konomičnosti skladiščenja.
Sodobna oprema, nova metoda dela in pa vestno izvrševanje zaupanih delovnih nalog je osnovni in glavni pogoj za uspeh dela in znižanje stroškov v skladiščnem poslovanju v delovni organizaciji, so nam pojasnjevali strokovnjaki na sejmu.
To pa je tudi glavna naša naloga pri realizaciji skladiščnega poslovanja.
rozman Stefan
Ni navada, da se odgovarja na članke objavljene v našem internem časopisu TOSAMA, ker se na tak način razvija polemika, ki zbija kvalitetno raven našega časopisa. Vendar pa smatrava s tov. Drolcem, dati pojasnilo na članek objavljen v zadnji številki TOSAME pod naslovom Sindikalna dejavnost. V njem se tov. Habjan Mara — predsednik nadzornega odbora in tov. Vodnik Vencelj — član omenjenega odbora v svojem poročilu dotikata športne dejavnosti v podjetju in stroškov, ki nastajajo v zvezi z njo. Njuna ugotovitev, da se za športno dejavnost v podjetju potroši preveč denarja, za socialno ogrožene ga pa ni, ni točna. Da ne bi bili člani kolektiva zavedni, da je za socialno ogrožene premalo poskrbljeno zato, ker šport porabi preveč denarja za omenjene probleme ga pa zato zmanjka, dajeva sledeče pojasnilo:
Ob zaključnem računu se redno planirajo izdatki za prihodnje leto. Iz zaključnega računa se odvajajo sredstva za pomoč mladinski organizaciji, sindikalni organizaciji, ZB, gasilcem itd. Sredstva se odvajajo na podlagi planov omenjenih organizacij. Tudi za športno dejavnost smo planirali izdatke po sekcijah, kar je skupaj naneslo 52.000,00 din. Ta znesek ste nam na zborih delavnih ljudi tudi potrdili. Ta denar ni last sindikata, ampak športnikov, sindikalna organizacija z njim samo gospodari. Če ima sindikalna organizacija premalo denarnih sredstev za pomoč socialnim problemom, ni to zaradi tega, ker se za šport porabi taka vsota denarja, ampak zato ker je sindikalna organizacija v začetku leta planirala v ta namen premalo sredstev. Naj dodava še to, da se je v preteklih letih športna dejavnost podpirala iz sindikalne članarine, sedaj pa se za šport ne rabijo omenjena sredstva.
Na koncu bi želela povedati še to, da ni stvar sindikalne organizacije reševati socialne probleme, ampak je to stvar celega kolektiva.
Hafner Marjan Drolc Janez
šla v Priboj, kjer sva prevzela tovornjak. Pot do Beograda sva opravila z letalom. DC 9 nas je varno pripeljal do Surčina. Od tam dalje pa sva šla z avtobusom. Pokrajina skozi katero sve se peljala je izredno lepa. Zelo je podobna naši Sloveniji, čeprav ni tako lepa kot pri nas.
Čez dva dni sva bila z MERCEDESOM že v Tosami.
Pridobitev v transportu
Na novega lepotca našega avto-Parka smo čakali z nestrpnostjo, čeprav bi moral biti novi tovornjak
že pred letom dni v Tosami, smo ga sedaj prav tako veseli.
S tovarišem Vodnikom sva od-
I.	Kos
Delo in uspehi gasilskega društva Tosama
V prvih spomladanskih mesecih so imela gasilska društva letne konference. To leto je bila razprava po gasilskih društvih posebno živahna. Z novo ustavo smo tudi gasilci dobili svoje mesto v naši družbi. Gasilstvo je postalo pomebna družbena organizacija osnovana v glavnem na prostovoljni bazi. Pri izvrševanju pomembne naloge, pomagati v nesreči je gasilska organizacija postala neločljiv del naše družbe, ki uživa vso podporo od delovnih ljudi.
Zadnjo soboto v marcu smo imeli plenum gasilskega društva TOSAMA. Pregledali smo uspešno prehojeno pot in si zadali nove naloge. Na plenumu smo sprejeli nov statut društva, ki določa obveznosti in pravice članov društva.
Zavedamo se, da za gasilca ni pravega počitka, saj nam na vsakem delovnem mestu preti požarna nevarnost. Nikoli ne vemo kje in kdaj se nam bo pojavil uničujoči plamen. Požarna varnost v naši tovarni je še posebno pomembna. Tovariš direktor je na plenumu še posebno povdaril, da moramo v naši tovarni biti vsi gasilci GASILSTVO NE POZNA MEJE.
Avstrijski gasilci so povabili gasilsko zvezo Slovenije na ogled mednarodne razstave o zaščiti pred požarom. Razstava je bila od 18. do 26. maja 1974 v prijetnem avstrijskem mestu RIEDU. Občinska gasilska zveza Domžale je organizirala skupinski ogled razstave 25. maja. Na prošnjo našega društva nam je OMR odobril, ogled te zanimive razstave.
Po več urni vožnji smo prispeli na to mednarodno razstavišče gasilstva. V popoldanskem času so nam avstrijski gasilci prikazali več praktičnih vaj. Reševanje pri prometnih nesrečah, reševanje in gašenje v stolpnicah, gašenja in reševanje v raznih pogojih. Iz Avstrije smo odhajali zadovoljni, ker smo videli veliko koristnega. Prepričali smo se, da gre tudi gasilstvo v korak z napredkom. Povsod kjer živi in dela človek mora za varnost živeti in delati tudi gasilstvo.
Tekmovanje v O. G. Z. Domžale Na razpis smo za občinsko tekmovanje prijavili 3 tekmovalne desetine. Prvo in drugo desetino članov in eno desetino članic. Vseh desetin na tekmovanju je sodelovalo 19. Od tega 5 industrijskih in prostovoljci. Prva članska in članice so osvojili prvo mesto in v znak prijeli tekmovalne pokale. S tem smo se uvrstili v republiško tekmovanje. Po zaključku tekmovanja smo se odpeljali po zasluženo malico na Do-ben in tam nazdravili seveda kar iz bokala.
Na republiškem tekmovanju, ki je bilo v Velenju 23. 6. 1974, smo prijavili obe zmagovalni desetini. Ocl saomupravnih organov smo dobili vse potrebno za pripravo na tekmovanje v vrsti najboljših, da branimo naslov Tosame in obenem OGZ Domžale. V nedeljo 23. 6. 1974 ob lepem sončnem jutru smo se z avtobusom odpeljali proti Velenju. V Velenju je bil ta dan DAN GASILSTVA. Nastopilo je 150 tekmovalnih desetin iz vse Slovenije, sosednje
Ko prihitimo domov po končanem delovniku in odpremo vhodna vrata svojega stanovanja, se vse počutimo gospodinje in čistilke prostorov, ki jih imamo. Če so otroci majhni, so nekaj časa plenice. Tudi delo na vrtu je sčasoma narejeno, čiščenje stanovanja, to pa je vedno nekaj nedokončanega. Ker so te obveznosti vsakodnevne, marsikatero ženo spremenijo v živčno, nergajočo osebo, da ni več prijetna, a tudi sama si ne zna pomagati; za koga pravzaprav čistimo?
Verjetno v večji ali manjši meri za nepričakovane goste, prijatelje, sorodnike, otroke, moža in zase. Prijatelje je najbolje imeti takšne, ki so glede reda slabši kot si sam, da se potem ob obisku vedno čudijo, kako da je tako urejeno. Najmanj si
Avstrije in Madžarske ekipe so bile porazdeljene po skupinah. Obe naše ekipe TOSAME sta osvojile sedma mesta. Organiziranje gasilskega tekmovanja ni glavni namen poseganja po priznanjih, to je preizkušnja gasilskih enot, da bodo ob žalostnem zavijanju siren našle svoje mesto. Vsem tekmovalcem iskrena hvala za ves trud, upravi podjetja pa za vsestransko razumevanje.
je potrebno truditi zaradi reda pri otrocih. Ti imajo veliko rajši če se jim ljubezen izrazi na drug način, kot pa da jim pomivamo šipe v njihovi sobi. Tudi večina mož ne gleda predalov, kako je vse postavljeno v redu in po kupčkih, bolj mu je važno, da če kaj išče, najde stvar na mestu kamor spada. Veliko slabše pa se bo počutil, če pride zaradi hišnega reda do prepira v družini.
Žena, ki čisti stanovanje predvsem zato, da jo bodo drugi po tem ocenjevali in si ustvarjali sodbo o njej, potem bo zamudila marsikaj lepega v svojem življenju, pa naj bo to od večernega sprehoda, do prebiranja lepe knjige in najvažnejše, tistega sproščenega posedanja in kramljanja s svojimi družinskimi člani.
BIZILJ STIFTAR
Izredna požrtvovalnost ženske gasilske desetine pri vajah
Žena - delavka
Minulo delo in delavčev samoupravni položaj-minulo delo gospodarjenje in

Nova ustava v poglavju »družbeno ekonomski odnosi« pravi, da ima delavec neodtujljivo pravico, da odloča o rezultatih svojega živega in minulega dela in, da si del tega lahko prisvaja, kot osebni dohodek za zadovoljevanje svojih osebnih potreb.
Kot vidimo, poznamo sedaj dve obliki dela, živo ali sedanje ali tekoče delo in minulo ali opredmeteno ali preneseno delo, kar je samo več izrazov za prvo in drugo delo. Vzemimo tkalko, ki s tkalskim stro-Joni — sredstvom obdeluje prejo — Predmet dela ona ustvarja s svojim ustvarjalnim delom nov predmet gazo. Gaza je več vredna od preje ravno zaradi tega, ker je tkalkav procesu tkanja, gazi dodala svoje živo sedanje delo, dodala ji je novo vrednost, vrednost njenega živega dela.
Poskusimo sedaj na primeru tkalke razložiti še minulo delo. Recimo, da tkalka svojo gazo, ki jo je stkala na trgu proda in ves izkupiček porabi za svojo osebno pora-oo, za hrano, obleko, stanovanje, za otroke in za luksus. Če bi ravnala tako bi to bilo negospodarno ravnanje. Če je količkaj gospodarna, bo samo del izkupička porabila za osebno porabo. Z drugim delom si bo najprej kupila novo prejo, da bo se naprej lahko proizvajala, del tega drugega dela bo tudi namenila za nov, modernejši tkalski stroj, ki veliko stane, da bo 'imela takrat, ko po treba kupiti nov stroj že izbran denar za nakup novega stroja, del ^ga dela bo namenila tudi v rezervo za hude čase. Če bo ta svoj delovni proces s tkanjem gaze ponavljala, ponavljala delitev izkupičkov bo vedno znova ustvarjala novo vrednost, vedno bo povečavala kupčke denarja namenjenega za Prejo, stroje in rezervo. Ti kupčki Pa ne bodo nič drugega kot presežena vrednost njenega minulega dela izraženega in opredmetenega v denarju minulega zato, ker je bilo ustvarjeno v minulem času v prejšnjem proizvodnem obdobju.
Če za ta denar, ki ni nič drugega kot vrednost njenega minulega dela, kupi nov stroj, svoje minulo delo prelije — opredmeti v stroj.
Če se sedaj vprašamo kje je nase minulo delo, že lahko odgovori-uio, da se ono nahaja v strojih, stavbah, orodjih, surovinah kot prenesena opredmetena vrednost minulega dela in v denarnih skladih, po-
slovnem skladu, rezervnem skladu in drugih v delovni organizaciji ter v skladih bank, občine, republike in zveze v tako imenovanih skupnih sredstvih in državnem kapitalu. Če še naprej sledimo kje je minulo delo lahko ugotovimo, da je minulo delo pravzaprav vse naše nakopičeno družbeno bogastvo.
Ugotovili smo, da je minulo delo tudi v skladih. Sklade uporabljamo za razvoj za reprodukcijo, zato kar je napravila naša tkalka v drugem primeru ko je gospodarno ravnala in je del izkupička — minulega dela namenila za novo in več preje, del za nov stroj, torej je svoj proizvodni proces obnovila in razširila, temu v ekonomskem jeziku pravimo, razširjena reprodukcija. In kdor odloča o skladih vlada z razširjeno reprodukcijo, vlada družbi ali z drugimi besedami, ki jih je izrekel Marks »delavec brez kapitala je delavec brez delovnega mesta in brez samoupravne pravice«. Zato je za delavčev samoupravni položaj usodnega pomena, da zagospodari nad pogoji, sredstvi in rezultati dela, živega in minulega, to je med celotnim dohodkom.
Poskusimo še ugotoviti kakšne pravice ima delavec v pogledu materialnih pravic, v pogledu pravice prisvajanja dela minulega dela za osebne dohodke. Vrnimo se še enkrat k naši tkalki, ki je gospodarno ravnala in kupila nov modernejši stroj na katerem sedaj v krajšem času stke več gaze in ustvari večjo novo vrednost v kateri je del živega sedanjega dela, del pa je prenesenega minulega dela. Zato ima glede prisvajanja osebnega dohodka, sedaj dve pravici kot možnosti, da si prisvoji del živega dela in del minulega dela prenesenega in opredmetenega v izkupičku za prodano gazo. Iz primera dobrega gospodarjenja naše tkalke je razvidno, da so maerialne pravice iz minulega dela predvsem in praviloma bodoče pravice, se pravi pravice, ki se pridobivajo na podlagi bodočega vloženega dela delavcev in njihovega prispevka k uspehu in razvoju podjetja.
Pogoj zato, da bi si pridobili neko pravico iz minulega dela je, da ustvarimo dohodek — in to večji dohodek (kot naša tkalka z modernejšim strojem) s povečanimi napori pri delu in gospodarjenju.
Pravica iz minulega dela temelji na pobudi poslovnosti, večjih napo-
rih, na ustvarjalnosti, višji produktivnosti dela, zainteresiranosti, da bi stalno povečevali dohodek ter, da se vse to izrazi v večji količini denarja, v višjih osebnih dohodkih — skladno pač s povečanimi delovnimi prizadevanji. Pravica iz minulega dela sama po sebi ničesar ne daje in ne more ničesar dajati, če ni večjih prizadevanj in večjega dohodka.
Naš interes je in ostane, če se mi vsi tega zavedamo ali ne, najprej večja produktivnost, večja ekonomičnost in rentabilnost in na tej podlagi večji dohodek in šele iz tega dohodka večji osebni dohodki, večji skladi, bolje urejene stanovanjske razmere in vse drugo. Da je to tako meni dokazujejo razprave na sejah DS. Kadar razpravljamo o osebnem dohodku so razprave dolge in temeljite, to je prav, prav bi bilo tudi, da bi bile razprave o planih, ciljih, investicijah, o zaključnem računu in podobnem najmanj toliko temeljite in dolge. Žal se take stvari sedaj opravijo v petih minutah brez pripomb. In vprašanje članov DS oziroma naših delegatov v DS.
Da bi bil delavec zainteresiran ter trajno in neposredno povezan z minulim delom, moramo nujno poiskati objektivne kriterije — merila s katerimi bomo povezali prizadevanja delavcev z njihovimi rezultati in mu zagotoviti da bo že pri naslednji plači dobil večji osebni dohodek, če bo presegal sedanje cilje. Če pa se bo kot • samoupravljalec gospodarno ponašal pa večji osebni dohodek tudi naslednja leta, več sredstev za reševanje stanovanjskih problemov, sigurno delo za njega in njegove potomce.
Anton Dolenc
ZAHVALA
Sodelavkam in sodelavcem iz oddelka pripravljalnice se toplo zahvaljujem za denarno pomoč ob zdravljenju.
Hvaležna sodelavka — Marija Miketič
Vesti iz sindikalne dejavnosti_________
V	mesecu juliju nam bo tovarna EMO iz Celja dobavila defektno posodo. Posoda se bo prodajala navadna a 25 ND za kg, težka z dvojnim dnom pa a 45 ND. Vzorce si boste lahko ogledali nekaj dni preje pri vratarju in jih naročili po označenih številkah poenterkam.
Na trgu primanjkuje surovin za pralne praške, zaradii tega se bo nabava le-tega nekoliko zakasnila. V prihodnje ne bomo več nabavljali praška v vrečah (25 kg) ampak samo vreče 5 kg. To pa zaradi tega, ker je potrebno vse plačati takoj in je prevelik znesek za posameznika, na obroke pa ne moremo organizirati zaradi nekaterih slabih plačnikov. Dodatno plačevanje praška, katerega sta prejeli v maju je do sedaj plačalo samo 69 prijemnikov ostali še čakajo. Zato ponovno prosim vse, da doplačajo 1,50 ND za kg prejetega praška meni ali pa poenterkam.
V	juniju so bile razstavljene pri vratarju pločevinke, v katerih je ETA iz Kamnika pripravila gotova jedila. Ta jedila: polnjena paprika, piščančeva obara, čufti, sarma in drugo se pri nas šele uvajajo v vsakdanji prehrani in bodo v veliko pomoč zaposlenim gospodinjam in tudi nam, možem, kateri morajo prijeti za kuhavnico v času ženine odsotnosti. Cena ni pretirana saj topli obrok pri nas stane enako kot pločevinka, kvaliteta Etinih izdelkov pa nam je dobro poznana. Zato vas
vse vabim 10. VII. 1974 od 13. —
15.	ure, ko se bodo omenjeni artikli prodajali brez predhodnega naročila.
Nekateri naročniki premoga so le-tega že prejeli ostali pa ga bodo prejeli v juliju in avgustu. To zagotovilo sem dobil pri Kurivu v Ljubljani, kateri nam dostavlja premog. Vsak naročnik ko dobi premog naj takoj plača en obrok, tu ni važno, da mora biti ena tretjina celokupne vsote, lahko je več ali manj odvisno od vas, seveda pa mora biti plačana celokupna vsota v treh mesecih. Obenem prosim da plačujete obroke takoj po prejetju mesečnih prejemkov ali najkasneje do 15. v mesecu, ker je poenterkam to dodatno delo in je nemogoče pobirati denar in ga hraniti cel mesec.
Od februarja smo dobili iz Agrokombinata Krško preko 10.000 kg sadja. Sadje kakor ste sami občutili je bilo res v redu in tudi cene so bile primerne. Zato smatram za potrebno, da se z omenjenim podjetjem sklene pogodba o dobavi sadja za prihodnjo zimo. S tem bi nam omogočili dobavo sadja iz hladilnic preko cele zime, obenem pa bi se draga ozimnica porazdelila na vse mesece. Za to delo pa bi morala imeti sindikalna organizacija vsaj celo staro vratarnico z gasilskim skladiščem.
Po nekaj mesečnem uspešnem sodelovanjem z Ljudsko kuhinjo iz Ljubljane, ki naši tovarni dostavlja topli obrok malice postaja število abonentov za topli obrok vedno manjši. Dejstvo je, da se kmalu ne bo splačalo plačevati dragega prevoza za tako majhno število dostavljenih malic dnevno.
Točno ne bi mogel reči kje tiči vzrok slabega naročanja delavcev na topli obrok, vendar se mi zdi, da so delavci slabo seznanjeni z regresiranjem tovarne tako kot za topli in hladni obrok.
Pred kratkim je bil sprejet sklep o povišanju regresa iz 60,00 na 100,00, kar velja za topli in hladni obrok. S prvim junijem so prišli že v veljavo ti bloki, kar pa se prav-gotovo pozitivno pozna na obeh vrstah obrokov.
Težko je oceniti mišljenje delavcev o kvaliteti enolončnic, ki nam jih nudi omenjena kuhinja, vendar sem mišlenja, da kvaliteta ni taka kakršno smo pričakovali, čeprav so količine dovolj obilne.
Okvirna cena malice s kruhom je 6,85. Kalkulacija za en obrok pokaže, da je malica te cene tudi vredna. Seznaniti vas želim tudi z doplačilom toplega obroka za polni mesec, to se pravi 22 delavnih dni. Celotna cena znese 150,70 im če odštejemo regres, stane malica v doplačilu še 50,70 kar prav gotovo ni veliko.
Res je, da je možnost izbire pri hladni malici več, vendar ta malica v primerjavi s toplo prav gotovo ni dovolj kalorična, velikokrat pa nam v shrambi okrepčevalnice zmanjka prostora, da bi z raznimi kombinacijami skušali hladni obrok napraviti kaloričnejši.
Ni nam bilo vseeno, ko smo morali zaradi nezainteresiranosti za topli obrok prekiniti s sodelovanjem že z kuhinjo Induplati. Ta možnost obstoja tudi s sodelovanjem z Ljudsko kuhinjo.
Vprašanje je ali je želja po toplem obroku v naši tovarni dovolj.
Ob tej priliki naprošam vse delavce, predvsem pa tiste, ki se radi postrežejo s pijačami v oddelkih, da so pri nošnji steklenic nazaj na pravo mesto bolj vestni, ker bo drugače postalo plačilo nevrnjene embalaže velik strošek, ki pa prav-gotovo z malo več odgovornosti ni nujen.
Marjan Štrukelj
ZAHVALA
Sindikalni organizaciji Tosama in njenim predstavnikom se najlepše zahvaljujem za obisk, cvetje in darilo v času moje bolezni.
Milka Kump
Referent za družbeni standard Strehar Karel
Še o toplem obroku
Topli obrok da ali ne
Ustanovitev republiške konference delavcev tekstilne in usniarske industrije Slovenije
Sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije — republiški od-for, je sklical dne, 31. maja 1974 ustanovno republiško sindikalno konferenco delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije.
V delovno predsedstvo, sestavljeno iz petih članov, je bil izvoljen SKRT iz podjetja »TO-i kR« Celje, ki je kot delovni predsednik vodil sestanek. Po izvolitvi organov konference je tov. Deisin-Ser Milan podal poročilo o poslovniku republiške sindikalne konference, ki smo ga z nekaterimi poprav-C1 tu^i soglasno sprejeli.
Pri poročilu o uresničevanju programske usmeritve sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in sklepov IV. konference ZSS Je bilo rečeno tudi to, da mora zagotavljati socialno varnost delavcev ■n akomulativo. Delitev dohodka je treba s samoupravnimi sporazumi
uresničiti:
J- Razlike na enakih delovnih mestih.
2.	Najnižji osebni dohodek zagotav-Ua ekonomsko in socialno živ-'jenje.
Minulo delo.
4- Razponi se ne bodo povečevali, o- Samoupravne sporazume uskladiti.
6. Osebni dohodek usklajeno usmer-
jevati s sporazumi.
Ustanovljena republiška sindikalna konferenca je sestavljena iz 69 delegatov (od 53.290 članov Sindikata tekstilne in usnjarske industrije). Predsedstvo je sestavljeno iz 13 članov, ki smo jih soglasno izvolili. Predsednik je dipl. ing. Ribar Dora Konferenca je setavljena po strukturi članov sindikata in je sprejela PROGRAM DELA, s katerim bo uresničevala predvsem naslednje naloge:
— uresničevanje ustavnih določil (vključevanje v vsebinsko izgrajevanje TOZD in v samoupravno sporazumevanje TOZD; sodelovanje pri kreiranju vsebine samoupravnih sporazumov, razporejanje dohodka in delitvi za osebne dohodke; sodelovanje in razvijanje delegatse-ga sistema; uveljavljanje in razvi-jane samoupravne delavske kontrole).
— ukrepi za stabilen razvoj gospodarstva (uresničevanje smernic družbenoekonomskega razvoja; sodelovanje pri združevanju dela in sredstev TOZD; spremljanje in ocenjevanje gospodarskih gibanj; spremljanje izvajanja protiinflacij-
skih programov TOZD in OZD; sodelovanje pri razvijanju suventivne dejavnosti).
—družbeni standard in socialna varnost delavcev (stabilizacijski ukrepi ne smejo prizadeti življenjske ravni delavcev, zlasti pri politiki najnižjega os. dohodka, določanje razponov itd. izobraževanje, obravnavanje stanovanjske politike; športna rekreacija; angažiranje pri izboljšanju delovnih pogojev),
— organiziranost sindikalne organizacije (vloga sindikata v statutih in samoupravnih sporazumih TOZD in OZD; izobraževanje delegatov itd.).
V okviru republiške konference Sindikata delavcev tekstilne in u-snjarske industrije se je izmed 69 delegatov konstituiral tudi aktiv mladih. To so delegati mlajši od 27 let. Aktiv mladih bo razpravljal o problemih, ki tarejo mlade, o predlogi za odstranitev ali omilitev istih in podobno.
Za delegata za predsedstvo republiškega sveta ZSS smo izvolili dipl. ing. Doro Rihar — tehnologa iz bombažne predilnice Tržič.
P. Kamin
Uejavnosti društva inžinirjev In tehnikov tekstilcev Jarše — DITT-a
y mesecu aprilu 1974, smo imeti člani društva občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo 43 članov iz vseh tekstilnih podjetij v občini, m sicer: iz Induplati Jarše, Tosama VlU Universale Domžale, Trak Mengeš in File Mengeš. Naj omenim le !?. sestavljajo članstvo ZITT-a Gani iz vseh tekstilnih podjetij v Sloveniji. Društva se formirajo po Regijah ali tekstilnih centrih. Člani društva so lahko vsi tisti, kateri so dokončali najmanj srednjo šolo, ka-katerikoli smeri in so zaposleni v tekstilnih tovarnah ali drugih ustanovah. Lani je društvo praznovalo 20. obletnico plodnega dela.
Predno smo imeli občni zbor, smo si ogledali tekstilni tovarni »GORENJSKA PREDILNICA« Ško-lJa L(>ka in tovarno klobukov »SE-^fR» Škofja Loka. Predstavniki podjetij so nas lepo sprejeli.
Ogled tovarn je bil zelo zanimiv, saj smo si lahko ogledali sam tehnološki postopek in seveda stroje, katere večina še ni bila seznanjena z njimi. Seznanili smo se z vsem, kar se poraja v podjetjih, posebno pa o delovnih pogojih. Seveda smo vsak po svoje primerjali pogoje dela z delom v naših tovarnah. Vsak je lahko ugotovil, da so pogoji izredno težki in zahtevni, posebno, če primerjamo našo tovarno s tovarno klobukov »Sešir«. Po zanimivem in nadvse koristnem strokovnem ogledu tovarn smo se napotili v zelo lep hotel »Transturist« v Škofji Loki. Tam smo opravili bistveni del dela tega dne. Poslušali smo poročila predstavnikov prejšnjega odbora. Iz tega je bilo razvidno, da je bilo dvoletno
delo dobro, a vseeno še premalo u-spešno. Glede števila članov v društvu, bi moralo biti delo še obsežnejše, saj bi morali pri delu sodelovati prav vsi člani društva in ne samo člani odborov. Sicer pa delo temelji na strokovnem izobraževanju vseh članov, to pa naj se doseže z raznimi poučnimi ekskurzijami in predavanji.
Treba je povdariti, da se večina članov opredeli le na ekskurzije, in predavanja. Naloga novoizvoljenega odbora je, da prouči in izbere za predavanja in teme, ki naj bi privabile po vsebini čim več članov društva.
Po daljši diskusiji smo izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče.
V upravni odbor so bili izvoljeni:
1.	Daliborka Podboj dipl. ing.
2.	Vida Andromako
3.	Alojz Pušlar
4.	Fanika Zajec ing.
5.	Podpeskar Jože dipl. ing.
6.	Janez Drolc
7.	Franc Repnik
8.	Herman Breznik
9.	Marko Mazgon dipl. ing.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni:
1.	Helena Breznik dipl. ing.
2.	Lado Zabukovec ing.
3.	Emil Maver
Častno razsodišče:
1.	Srečo Bergant dipl. ing.
2.	Franc Jeraj ing.
3.	Janez Babnik oec.
Do meseca aprila je bilo včlanjenih v naše društvo 96 članov, od tega je 54 bilo zaposlenih v Indu-plati, 27 v Tosami, 7 v Traku, 5 v
V partizane sva s prijateljem Karlijem odšla kar s kolesi. V Žejah pri sv. Trojici, kamor naju je popeljal mladinec Kašičev Ivko, sva se razveselila najinih tovarišev, še bolj pa bratov, ki so že nekaj mesecev prej odšli v NOV. Četo VOS-a je vodil komandir Andrej Senkar. Hitro sem se navadil novemu načinu življenja. Že sem razmišljal kako bi prišel do orožja,
—	Induplati — predsednik
—	Induplati
—	Induplati — član repub. odbora
—	Induplati
—	Tosama — predsednik
—	Tosama — tajnik
—	Trak
—	File
—	Universale
—	Tosama
—	Induplati
—	Trak
—	Induplati
—	Induplati
—	Tosama
Universale in 3 v Filcu. Trenutno je včlanjenih v društvo 105 članov.
JAD
ko me po tednu dni pokliče komandir in zapove: »Fant, za kurirja boš šel!« Nisem hotel zapustiti te enote, saj so bili v četi znanci, prijatelji, brat. Pa kaj sem hotel, ko je komandir dejal, da me bo samo za en teden posodil, sem pristal, tako sem ostal kurir do konca vojne in še potem v »vezi«.
Uvajal me je komandir kurirjev Tine, že umrli Ludvik Sorn v Zalo-
gu pod Trojico, kjer smo bili kurirji »doma«. Vodil me je na prvo zvezo proti Gorenjski, na javko s kurirjem Janezom.
Začele so se moje tihe samotne poti skozi noči, mimo spečih vasi, večkrat spremljan z laježem psov, z oddaljenimi streli in v hinavska jutra. Kurirske steze so mi postale prijetne.
Kurirji smo stanovali zunaj vasi Zalog kjer smo si v gostem grmičevju postavili šotor za spanje in tam puščali tudi vso osebno opremo. Skrivališče je bilo dobro maskirano in ob napadu na to vas v juniju 1944, nas niso odkrili. Hranili smo se v tej partizanski vasi kar po hišah. Vsak teden je bila na vrsti druga hiša, kjer so nam kuhali. Tončetova mama nas je imela zelo rada. Stregla nam je kljub številni družini, če je le kaj imela dati. Prav tako nam je rada postregla Boštenkova partizanska mama, pa Martinova mama, Skvarjevi, Možinovi, Urbanovi, Malenški pri Tomažu, povsod so nas imeli za svoje pa tudi prali so naše perilo.
Javka za vse smeri je bila v Brezjah na nekem kozolcu. Tu smo izmenjavali pošto in predajali vodeče osebe. Mimo Krtine me je vodila pot po Zavrteh proti Dobu. Pešačil sem čez travnike ob jelševem grmovju v smeri Kmetiča proti glavni cesti. Zagorjanova dekleta so me obveščala z novicami. Ahčinov oče Andrej, zaupnik OF me je pričakoval z novicami, ki so bile vedno iste: »Nič novega v tem kraju, pot čez Mlinščico in brv preko Bistrico je varna«, tako je dejal ta dobri mož. Od tu naprej sem bil prepuščen sam sebi. Preko Kamniške ceste, železnice, in čez cesto Jarše-Mengeš pri sedanjem Lek-u pa je bila že težava, posebno zato ker je bilo treba prečkati njive posejane z žitom. Večkrat sem se moral u-makniti švabskim zasedam.
Od Leka je tekla pot proti Topolom. Cesta Mengeš-Kamnik je bila zelo prometna in mi je dajala dosti opravka, videlo se je daleč na obe smeri. Skozi Topole čez potok Pšato in pri Sinkovem Turnu me je čakal, ali pa jaz njega »Janez«, kurir z Rašice, Smlednika in Mengeškega rajona. Javka je bila zunaj vasi. Neki kmet je imel tam prevrnjeno »trugo« za prevoz gramoza. Pod njo sem čakal Janeza, da se je vrnil s komendskega terena. Prebudil me je z dogovorjenim trkanjem predal pošto ali tovariše, ki jih je vodila pot v vse smeri. Večkrat sem ga čakal zaman, pa se je umikal zasedam, ki so jih nastavljali črnorokci.
Nekako do junija meseca, do prvih velikih nalivov in neurja, se ni zgodilo nič nenavadnega. Jutra so bila rosna, visoka trava in žita so me premočila do pasu. Pa sem si omislil posebne vrste kurirske o-preme: srajca, kratke hlače, obvezno torbo in v žepu bombo.
Kurirske poti
Paradajzarico, ki pozneje na Tuhinjskem ni eksplodirala (kasneje sem imel pištolo). To je bilo vse.
Vsled otežkočene situacije je »Tine« določil v pomoč Tonija Pauger-Siča — »Bebija«. Tako sva se menjavala.
Kot običajno sem se zjutraj vrnil v Zalog, kjer me je pričakal »Be-bi«. Prosil me je naj bi šel še naslednji večer na vezo, da pa bo šel on potem dvakrat zapored na pot, ker bi bil rad ta večer prost. Praznovali, da bodo zaročenkin god. Z menoj je šel načelnik okrajne gospodarske komisije »Filip« Bernot, ki je potoval na okrožje. Vsa pot je minila srečno. Tovariš je bil dober pešec. Rad se je kosal z najhitrejšim kurirjem okrožja kot so me večkrat imenovali. Ob tej priložnosti mi je celo obljubil »samo« usnje za škornje, ki sem jih tako želel in potreboval. Imel sem navado, da pri
prehodu preko prepreke nekaj časa prisluškujem, se plazim pod grmovjem, vržem kamenček na cesto, in ko sem bil prepričan, da je vse v najlepšem redu, da ni zasede, da je varno, preskočim cesto, železnico itd. Tudi na mostu na Viru je bilo vedno tako. Slišal bi tudi šumenje trave pod bosimi nogami.
Naslednjo noč, še ves v ognju go-som godovanja, je odšel na zvezo dovanja, je odšel na zvezo Tone-Bebi. Nihče od nas prešernih kurirjev ni slutil, da smo se zadnjič poslovili od njega. Kot smo pozneje izvedeli, Tone ni šel čez Količevo, marveč je iz Doba zavil proti Viru, tam dobil zaupno mladinko, ki je pred njim prečkala most, in ker se ni vrnila, je brez obvestila šel tudi sam prečkat most. Nemška zaseda, na obeh straneh mostu, ga je prerešetala in omahnil je mrtev.
Zjutraj nas je v Zalogu pretresla novica, da so na virskem mostu
Nemci ubili partizana. Zbegalo nas je v slutnji, in so so nato terenci povedali, da je partizan, ki leži na mostu, Tone Pangretov — Bebi iz da smo res izgubili našega vedno nasmejanega tovariša. Sele tedaj smo se zavedli, da je bil del nas. Od žalosti so se nam trgale duše, jokali smo, ker tudi mrtvega tovariša nismo mogli spremljati k zadnjemu preranemu počitku.
Očital sem si, da sva zamenjala vrstni red, kajti v tako nevarnih okoliščinah sem se najbolj zanesel na samega sebe.
S Tonetovo smrtjo poleti pred 30 leti, je bila zveza na tej liniji prekinjena. Mene so poslali na tuhinjsko od koder sva s »Črtom« Karlom Burja vzpostavila novo bolj varno zvezo med Črnim grabnom in Štajersko.
JURIJ VULKAN
Kadrovske vesti
OD 12. JULIJA DO 11. AVGUSTA PRAZNUJEJO ROJSTNI
DAN
V	konfekciji: Černič Marija 4. 8., Keržan Milena 6. 8., Mandelj Mimi 3- 8., Mohar Helena 8. 8., Maček Cilka 17. 7., Pivec Mimi 6. 8., Pirc Štefka 5. 8., Rožič Ani 21. 7., Birk Marija 15. 7., Lunar Sonja 21. 7., Pestotnik Milka 5. 8.
V	mikalnici: Klopčič Avgust 2. K, Pernuš Janez 11. 8., Strmšek Jer-n0j 6. 8., Nakrst Avgust 5. 8., Miš Kristina 24. 7., Penežič Marija 26. 7-. Mladenovič Rozi 5. 8., Sivavec Ivanka 16. 7., Vidovič Marija 30. 7., Balažič Marija 2. 8., Glavinac Ivanka 8. 8., Kurmanšek Olga 31. 7., Šuštar Ani 18. 7.
V	belilnici: Korant Jaka 13. 7.
Pri filtrih: Grošelj Marjana 30. 7-. Kebert Cveta 9. 8., Nakrst Ani 2- 8., Poljak Pavla 29. 7., Hribar Ani 15- 7., Batič Ani 25. 7., Kerč Franc 5. 8.
V tkalnici ovojev: Pirnat Vinko 13. 7., Hribar Angela 5. 8., Ulčar Ani 5- 8. Tomažič Vida 12.7., Cerar Zal-ka 15. 7. Sušnik Anuša 1. 8., Zalokar Ani 16. 7., Kovič Marjeta 16. 7.
V	avtomatski tkalnici:	Rožič
Ivanka 7. 8., Volčini Stane 4. 8.
V	pripravljalnici:	Peterka Ani
23. 7., Kos Ana 24. 7., Cerar Marija
16.	7.,
V	splošno kadrovskem sektorju:
Štrukelj Marjan 8. 8., Okorn Peter 24. 7., Cerar Vinko 16. 7., Pervinšek Ivanka 21. 7.
V	tehničnem sektorju:	Zarnik
Ciril 20. 7.
V	ekonomsko planskem sektorju:
Merlin Danica 27. 7.
V	računskem sektorju:	Naum
Olga 21. 7.
Pri pomožnih obratih: Gaberšek Viktor 18. 7., Kovač Marjan 15. 7., Skubi Ferdinand 11. 8., Juteršek Bogdan 12. 7.
V	komercialnem sektorju: Pejčič Dragiša 17. 7. Kuzmonovski Vasile
17.	7., Marčun Ema 1. 8., Kos Ivan 16. 7„ Gaberšek Rok 11. 8., Lavrič Ivan 2. 8., Drolc Ivan 19. 7.
K rojstnemu dnevu vam iskreno čestitamo in vam želimo, da bi praznik čimlepše preživeli!
RODILI SO SE:
Kasagič Alojziji — hči.
Staršem novorojenčka prisrčno čestitamo, malčkom pa želimo zdravo rast!
POROČILI SO SE:
Judež Marinka poročena URBANIJA.
Na novi življenjski poti vam želimo mnogo srečnih in razumevajočih let!
V DELOVNO ORGANIZACIJO SO PRIŠLI
—	Korošec Marjana 25. 5. v konfekcijo
—	Urbanija Ivanka 1. 6. v pripravljalnico
—	Radež Peter 1. 6. v komercialni sektor
—	Pichler Marija 4. 6. v tkalnico ovojev
—	Hribar Marija 4. 6. v pripravljalnico
—	Urbanija Francka 5. 6. v tkalnico ovojev
—	Gajič Ani 25. 6. v tkalnico ovojev
Na delovnem uspehu vam želimo mnogo uspehov in zadovoljstva!
IZ PODJETJA STA ODŠLI:
—	Perušek Marija 22. 5. — sporazumno
—	Novak Marjan 26. 6. — sporazumno
Tudi na novih delovnih mestih jim želimo uspehe.
T. O.
ZAUPLJIVOST DO TUJCEV
Inozemski potniki, ki prihajajo na Švedsko, so deležni velikega zaupanja švedskih carinikov pri prehodu čez mejo. Prepuščeno je njihovi lastni vesti, da povedo, če imajo kaj za carino ali ne. V carinarnici je dvoje vrat. Ena so v zeleni barvi, druga v rdeči. Skozi zelena vrata lahko gredo tisti, ki nimajo kaj cariniti, za rdečimi vrati pa stojijo cariniki, ki pregledujejo blago, zavezano carini.
Svetlobna hitrost
I fizike vemo, da se giblje svetloba s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. Svetlobni valovi, ki so izhajali na primer od nekega dogodka na Zemlji leta 1871, tečejo še danes nekje v vesolju, in sicer v oddaljenosti 96 svetlobnih let. Seveda velja to samo za dogodke, ki so se dogodili na prostem in ko je bilo nebo brez oblakov. Ce bi mogli poleteti za temi svetlobnimi valovi z dvojno svetlobno hitrostjo, bi jih dohiteli šele v 192 svetlobnih letih. In če bi hoteli »videti in doživeti« nekdanje dogodke na Zemlji, bi nam to kaj malo koristilo, zakaj iz take oddaljenosti ne bi mogli videti z največjim daljnogledom niti Zemlje, kaj šele kak dogodek na nji.
ISKRICE
Kadar reče sitna ženska »takoj«, bodi prepričan, da bo njeno obotavljanje trajalo še najmanj debelo uro.
Vsak moški ima možnost, da si po lastni volji izbere način vladanja nad seboj, bodisi da najde uteho pri svetlolasem, rjavolasem ali rdečelasem odtenku.
Zakonska zveza prinese zelenjadarju dobiček, cvetličarju pa izgubo.
Najprimernejši prostor za tehtnico je pred jedilno shrambo.
Skrbi so kakor zrnca peska v školjki: eno samo zrnce lahko zarodi biser, celo prgišče pa onesposobi sleherni zarodek.
Rešitev križanke v maju:
Nagrade:
1.	Ogorevc Ivanka
2.	Kuhar Danica
3.	Siard Eka
Rešitev križanke v juniju:
Nagrade:
1.	Breznik Helena
2.	Kamin Pavla
3.	Merkužič Danica
Izdaja: TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA — DOMŽALE Urejuje uredniški odbor:
Vladka Berlec, Dušan Borštnar — OOZK Viljem Dolenc — IOOO sindikat, Marjan Hafner, Franc Kosirnik, Albina Miš — blagajna, Karol Strehar, Marjan Svetlin MA-Tosama, Feliks Vodlan, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Pavel Furlan — odgovorni urednik
NAKLADA: 1000 izvodov
Tisk: »Papirkonfekcija«, Krško