Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 54, {t. 1-2 UDK 630 / ISSN 0024-1067 januar-februar 2002 uvodnik Za kuga pa nis prej puvedu? Foto: Andrej Blatnik Naro~il za novogradnje in naro~il za notranje ureditve v na~elu ne sprejemam. Za to imam utemeljene razloge. Odnos med naro~-nikom in na~rtovalcem je su‘enjski na obe strani. Naro~nik mora, je zavezan, da v skladu z arhitektovimi na~rti naredi natan~no tako, kot je narisano. Na~rte je naro~nik pla~al, zato je smiselno, da po na~rtih naredi stavbo, notranj{~ino, lokal ali kar ‘e. Naro~-nik ima ob tem pogosto ob~utek, da se za njegov denar realizirajo domisli in domislice arhitekta. Tudi na~rtovalec ima ob~utek su‘enjske podrejenosti investitorju. Naro~-nikova sredstva so nujen pogoj za realizacijo njegovih zamisli. Naro~nikove predstave so pogosto zelo navzkri‘ z postulati dobre arhitekture, ne glede na to, kaj naj bi izraz dobra arhitektura pomenil. Opisani odnos je goji{~e za vsestranska nesoglasja, razprtije, nedoslednosti in slabo voljo na obeh straneh. Takih medsebojnih odnosov se bojim. Po naravi sem plah in uvideven ~lovek. ^e ho~e imeti naro~nik, to navajam kot primer, na tleh v svoji hi{i tapisom, naj ga pa~ ima v bo‘jem imenu. Hi{o ali stanovanje gradi in preureja zase in ~e mu je tapisom pri srcu in ~e so mu taka tla v{e~, se mi ne zdi smiselno, da bi ga na vso silo odvra~al od takih oblog. Meni take talne obloge niso v{e~. So precej neizrazite in dolgo~as– nega videza. Zraven vsega so {e zbirali{~e za prah in vsakr{no drugo nesnago. ^i{~enje teh oblog je te‘avno in ne zmeraj u~inkovito. Jaz imam na tleh najraj{i masiven trd les, vsaj dva centimetra debel. Ta k pod je pribit na slepa tla iz mehkega lesa. Slepa tla so pribita na lesene legice, legice so polo‘ene na betonske plo{~e, med legicami je bilo v~asih nasutje, sedaj se obi~ajno vstavi toplotna izolacija. To je tradicionalni na~in izdelave lesenega poda. Sodobni polagalci lesenih podov najraj{i lepijo les na betonsko podlago s posebnimi lepili za ta namen. Tako se to dela, zatrjujejo. Hoja po lepljenem lesenem podu je trda in neprijetno odmeva. Hoja po tradicionalno polo‘enem lesenem podu je pro‘na, pod se nekoliko podaja, tu in tam nekoliko {kriplje, s~asoma se naredijo ponekod ve~je {pranje; vse to se mi zdi smiselno in prijetno. Take re~i je te‘ko dopovedovati naro~niku in izvajalcem. Mimogrede si nakopljem oznako starokopitne‘a in nazadnjaka. Izvajalci in naro~niki se pogosto mimo arhitektov dogovarjajo med seboj. Naro~niki najbolj zaupajo izku{enim mojstrom iz prakse. Oni ‘e vedo, kako je treba delati. Iz takih zdru‘evanj ne nastane ni~ dobrega. V zadnjih ~asih je precej v modi talna obloga iz razmeroma velikih tankih ivernih plo{~, ki so prevle~ene s tankim, najtanj{im furnirjem. V~asih je namesto furnirja povrh obloga iz posebej prepariranega papirja s potiskano podobo lesa. Mislim, da ni bolj ni~vrednega materiala za talne obloge, kot so omenjene plo{~e. Kak{en institut za kakovost, uradi za ateste in podobne ustanove, bi morale zakonsko prepovedati tako “miklav‘evino”. Tradicionalno polo‘en pod iz masivnega lesa lahko zdr‘i desetletja. V na{i {oli, na Fakulteti za arhitekturo, imamo po risalnicah lesen pod, ki je star reci in pi{i 107 let. Kaj vse je ‘e {lo v vseh teh letih ~ez te lesene podnice! Kak{ne obloge iz tapisoma ali iverne table bi menjali vsake 3 do 4 leta. Sodobno razumevanje ‘ivljenja prisega na spremembe, kakr{nekoli, samo da so. Mislim, da je to eden vzrokov za to, da se ves svet rapidno spreminja v eno samo veliko infrastrukturo. V takih razporedih je veliko prostora za tapisome in talne obloge iz ivernih tabel. Tale tekst ne bo spremenil rabe in uporabe sveta niti hoje po tapisomu in podobnih ni~vrednih materialih v mojem bli‘njem in bolj oddaljenem okolju. Povem in napi{em tako, kot mislim. Tudi zato, da mi ne bo kdaj kdo kaj o~ital: “Za kuga pa nis prej puvedu?” prof. Janez SUHADOLC, univ.dipl.arh. dogodki, odmevi kazalo stran stran 6 11 Robinija (Robinia Kvalitetna priprava kratkih pseudoacacia L.) in njen les elementov za dol`insko Black locust (Robinia pseudoacacia L.) and it’s wood spajanje in {irinsko lepljenje lesa avtor Niko TORELLI avtorica Ana RIHTAR stran Izhodi{~a za projektiranje potresnoodpornih montažnih hiš avtorja Bruno DUJIČ in Roko ŽARNICI Lunarni les ali les posekan ob “pravem ~asu” 19 Niko Torelli PARON - par excellence 29 Intervju z Radotom Hrastnik in Roswito Gol~er Hrastnik Sanja Pirc Köln 2002 - cesarstvo udobja 33 Sanja Pirc Marijan Vodnik, rezbar 46 Stane Mesar anketa meseca to 2002 Napovedi in na~rti za le V anketi so nekateri direktorji slovenskih lesarskih podjetij predstavili svoje videnje poslovnega leta 2002 iz vsebine 21 Mega TISCHLER Vrtanje, ko nam ve~ina skrbi in te`av odpade 27 EISENMANN - kompetentni partner pri vpra{anjih o lesu 35 Pozicioniranje ponudbe 38 Prof. dr. Vekoslav Mihevc dopolnil 70 let 41 Dobitnika {tudentske Pre{ernove na grade Biotehni{ke fakultete za leto 2001 42 Zdru`enje rezbarjev modelarjev lesa Slovenije 45 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 47 kratke novice Slovesna otvoritev novega salona po-hi{tva BREST BREST POHI[TVO d.o.o. po {estih letih za svoje kupce znova odpira salon pohi{tva v Cerknici. V njem bodo na 400 m2 na voljo spalnice, dnevne sobe, pisarni{ko pohi{tvo, kosovno pohi{tvo BREST, sede‘ne garniture Razgor{ek, svetila Sijaj Hrastnik, dekorativne zavese Velana, dekorativni in uporabni dodatki, posteljno perilo, akcije izbranih rednih programov, ugodne cene ukinjenih programov. Pod strogim nadzorom ~istilke FATE je nastopila miss Slovenije Rebeka DREMELJ, manekenke pa so u‘ivale v udobju razstavljenih eksponatov. Tudi kasneje bodo ponudbo prilagajali ‘eljam kupcev. Obiskovalcem bodo v salonu zagotoviti prijetno vzdu{je in {iroko ponudbo izdelkov za dom. Salon je odprt tudi ob sobotah, torej lahko obisk salona prijetno zdru‘ite z ogledom Cerk-ni{kega jezera, vzponom na Slivnico, spustom v Kri‘no jamo, sprehodom po Rakovem [kocjanu in obiskom mnogih drugih naravnih in kulturnih spomenikov v cerkni{ki kotlini. ijaLes 54(2002) 1-2 dogodki, odmevi kratke novice Zdru‘eni smelo v nov investicijski ciklus Tako kot ve~ina podjetij v Sloveniji, se tudi v skupini Gorenja - divizija pohi{tva pripravljamo na izziv globalizacije. V skupini Gorenja so ‘e {tiri podjetja, katera imajo glavno dejavnost proizvodnjo in prodajo kuhinjskega po-hi{tva: Gorenje Notranja Oprema v Velenju, Gorenje Interieri v Mariboru (biv{e Marles Pohi{tvo), Gorenje kuhinje v Freistadtu v severnem delu Avstrije in Gorenje kuhinje na ^e{kem. V kratkem pa bomo odprli prvo mon-ta‘nico kuhinj v Sarajevu. V za~etku leta 2002 je predidena pripojitev dru‘be Gorenja Interieri h Gorenju Notranja Oprema. Tako bo postalo Gorenje Notranja Oprema najve~ji proizvajalec kuhinjskega in kopalni{-kega pohi{tva v Sloveniji in tem delu Evrope. Tr‘i{~u bomo tako ponujali kakovostno pohi{tvo v vseh cenovnih razredih, s konkuren~nimi dobavnimi roki. Gorenje pri~akuje z zdru‘itvijo obeh slovenskih “kuhinja{ev” v enotno firmo pozitivne u~inke na ve~ podro~jih. Posamezne slu‘be se bodo zdru‘ile in racionalizirale, ugodnej{i bodo pogoji na nabavnem podro~ju, nastopanje na obstoje~ih in novih tr‘i{~ih bo enotno ... Kljub racionalizaciji v re‘ijskih slu‘bah ne bo tehnolo{kih vi{kov. Zaradi prostorskih te‘av na lokaciji v Velenju se bo del proizvodnih zmogljivosti preselil iz Velenja v Maribor, kjer je na razpolago dovolj prostorskih resursov. Glede na tehnolo{ko opremljenost se bo proizvodnja na posamezni lokaciji specializirala z namenom zmanj{ati stro{ke. Dodatno zmanj{evanje stro{kov proizvodnje je predvideno z modernizacijo opreme. Prva ve~ja investicija se uspe{no kon~uje, saj smo zastarele formatne raz‘agovalne stroje zamenjali z novo. Zraven prihranka pri delovni sili in izbolj{anju izkoristka plo{~ je bil velik poudarek na izbolj{anju delovnih pogojev. Pripravljamo se ‘e na naslednje na-lo‘be. V naslednjih letih bomo opremo postopno modernizirali po teh-nolo{kih celotah. Najva‘nej{i kriterij pri odlo~anju je fleksibilnost opreme, kjer se nastavitveni ~asi in ~asi menjav zmanj{ujejo na minimum. Le tako bo mo‘no z minimalnimi zalogami pri {irokem proizvodnem programu hitro reagirati na naro~ila vse bolj zahtevnih kupcev. Janko KEBLER Nagrada za najbolj urejene prodajalne 2001 Zdru‘enje za trgovino je lani tretji~ izvedlo projekt “Najbolje urejene slovenske prodajalne”, kjer trgovci primerjajo urejenost prodajaln. Od devetih razli~nih kategorij je v tisti za klasi~ne in specializirane tehni~ne prodajalne prejel priznanje tudi Oddelek pohi{tva blagovnice Bo~ (Mercator SVS d.d. Ptuj) iz Roga{ke Slatine, kjer ga boste na{li na Kidri-~evi 13. Sicer pa lahko ve~ izveste o sami akciji in nagrajencih na: www.gzs.si/trgovina. anketa meseca Napovedi in na~rti za leto 2002 Razgor{ek d.o.o. Janko RAZGOR[EK, direktor Glede na to, da smo v letu 2001 imeli veliko rast, okoli 25 do 30 %, in da so se nam vsi trendi po 11. septembru obrnili navzdol, bom v letu 2002 zadovoljen ‘e z ohranitvijo realizacije iz leta 2001. Zavedati se moramo, da je bila gospodarska recesija na pohodu ‘e pred 11. septembrom in je teroristi~ni napad na Ameriko stvar samo pospe{il. V upanju, da bo zmanj{anje interesa po potovanjih po svetu pove~alo povpra{evanje po izdelkih notranje opreme, mislim, da bo izpad dohodka pri turisti~nih podjetjih in organizatorjih potovanj zmanj{al dohodek tudi pri vseh gospodarskih dejavnostih, ki so vezane na turizem in potovanja. Ob konstantnem strahu, kaj se bo {e vse zgodilo, ne verjamem, da bodo ljudje investirali v notranjo opremo. Prav tako po vseh podatkih, s katerimi danes razpolagam, prodaja v Evropi in predvsem v Nem~iji upada. nadaljevanje na strani 5 ► ► ► Les 54(2002) 1-2 dogodki, odmevi kratke novice Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije Seja upravnega odbora ZLS 2001 je bila v LIP-u Radomlje, vodil pa jo je predsednik Asto Dvornik. Pri pregledu sklepov zadnjega ob~ne-ga zbora je bilo ugotovljeno, da so bili le-ti v glavnem realizirani, razen natisa strokovnega slovarja za lesarstvo. Projekt je {e v delu. Glede delovanja dru{tev in‘enirjev in tehnikov lesarstva (DIT L) in gozdarstva, ki so v~lanjena v ZLS, je bilo po znanih podatkih ugotovljeno, da jih je trenutno registriranih {est: DIT L Ljubljana, DIT L LIP Bled, DIT L Primorske, DIT L Maribor ter DIT GL (gozdarstva in lesarstva) Slovenj Gradec in Murska Sobota. Po Zakonu o dru{tvih iz leta 1995 so postala neaktivna (velja za delovanja lesarjev) {tiri dru{tva: GLIN Nazarje, Novoles, Jelovica in Ko~evje. V zadnjem ~asu potekajo aktivnosti za ponovno o‘ivitev DIT L v Nazarjah, poraja pa se tudi ideja za ustanovitev dru{tva v Zasavju. Na seji sta bili podani tudi ob{irni informaciji o delovanju revije LES in Lesarske zalo‘be v letu 2001. Ocena za delo obeh je pozitivna. Predstavljen je bil tudi na~rt delovanja revije in zalo‘be v letu 2002. Ob~ni zbor ZLS bo predvidoma sredi marca 2002. Do takrat bodo sodelavci zveze pripravili predlog nekaterih sprememb pravil in nadaljevali z vzpodbujanjem delovanja podro~nih dru{tev. S.M. kratke novice VANICEK in MÜHLBOCK: Zdru`itev znanja o su{enju lesa na enem mestu V zadnjem obdobju postaja vse bolj o~itno, da je su{enje ‘aganega lesa pomemben dejavnik za uspeh na podro~ju lesarstva. Prednosti kakovostno su{enega lesa tudi ob upo{te-vanju obratovalnih stro{kov su{ilnic krepko odtehtajo stro{ek ob nakupu opreme za su{enje. Zato lahko re~e-mo, da kakovost opreme za su{enje lesa in s tem povezanih storitev ni nikdar dovolj visoka. Na podlagi omenjenih spoznanj in te‘nje po zmanj{evanju stro{kov sta se dr. Theodor Vanicek in ing. Kurt Mühlbock odlo~ila, da s spojitvijo podjetij VT-Trockentechnik Anlagebau GmbH iz Hartberga ter Mühlbock Holztrocknungsanlagen GmbH iz Eberschwanga zdru‘ita znanje in dolgoletne izku{nje. Tako je nastala skupina, ki se bo z izjemno strokovnostjo na podro~ju su{enja lesa ter gradnjo su{ilnic dopolnjevala in {e mo~nej{a stopila v prihodnost. Poslovanje bo {e naprej v polnem obsegu potekalo na lokacijah v Hart-bergu in Eberschwangu. V prihodnosti na~rtujejo zdru‘evanje nekaterih raziskav ter razvoja kot tudi posameznih faz proizvodnje, s ~imer bo mo‘no dose~i nadaljnji korak v smeri racionalizacije lesarstva. Informacije daje: Lesnina in‘eniring d.d. Parmova 53, Ljubljana e-mail: lesnina.zastopstva@siol.net tel.: 01/47-20-631 fax 01/43-62-191 kratke novice KLI Logatec: Zelo uspe{no investicijsko leto 2001 KLI Logatec kon~uje zelo obse‘ne investicije v energetski objekt, moderno ekolo{ko kotlovnico na bio-maso in su{ilnice. Dobavitelji opreme so priznani avstrijski in nem{ki proizvajalci, ki jih na na{em trgu zastopa Lesnina in‘eniring d.d. Ljubljana. V obratu v Martinjaku je kon~ana investicija v kotlovnico nem{kega proizvajalca NOLTING, Detmold, ki so se je razveselili tudi okoli{ki prebivalci. Najve~ja odlika tega 2,35 MW kotla je namre~ izredno eko-lo{ko delovanje; emisijske vrednosti so do trikrat pod dovoljenimi vrednostmi v Republiki Sloveniji, pri ~e-mer se v ozra~je ne spu{~ajo dodatne emisije ogljikovega dioksida. Uveljavljeni sistem vertikalnih izmenjevalcev toplote omogo~a bolj{i izkoristek in la‘je ~i{~enje pe~i ter zelo prilagodljivo delovanje pe~i, odvisno od obremenitve. Dodatno prilagodljivost v zimskem in poletnem ~asu Kotel Nolting USK 2001 v KLI-jevem obratu Masiva v Martinjaku – ob njem stojita Sre~ko Vidmar, direktor komercialnega programa stolov v KLI Logatec in Darko @nidar{i~, vodja proizvodnje mizarskih stolov v KLI Masiva v Martinjaku ijaLes 54(2002) 1-2 dogodki, odmevi ter optimalno izgorevanje omogo~a dvojni sistem doziranja biomase v kotel. Za pripravo biomase je KLI nabavil zmogljiv drobilnik lesnih ostankov najve~jega proizvajalca drobilnikov in briketirk WEIMA iz Ilsfelda v Nem~iji. Te~e tudi investicija v {tiri su{ilnice VANICEK avstrijskega dobavitelja VT-Trockentechnik iz Hartberga, s skupno neto kapaciteto 600 m3. Su{ilnice bodo opremljene z najmo-dernej{o tehniko su{enja lesa s poudarkom na kvalitetnem su{enju bele bukovine. Moderno zasnovana konstrukcija in vgradnja najkvalitetnej-{ih komponent su{enja bodo poleg kvalitete su{enja pripomogli k izjemnemu zni‘anju porabe energije v primerjavi s starimi su{ilnicami. kratke novice V Nem~iji je 22. september – dan kuhinj Med letom leta imamo precej dnevov in tednov, ki so posve~eni raznim tematikam, kot na primer dan boja proti aidsu, dan var~evanja, teden Rde~ega kri‘a, teden otroka in {e bi jih lahko na{tevala. A dan kuhinj?-malo nenavadno – ali ne? Vendar je to lahko zelo koristna marketin{ka poteza. Nem{ki proizvajalci in trgovci kuhinj so se za 22. september 2001- dan kuhinj - zelo dobro pripravili in z marketin{kimi sporo~ili opozorili prebivalstvo, da je kuhinja v njihovem ‘ivljenju pomemba stvar. Dru-‘ine so za~ele ponovno same kuhati doma, zlasti ker so postali ljudje zaradi pojava norih krav in ‘ivil genetskega izvora nezaupljivi do “hitre hrane”. Kuhinja naj bi postala mesto revijaLes 54(2002) 1-2 v domu, kjer se dru‘ina zbira, kjer se pogovarja, u‘iva v skupnem pripravljanju hrane, sprejema va‘ne odlo-~itve itd. Kuhinja je še mnogo več. Je lahko tudi statusni simbol, je lahko zabava, je lahko doživetje. Kajti večerje s prijatelji, tako imenovane “kitchen party”, se lahko začnejo tudi s skupno pripravo hrane v kuhinji. In ali ni veliko zadovoljstvo imeti topel prijeten ambient, v katerem postane delo užitek, ne pa obveznost. Nemški “kuhinjaši” so znanemu sloganu “Ljubezen gre skozi želodec” dodali še “Ljubezen gre skozi kuhinjo”. Dandanes se ljudje odločajo za nakup vse več iz emocionalnih kot iz racionalnih potreb. Enako je tudi pri nakupu kuhinj. Za nakup ni dovolj, če potencialne kupce obveščamo samo o racionalnih lastnostih sodobne kuhinje. Treba jim je vzbuditi emocionalne nagibe. V pomoč je tudi na novo odkrita kitajska filozofija “feng shui”, ki opozarja na negativno oziroma pozitivno energijo v prostoru. Strokovnjaki “feng shui” poudarjajo, da je ravno za kuhinjo to pomembno. Tam se shranjuje in pripravlja hrana, ki le ob pozitivnem “energijskem naboju” zagotavlja naše dobro počutje in zdravje. Pa naj se še v slovenskem koledarju v letošnjem letu najde kakšen prosti termin za “dan kuhinj”! Fani POTO^NIK, univ. dipl. ek. Vir.: Möbelmarkt {t. 1- 9/2001 anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 3 ALPLES d.d. Franc ZUPANC, direktor Alples ima v svoji strategiji za naslednje obdobje 5 let predvideno rast proizvodnje in prodaje ter {iritev programov. Mislim, da vse slovensko gospodarstvo nekatere izpade prodaje na zahodnih trgih `e kompenzira ali celo pove~uje prodajo na jugovzhodnih trgih. Tudi v Alplesu je tako. Za padec izvoza na tr`i{~a, predvsem v ZDA, smo `e v lanskem letu razvili tri nove skupine video-omaric in doma~ih pisarn, zato ra~unamo, da nam promet na tem tr`i{~u ne bo padel, ampak ostal vsaj na lanskoletni ravni. Delno pove~a-nje prodaje {e vedno pri~akujemo v Sloveniji in biv{i Jugoslaviji, sistema-ti~no pa obdelujemo tudi jugovzhodne trge, kot so Mad`arska, Slova{ka, Rusija, ^e{ka, kjer tudi pri~akujemo porast prodaje glede na preteklo leto. Na teh na{tetih trgih prodajamo lastno blagovno znamko ALPLES, pod katero je razvit tudi na{ novi program dnevnih sob DIVA, ki bo v leto{njem letu novost na vseh na{tetih tr`i{~ih. Za Alples je pomembno, da ostaja na razvojno za~r-tani poti, kar je garancija za prebroditev napovedane recesijc v svetu in doma. nadaljevanje na strani 14 ► ► ► raziskave in razvoj UDK: 630*811:176.1 (Robinia pseudoaccacia L.) pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Robinija (Robinia pseudoacacia L.) in njen les* Black locust (Robinia pseudoacacia L.) and its wood avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Opisana je anatomska zgradba ter zveza med njo, lastnostmi in rabo. Disku-tira o mo‘nost prisotnosti prevodne in skladi{~ne beljave. Details are given of the anatomical structure and its relation to wood properties and use. The possibility of the existance of the conducting and storage sapwood is discussed. Klju~ne besede: Robinia pseudo-acacia L., robinija, predvodna beljava, skladi{~na beljava, lesna zgradba, lesne lastnosti, raba. Keywords: Robinia pseudoacacia L., conducting sapwood, storage sapwood, wood structure, wood properties, use. Najlep{e se zahvaljujem Tinetu Zupan~i~u, univ. dipl. in`. za odli~no izdelane anatomske preparate Domovina in ime Prvotna domovina robinije je Severna Amerika (slika 1). V angle{~ini jo imenujejo black locust, locust, false acacia in robinia. Izvor angl. imena locust je izjemno zanimiv in sem ga obdelal v ~lanku o ro‘i~evcu (Torelli 2000, {t. 11). @al je zaradi fototro-pizma pogosto kriva in rogovilasta, kar je njena skorajda edina napaka. Robinija je zaradi svojega pionirskega heliofilnega zna~aja in nezah-tevnosti idealna za prekrivanje jalo-vi{~, utrditev plazi{~, meli{~ in sipin. Uspeva celo na zasoljenih tleh. Ni ~udno, da so jo prenesli na druge kontinente in jo od vseh vrst, razen morda evkalipta, najbolj intenzivno raz-{irjajo. Nasadi na Mad‘arskem obsegajo 275.000 ha, v Romuniji 191.000 ha, v nekdanji Sovjetski zvezi 144.000 ha, v Franciji 100.000 ha, v Bolgariji 73.000 ha in v nekdanji Jugoslaviji 50.000 ha. Zanimivo je, da se robinija ni obnesla v Novi Zelandiji, v Avstraliji pa je zaradi strupenosti, zlasti skorje, prepovedana (Keresztesi 1983). K pionirskim sposobnostim bistveno prispeva simbioza z bakterijami iz rodu Rhizobium, ki ve‘ejo du{ik iz zraka. Koreninski gomolj~ki s~asoma dose‘ejo velikost do 10 mm. [tiriletni sestoj lahko fiksira 30 - 300 kg du{ika na hektar (Hoffmann 1964, Boring et al. 1984). Ime je robinija dobila po Jeanu Ro-binu, vrtnarju francoskega kralja Henrika I V, ki so mu leta 1601 poslali prva semena iz Severne Amerike. Robinov sin Vespasian, arborist kralja Ludvika XII, je leta 1635 v Jardins des Plantes posadil prvo “robinijo” v Evropi. [e do nedavnega so iz njenega panja oz. korenin odganjali poganjki (Leathart 1991, str. 211). Ime “neprava akacija” nakazuje podobnost in botani~no sorodnost s pravimi akacijami. Vrstno ime pseudoacacia izhaja iz pseudo gr. pseudes “napa~en” in gr. pseudos “neresnica”; pred samoglasnikom ~esto skraj{ano pseud; tako v~asih vrstno ime napi{ejo tudi pseudacacia namesto pseudoacacia, kar je tudi pravilno! Rodova Acacia in Robinia sodita v veliko dru`ino stro~nic (Le-guminosae ali Fabales) oz. poddru-`ini Mimosoideae (mimozovke) in Papilionaceae ali Fabaceae (metulj-nice). ^udovitih pravih akacij, resda uvo`enih, niste mogli prezreti v Sredozemlju: najbolj {tevilne so avstralske z rumenimi cvetovi: Acacia cynophylla. A. dealbata, A. longifolia, A. mearnsii in A. melanoxylon, pa prelepa iranska Acacia (Albzia) julibrissin (tudi v Portoro`u) z rde~- ijaLes 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj kastimi, zelo dolgimi svilnatimi fila-menti. Zna~ilne so savanske de`ni-kaste akacije iz Etiopije in Sahela, tj. iz savanskega obmo~ja med tropskim gozdom in Saharo (A. spirocarpa, A. giraffae). Les akacij je zelo dekorativen, vendar zaradi manj{ih drevesnih dimenzij in slabe oblikovanosti, redkeje uporaben, razen za manj{e predmete. Zlasti skorja vsebuje veliko ~reslovin, ki se uporabljajo tudi za barvanje (A. nilotica in A. me-arnsii) ( Schweppe 1993). Avstralski brigalow (A. harpophylla) ima zelo gosto dekorativno temno rde~erjavo ~rnjavo. Sve` dehti po vijolicah. ^r-njava A. catechu vsebuje veliko ~reslovin. Kot sorodne akcije, vsebuje tudi robinija obilo akcesornih snovi v lesu, skorji in listju. Slika 1. Robinia pseudo-acacia L.: naravni areal -ZDA (Risba po Brockmanu 1968.) Makroskopske zna~ilnosti Robinija ima izrazito zelenkastoru-meno do temno rumenkastozelen-kasto ali zlato rjavo ~rnjavo. Beljava je ozka in rumenkasta. Branike in letnice so zaradi ven~aste poroznosti zelo izrazite. Tudi v ~rnjavi se rani les zaradi mo~ne otiljenosti trahej in obilnega parenhima med njimi mo~-no odra‘a od temno obarvanega vlaknenega kasnega lesa. Tvorba ~rnjave se pri robiniji za~ne zelo zgodaj, po 3-4 letih (Hillis 1987). Pri-lo‘nostno je mogo~e opaziti tudi me-se~eve obro~e (angl. moon rings, nem. Mondringe). Dokaj pogosto jih vidimo pri hrastu, kjer naj bi nastali po ve~ lomih vej med izjemno hudo in dolgo trajajo~o zmrzaljo. Mikroskopske zna~ilnosti Les je ven~astoporozen. Osnovno vlakneno tkivo je iz libriformskih vlaken. Vlaknastih traheid ni. Rani les vsebuje 1-3 kolobarje {irokih por (120 …180 … 220/300 μm). Prehod v kasni les je pogosto postopen. Premer por se v kasnem lesu polagoma zmanj{uje (70 … 95 … 140 μm). Pore v ranem lesu so ve~inoma po-samez (solitarne). Drobne pore v kasnem lesu so poligonalne v gostih gnezdih, ob letnici pa v po{evnih ali tangencialnih pasovih. Traheje imajo izklju~no ali prete‘no enostavne per-forirane plo{~ice. V drobnih trahejah kasnega lesa so helikalne odebelitve. Intervaskularne piknje imajo izrastke in so okrogle do ovalne ali oglate (angularne), kjer je njihova koncentracija velika; premer 5-12 μm. Tra-heje notranjega dela beljave in ~r-njave so, razen najo‘jih, mo~no oti-ljene (Nobuchi et al. 1984, sliki 3 in 4). To dopu{~a sklep, da se tudi pri robiniji beljava v funkcionalnem smislu deli na prevodno (angl. conducting sapwood, nem. Leitsplintholz) in skladi{~no (angl. storage sapwood, nem. Speichersplintholz) (prim. Ziegler 1968). Trakovi so 1 do 7- redni, prete‘no 3 do 5- redni. Trakovno tkivo je homogeno, redkeje nekoliko heterocelu-larno s kvadratastimi robnimi celi- cami. Piknje med trakovnimi celicami in trahejami so enostavne do obokane. V trakovih so prizmati~ni kristali. Nekateri avtorji (Schwein-gruber 1990) pri opisu anatomske zgradbe navajajo prisotnost vasku-larnih traheid. Treba je omeniti, da se vaskularne traheide ~esto pojavljajo skupaj s skupinami trahej, zlasti v kasnem lesu, kar pa je najve~krat mogo~e potrditi {ele z maceracijo. Nekateri anatomi celice z eno samo majhno perforacijo obravnavajo kot vaskularne traheide, drugi spet kot drobne trahejne ~lene. Glede na to, da imajo te celice v vsakem primeru perforacijo, se zdi bolj umestno, da se uvrstijo med trahejne ~lene, saj so traheide neperforirane celice (prim. IAWA 1989). Aksialni parenhim je razporejen paratrahealno-vazicentri~no, para-trahealno-aliformno, konfluentno in terminialno/inicialno (marginalno). Parenhim je bodisi v obliki fuziform-nih (vretenastih) celic, ki so nastale iz fuziformnih kambijevih incialk brez poddelitev ali pa v obliki pramenov iz dveh do treh celic. Zaradi eta‘nega kambija je aksialni paren-him razporejen eta‘no. Vlakna izkazujejo mo~no postkambialno api-kalno intruzivno rast in niso razporejena eta‘no (Brazier in Franklin 1961, Grosser 1977, str.142, Panshin in de Zeeuw 1980, str. 599, Schwein-gruber 1990, str. 503, Wagenführ 1996, str. 357). Ven~asta poroznost je razvojna stopnja difuzne poroznosti (Gilbert 1940). Menjavanje prevodno zelo zmogljivega ranega lesa in komajda prevodnega kasnega lesa naj bi bila prilagoditev na menjavanje de‘evnih in su{nih obdobij. Ven~asta poroznost, ki se je pojavila ‘e zelo zgodaj v zgodovini angiosperm, naj bi bila odraz ekolo{ke specializiranosti in jo Les 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj *W*f« mwz&s» Slika 2. Robinia pseudo-acacia L.: pre~ni prerez. Ven~asta poroznost. Pore ranega lesa velike, posamez ali v parih in povsem otilje-ne. Drobne poligonalne pore kasnega lesa v skupinah (4 x pove~ano). Slika 5. Robinia pseudo-acacia L. tangencialni prerez. Trakovi in drobne traheje kasnega lesa vklopljene v gostem tkivu iz libriformskih vlaken (20 x pove~ano). Slika 3. Robinia pseudo-acacia L.: pre~ni prerez. Velike solitarne pore ranega lesa ovalne in otiljene. Pore kasnega lesa drobne poligo-nalne in v zbitih skupinah. Libriformska vlakna debelo-stena, Aksialni parenhim s tankimi stenami in razmeroma velikimi lumni (20 x pove~ano). Slika 6. Robinia pseudo-acacia L. tangencialni prerez. Levo od velikega traku v sredini skupina drobnih trahej kasnega lesa z intervaskularnimi piknjami. Desno od traku eta‘no razporejen aksialni parenhim v obliki fuziformnih celic ali pramenov z dvema ali tremi celicami (40 x pove~ano). Slika 4. Robinia pseudo-acacia L.: radialni prerez. Tile v trahejah ranega lesa. Aksialni parenhim v obliki fuziformnih celic ali paren-himskih pramenov s po dvema ali tremi celicami, je razporejen eta‘no, prav tako trahejni ~leni trahej v kasnem lesu (20 x pove~ano) najdemo pri veliko dru‘inah (Metcalfe in Chalk 1950). Velike pore ranega lesa pri robiniji in drugih ven~astoporoznih vrstah nastajajo le med ekstenzijsko rastjo (Digby & Wareing 1966). Lesne lastnosti Robinijevina je tipi~no ven~asto-porozna. Gostota je zato bistveno odvisna od {irine branike oziroma radialnega prirastka (slika 7). S {irino branike se pove~uje dele‘ zelo gostega kasnega lesa iz libri-formskih vlaken in z njim gostota. Z gostoto se pove~ujeta trdnost in trdota (slika 8). Zlasti izstopata dinami~na trdnost (upogibna nihajna trdnost in udarna ‘ilavost) (slika 9, preglednica 1). [ Trajna nihajna trdnost (angl. fatigue strength, nem. Dauerschwingfestigkeit) se dolo~a z Wöhlerjevo metodo: paralelne vzorce obremenjujemo z rasto~o nihajno obre- ijaLes 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj menitvijo. [tevilo nihajev, ki so pri dolo~eni obremenitvi povzro~ili zru{itev, se nana{a na pollogaritem-ski diagram (Wöhlerjeva krivulja). Trajna nihajna trdnost je nihajna obremenitev, ki jo vzorec “neskon~-nokrat” zdr‘i. Udarna ‘ilavost je merjena kot udarno zru{itveno delo (a) (nem. Bruchschlagarbeit); ker ne gre za trdnost, je izraz “udarno upogibna trdnost”, neustrezen]. Robinijevina se odli~no krivi in je v tem pogledu primerljiva z bukovino in jesenovino. Mejni krivinski radij zra~no suhe in parjene robinijevine z debelino 25,4 mm s podpornim jeklenim trakom je 38 mm in brez njega 280 mm (bukev 43 mm in 370 mm, jesen 64 mm in 300 mm). Ob gr~ah ne popusti. Enako dobro se krivi v sve‘em in zra~no suhem stanju. Parjen material se ob stiku z ‘elezom ali jeklom obarva (Stevens & Turner 1970). Robinijevina se su{i po~asi in je nagnjena k ve‘enju in pokanju. Diferencialno nabrekanje v radialni (qrad = 0,24 %/%) in v tangencialni smeri( qtang = 0,38 %/%) je ve~je kot pri orehovini (0,18 oz. 0,28) in primerljivo z jesenovino (0,21 oz. 0,38). Zelo ugodna je pre~na kr~it-vena anizotropija (1,6) (EGH, Informationsdienst Holz, tab. 40 /D. Preglednica 1. Osnovna gostota (R), upogibni elasti~nostni modul aksialno (Eb//), upogibna trdnost aksialno óuz//, udarna ‘ilavost (a) in dinami~na trdnost óudin za robinij Informationsdienst Holz, nekaj primerjalnih vrst. (EGH, /Grosser/). Grosser/). Priporo~a se su{enje po programu A (Handbook of Hardwoods, London 1981; Building Research Establishment, Building Research Establishment, Princes Ris-borough Laboratory). Zaradi mo~ne otiljenosti lepljenje ni najbolj{e. Mehanska obdelava je dobra. Odli~-no se stru‘i in rezlja. @ebljanje in vija~enje zahteva predvrtanje. Povr-{insko se dobro obdeluje. Les je bio-lo{ko aktiven in lahko povzro~i vnetje sluznice in dermatitis. Les je zelo trajen, tudi v vodi, in izjemno odporen proti glivam in insektom. ^rnjavski izvle~ek deluje kot za{~itno sredstvo proti glivam, ki povzro~ajo belo in rjavo trohnobo. ^rnjava vsebuje ksanton (9-H-ksan-ten-9-on) ter flavonoidna barvila akacetin (apigenin-4'-metileter), robinetin (3,3',4',5',7-), butein (2',3,4,4'-tetrahidroksikalkon) in butin (3',4',7-trihidroksiflavan). Kot zanimivost povejmo, da v razred ksantonskih barvil spada tudi znameniti umetni{ki pigment indijsko rumeno, ki so ga v Bengaliji neko~ pridobivali iz se~a krav, ki so jih hranili z mangovim listjem (Mangifera in-dica L.). Mangiferina ne najdemo le v listih, temve~ tudi v skorji in lesu. K ksantonom spadata tudi obe barvili drakorubin in drakohodin iz smole, Lesna vrsta R (kg/m3) Eb/ (GPa) óuz// (MPa) a (kJ/m2) óudin(MPa) Robinija 644 13,6 120-150 110-150 42-48 Oreh 630 12,5 119-147 95 42 Beli gaber 598 14,5-16,2 130-160 80 - Vel. jesen 598 13,0-13,4 102-120 68 36 Hrast 577 11,7-13,0 88-110 60-75 - Bukev 578-584 14,0-16,0 105-123 100 - Smreka 403 10,0-11,0 66-78 46-50 20 Slika 9. Trdnost pri izmeni~ni upogibni obremenitvi (trajna nihajna napetost) za robinijo, oreh, jesen in smreko. Wöh-lerjeve krivulje za robinijevino z razli~nim dele‘em kasnega lesa in razli~no gostoto in nekaj primerjalnih vrst. (Risba po Göhreju 1952 (1,2,3,4) in Kraemerju 1930 iz Kollmanna in Côtéja 1968.) Les 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj ki se cedi iz skorje kanarskega zma-jevca (Dracaena draco L., Agava-ceae). Kremonski goslarji so “zmajevo kri” dodajali lakom. Barvilne snovi vsebujejo tudi cvetovi, listi in skorja (Schweppe 1993). Skorja (lubje) vsebuje poleg rumenega akacetina {e strupena toksial-bumina robin in fazin (zlepljanje eritrocitov), glikozid siringin in ~re-slovine. Z vodnim ekstraktom cvetov in s pred~im‘anjem z galunom in vinskim kamnom se dobi svetloru-men odtenek. Volno je mogo~e barvati tudi z novoolistanimi vejami: s pred~im‘anjem z galunom mesnato-rde~e in z ‘elezovim sulfatom ~rno-rjavo (Schweppe 1993). Raba Kljub izstopajo~im lastnostim, je zaradi slabe oblikovanosti debel, raba robinijevine omejena. Zaradi dimenzijske stabilnosti, trdote in obarvanosti se uporablja za parket, ob dobri oblikovanosti pa tudi za dekorativen rezan furnir. Odli~na je za vodne gradnje, kot rudni{ki les, ki s pokanjem opozarja na zru{itev, vrtno pohi{tvo, ‘elezni{ke pragove, pilote, kole za ograje, vinogradni{ko kolje, sode, ro~aje za orodje, v kolarstvu za napere, pesta in plati{~a, {portno orodje in kjer je potreben ‘ilav les. Ima najvi{ji toplotni ekvivalent. Kord ali “klaftra” robini-jevine z vla‘nostjo U=20 % je enakovreden 1,12 tone najbolj{ega ~r-nega premoga. (Opomba: angl. cord je enota za posekan les = 128 kubi~-nih ~evljev = 3,63 m3 . Nem. Klafter je prostorninska mera, predvsem za les za kurjavo in je, odvisno od pokrajine, med tremi in {tirimi prostor-ninskimi metri). Kljub temu da vsi deli rastline, zlasti skorja, vsebujejo strupene snovi, jo uporabljajo za krmo. Konji jo slab{e prena{ajo. Sicer pa je robinija in njene varietete (npr. R. p. “umbraculifera”) tudi `eleno parkovno drevo. ^ebelarji jo cenijo zaradi obilne produkcije nektarja. Cvetovi, listi in mlada skorja naj bi imeli zdravilne u~inke kot laksativ, antispazmodik, purgativ in emetik (prim. Petauer 1993). Kavo-pivcem pri{epnimo, da si lahko v sili iz pra`enih semen pripravijo kavni nadomestek. Nekateri jedo sladka socvetja in stroke kot stro~ji fi`ol. literatura 1. Boring, L.R., Swank, W.T. 1984. Symbiotic nitrogen fixation in regenerating black locust (Robinia pseudoacacia L.) stands. Forest Science 30:528-537. 2. Brockman, C.F. 1968. Trees of North America/ Important trees of Eastern forests.U.S. Dept. Of Agriculture, Forest service. 3. Digby, J., Wareing, P.F. 1966. The relationship between endogenous hormone levels in the plant and seasonal aspects of cambial activity. Ann. Bot. 30:607-622. 4. Gilbert, S.G. 1940. Evolutionary significance of ring porosity in woody angiosperms. Bot. Gaz. 102:105-120. 5. Göhre, K. 1952. Technologische Eigenschaften und Verwertung des Holzes der Robinie. V. Göhre, K. (izd.) Die Robinie (falsche Akazie) und ihr Holz. Deutscher Bauernverlag, str. 163-332. 6. Grosser, D. 1977. Die Hölzer Mitteleuropas. Springer-Verlag, Berlin, itd. 7. Hillis, W.E. 1987. Heartwood and tree exudates. Springer-Verlag, Berlin, itd. 8. IAWA List of microscopic features for hardwood identification. IAWA Bull. New. Series 10(3):225-332. 9. Keresztesi, B. 1983. Breeding and cultivation of black locust, Robinia pseudoacacia, in Hungary. Forest Ecol. Management 6:217-244. 10. Kollmann, F.P., Côté, W.A. 1968. Principles of wood science and technology, Vol. I. Solid wood. Springer-Verlag, New York 11. Leathart, S. 1991. Whence our trees. Foulsham, London, itd. 12. Metcalfe, C.R., Chalk, L. 1950. Anatomy of the dicotyledons. Vol. 1 in 2. Clarendon Press, Oxford. 13. Nobuchy, T., Takahara, S., Harada, H. 1984. Season of heartwood formation and the related cyto-logical of ray parenchyma in Robinia pseudoacacia. Mokuzai Gakkaishi 30:628-636. 14. Panshin, A.J., Zeeuw, C, de 1980. Textbook of wood technology, 4. izd. McGraw-Hill Book Company, New York, itd. 15. Petauer, T. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev. Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, Ljubljana. 16. Schweingruber, F.H. 1990. Anatomie europäischer Hölzer. Eidgenössische Forschungsanstalt für Wald, Schnee und Landschaft, Birmensdorf (Hrsg.). Haupt, Bern, Stuttgart . 17. Schweppe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. Ecomed, Landberg/Lech. 18. Stevens, W.C., Turner, N. 1970. Wood bending hanbook. Woodcraft Supply Corp., Woburn, Massachusetts. 19. Torelli, N. 2000. Ro‘i~evec (Ceratonia siliqua L.) in njegov les. Les 52:378-380. 20. Trendelenburg, R./Mayer-Wegelin, H. 1955. Das Holz als Rohstoff, 2. izd. CHW, München. 21. Tsoumis, G. 1991. Science and technology of wood. Van Nostrand Reinhold, New York. 22. Wagenführ, R. 1996. Holzatlas, 4. izd. Fachbuchverlag, Leipzig. 23. Ziegler, H. 1968. Biological aspects of heartwood formation. Holz als Roh- und Werkstoff 26:61-68. ijaLes 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj strokovni ~lanek UDK: 630:824.86 Kvalitetna priprava kratkih elementov za dol`insko spajanje in {irinsko lepljenje lesa avtorica mag. Ana RIHTAR, univ.dipl.in‘.les. Pano‘ni raziskovalni-razvojni center za strojni{tvo in lesarstvo LESTRO–LEDINEK Ho~e, Slovenija. Krojenje lesa je raz‘agovanje ‘aga-nega lesa na decimirani les, to je na kosmate obdelovance bruto dimenzij. Osnovno na~elo pri krojenju je ~imve~ji izkoristek lesa. To pomeni, da je najva‘nej{i cilj krojenja pridobiti iz dolo~ene koli~ine ‘aganega lesa ~im ve~jo koli~ino ~im kvali-tetnej{ega decimiranega lesa. To do-se‘emo tako, da iz lesa sistemati~no iz‘agujemo neuporabne napake, ostanek lesa pa raz‘agamo na bruto obdelovance in jih na ta na~in pripravimo za nadaljnje faze strojne obdelave, kot npr. za kalibrirno in za {tiri-stransko skobljanje. Obdelane elemente lahko nato na razli~ne na~ine, dol‘insko, {irinsko pa tudi blokovno zlepimo v ve~je povr{ine. Vedeti moramo, da je lepljen les v svetu v izrednem vzponu, ker omo-go~a uporabo slab{ega lesa, ki ga z optimiranjem, krojenjem in lepljenjem oplemenitimo. Izreden porast porabe lepljencev je v Evropi na podro~ju bivalnih prostorov, hi{ ter pohi{tva. 1. Priprava lesa za dol‘insko in {irinsko lepljenje Letvice, ki jih bomo dol‘insko in {irinsko spajali, morajo izpolnjevati naslednje zahteve: ravnost povr{in, zaradi dobrega medsebojnega prileganja, pravilna geometrijska oblika lepljencev, odprtost por, zaradi dobrega vpijanja lepila in ustvarjanja mehanične - adhezijske vezi. Vse te zahteve so izpolnjene z roto-lesnim načinom obdelave lesa, ki so prikazane na sliki 1. S klasičnim skobljanjem ne moremo pripraviti najbolj (dovolj) kvalitetnih površin za lepljenje zaradi naslednjih dejstev: • Pri klasičnem skobljanju se na površini pojavljajo valovi (cikloide). Neenakomerna obraba nožev ima za posledico neravnost površin v prečni smeri. • Zaradi rotacijske spremembe gibanja orodja prihaja do neenakomerne kompresije na obdelovancu, še posebej zaradi topega orodja. Zaradi tega izstopajo letnice s površine. • Z relativno velikim razmikom med skobeljno glavo in poda- Slika 1. Kvalitetna priprava lesa za razli~ne na~ine lepljenj Les 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj jalnim valjem (55-85 mm), pogosto prihaja do zaskobljanja na koncu ali začetku obde-lovanca (predvsem pri krajših obdelovancih). • Zatrgovanje lesa se pojavi na tistem mestu, kjer rast obdelo-vanca ni pravilna, npr. pri grčah in tam, kjer letnice ne potekajo v smeri skobljanja. • Zapiranje por. Tem napakam se pri klasičnem skob-ljanju ni mogoče izogniti. Posledice se kažejo v slabše obdelanih površinah in v slabši kvaliteti lepilnega spoja pri izdelkih. V podjetju LESTRO - LEDINEK so bili znani ti problemi klasičnega skobljanja, zato smo jih rešili z novim načinom obdelave štiristranskega kalibriranja - čelnega skobljanja lesa. Ta način skobljanja se je zelo dobro obnesel, saj ima znatne prednosti pred klasičnim načinom skobljanja: • tangencialni prečni žag zagotavlja prečno in vzdolžno ravnost površin obdelovancev (brez cikloid); • zelo dobra je obdelava grč ter lesa okoli njih, smolnat les se obdela brez problemov; • odprte površine omogočajo boljše sidranje lepila v les in večjo trdnost lepilnega spoja; • rotoles omogoča obdelovanje izredno kratkih obdelovancev ter kvalitetno obdelavo robnih ploskev (spahov); za obdelavo izredno kratkih obdelovancev ima stroj vgrajena posebna vodila, ki zagotavljajo zanesljivo vodenje pod pogojem, da elementi potujejo drug za drugim - “čelo na čelo”. • obdelovalna reža pri rotolesu je od 15 do 20 mm, pri skobeljnih strojih pa od 40 do 60 mm; • poškodba enega noža ne vpliva na kvaliteto obdelave površin; • daljša je življenjska doba rezalnega orodja, nižji so stroški vzdrževanja in krajši so pripravljalni časi. Pogosto se sliši, da je za dobro lepljenje potrebno “dobro” lepilo. Za kvalitetno lepljenje pa moramo dobro in skrbno pripraviti lepilne površine, kajti le tako bomo dosegli primerno - “visoko” trdnost spojev. Za doseganje ustrezne kvalitete lepilnega spoja je treba izpolniti naslednje pogoje: • les, ki ga bomo lepili, moramo posušiti na primerno vlažnost (odvisno od namena gotovega proizvoda in vrste lepila); • površine, ki jih bomo medsebojno lepili, se morajo tesno prilegati; • pravilno moramo izbrati lepilo glede na odpornost proti vodi in elastičnost; • izbrati moramo pravilni način lepljenja glede na vrsto lepila (temperatura, tlak, čas stiskanja). 2. Dol‘insko in {irinsko lepljenje lesa Dolžinsko lepljenje masivnega lesa se vedno bolj uveljavlja v proizvodnji lesenih finalnih izdelkov iz masivnega lesa. Dolžinsko spajanje omogoča boljše izkoriščanje lesa. Najvažnejše pri tem je, da lahko krajše kose uporabljamo za izdelavo obdelovancev večjih dolžin. To omogoča, da lahko izkoristimo za proizvodnjo tudi slabši les. Dolžinsko spajamo skalibrirane letve, ki jih obdelamo na ROTOLESU 200 4V. Za dolžinsko vez je najpogosteje uporabljena zobata vez. Dolžinsko stiskanje Slika 3. Priprava lesa za dol‘insko lepljenje in rotolesna obdelava {irinsko lepljene plo{~e poteka na preto~ni, kontinuirani stiskalnici. Lepila za lepljenje morajo biti hitro utrjujo~a, utrjevanje pa lahko pospe{imo z visoko frekvenco, temperaturo ali svetlobo. Z lepljenjem proizvedemo brezkon~no dolge letve, ki jih nato s kro‘nim ‘agalnim strojem pre~no raz‘agujemo na ‘ele-ne dol‘ine. Letve moramo ponovno obdelati na ROTOLESU, in sicer spahe, da bomo lahko {irinsko lepili. [irinsko lepljenje uporabljamo za izdelavo plo{~ iz masivnega lesa. Kot {irinska vez se uporablja najve~ topi spah. Zaradi dobrega prileganja, morajo biti obdelane ravno, med seboj se morajo dobro prilegati. Za uspe{no {irinsko lepljenje je zelo pomembna vla‘nost lesa. Vsako nihanje vla‘nosti med posameznimi obdelovanci kakor tudi odstopanje od predpisane vla‘-nosti pomeni zmanj{anje trdnosti lepljene vezi. Za kvalitetno obdelavo ‘e posu{enih krojenih elementov trdih listavcev, predvsem bukovih in hrastovih, je revijaLes 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj najprimernej{i stroj za {tiristransko kalibriranje – tip ROTOLES 200 4V ali ROTOLES 200 4 VS, s katerim najprej skrojene elemente skali-briramo na debelino, nato pa dol‘in-sko spojene letve {tiristransko obdelamo – spahujemo in jih pripravimo za {irinsko lepljenje. 3. Zna~ilnosti rotolesne obdelave lesa Stroj za {tiristransko kalibriranje bazira v osnovi na svetovno patentiranem sistemu kro‘nega – ~elnega skobljanja. Posebnost re{itve postopka ROTOLES je v veliki dimenziji rezkal-ne glave. Zna~ilnost re{itve je posebna vodilna ploskev, name{~ena nad rotorjem, ki omogo~a dobro vodenje obdelo-vanca prek sredine rotorja in tako tudi skozi celoten stroj. Niz no‘ev se vrti le v sorazmerno majhni polkro‘ni {pranji, katere dimenzija je le nekoliko ve~ja od dimenzij rezalnih no‘ev. Prav ta izvedba vodilne ploskve, ki pokriva skoraj celoten rotor, omogo~a obdelavo tudi kraj{ih in tanj{ih obdelovancev kljub veliki dimenziji delovnega orodja. Slika 4. Vstopni pogon pred poravnalnim skobeljnim strojem Les 54(2002) 1-2 Os vretena je postavljena pravokotno na obdelovalno povr{ino. Med od‘agovanjem sta v kontaktu z obde-lovancem hkrati dva rezilna roba. Odvzem lesne mase pri fino obdelani kvalitetni povr{ini zna{a od 0,1 do 0,5 mm, za bolj grobe povr{ine pa nad 0,5 mm. Zaradi velikega {tevila no‘ev je debelina odrezka relativno majhna tudi pri sorazmerno veliki podajalni hitrosti. Posledica tega so sorazmerno majhne rezalne sile, zlasti v na novo obdelani povr{ini. @ag v tej ravnini je bolj ali manj pre~en glede na smer podajanja. Rezalni no‘i so izdelani iz industrijsko izdelanih rezalnih plo{~ic iz sintranih karbidnih trdin. Uporaba kvalitetnega sodobnega rezalnega materiala je prav tako prednost ROTOLES postopka. Rezalne plo{-~ice so kvadratne oblike in jih je mogo~e trikrat obrniti pred zamenjavo z novimi. Ve~ja obstojnost rezalnega orodja iz karbidnih trdin in s tem povezana manj{a obraba rezalnih plo{~ic je torej tudi prednost postopka ROTOLES pred klasi~nim postopkom skobljanja, kjer je uporaba te vrste rezalnega materiala mo~no omejena zaradi dimenzij rezalnih no‘ev. Na obodu rezkalne glave je name-{~eno ve~je {tevilo rezalnih no‘ev. Ker od‘aguje vedno ve~je {tevilo no‘ev hkrati in ker so globine od-rezkov sorazmerno majhne, so tudi lokalne odrezovalne sile sorazmerno majhne. Glavna prednost je v kvaliteti povr{ine po obdelavi. Ta prednost se poka‘e predvsem pri obdelavi lesa z vra{~enimi napakami v strukturi lesa. Postopek klasi~nega skobljanja lesa, z vra{~e-nimi gr~ami in kompresijskim lesom v neposredni bli‘ini, pogosto povzro~i iztrganine lesnega materiala oziroma po{kodbo obdelane povr{ine. Take iztrganine so pogoste tudi pri obdelavi juvenilnega lesa, nastalega po po{kod-bi drevesa. Vseh teh problemov pri ROTOLES –u ni, obdelava povr{ine je prakti~no enaka ne glede na smer rasti in smer letnic, zelo dobra je tudi obdelava gr~ in lesa okoli njih. 4. Posebnosti stroja -ROTOLES 200 4VS Stroj ima konstantno vi{ino delovne mize in nastavljivi zgornji del. Te‘ka in robustna konstrukcija zagotavlja mirno in kvalitetno delo. Ogrodje je varjeno – miza je z zgornje strani oblo‘ena z drsnimi, bru{enimi in termi~no obdelanimi plo{~icami. Vsa delovna vretena so izdelana zelo natan~no z vgrajenimi najkvali- Slika 5. Horizontalna rotorja za vertikalno obdelavo lesa s predrezniki Slika 6. Rotoles 200 4V raziskave in razvoj anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 5 LIP BLED d.d. Alojz BURJA, predsednik uprave Situacija na trgu bo vse prej kot ro‘-nata. Svetovna konjunktura je zaradi te‘av ameri{kega gospodarstva na vedno ni‘ji ravni. Eventualno izbolj-{anje v najbolj{em primeru lahko pri~akujemo v drugi polovici leta. Tak{na situacija v svetovnem gospodarstvu je ‘e zaustavila investicijsko dejavnost. To pa negativno vpliva na gradbeno panogo, ki je na{ dale~ najpomembnej{i kupec. V Nem~iji, kamor prodamo tretjino proizvodnje, so se novogradnje v nekaj zadnjih letih prepolovile. V leto{njem letu napovedujejo nadaljnje 4 % zmanj-{anje. Upam, da bo ugodno kreditiranje pospe{ilo visoko gradnjo pri nas. Pri~akujem nadaljnji ugoden razvoj povpra{evanja na trgih biv{e Jugoslavije in v Rusiji. Seveda bo treba obvladovati rizike pla~ila. V delni{ki dru‘bi bodo osnovna politika in cilji usmerjeni v pove~evanje u~inkovitosti poslovanja. Uvedli bomo novo integralno informacijsko podporo. Lotili se bomo rein‘enirin-ga dolo~enih proizvodnih procesov. Aktivnosti bodo posebej usmerjene v tr‘enje z modernimi metodami. Lahko re~em, da bo leto 2002 leto sprememb in borbe za pozitiven rezultat, saj bom osebno ‘e zadovoljen, ~e bomo konec leta pridelali minimalen dobi~ek. nadaljevanje na strani 20 ► ► ► TEHNIČNI PODATKI: ROTÖLES 200 4VS Delovna {irina (min/max): 30 - 200 Delovna vi{ina (min/max): mm 5 - 150 Dol‘ina obdelovanca: mm min. 200 Premer delovnih rotorjev: mm 300 Pomik: m/min 10 - 60 [tevilo rezalnih plo{~ic: kos 4x28 Dimenzije rezalnih plo{~ic: mm 14x14x2 Pritisk komprimiranega zraka: bar 6 Mo~ pogonskih elektromotorjev: kW rotor poravnalnega skobeljnega stroja 15.0 rotor debelinskega skobeljnega stroja 15.0 predrezilnik poravnalnega skobeljnega stroja 1.5 predrezilnik debelinskega skobeljnega stroja 1.5 rotor vertikalnega skobeljnega stroja – levega 11.0 rotor vertikalnega skobeljnega stroja – desnega 11.0 predrezilnika vertikalnih skobeljnih strojev 2 x 1.1 Mo~ motorja za pomik: kW 5.5 Mo~ motorja za dvig: kW 0.55 Instalirana mo~: kW 57.5 Te‘a: kg 6.000 tetnej{imi le‘aji. Delovna vi{ina agregata za poravnavanje (spodnji horizontalni rotor) se nastavlja v mehani~nem {tevcu. Delovna vi{ina na zgornjem horizontalnem rotorju se nastavlja z elektro-motornim dvigom ali spustom zgornjega dela stroja. Od~itavanje nastavljene vi{ine je na LCD displeju. Pred desnim in levim rotorjem so vgrajeni klasi~ni predrezniki, ki zagotavljajo ostre robove na obdelanem elementu. Predrezniki so meha-ni~no vezani na osnovne vertikalne enote in se skupno z njimi premikajo levo ali desno. Vertikalni delovni enoti (rotorja) sta vgrajeni paralelno (ena proti drugi) in sta rahlo zamaknjeni. Vodilna stranska letev je desna, desna izstopna letev je montirana na desno vertikalno enoto. Leva vertikalna enota je ro~no nastavljiva. Delovna {irina kot tudi odvzem na desni vertikalni enoti se nastavlja ro~no, od~itavanje poteka prek mehani~-nega {tevca. Transport obdelovanca skozi stroj je izveden z jeklenimi zobatimi in gladkimi kolesi, prevle~enimi z vul-kolanom; name{~ena so na posebnih nihalkah. Regulacija hitrosti delovnega pomika se nastavlja ro~no prek frekven~-nega pretvornika. Drugi tehni~ni podatki stroja so razvidni iz zgornje preglednice. vijaLes 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj UDK: 624.011.1:624.042.7 strokovni ~lanek Izhodišča za projektiranje potresnoodpornih montažnih hiš avtorja asist. dr. Bruno DUJIČ in izr. prof. dr. Roko ŽARNIC; oba univ. dipl. in‘. gradb. Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo, Jamova 2, Ljubljana izvleček Pri gradnji lahkih monta‘nih objektov na potresnih obmo~jih se pogosto postavlja vpra{anje o varnosti tovrstnih objektov pri potresni obte‘bi. Tudi gradbeniki oziroma konstruktorji ne znamo zanesljivo odgovoriti na to vpra{anje, ~e ne poznamo mehanskih lastnosti osnovne enote konstrukcijskega nosilnega sistema, ki jo predstavlja poln segment stene (dol‘ine okoli 240 cm in eta‘ne vi{ine). Vsak od proizvajalcev monta‘nih objektov uporablja lasten sistem za izvedbo stenskih elementov, ki se jim zaradi zelo {iroke izbire razli~nih materialov in veznih sredstev z ra~unskimi metodami ne da dolo~iti mehanskih lastnosti, ki so potrebne za dolo~itev nosilnosti in stabilnosti objekta. Eksperimentalno dolo~en odziv osnovnega stenskega elementa pri kombinirani navpi~ni in cikli~no spreminjajo~i se vodoravni obte‘bi je tako osnova za izra~un celotne konstrukcije, ki ji pri na~rtovanju, dimenzioniranju in konstruiranju zagotovimo dolo~eno potresno varnost. Klju~ne besede: lahki monta`ni objekti, stenski elementi, potresna ob-te`ba, potresna varnost, na~rtova-nje, konstruiranje, dimenzioniranje Uvod V slovenskem prostoru gradimo vse ve~ monta‘nih objektov z leseno okvirno konstrukcijo predvsem zaradi ekolo{ke osve{~enosti ljudi, ekonomi~nosti gradnje pri porabi materiala in ~asa ter drugih prednosti, ki jih nudijo lahke lesene konstrukcije v primerjav s konstrukcijami iz druga~nih materialov. Proizvajalci in investitorji ‘e ka‘ejo ‘elje po graditvi ve~nadstropnih objektov in monta‘nih konstrukcij ve~jih dimenzij. Nekaj jih je bilo ‘e zgrajenih v zadnjih letih. Pri nas omejitve vi{ine oziroma {tevila eta‘ v objektih z leseno okvirno konstrukcijo ni. Ve~ina dr‘av v Evropi in Skandinaviji je to omejitev postavila na osnovi po‘arne varnosti, v potresno ogro‘enih dr-‘avah pa so omejitve v {tevilu eta‘ dolo~ene predvsem zaradi potresnega vpliva na lesene okvirne konstrukcije. Vendar je in‘enirsko znanje o obna{anju lesenih okvirnih konstrukcij na potresnih podro~jih nasproti znanju o obna{anju konstrukcij iz druga~nih materialov zelo pomanjkljivo. Pri lesenih okvirnih konstrukcijah kljub natan~nemu poznavanju lastnosti uporabljenih materialov (les, vezna sredstva in oblo‘ne plo{~e) ne poznamo lastnosti sestavljenih elementov. Zato je treba pri lesenih okvirnih konstrukcijah natan~no poznati obna{anje stikov, sidri{~ in stenskih elementov pri cikli~no spreminjajo~i se obte‘bi, da lahko analiziramo obna{anje celotne lesene konstrukcije. V za~etku je nujno eksperimentalno raziskati sistem nosilne konstrukcije, ki jo dolo~en proizvajalec uporablja za izdelavo predizdelanih velikosten-skih elementov. Izvesti je treba naj-osnovnej{e eksperimentalne preiskave segmenta stene in tipi~nega stika, iz katerih dolo~imo mehanskih lastnosti nosilne konstrukcije. Potresni vpliv na monta‘ne objekte Osnovni element konstrukcije pri monta‘nih hi{ah je kompozitni stenski element – panel. Stenski element prena{a navpi~no obte‘bo (lastno te‘o konstrukcije, stalno in ob~asno obte‘bo), hkrati pa pri delovanju potresa ali vetra prevzema vodoravno obte‘bo in zagotavlja konstrukciji dolo~eno togost. Panel je sestavljen iz okvira, ki ga sestavljajo medsebojno povezani elementi iz masivnega lesa (pokon~niki in pre~-niki). Leseni okvir je ve~inoma obojestransko zaprt z razli~nimi vrstami Les 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj oblo‘nih plo{~, ki so izdelane na osnovi lesa ali na osnovi druga~nih materialov, kot sta npr. mavec in cement z razli~nimi dodatki (vezane plo{~e, OSB plo{~e, mav~ne-karton-ske in mav~no-vlaknene plo{~e, cementno-iverne plo{~e ter druge). Elementi so v steno (slika 1) povezani z veznimi sredstvi (jeklene sponke, ‘eblji, vijaki ...), ki se razlikujejo od sistema do sistema. Slika 1. Stenski element sestavljen iz lesenega okvira in z mehanskimi veznimi sredstvi nanj pritrjenih oblo‘nih plo{~ Objekti z nosilno leseno okvirno konstrukcijo, kot so monta‘ne hi{e, so te‘ko izra~unljivi zaradi velikega {tevila mehanskih veznih sredstev, ki se ‘e pri majhnih obte‘bah obna{ajo nelinearno. V ve~ini primerov se konstrukcije deformirajo in po{ko-dujejo prav zaradi podajnosti stikov med elementi. Do sedaj je slonela presoja o potresni varnosti monta‘-nih objektov predvsem na grobi oceni, da so lahki monta‘ni objekti potresno varni zaradi majhne lastne te‘e konstrukcije. Vendar je treba kljub precej manj{i lastni te‘i konstrukcije upo{tevati, da so stenski elementi monta‘nih hi{ veliko manj nosilni in precej bolj deformabilni, kot pa so masivnej{i stenski elementi, ki so izdelani iz druga~nih materialov (kamen, opeka, armirani be- ton, jeklo). Poleg tega imajo nosilni elementi v lahki monta‘ni konstrukciji v kon~nem smislu enako vlogo v objektu pri prenosu stalne in koristne obte‘be kot v bolj masivnih konstrukcijah. Obna{anje posameznih monta‘nih objektov med potresom je predvsem odvisno od tlorisne zasnove ter zasnove konstrukcije po vi{ini, dimenzij posameznih elementov, vrste uporabljenih materialov in veznih sredstev, konstrukcijskih detajlov, izvedbe stikov med lesenimi elementi, premi{ljenega na~rtovanja nosilne konstrukcije in od kvalitete izdelave. Hkrati pa je glede na lastno nihajno dobo konstrukcije pomemben tudi frekven~ni sestav, pospe{ek in amplitude potresnega nihanja tal. ^e primerjamo lastnosti, ki dobro in slabo vplivajo na njihov odziv, lahko povzamemo, da se v splo{nem lesene okvirne konstrukcije obna{ajo dobro pri potresni obte‘bi, ~e so pravilno na~r-tovane. Manj{a masa lesene konstrukcije povzro~i manj{e vztraj-nostne sile na nosilni konstrukciji, ki se porazdelijo na veliko {tevilo konstrukcijskih sklopov oziroma stikov. Ve~ina mehanskih stikov v lesenih konstrukcijah se obna{a duktilno in so sposobni disipirati veliko koli~ino energije prek histereznega du{enja in trenja. Meh~anje stikov povzro~i pove~anje lastne nihajne dobe konstrukcije, kar pa posredno vpliva na zmanj{anje sil v konstrukcijskih elementih. Vendar tega ne moremo posplo{iti na vse vrste lesenih konstrukcij, saj se lesene okvirne konstrukcije oziroma lahki monta‘ni objekti medsebojno mo~no razlikujejo ‘e v sami osnovi kompozitnega stenskega elementa zaradi uporabe razli~nih materialov in veznih sredstev. Podatki iz predhodnih potresov ka- ‘ejo, da so tudi lesene konstrukcije lahko potresno ogro‘ene, ~e jim v fazi na~rtovanja ne zagotovimo ustrezne nosilnosti in togosti. To pomeni, da je treba na potresno ogro‘enih pod-ro~jih, kamor sodi tudi Slovenija, tako lesene konstrukcije kakor tudi druge konstrukcije skrbno na~rtovati ter ra~unsko izkazati njihovo potresno varnost. Trenutno v Sloveniji nobeden od proizvajalcev lahkih monta‘nih objektov v stati~ni analizi tehni~ne dokumentacije projekta za izdajo gradbenega dovoljenja ne ovrednoti potresne odpornosti objekta. Dina-mi~na ra~unska analiza za tovrstne objekte je brez predhodnih eksperimentalnih preiskav stenskih elementov in stikov trenutno neizvedljiva. Zato sta eksperimentalni preiskavi tipskega stika in kompozitnega stenskega elementa, ki ju uporablja dolo~en proizvajalec za izdelavo nosilnih sten, nujno potrebni za mo‘-nost izra~una monta‘nih objektov razli~nih oblik na potresno obte‘bo. Iz eksperimentalno dolo~enega odziva mehanskega stika in stenskega elementa pri cikli~no spremenljivi obte‘bi izhajajo osnovni parametri, na osnovi katerih z ra~unskimi orodji izra~unamo odziv celotnega objekta na vodoravno oziroma potresno obte‘bo. Eksperimentalne preiskave Na Katedri za presku{anje materialov in konstrukcij na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo v Ljubljani v okviru raziskav potresne odpornosti lesenih objektov izvajamo tudi eksperimentalne preiskave stenskih elementov lesenih okvirnih konstrukcij (slika 2), mehanskih stikov (slika 3) in sidri{~ pri cikli~no spre-minjajo~i se obte‘bi. Izdelali smo ijaLes 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj Slika 2. Preiskava tipskega stenskega elementa, sestavljenega iz dveh panelnih enot Slika 3. Preiskava mehanskega stika med oblo‘no plo{~o in lesenim okvirom univerzalno napravo, ki je potrebna za eksperimentalne preiskave osnovnih stenskih elementov monta‘nih hi{ pri kombinaciji vodoravne in navpi~ne obte‘be (slika 2). Naprava omogo~a presku{anje konzolnih sten. Razlog za izdelavo tak{ne naprave so konstantna navpi~na obte‘ba med vodoravnim obte‘evanjem in natan~-no dolo~eni robni pogoji, ki jih moramo zagotoviti preizku{ancu med preiskavo. Zagotoviti moramo odziv stenskega elementa z mo‘nostjo deformiranja tako lesenega okvira, oblo‘ne plo{~e kakor tudi mehanskih veznih sredstev. Dejanski odziv pri spremenljivi obte‘bi stenskega elementa dolo~a obna{anje mehanskih veznih sredstev, zato je izredno pomembno, da z mehanizmi vpenjanja oziroma sidranja panela v preizku-{evalno napravo ne prepre~imo mo‘-nosti deformacije veznih sredstev in disipacije vnesene energije. Pri dolo-~enih preiskavah iz literature je bilo mo~ zaslediti, da niso bili med preiskavo zagotovljeni omenjeni robni pogoji, kar je pripeljalo do napa~nih rezultatov. Iz eksperimentalnih preiskav osnovnega stenskega elementa dolo~ene sestave dobimo njegov odziv pri kombinaciji navpi~ne in spreminja-jo~e se vodoravne obte‘be. Iz odziva dolo~imo za~etno togost, nosilnost, duktilnost, upadanje togosti pri po-novitvenih ciklih, disipacijo energije ter mehanizem poru{itve. Iz ugotovljenih karakteristik obna{anja izdelamo matemati~ni model stika in stenskega elementa, s katerim lahko simuliramo odziv elementa in celotne konstrukcije na potresno obte‘bo. Na~rtovanje potresnoodpornih monta‘nih objektov Pri projektiranju monta‘nih objektov na potresnih obmo~jih je treba dolo~iti potresno obte‘bo na nosilni konstrukciji zaradi vztrajnostnih sil, ki jih povzro~i gibanje temeljnih tal med potresom. Stavbe je treba projektirati na potresno obte‘bo, ki lahko na dolo~eni lokaciji z dolo~eno verjetnostjo nastopi na konstrukciji. Pri potresih z veliko verjetnostjo, da se zgodijo v ‘ivljenjski dobi objekta, je treba dimenzionirati elemente na mejne deformacije konstrukcije, ki jih lahko dopustimo pri nadaljnji uporabi objekta glede na nastalo {kodo, ki je {e dopustna v primerjavi z vrednostjo objekta. Pri mo~nej{ih potresih pa moramo konstrukciji zagotoviti dovolj veliko nosilnost, ki ji zagotavlja varnost pred poru{itvijo (slika 4). Pri tem nastanejo dolo~ene po{kodbe v konstrukciji, ki jih lahko z nekoliko ve~jimi za~etnimi vlaganji bistveno zmanj{amo. V potresnem in‘enirstvu namre~ velja na~elo, da se obi~ajni objekti projektirajo tako, da ostanejo v glavnem nepo{ko-dovani med bolj pogostimi {ibkej{imi potresi in da se ne poru{ijo med naj-mo~nej{imi potresi. Tako je treba v fazi na~rtovanja objekta z naro~niki dolo~iti nivo za{~ite objekta. Lastniki se lahko odlo~ijo za ve~jo za{~ito od Slika 4. Na~rtovanje odziva konstrukcije glede na stopnjo tveganja, ki temelji na verjetnosti dogodka v dolo~enem obdobju (povzeto iz PEER Research Plan; http://peer.berkeley.edu) Les 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj tiste, ki jo ponujajo predpisi, kar pomeni nekoliko ve~ja za~etna vlaganja in bistveno zmanj{anje {kode med morebitnim potresom. Vendar pa morajo izvajalci in projektanti na vsak na~in naro~niku zagotoviti predpisano varnost, ki jo je treba z veljavnimi ra~unskimi postopki do-lo~anja potresnega vpliva na posameznih objektih dokazati. Sklep Kot gradbeniki in konstruktorji se moramo zavedati, da je Slovenija veliko bolj potresno ogro‘ena kakor podro~ja zahodne in severne Evrope ter Skandinavije. Zato je potrebno tudi lahke objekte z leseno nosilno konstrukcijo skrbno na~rtovati, upo-{tevajo~ potresno obte‘bo. S ~asovno oddaljenostjo potresov v miselnosti ljudi potresna nevarnost izgublja pomen in ljudje niso pripravljeni vlagati dodatnih sredstev, ki so povezani s potresno za{~ito, vse dokler ponovno ne ob~utijo posledic Karlov{ka 3, Ljubljana, tel.: 01/421-46-60, fax.: 01/421-46-64 el.po{ta: revija.les@siol.net, http//www.zls-zveza.si Skladno s 14. ~lenom pravil ZLS vas vabimo na volilni ob~ni zbor Zveze lesarjev Slovenije, ki bo v ponedeljek, 18. marca 2002 ob 12.00 uri v Ljubljani v prostorih GZS na Dimi~evi 13. Dnevni red: 1. Otvoritev ob~nega zbora in izvolitev organov zbora (delovno predsedstvo, volilno komisijo, 2 overoviteljev in zapisnikarja). 2. Pregled zapisnika ob~nega zbora ZDIT lesarstva Slovenije z dne 21. 11. 2001. 3. Poro~ilo o delu Zveze lesarjev Slovenije v letu 2001 in zaklju~ni ra~un za leto 2001. 4. Poro~ilo nadzornega odbora. 5. Obravnava in potrditev poro~il. 6. Razre{itev upravnega odbora, nadzornega odbora in ~astnega razsodi{~a. 7. Izvolitev upravnega odbora (predsednika Zveze in upravnega odbora, podpredsednika, blagajnika), predsednika in dveh ~lanov nadzornega odbora, podpredsednika in dveh ~lanov ~astnega razsodi{~a, dveh namestnikov ~lanov ~astnega razsodi{~a. 8. Obravnava in potrditev programa dela za leto 2002. 9. Obravnava in sprejem sprememb Pravil ZLS. 10. Razno. Predsednik Zveze lesarjev Slovenije in predsednik upravnega odbora Asto DVORNIK, univ.dipl.ing, l.r. mo~nej{ega potresa. Med proizvajalci monta‘nih objektov pa je preve~ opazna miselnost, ki izvira iz potresno neogro‘enih podro~ij zahodne in severne Evrope, kamor tudi najve~ na{ih proizvajalcev monta‘nih objektov prodaja svoje izdelke, da je vetrna obte‘ba prevladujo~a v primerjavi s potresno obte‘bo ter zaradi tega razloga potresne obte‘be ni treba ra~unsko preverjati. Vendar je tudi v primeru ra~unskega preverjanja lahkih lesenih objektov na vetrno obte‘bo treba poznati osnovne mehanske lastnosti tipskega stika in osnovne panelne enote, ki objektu zagotavlja togost in nosilnost na delu-jo~o vodoravno obte‘bo. Zaradi raznolikosti sistemov gradnje in sestave monta‘nih stenskih elementov pri razli~nih proizvajalcih je treba, da vsak od proizvajalcev najprej eksperimentalno dolo~i odziv tipskega stika med oblo‘no plo{~o in lesenim okvirom ter odziv stenskega elementa v skladu z evropskimi standardi. Velikostenske elemente izdelujejo serijsko, v njih so uporabljeni tipski stiki, vsak stenski element pa je sestavljen iz enakih panel-nih enot. Enoto dolo~a {irina oblo‘ne plo{~e, ki je z dolo~eno vrsto in razporedom mehanskih veznih sredstev pritrjena na leseni okvir. V primeru lesenih okvirnih konstrukcij je stenski element osnovna enota pri konstruiranju celotne konstrukcije. Tako naj bi vsak izmed proizvajalcev z eksperimentalnimi preiskavami najprej dolo~il mehanske lastnosti svoje karakteristi~ne nosilne konstrukcije, kar je osnova za projektiranje potresnoodpornih monta‘nih objektov najrazli~nej{ih oblik. ijaLes 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj strokovni ~lanek Lunarni les ali les posekan ob “pravem” ~asu avtor prof. dr. dr.h.c. Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 LJUBLJANA Nekaj je na luni. Prav gotovo. To si dopovedujem tudi sam, kadar mi polna luna zmoti spanec, da o mesečnikih ali somnabulistih sploh ne govorim. V Beflinijevi Mesečnici (La Sonnambula) je luna proti volji odnesla Amino v sobo grofa Rodolfa. Morda je tudi Beethovna vodila luna, ko je pisal svojo “Mondschein” sonato? Zasačeni tatovi se lahko izgovarjajo na luno. Plima in oseka premikata strahotne vodne mase. Ste že slišali za “mesečev” ali “lunarni les”? To naj bi bil les, posekan ob “pravem času”, tj., kot ga narekujejo lunine mene. K pisanju sestavka me je spodbudila Thomova knjiga “...und du begleitest mich. Wie Bäume und Hölzer dem Menschen nützen.” (“.. .in ti me spremljaš. Kako drevesa in lesovi koristijo človeku.”) (1999). Na strani 54 navaja rezultate (neci-tirane) študije freiburškega Inštituta za rabo gozda (Institut für Forstbenutzung), ki je raziskoval vpliv luninih men na kvaliteto lesa. V skladu z ljudskim izročilom so v času od novembra do januarja sekali po 10 dreves v terminih tri dni pred ščipom in tri dni pred mlajem. Rezultat je bil senzacionalen in ga “doštevil-sko”navajam (preglednica 1). Gostota absolutno suhega lesa (□.), po-sekana tri dni pred mlajem, je bila v povpre~ju za 6,20 % vi{ja od lesa, posekanega pred {~ipom! Thoma sklepa:”V pravem ~asu posekan les je gostej{i.” Gostej{i les je “stati~no bolj{i” in bolj odporen. Komentar? Preden se mo~no za~udimo, je treba povedati, da so izmerjene gostote v mejah znane variabilnosti smreko-vine in da bi bilo morda bolje opraviti meritve na istem drevesu, npr. z izvrtki. [e ve~. Thoma navaja tudi “dobre se~ne dne” za gradbeni les in pohi{tvo do l. 2007. Letos je bil dober termin 11. - 13.januarja (tega smo zamudili) in bo {e od 25. do 27. decembra. 2003 bodo dobri dnevi za posek 1. in 2. januarja, 30. in 31. januarja, vendar le v gorah in mrzlem vremenu (!) ter 22. in 23 decembra (Thoma 1999, str. 210). Znani profesor dunajske univerze, ki je verjel v luno, si je pridobil vzdevek “lunarni mizar”. trd, glive in insekti se ga ne lotijo (prim. Teischinger in Fellner 2000). Pravi ~as za posek gradbenega lesa naj bi bil v ~asu, ko luna “crkava”, in lesa za kurjavo v ~asu, ko luna raste. Znan industrijalec prodaja gradbeni les, ki ga seka v ~asu pred mlajem ali ob mlaju, upo{tevaje {e zoodiakalno znamenje (strelec, Sagittarius: 22. nov. do 31. dec.). Ob “pravem” ~asu posekan les za skodle naj bi nekajkrat bolj trajen od lesa, posekanegea v “nepravem” ~asu. V muzeju na prostem v Freibur{kih Predalpah sta dve stari hi{i z lesenima kaminoma, ki se ne vnameta. Nekdo pore~e, seveda, ker je bil les posekan v “pravem” ~asu. Latinsko rodovno ime za macesen je Larix. Izvor imena je zelo zanimiv. Vitruvius poro~a, da Cezarju neko~ ni uspelo z ognjem uni~iti alpskega naselja Larignum, utrjenega Sicer pa ljudsko izro~ilo pripisuje lunarnemu lesu izjemne lastnosti: se ne kr~i in ne na-breka, ne gori, je posebno Preglednica 1. Gostota absolutno suhe smre-kovine posekane tri dneve pred {~ipom in tri dneve pred mlajem (Thoma 1999, str. 55) Lunina faza Parameter Gostota D (kg/m3) Razlika v % o {~ip min. 328 0,0 sred. vred. 468 maks. 613 mlaj min. 363 + 6,20 sred. vred. 479 maks. 666 Les 54(2002) 1-2 raziskave in razvoj anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 14 MEBLO d.d. Franko [TOKELJ, generalni direktor Leto 2002 bo v znamenju recesije, katere vpliv iz Amerike prek zahodne Evrope ‘e ~utimo tudi pri nas. V skupini MEBLO izva‘amo prek 55 % celotne realizacije v zahodno Evropo in prav tam je recesija ‘e v polnem zamahu. @e v preteklem letu smo zato pri~eli z ukrepi pospe{e-vanja izvoza na vzhod, predvsem v dr‘ave biv{e Jugoslavije in v Rusijo. Na to obmo~je selimo tudi dele na{e proizvodnje, predvsem zaradi cenej{e delovne sile in manj{ih vhodnih carin. Na ta na~in ‘elimo vsaj delno, ~e ‘e ne v celoti, omiliti izpad prodaje v zahodni Evropi in na doma~em trgu. Mislim, da se na dr‘avnem nivoju razse‘nosti recesije {e ne zavedajo v celoti, predvsem pa v tej smeri ni nikakr{nih ukrepov. MURALES d.d. Stanislav [KALI^, in`. les., direktor dru‘be nadaljevanje na strani 32 ► ► ► z macesnovim lesom. Veliki vojskovodja se je ~udil nad negorljivostjo macesnovine. Morda je {lo za “lunarni” les, kdo ve … V afri{kem Maliju velja, da bo les odporen proti termitom, ~e ga posekamo v ~asu “praznega” meseca. Enako so mi zatrjevali mehi{ki Maji. Tudi reso-nan~ni les naj bi se sekal upo{tevaje lunino meno in zodiakalno znamenje. “Son~ni” kralj Ludvik XIV je 1669 izdal odredbo, po kateri se je smel les sekati le v ~asu pojemajo~ega meseca in ko je bilo drevje brez listja. Je kaj na stvari? Na kolokviju na ETH Zürich z naslovom “Lunina faza - ~as poseka - lesna kvaliteta: tradicija in dejstva”, ki ga je organiziral profesor Ku~era, se je zvrstilo ve~ uglednih znanstvenikov. Med drugim so ugotovili, da pri smreki ~as poseka ne vpliva na porazdelitev vlage, sorpcijo, skr~ek in gorljivost (Teischinger in Fellner). Tudi Baris-ka in Rösch nista mogla dokazati merljivega vpliva luninih faz na kr~enje smrekovine. Niemz in Ku~e-ra prav tako nista mogla pri smreko-vini dokazati nobene “lunarne” trditve. Vse to pa nikakor nujno ne pomeni, da luna nima dolo~enega vpliva kvaliteto lesa. Lahko bi rekli, da ga {e nismo dokazali, saj so preizku{e-valne metode lesnih lastnosti zelo grobe. Povsem verjetno pa je, da luna in njene mene vplivajo na fiziolo{ke procesu v drevesu. Nesporno je tudi, da je zimska se~nja iz biolo{kih razlogov in zaradi la‘jega spravila v snegu varnej{a in primernej{a. Prav tako je les z vla‘nostjo, manj{o od U=20 % in vla‘nostjo, ki se pribli-‘uje napojitveni, ve~inoma varen pred glivami. To pa je odvisno od ravnanja z lesom in ne od lune. ^udovito bi bilo, ~e bi stara pravila res veljala in se les, posekan v dolo- ~enem ~asu, ki ga “diktira” luna, ne bi kr~il in nabrekal, ne bi gorel in bil odporen proti glivam in insektom. Prelepo … Tedaj bi bil les neprekos-ljiv material. Ali morda luna la‘e? Seveda, vendar le v latin{~ini. “Luna la‘njivka” lat. luna mendax je le besedna potegav{~ina. Lat. cresco pomeni “rastem”, vendar rasto~a luna nima oblike ~rke C - za~etnice besede cresco, temve~ obliko ~rko D - za~etnico decresco “manj{ati se”. V sloven{~ini pa luna ne la‘e. Ko se debeli ima obliko ~rke D in obliko ~rke C, ko “crkava”. Jaz ji ‘e verjamem. literatura 1. Niemz, P.; Ku~era, L.J. 2000. Zum Einfluss des Fällzeitpunktes auf wesentliche Eigenschaften von Fichtenholz - Eine Überprüfung publizierten Thesen. Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen 151:444-450 2. Bariska, M.; Rösch, P. 2000. Fällzeit und Schwindverhalten von Fichtenholz. Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen 151:439-443 3. Teischinger, A.; Fellner, J. Alte regeln neu interpretiert - Praxisversuche mit terminheschlägertem Holz. Schweizeriscje Zeizschrift für Forstwesen 151: 425-431. 4. Thoma, E. (1999) …und du begleitest mich - Wie Bäume und Hölzer dem Menschen nützen. Verlag Thoma, St. Johann/Pongau. ijaLes 54(2002) 1-2 znanje za prakso MegaTISCHLER programski paket za hitro konstruiranje pohi{tva in pripravo dela z razpisom delovnega naloga avtor Jakob PLANINC, PLANLES s.p. Deluje kot nadgradnja na programski paket MegaCAD V 15.0, je izdelek Planles-a in je prvi tovrstni slovenski izdelek, ki ga že uporablja prek 100 proizvajalcev pohištva v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. S svojimi osnovnimi različicami: • A - izpis končnih dimenzij elementov, • BI - obdelava robnih, površinskih in drugih materialov in materialna predkalkulacija, • 3D R - spreminjanje 3D izdelkom dimenzije po širini, višini in globini, • Cl - izdelava konstrukcijskih izvrtin, • C2 - izdelava 2D kosovnic, omogoča konstruiranje vseh vrst ploskovnega in masivnega pohištva, 3D raztegovanje že izdelanih pohištvenih sestavov, hitre zamenjave vseh materialov in prikaz v 256 barvah. Razpis delovnega naloga prilagodi vsak uporabnik svojim že obstoječim postopkom in je lahko sestavljen iz prirezovalnega lista, lista sestavov s skicami, materialno predkalkulacijo, etiketami za spremljanje elementov skozi proizvodni proces s črtno kodo ali brez nje in montažne skice v razstavljeni obliki. Na vsakem izpisu si lahko uporabnik izbira način grupiranja, razvrščanja in združevanja elementov oz. materialov. Pred iz- pisom se lahko tudi odlo~imo, ali ‘elimo izpis narediti za vse narisane elemente, samo za dolo~ene omare, ali pa na primer samo stranice za vse omare. Z razli~ico MegaCAD Showroom uporabnik v prodajnem salonu na osnovi lastnega proizvodnega programa, ki ga shrani v knji‘nici z neomejeno mo‘nostjo, sestavi kupcu ‘eleni ambient in mu tudi izdela predra~un. Z izbiro materiala je dolo~ena tudi barva objekta na risbi, s katero je ta objekt kasneje tudi osen~en. Barva se dolo~a po prednostni listi, kar pomeni, ~e bomo nek MDF, ki je v osnovi sive barve, v resnici barvali z modro barvo, vnesemo kot povr{inski material modro barvo in s tako barvo bo tudi dejansko prikazan element na risbi. Poleg osnovnega, robnega ter povr-{inskega materiala lahko vna{ate tudi ves potrebni reprodukcijski material: okovje, vijake, vodila, moznike itd. S posebnim {ifrantom materiala se dolo~i, do katerih dimenzij elementa se uporablja kak{en material ali koli~ina enakega materiala. Tako lahko s spremembo zunanje mere omare takoj dobimo natan~en popis spremenjene koli~ine reprodukcijskega materiala. Z neposrednimi prenosi v programe za optimiranje raz‘agovanja plo{~ in CNC ve~stopenjske lesnoobdelo- 1. 1 Kol:2 STRANICA 1IL1SO 300,0 x 400,0 300,0 x 398,0 2.Ü 1. 2 Kol:1 DNO 1IL1BO 764,0 x 395,0 764,0 x 393,0 2,D 1. 3 Kol:1 STROP 1IL1SO 764,0 x 395,0 764,0 x 393,0 2.Ü Razpis delovnega naloga Vzorci posameznih izpisov: Delovni nalog Etikete za elemente Vsak uporabnik si sam oblikuje vse podatke na izpisih in obliko. Les 54(2002) 1-2 znanje za prakso Razpis delovnega naloga Vzorci posameznih izpisov (vsak uporabnik si sam oblikuje vse podatke na izpisih in obliko). Prirezovalni list List sestavov Seznam materialov valne stroje so skraj{ani ~asi obdelave podatkov zaradi nepotrebnega prepisovanja. Povezave s poslovnimi programi omogo~ajo vnose cen za pred-kalkulacijo in razknji‘evanje porabljenega materiala po delovnih nalogih. Izdelava konstrukcijskih lukenj poteka samodejno po predhodni dolo-~itvi vseh potrebnih parametrov ({te-vilo moznikov na dolo~eno {irino elementa, razporeditev ipd.). Konstrukcijske izvrtine se izdelujejo tudi za ekscentre, kotne spone, vrstne luknje, vodila in vso drugo potrebno okovje. Ker se 2D kosovnice in CNC programi izdelujejo neposredno iz 3D risbe, program dopu{~a izdelavo tudi posameznih izvrtin prek osnovnega risarskega programa MegaCAD, kar pomeni, da ni vse nujno izdelati z nadgradnjo MegaTISCHLER. Tudi vsaka sprememba, ki jo naredimo z MegaCADom, se upo{teva tudi pri izdelavi CNC programov in 2D kosovnic. Postprocesor za samodejno izdelavo CNC programov na osnovi 3D elementov je mo‘no prilagoditi za katerikoli 3 - ali 4 - osni ve~stopenjski obdelovalni stroj. Demo razli~ico z navodili za uporabo lahko preizkusite na www.plan-les.net. ijaLes 54(2002) 1-2 ZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja 13. seja UO GZS -Zdru‘enja lesarstva, 13.12.2001 v Novolesu d.d. Stra‘a Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 12. seje UO GZS - Združenja lesarstva 2. Poročilo s pohištvenega sejma v Ljubljani (uvodničar: T. Laznik ) 3. Poročilo o delu GZS - Združenje lesarstva v letu 2001 (uvodničar: dr. Jože Korber ) 4. Program dela GZS - Združenje lesarstva za leto 2002 (uvodničar: dr. Jože Korber ) 5. Razno: J Imenovanje nove komisije za izobra‘evanje GZS - Zdru‘enje lesarstva Sklepi: 1. Strokovne službe in Ljubljanski sejem izdelajo analizo pohištvenih sejmov za zadnjih pet let (št. obiskovalcev, št. razstavljavcev, nagrajeni izdelki, cene vstopnic, cena razstavnih prostorov ...). 2. Strokovne službe pripravijo predlog sprememb Pravilnika o nagrajevanju izdelkov, pri čemer naj navedene spremembe vključijo tudi možnost nagrajevanj izdelkov, ki so se tržno nadpovprečno potrdili. 3. Novo oblikovani izdelki bodo v bodoče razstavljeni na posebnem, ločenem prostoru. Namenila se jim bo tudi posebna promocija, seveda, če bo proizvajalec s tem soglašal. 4. UO GZS - Združenje lesarstva (strokovna služba) bo za naslednji sejem za medije pripravil enotno predstavitev dosežkov in trendov slovenske lesne industrije. 5. Strokovne slu‘be bodo med ve~jimi udele‘enci sejma izvedle anketo o najprimernej{em terminu za izvedbo pohi{tvenega sejma v Ljubljani. 6. UO GZS – Zdru‘enje lesarstva sprejme poro~ilo o delu GZS – Zdru‘enja lesarstva v letu 2001 (poro~ilo je priloga zapisnika). 7. UO GZS – Zdru‘enje lesarstva sprejme program dela GZS – Zdru‘enja lesarstva za leto 2002 (program je priloga zapisnika). 8. Imenuje se komisija za izobra‘e-vanje v predlo‘eni obliki, in sicer: Majda Horvat - predsednik LIKO Vrhnika Romana Nared - ~lan BREST Pohi{tvo Cerknica Franc Ga{per - ~lan GA[PER Radlje ob Dravi Marko Ilar - ~lan HOJA Galanterija Podpe~ Franc Prevodnik - ~lan JELOVICA [kofja Loka Bojan Rojs - ~lan MARLES Maribor Ada Grandovec Gole - ~lan NOVOLES Stra‘a Vinko Velu{~ek -podpredsednik Srednja lesarska {ola Lj. Ale{ Hus - ~lan Lesarska {ola Maribor Peter @agar - ~lan Srednja lesarska {ola [kofja L. Komisija poro~a o svojih predvidenih aktivnostih do konca svojega mandata (maj 2003) na prvi seji UO, predvidoma marca 2002. Predsednik UO se je ob sklepu zadnje seje UO v letu 2001 zahvalil vsem iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 1/2002 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA PROIZVODNJA VEZANEGA LESA V EVROPI EVROPSKA INDUSTRIJA PARKETA EVROPSKA DIREKTIVA O PREPOVEDI PRODAJE IZDELKOV, KI VSEBUJEJO KREOZOT POJASNILA OZIROMA NAVODILA CURS PONUDBE IN POVPRA[EVANJA BORZA ODPADKOV Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva. Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva. Les 54(2002) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstv ~lanom UO in strokovni slu‘bi na GZS za uspe{no delo in sodelovanje v iztekajo~em se letu, za‘elel lepe praznike in uspe{no 2002 ter se zahvalil gostitelju g. Novini in Novo-lesu za gostoljubje. Proizvodnja vezanega lesa v Evropi V primerjavi z letom 1998 je proizvodnja vezanega lesa v Evropi v letu 2000 porasla za 30 % (in dosegla 3,1 milijonov m³ vezanega lesa). Finska {e vedno ostaja najve~ji proizvajalec vezanega lesa v Evropi (1 milijon m³), sledi ji Francija (471.000 m³) in Italija (398.000m³). Relativni dele‘ razli~nih vrst vezanega lesa v celotni proizvodnji zna{a: 39 % iglavci, 20 % topol, 15 % tropski les in 3 % bukev. Poraba vezanega lesa v Evropi je porasla za 4,5 % (na 5 milijonov m³ – v letu 2000 proti 1999). Nem~ija in Velika Britanija imata najve~ji tr‘ni dele‘ (20 %) v Evropski uniji, drugi pomembnej{i trgi pa so: Francija, Italija in Nizozemska. Razpolo‘ljivost dobre kvalitete lesa in njena dobava ob pravi ceni sta klju~ni element za uspeh v evropski industriji vezanega lesa. Po pomembnem zmanj{anju v letu 1999 (v primerjavi z letom 1998) je celotna proizvodnja panelnih plo{~ (“blockboards”) pri ~lanih FEIC ponovno narasla na 326.000 m³ v letu 2000 (kar pomeni pove~anje za 6,4 % v primerjavi z letom 1999). Panel-ne plo{~e se v glavnem uporabljajo za proizvodnjo visokokvalitetnega pohi{tva. Nem~ija vodi v proizvodnji panelnih plo{~, sledi ji Italija. Skupna EU proizvodnja vezanega (tropskega) lesa je v letu 2000 padla za 2,4 % na 452.000 m³, v primerjavi z letom 1999. Proizvodnja v Franciji je padla za 1,6 % na 305.000 m³, ~eprav ostaja francoska proizvodnja {e vedno na prvem mestu. Uvoz tropskega vezanega lesa iz Indonezije v Evropo upada, predvsem zaradi politi~ne nestabilnosti znotraj Indonezije, saj je ‘e veliko tovarn tam zaprlo svoja vrata. V glavnem prevladuje blago iz uvoza iz brazilskega trga. FEIC ima sedaj 17 ~lanic, in sicer iz: Belgije, Belorusije, ^e{ke, Finske, Francije, Nem~ije, Gr~ije, Italije, Latvije, Litve, Maroka, Poljske, Portugalske, Slovenije, [panije, [vedske in [vice. Tako kot vse podro~je lesenih plo{~, je tudi podro~je vezanega lesa “o{ko-dovano” zaradi slabe ekonomske situacije. Leto 2001 ni bilo v tem smislu dobro leto. Prihodnost evropske proizvodnje bo temeljila na razvoju glavnih trgov vezanega lesa, kot so: gradbeni{tvo, pohi{tvo, transport, ladjedelni{tvo in embala`a. Potrebne so aktivnosti za konstantno rast na tem podro~ju, kot npr.: normalizacija, CE ozna~evanje, veliko {tevilo visokokvalitetnih proizvodov … Vir: FEIC Iz FEIC-a smo prejeli obvestilo, da je FAO izdal publikacijo z naslovom “Plywood situation in the world” s podatki o proizvodnji, uvozu in izvozu na globalni ravni. Kaj ve~ o tem si lahko preberete na www.europlywood.org ali zaprosite za informacije na e-naslovu: info@europlywood.org. Evropska industrija parketa Za evropsko industrijo parketa, ki je navajena na stalno-nara{~ajo~o pot-ro{njo in proizvodnjo (v letu 2000 8 % rast potro{nje in 3,6 % rast proizvodnje), se za leto 2001 predvideva bolj skromna rast. Na tak{no situacijo je vplivala splo{-na ekonomska situacija (ve~je investicije so zmanj{ane), v nekaterih evropskih dr‘avah je bil opazen padec v gradbeni{tvu, kar je imelo dodaten vpliv na “parketiranje”. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da posledice tragi~nega 11. septembra za to dejavnost {e niso raziskane. Za evropsko industrijo parketa pomenijo ti ostri tr‘ni pogoji {e nadaljnji pritisk na trg, ki je ‘e tako ali tako “prenatrpan” s proizvodnjo parketa. Za~etek novih proizvodnih linij, nara{~ajo~a konkurenca proizvodov, uvo‘enih iz dr‘av, ki imajo cenej{o delovno silo, ne izbolj{uje situacije na trgu. Proizvajalci parketa bodo morali {e nadalje upo{tevati uvedbo Eura in EU “enlargement”. Prav zadnje bo kreiralo ve~ji trg, ki si ga bodo morali evropski proizvajalci prisvojiti. Evropski proizvajalci parketa so se prepri~ali, da parket ostaja {e nadalje popularen pri kon~nem potro{niku. ijaLes 54(2002) 1-2 ZS - Zdru`enje lesarstva Ta pristen proizvod, ki ima veliko bistvenih prednosti, ima {e potencial v mnogih evropskih dr‘avah. Za leto 2001 se predvideva {e nadaljnji trend dvo- in {e posebej ve~-plastnega parketa, ki {e nadalje pove-~uje tr‘ne dele‘e v Evropi, {e posebej v Belgiji in na Nizozemskem. V povezavi z razvojem pohi{tvene industrije se pove~uje povpra{evanje po temnih vrstah lesa. Ve~ informacij si lahko pridobite na spletni strani: www.parquet.net. Vir: FEP, december 2001 Pojasnila oziroma navodila SURS Vse ~lane GZS - Zdru‘enja lesarstva obve{~amo, da si lahko preberejo navodila CURS iz leta 2000 in 2001 na internet naslovu: www.gov.si/mf/slov/curs/curs2.htm. Evropski dan lesarstva 2002, 20. marec 2002 CEI-Bois vabi na Evropski dan lesarstva s celotedenskim programom. Za‘eleno je, da na tej evropski proslavi sodelujemo, saj smo ‘e {esto leto polnopravni ~lan evropske konfederacije lesne industrije. Poleg zanimivih tem bo tak{no sre~anje imelo vrednost {e v spoznavanju pomembnih osebnosti, ki delujejo v lesarstvu v raznih evropskih dr‘avah in bruseljski administraciji. Registracijski obrazec si lahko priskrbite na GZS-Zdru‘enju lesarstva. Evropska direktiva o prepovedi prodaje izdelkov, ki vsebujejo kreozot (2001/90/EC z dne 26.10.2001) Evropska komisija je 27.10.2001 objavila novo Direktivo o prepovedi prodaje izdelkov, ki vsebujejo kreo-zot, kon~nim potro{nikom. Prepoved naj bi za~ela veljati najkasneje 30. junija 2003, izhaja pa iz ugotovitev {tudije, ki jo je naro~ila Komisija, v kateri ugotavljajo, da je kreozot bolj kancerogen, kot so doslej mislili, ter da so sedanje meje postavljene previsoko. Nova direktiva ne {~iti le potro{-nikov, temve~ dolo~a ostrej{e pogoje tudi za industrijsko rabo lesa, obdelanega s kreozolom, in sicer predvideva 10-kratno zmanj{anje vsebnosti BaP (benzo-a-pirena) v primerjavi s sedanjimi dovoljenimi. Prav tako tudi dolo~a, da se tak{en les ne uporablja pri izdelkih, pri katerih je stik s ko‘o pogost, npr. pri vrtnih garniturah. Vir: SGRZ, Bruselj Les 54(2002) 1-2 GZS - Zdru`enje lesarstv ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13124 / 01 Slovensko trgovsko podjetje nudi `agan les, trame, elemente za pohi{tveno industrijo, servisne storitve za prevozna sredstva in traktorje, osebna za{~itna sredstva za delo v gozdu, vrtnarsko orodje... Podjetje GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC Ulica VORAN^EV TRG 1 Po{ta 2380 SLOVENJ GRADEC Dr`ava SLOVENIJA Telefon 02 / 8843 332 Telefaks 02 / 8842 684 e-mail gozd.slg@gg-sg.si [tevilka PP 13159 / 02 (11842) Slovensko podjetje nudi proste kapacitete parketarskih storitev in storitev monta`e lesenih izdelkov, zainteresirani so tudi za podizvajalska dela. Podjetje MIZARSTVO-PARKETAR STVO STANKO LAKOVI] S.P. Kontaktna oseba Stanko Lakovi} Ulica FERKOVA 15 Po{ta 2000 MARIBOR Dr`ava SLOVENIJA Telefon 040 279 579 Telefaks 02 3314 872 e-mail mizarstvo_parketar-stvo@hotmail.com [tevilka PP 13178 / 01 Slovensko podjetje posreduje pri uvozu novih in rabljenih strojev za `agarstvo. Nudijo tudi obnovo kolutov tra~nih `ag, odpravo napak pri razrezu hlodovine in razpok na listih ter pripravo le-teh. Podjetje UNI D.O.O. Kontaktna oseba Cvetko Zupanc Ulica II. BATALJONA 12 A Po{ta 3230 [ENTJUR Dr`ava SLOVENIJA Telefon 03 / 5743 914 Telefaks 03 / 5743 914 e-mail erik.zupanc@guest.arnes.si NOVO!!! Borza odpadkov [tevilka PP 13142 / 01 Slovensko proizvodno podjetje nudi notranja vrata, lesena okna, okna les-aluminij, vhodna vrata, standardne, oplemenitene in specialne iverne plo{~e ter `agan les in i{~ejo zastopnika za prodajo na tujih trgih. Podjetje LESNA D.D. Kontaktna oseba Alenka Gosak Ulica POD GRADOM 2 Po{ta 2380 SLOVENJ GRADEC Dr`ava SLOVENIJA Telefon 02 / 8812 610 Telefaks 02 / 8812 611 e-mail darja.pusnik@siol.net [tevilka PP 13154 / 01 Slovensko podjetje nudi razli~ne vrste lesa: sve`e `agano brezo (poreklo Poljska), sve`e `agano jel{a (Mad`arska), umetno su{en les (javor, jesen, breza, bukev parjena, hrast) in bor vseh vrst in dimenzij. Podjetje TRGOIMPEX Ulica P.P. 19 3 Po{ta 3322 VELENJE Dr`ava SLOVENIJA Telefon 031 202 854 Telefaks 03 8975 941 [tevilka PP 13176 / 01 Slovensko proizvodno podjetje nudi masivne obloge, oziroma ladijske pode in opa`e iz smrekovega lesa, razli~ne debeline in {irine. Podjetje TINLES D.O.O. Kontaktna oseba Tin~e Andres Ulica KRI@EVEC 18 Po{ta 3206 STRANICE Dr`ava SLOVENIJA Telefon 03 / 5762 345 Telefaks 03 / 5762 345 [tevilka PP 13187 / 01 Slovenski podjetnik nudi izdelavo manj{ih izdelkov (izgotovljeni ali polizdelani) iz plemenitega slovenskega lesa in furnirja. Podjetje TRGLES KOVA^ & COMP. D.N.O. Ulica HOTEDR[ICA 34 Po{ta 1372 HOTEDR[ICA Dr`ava SLOVENIJA Telefon 01 / 7559 014 Telefaks 01 / 7559 014 [tevilka PP 13198 / 02 (12063) Slovensko podjetje z lastno proizvodnjo, in`eniringom in prodajo nudi pisarni{ko pohi{tvo lastnih blagovnih znamk, pisarni{ko pohi{tvo po naro~ilu ter pohi{tvo za opremljanje knji`nic, {ol in vrtcev. I{~e zastopnike in partnerje za skupen nastop na trgu. Podjetje GONZAGA - PRO D.O.O. Kontaktna oseba Igor [epec Ulica CESTA 25. JUNIJA 1/F Po{ta 5000 NOVA GORICA Dr`ava SLOVENIJA Telefon 05 / 3303 180 Telefaks 05 / 3303 180 e-mail INFO@gonzaga.si WWW http://www.gonzaga.si [tevilka PP 13219 / 01 Slovensko podjetje odkupuje lesene rabljene palete standardnih dimenzij in razli~nih fomatov, za`eljene ponudbe ve~jih koli~in nad 100 komadov. Podjetje PREZENT D.O.O. VOGRSKO Kontaktna oseba Valter ^ernigoj Ulica VOGRSKO 60 Po{ta 5293 VOL^JA DRAGA Dr`ava SLOVENIJA Telefon 05 / 3955 505 Telefaks 05 / 3955 504 [tevilka PP 13173 / 01 (04 B 037) Nem{ko podjetje je zainteresirano za uvoz odpadkov iz kmetijstva, gre za biomaso oziroma obnovljive vire za proizvodnjo energije, kot so lesni odpadki, ostanki oljk po stiskanju olja, lupine orehov itd. Podjetje ETTC Kontaktna oseba Ursula Schweigert Ulica Ten-Brink-Str.14 Po{ta D-78269 Volkertshausen Dr`ava NEM^IJA Telefon +49 7774 9398 15 Za dodatne informacije o delovanju Mednarodne borze ponudb in povpra{evanj in o mo`nostih ogla{e-vanja pokli~ite GZS - Poslovno informacijsko sredi{~e Infolink, Tanja Jamnik ali Ro`a Brezovar, tel.: (01) 58-98-102, Les 54(2002) 1-2 znanje za prakso Vrtanje, ko nam ve~ina skrbi in te‘av odpade avtor Ale{ LIKAR Ro~ni vrtalnik? Seveda ga poznamo vsi, vsaj prepri~ani smo o tem, da ga. Vpra{anje pa je, koliko je komu od nas jasno, kaj lahko vse zahtevamo od posameznega tipa predstavnikov tega orodja. ^e je bilo v~asih delovno obmo~je vrtalnika sila omejeno na iz-klju~no eno vrsto dela – vrtanje izvrtin, se je v zadnjih desetletjih uporabnost tega orodja izredno raz{irila. Velikokrat je ta univerzalnost uporabnosti precej {kodovala tako kvaliteti, kakor tudi ‘ivljenjski dobi stroj~ka. Vsi, ki smo kadarkoli tovorili polne torbe orodja na monta‘e, smo si ni~ kolikokrat za-‘eleli bolj sposobno in bolj vsestransko uporabno orodje, ki bi moralo biti poleg tega {e dovolj vzdr‘ljivo. No in nekaj takega je vrtalnik Iskra PSB8-1013S. Njegovo uporabnost sem imel prilo‘nost preizkusiti kar na do-ma~ih opravilih, verjamem pa, da vam bo tudi teh nekaj mojih izku{enj lahko dovolj zgovornih. Med prvimi deli, ki sem se jih lotil z njim, je bilo me{anje gradbenega materiala (izravnalne mase), kjer sem v preteklosti kar preve~krat dobil ob~utek, kako mi bo moj stari, ‘e skoraj odslu‘eni stroj~ek s svojimi 550 wati slej ko prej odpovedal. No v tem primeru je bila obremenitev o~itno dale~ pod sposobnostmi, nikakr{nega zaustavljanja ali pregrevanja ni bilo opaziti (slika 2). Naslednje opravilo je bilo vrtanje kovine, uporabil sem sveder premera 15 mm, vrtal pa sem v kovinski kotnik debeline 4 mm. Za la‘je delo sem vrtalnik vpel v stojalo, kotnik pa vpel v prime‘. Mimogrede: nikoli ne vrtajte brez tega pripomo~ka, nekoliko mo~nej{i stroj vam lahko kovinski element hitro izpuli iz roke in nesre~a je tu! Vrtanje sem izvedel z uporabo prve stopnje vrtljajev, to je s pribli`no 900 vrt/min. S pomo~jo WD-ja sem dosegel, da se sveder ni pregreval, zaustavljal se pa med delom tudi ni (slika 3, 4). Vrtanje v beton sem preizkusil na betonskem stebru gara‘e, s svedrom 12 mm in pri trdoti betona, ki se je ‘e primerno postaral v nekaj desetletjih (brez skrbi, luknja je bila namenjena za pritrditev prej omenjenega kotnika, ni bila sama sebi namen). Vrtanje je bilo v tem primeru tak{no, kakr{no pa~ pri~akujemo od stroja ki deluje na vibracijskem principu in ima mo‘nost elektronske regulacije, saj razumete: Slika 1. Staro se umika novemu Slika 2. Uporaba vrtalnika za me{anje gradbenih materialov Slika 3. Vrtanje kovine z vrtalnikom v stojalu Slika 4. Menjalnik obratov in aretacijski gumb Les 54(2002) 1-2 znanje za prakso na za~etku z malo manj obrati, da se izvrtina “prime”, potem pa s polno mo~jo do konca. Morda je za taka vrtanja prej omenjeni aretacijski gumb {e posebej dragocena pridobitev, pri trdno vpetem svedru za beton je delo seveda la‘je in mo‘nost, da bi se sveder med vrtanjem zaustavil in s tem po{kodoval, zmanj-{ana na najmanj{o mo‘no mero (slika 5). Vrtanje velikih izvrtin v les je v~asih lahko zelo te‘avno, predvsem s kronskimi ‘agnimi listi velikih premerov. Kar nekajkrat se mi je v preteklosti zgodilo, kako sem svoj stari vrtalnik obremenil skoraj malce preve~, prepoznaven vonj po pregretem navitju me je ve~inoma opozoril na pretiravanje, v~asih pa sem bil tudi prepozen … Sedaj je bila situacija seveda popolnoma druga~na, ne nazadnje zaradi velike mo~i, 1050 W, ali skoraj eno konjsko mo~ in pol! Razumljivo je, da je v takem primeru treba nujno uporabiti dodatni ro~aj, pa ne samo to, priviti ga je treba pribli‘no pravokotno na smer osnovnega ro~aja, sicer je vpra{anje, kako zadr‘ati stroj med vrtanjem. No, tukaj pa moram posebej omeniti koristen varnostni dodatek, vgrajen v ta stroj, preobremenilno sklopko, ki je v primerih sunkovitega ustavljanja vretena tisti del, ki vas bo re{il pred mav~no oblogo na roki! (slika 6). Verjetno poznate probleme z vpenjanjem tako velikih svedrov, predvsem v hitro vpenjalne glave. Kar preve~-krat se lahko zgodi, da steblo svedra privijemo premalo, rezultat pa so po-{kodovane vpenjalne ~eljusti in grdo porezano steblo svedra. Ta problem se v primeru tega vrtalnika v najve~ji meri ne bo pojavil, zasluga gre dodatku, aretacijskem gumbu, ki omo-go~i blokado vretena pri menjavi svedrov. Na videz majhen, pa vendarle izjemno koristen dodatek uporabnosti stroj~ka. Kot zaklju~ek {e o dilemi, kupiti ali ne kupiti: menim, da je vrtalnik poleg profesionalne uporabnosti v industriji in obrti, {e kako primeren tudi za doma~e mojstre. Zlasti za tiste, ki ‘elijo imeti vsestransko uporaben, zanesljiv in mo~an vrtalnik, ki bo pri doma~ih delih (in pri samogradnjah hi{!) uporaben v ve~ namenov. In pa seveda kot del opreme za monta‘e vseh vrst, ko nam ne bo potrebno dela zaustaviti zaradi premajhne mo~i, ali pa morda pregretega motorja. 14. bienale starih in umetnostnih obrti Po dveh letih bo letos od 11. aprila v Slovenj Gradcu spet na ogled tradicionalna razstava doma~e in umetnostne obrti, ki se 28. aprila preseli {e na dvori{~e ljubljanskega gradu, kjer si bo do 8. maja mo~ ogledati najlep{e izdelke, nastale v ~asu od zadnje razstave. Glavni organizator sekcija za doma~o in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije poudarja, da razstava, na kateri se predstavi nekaj sto izdelovalcev, nikakor ni zgolj ena izmed {tevilnih v nizu bolj ali manj podobnih prireditev, ki so vse preve~krat bolj same sebi v namen. Poleg tega da bele‘i izredno visoko {tevilo doma~ih in tujih obiskovalcev, je bienalna razstava namre~ najbolj neposreden odraz sistema ocenjevanja izdelkov doma~e in umetnostne obrti, ki ga je razvila in ga izvaja obrtna zbornica. Namen tega ocenjevanja pa ni le pozitivna selekcija, temve~ odpira izdelovalcem pot do registracije dejavnosti in tudi dolo~ene dav~ne olaj{ave, s katerimi naj bi dru‘ba kar najbolj in neposredno skrbela za ustvarjalne motive in pobude, razvijala ohranjanje dedi{~ine in vzpodbujala paleto novih ustvarjalni mo‘nosti. Na njej se znajdejo le tisti izdelki, ki v letih med dvema razstavama dobijo pozitivno mnenje zborni~ne strokovne komisije. To sestavljajo strokovnjaki s podro~ja etnologije, zgodovine umetnosti, oblikovanja in likovne umetnosti. Le kateri rokodelci se lahko pohvalijo s tolikim bogastvom in tradicijo v ustvarjanju in ohranjanju izro~il narodne in kulturne dedi{~ine kot lesarji? Razstava je lahko izziv in prilo‘nost za vse rezbarje, strugarje, izdelovalce intarzij, v‘igalce v les, modelarje …, na njej se lahko z ‘ivimi delavnicami predstavljajo mladi lesarji (na zadnjem bienalu je v taki obliki sodelovala Srednja lesarska {ola iz Ljubljane). Ker je potrebno s prijavami pohiteti, si ne jemljite preve~ ~asa za razmislek. Ve~ informacij dobite na Obrtni zbornici Slovenije, Sekcija za doma~o in umetnostno obrt (01) 583 05 00, kontaktna oseba pa je Goran Lesni~ar Pu~ko. ijaLes 54(2002) 1-2 intervju intervju PARON - par excellence avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. La{ko danes ve~ina Slovencev povezuje v prvi vrsti s proizvodnjo piva, po-spremljeno s tak{nim ali druga~nim “hrupom”. A je med doma~imi potro{niki vse ve~ takih, ki sedaj vedo, da v Zlatorogovem kraljestvu izdelujejo tudi tisto moderno in kvalitetno po-hi{tvo, za katerega so bili sprva trdno prepri~ani, da • s K jh Ü je na ljubljanski pohi{tveni sejem priromalo z zahoda. O t je bilo pohi{tvo, ki je kar na vzniknilo pod blagovno znamko takoj opazno, pri~ajo tudi n 1998. Zlata plaketa revije Na 2000. podelijo Paronu d.o.o. n GZS za izjemne gospodarske in ni{ke dose`ke, 2000. in 20 sejmu pohi{tva v Skopju prva n “Zlatni most”, 2001. prejm beograjskem pohi{tvenem nagrado “Zlatni klju~” za mla sobo MAMBO. Kako to kome vseh podro~jih uigran par Hrastnik in Roswita Gol~er Hr “Usoda, veliko dela in malo sre pozitivizmu, ki je vel iz tega po bi jima ~lovek {e skoraj verjel. em, da lepem Paron, agrade: { dom, agrado podjet-01. na agrada ejo na sejmu dinsko ntira na Rado astnik? ~e.” Ob govora, Blagovna znamka PARON si je pod vajino taktirko v zelo kratkem ~asu zgradila svoj renome – najprej na tujem, {ele potem doma – in tako kar nekajkrat prerasla svojega “o~eta” Bora, o katerem tudi ni {el slab glas. Kak{en je bil za~etek? Niti pribli‘no lahek – ampak na sre~o tega takrat {e nisva vedela, sicer bi najbr‘ bolj premi{ljevala. Vse je teklo z vrtoglavo naglico in na za~et-ku sva se odlo~ala bolj instinktivno. Izkazalo se je, da sva dobro ocenila mo‘nosti za uspeh, seveda pa nama je pri tem pomagalo dejstvo, da kupujeva tovarno, v kateri proizvodnja poteka in ‘e obstaja dolo~en proizvodni in tr‘ni potencial. Bor La{ko je bila ena izmed prvih tovarn, ki je {la v ste~aj, pa vendar je to ime bilo tudi sinonim za kvalitetno po-hi{tvo in sva oba verjela, da bi ob druga~nem gospodarjenju znala izkoristiti to znanje in tradicijo obdelave lesa. Ko sva jeseni 1994 tovarno kupila, sva morala prej{njemu najemniku poravnati tudi dolo~ene stro{ke za uvajanje proizvodnje programa mladinske sobe za nem{-kega kupca, tako da smo lahko kar nadaljevali sodelovanje z njim ter v zelo kratkem ~asu razvili {e novo otro{ko sobo. Leto kasneje smo za~eli delati tudi za avstrijsko tr‘i{~e, zanj razvili nov program … Tako se je zadeva po~asi {irila. ^eprav se sedaj sli{i zelo enostavno, v praksi to ni bilo lahko. A je imelo kljub vsemu svoj ~ar, da sta se po dveh letih odlo~ila za nakup {e enega lesarskega podjetja? (Smeh) Da, to je danes me{ano podjetje Profagus, kjer je trenutno 60 zaposlenih in letno naredimo pribli‘no 100.000 Tripp-Trapp stolov za norve{ko firmo STOKKE. Podjetje je nastalo iz biv{ega tapetni{tva in mizarstva v Celju. [lo je za neko vmesno stopnjo med mizarstvom in ‘e manj{o proizvodnjo, delali pa so predvsem za opremo ladij, gostinskih objektov. Tudi tukaj je {lo za podjetje v ste~aju, ki pa je bilo za razliko od Bora, ki z delom ni nikoli prekinil, to podjetje prazno. [ele kasneje sva spoznala, kaj to pomeni – pribli‘no dve leti je trajalo, da smo pripravili proizvodnjo, kar nas je stalo bistveno ve~ energije, ‘ivcev, denarja in {e ~esa. Kako je delati s Skandinavci, ki slovijo po svojem dizajnu in kvaliteti? Norve‘ani so sicer trdi pogajalci in mine nekaj ~asa, preden se stvari dore~ejo. Ko pa enkrat z njimi dela{, so zelo dobri poslovni partnerji: korektni, odgovorni, dr‘ijo se dogovorov, tako da smo s sodelovanjem zelo zadovoljni. Gre za zahtevno proizvodnjo in vrhunsko kvaliteto, ki jo Les 54(2002) 1-2 intervju nenehno spremljajo njihovi tehnologi, ki prihajajo k nam kontrolirat tehnologijo in izdelke. Poleg proizvodnje stolov smo sedaj za~eli zanje razvijati {e nove artikle. Omenili ste, da gre za me{ano dru‘bo. Kolik{na so ta lastni{ka razmerja? Profagus je me{ana dru‘ba, pri ~emer so Norve‘ani 10 % lastniki. Niso zainteresirani za velika vlaganja, ‘elijo pa imeti vpogled v poslovanje podjetja, ker gre za proizvodnjo Tripp-Trapp stola, ki je njihov vitalni produkt, najbolj prodajan izdelek. Kot solastnik nam ne povzro~a nobenih te‘av – zanj je pomembno samo, da mu pravo~asno dobavimo kvalitetno narejen izdelek, ki ga naprej distribuira sam. Slovenski kupci vas poznamo prek izdelkov iz Parona, ki so se pojavili precej iznenada in za katere je bil marsikdo prepri~an, da sploh niso slovenski. Kaj, kako in koliko vas trenutno dela? Trenutno je v Paronu 190 zaposlenih. Pri nas gre za kompletno proizvodnjo, od A do @. Za~ne se na ‘a-garskem obratu pri raz‘agovanju hlodovine in kon~a pri gotovem izdelku. Ta na~in proizvodnje smo vpeljali predvsem zaradi kvalitativnega u~inka in da smo lahko odstopali od standardnih mer in tako kupcu nudili ve~jo izbiro. V zadnjem ~asu zmanj{ujemo raz‘agovanje hlodovine in pove~ujemo nabavo gotovih elementov. Ve~ino reprodukcijskega materiala kupujemo pri slovenskih dobaviteljih. Imamo linijo za proizvodnjo masivnih plo{~ in linijo za furniranje iverk. Prav ta kombinacija furniranih korpusov in front iz masivenga lesa se je izkazala za zelo uspe{no na zahodnih trgih in pri nas doma. Povpra{evanje po kvalitetnem pohi{tvu nara{~a in v 30 tem vidimo na{o prilo‘nost na vseh trgih. Kaj vse torej obsega va{ proizvodni program danes in kje ga tr‘ite? Kar zadeva Profagus, gre za patentiran izdelek in so stvari pogodbeno dore~ene – edini kupec je Stokke. V Paronu smo najmo~nej{i v mladinskih sobah, potem dnevnih sobah in spalnicah. Kot ‘e re~eno, smo za~eli in {e vedno delamo na zahodnih tr‘i{-~ih – to sta predvsem Avstrija in Nem~ija, zadnji dve leti bolj intenzivno tudi v Sloveniji in na Hrva{-kem, po~asi osvajamo tudi jugoslo- vansko tr‘i{~e, ‘e nekaj let poslujemo z Rusi in z Izraelci. Nenehno pa i{~e-mo tudi nove kombinacije. Prodor na tuje trge ni enostaven, saj Slovenci ‘e dolgo nismo ve~ cenovno konkuren~ni, svoj boj za obstanek bijejo tudi podjetja s tradicijo in z ‘e ve~ let ute~enimi trgovskimi mre‘ami. S ~im si je pridobil zaupanje Paron, ki je star/mlad {ele sedem let? Na{e prednosti so fleksibilnost, kvaliteta, odgovornost, ekspeditivnost in tudi precej znanja. Ko smo za~eli proizvajati prve izdelke za tujce, so nas z vsem zalo‘ili oni – od tehni~nih risb do podatkov … A smo se zelo hitro u~ili in za~eli delati zadeve sami. Sedaj smo v taki fazi, da ve~ini svojih partnerjev pomagamo in aktivno sodelujemo pri razvoju programa, saj imamo v svoji hi{i vso strokovno podporo in kompleten razvoj. Za primer: ravno v~eraj smo s partnerjem iz Izraela v pi~lih treh urah pripravili osnutek novega programa. Obdelali smo ga oblikovno, dolo~ili dimenzije in izbrali les, barve … Prednost je tudi majhna obremenjenost z administracijo ter direkten kontakt – do mene lahko pride vsak ob katerikoli uri; tudi kar zadeva na{o proizvodnjo in izdelke, sem -~eprav po izobrazbi nisem lesar – sedaj ‘e sam dovolj tehni~no podkovan. Na{a majhnost je prednost, poleg tega pa znamo tudi stisniti zobe. Lansko poletje smo zaradi zanimivega naro~ila v zadnjem hipu prestavili ‘e planirani kolektivni dopust. [lo je za verigo hotelov, ki jih je bilo treba opremiti z mahagonijem in platano, ki ju sploh nismo imeli v hi{i. A smo se obvezali, da bomo v treh tednih dostavili blago in ga tudi smo. ^eprav je bilo hudo – v vro~ini smo vsi delali nadure in napenjali mo‘-gane, ker je {lo za nestandardne izdelke. Naro~nik, za~uden nad kratko-ro~nostjo in kvaliteto izdelkov, nas je za tem kar zasul z naro~ili. Pa vendar je (bilo) veliko vam podobnih podjetij, ki od svoje majhnosti niso revijaLes 54(2002) 1-2 intervju imela kaj prida koristi. Potemtakem se klju~ do uspeha, ki sta se ga na lesarskem terenu pred sedmimi leti prvi~ lotila iskati strojnik in biologinja, skriva {e nekje drugje? (Smeh) Mislim, da je klju~ do uspeha – seveda se tu pojavlja vpra{anje o relativnosti pojma uspeh – najprej to, da sva dva, ki sta v tem obdobju vlo-‘ila v podjetje poleg denarja tudi ves svoj privatni ~as in ‘ivljenje, da drug drugemu pomagava in se v poslu dopolnjujeva. Rado je recimo pripravljen precej ve~ tvegati kot jaz, potem oba malo popustiva in izid je ravno prav{nji. Neki najin prijatelj je to zelo lepo ponazoril - da tudi naj-bolj{i {portni avto ni ni~ vreden brez dobrih zavor. (Smeh) Ni~ manj kot midva pa niso za uspeh zaslu‘ni na{i zaposleni, ki so sposobni, pridni in predani podjetju. V obdobju ste~aja podjetja Bor je pri{lo do nekak{ne “selekcije” - tisti, ki je ostal v podjetju takrat, v tistih resni~no te‘kih ~asih, ta ima svoje delo rad, je zagnan in ~uti privr‘enost podjetju. Ko sva prevzela podjetje, je bilo zaposlenih 70 delavcev in skoraj vsi so {e vedno v Paronu. Prepri~ana sem, da so za podjetje najpomembnej{i ljudje – poleg znanja {e bolj njihov odnos do dela, delovnega okolja, sodelavcev, optimizem … Najbr‘ je na za~etku prevladovala bolj apatija kot kaj drugega. Kako ste jo premagali? Ko sva se pojavila midva, je ste~aj podjetja Bor trajal ‘e dobro leto dni. Pri ljudeh, ki so takrat prvi~ na lastni ko‘i izkusili brezposelnost, in so se zavedali, da ne gre ve~ ra~unati na nikakr{no dru‘beno solidarnost, da pla~e enostavno ne bo, se je zgodil tudi pozitivni miselni preskok, kajti dojeli so, da nas lahko re{i le lastno delo in trud. Ko sva kupila podjetje, sva videla neko prihodnost, ki so jo revijaLes 54(2002) 1-2 skupaj z nama videli tudi vsi drugi. Takrat smo bili vsi zelo predani in zagnani. In skozi to je tudi nekaj nastalo – za kar dvomim, da bi se zgodilo brez ste~aja, ki je bil neke vrste higienik. Ste bili takrat dele‘ni kak{nih dr‘avnih subvencij za ohranjanje delovnih mest, glede na to, da regija ne spada ravno med najrazvitej{e? Za 260 zaposlenih sva takrat dobila 20 mio SIT, kar ni bilo dovolj niti za eno pla~o po delavcu, ob tem, da smo morali mese~no redno dostavljati vsa poro~ila; ~e bi takrat {tevilo delavcev zmanj{ali, bi morali denar vra~ati. Sme{na vsota, ~e pomislite, da so bila za prestrukturiranje premogovni{tva namenjena sredstva v vi{ini 15.000 DEM po zaposlenem, za lesarje pa borih 800 DEM! Nekoč ste potožila, da se vaju drži pečat kapitalistov, ki ima v slovenski folklori malo politično, malo nravstveno pogojen, a v vsakem primeru negativen, “izkoriščevalski” predznak;manjši kraji so še toliko bolj znani po funkcioniranju v smislu “deluj lokalno, bodi zavisten globalno”. Kako je s tem? Gotovo je bilo veliko pomislekov, a najbr‘ so sedaj ‘e ugotovili, da nisva muha enodnevnica. Da samo pobe-reva, svoje prodava in greva naprej, to si niti ne bi mogla privo{~iti, saj sva ‘e lokalno vezana – tukaj ‘iviva, imava sorodnike, prijatelje … Je pa dejstvo, da nikoli ne more{ narediti ~isto vsega in najbolj prav. A ~e ima ~lovek vest, je tako ali tako sam sebi najhuj{i sodnik. Vse, kar naredi{, mora{ najprej opravi~iti sam pred seboj. Trudi{ se in dela{ po svojih najbolj{ih mo~eh. Je pa res, da je za gospodarstvo pri nas to izjemno te‘ko. Tako da se v~asih ‘e spra{u-jeva, kje je tu sploh smisel. Tako arogantno vedenje dr‘ave do lastne baze je v razvitem svetu nepojmljivo in smo vsi gospodarstveniki pravzaprav veliki frajerji, da to kljub vsemu zmoremo in {e naprej delamo. Ali ‘elite v zvezi s tem ma~ehovskem odnosu izpostaviti lesarsko panogo? Lesarstvo je tako ali tako poglavje zase, saj ga je dr‘ava ‘e popolnoma odpisala. Ampak tudi sicer ni nobenega odnosa do gospodarstva; na{i politiki se obna{ajo nadvse samovoljno, poni‘no se klanjajo vsakemu najmanj{emu namigu Evropske unije, stihijsko in brez vsakr{ne strokovne podkovanosti podpisujejo pogodbe in predpisujejo nove zakone, ki nam vi{ajo stro{ke in nas posledi~no delajo vedno manj konku-ren~ne ter nezanimive za tuja vlaganja. Tako ohlapna in nedodelana zakonodaja, ki se ob vsem {e selektivno izvaja, je krasno goji{~e za razcvet ~rnega trga, ki postaja v zavesti ljudi vedno bolj samoumeven. In ob tem so dr‘ave {e polna usta o pospe-{evanju samozaposlovanja! Poglavje zase so tudi slovenske banke. Nemec recimo dobi posojilo s 3 %, midva pa sva ga prvo leto odpla~evala s kar 32 31 intervju anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 20 Podjetje Murales bo v letu 2002 nadaljevalo svojo zastavljeno poslovno politiko permanentnega razvoja in rasti podjetja predvsem kvalitetnih kazalnikov poslovanja. Kljub dokaj neugodni gospodarski in monetarni politiki smo v preteklih letih poslovali dokaj uspešno. Največji problem je seveda rast stroškov, predvsem cene dela in določene monopolne cene, ki rastejo bistveno hitreje, kot je bila rast DEM, saj je podjetje večino svojih plačil dobilo v tej valuti. Kljub dokaj neugodni situaciji smo prihodke v preteklem letu povišali za 19 %, z istim številom zaposlenih. V letu 2002 planiramo rast prihodkov za 14 %. Proizvodni program smo v tem letu v precejšnji meri razširili z novimi programi stolov in miz, kot novost v našem proizvodnem programu pa bomo uvedli kompo-nibilni program jedilniških vitrin. Naši trgi ostajajo približno isti kot v preteklem letu (Slovenija, Nemčija, Hrvaška ...). V preteklem letu smo ponovno, kot večina slovenskih pohištvenikov, začeli tržiti v Jugoslaviji, naša ambicija pa je tudi ustvariti več izvoza v dolarjih, oziroma povečati izvoz v ZDA, tudi na madžarskem trgu bi želeli povečati delež prodaje. V preteklih letih smo ves dobiček in amortizacijo vlagali v posodobitev tehnologije in nove objekte, informatiko in ekologijo. V letu 2002 planiramo neto dobiček v višini 130 milij. SIT in amortizacijo v višini 145 milij. SIT, kar bomo prav tako uporabili za nove naložbe. nadaljevanje na strani 42 ► ► ► % obrestno mero. In potem se ~lovek v~asih spra{uje, kam to pelje. A dalo bi se veliko narediti, ker imamo Slovenci znanje, interes in voljo – vsaj {e zaenkrat, a vpra{anje, koliko ~asa bo to {e tako. Precej ste vezani na zahodne trge, predvsem na nem{ke. Ali ob~utite vpliv recesije? Mislim, da je najhuj{e ‘e mimo, ~e-prav so se ljudje na kölnskem sejmu precej prito‘eval pa tudi razstavljavcev je bilo manj. Pri lesni panogi se to odra‘a predvsem pri velikih produkcijskih sistemih, kjer odpadajo vmesni ~leni, veliki grosisti. To se pozna tudi pri na{ih kupcih, za katere imamo dobavo “just in time”. Na tem podro~ju bi morali nekaj narediti tudi Slovenci – se predvsem bolje organizirati. Na GZS – Zdru‘enju lesarstva ravno nameravam predlagati izdelavo logistike za razvoz izdelkov. Veliko nas je, ki zalagamo iste verige trgovin; namesto da vozimo vsak zase, bi se lahko zdru‘ili in tako zni-‘ali stro{ke prevoza. Tudi pri sejemskih nastopih v tujini bi se lahko zdru‘ila podjetja, katerih proizvodni programi si med seboj niso konku-ren~ni. Zavedam pa se, da vlada med slovenskimi lesarji precej{nja nezaupljivost, ko gre za tovrstne povezave, ki izvira od prej{njih gigantov, Slovenijalesa in Lesnine. Glede na to, da niste dolgo v lesarstvu, da sta pri{la v “novo dru`bo” iz drugih strok, me zanima, kako ocenjujete slovenske lesarje, mo`nosti povezovanj …? Vedno in povsod so najpomembnej{i ljudje, njihova miselnost ter lastna iniciativa. In povezovanja so v glavnem odvisna od tega - kdo je tisti, s katerim se povezuje{ – ~e se je z njim mogo~e dogovoriti; ~e je korekten, potem stvari ste~ejo same od sebe. Lesarji so naju zelo lepo sprejeli, nama predvsem na za~etku veliko pomagali s podatki, so kooperativni, z ve~ino dobro sodelujemo, tako da imava samo dobre besede o njih. So gara~i, imajo veliko znanja in so sposobni – sicer tudi ne bi pre‘iveli hudih ~asov in se postavili na noge. Problem vidim bolj v tem, da smo vsi preve~ zaposleni, tako da se nimamo ~asa usesti in predebatirati stvari, ki neposredno zadevajo na{e poslovanje – npr. sprejem kak{nih zakonov ipd., ki nas potem kar na lepem stisnejo ob zid. Kaj na~rtujete v prihodnje – nova vlaganja, {irjenje proizvodnje doma, v tujini …? Pred kratkim sva zaradi pomanjkanja prostora v La{kem v Petrov~ah kupila {e 4.500 m² prostorov za skla-di{~enje izdelkov. Pri nas zagotovo ne nameravava ve~ pove~evati, kve~je-mu obratno – se specializirati in zma-nj{evati. Razmi{ljamo pa o {irjenju kooperacije oz. povezovanju z dr‘avami jugovzhodne Evrope s ciljem zmanj-{anja stro{kov in s tem bi se tudi pri-bli‘ali vzhodnim tr‘i{~em, Rusiji, Srbiji, Makedoniji in Bolgariji, kamor tudi ‘e sedaj izva‘amo. Kupna mo~ je v Srbiji in Makedoniji zaenkrat res {e {ibka, medtem ko na Hrva{kem ‘e nekaj ~asa ‘ivahno navezujemo poslovne stike. In v Srbiji so nas tudi zelo lepo sprejeli. Od sejemskih obiskovalcev smo sli{ali toliko pohval, kot {e nikjer. A ravno te dni mi je padel v oko ~lanek renomirane revije, ki nas, gospodarstvenike, poziva, naj vlagamo v dr‘ave jugovzhodne Evrope in se tako znebimo svojih odslu‘enih strojev. Lepo vas prosim – je to na~in za razvijanje dobrih poslovnih odnosov in pridobivanje naklonjenosti na teh trgih?! ijaLes 54(2002) 1-2 trokovne vesti Köln 2002 - cesarstvo udobja avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. •"*■ “Navkljub vsesplo{ni nezavidljivi gospodarski situaciji je mednarodni pohi{tveni sejem tudi letos znova dokazal, da ohranja svoj status naj-ve~jega in najpomembnej{ega sejma na podro~ju pohi{tva in notranje opreme.” S temi besedami je predsednik upravnega odbora Zdru`enja nem{ke pohi{tvene industrije DirkUwe Klaas na kratko povzel vrsto sejemskih in obsejemskih prireditev, v ritmu katerih je utripal Köln med 14. in 20. januarjem. Kako tudi ne, saj se je v teh sedmih dneh poleg razstavljavcev in obiskovalcev zgrnilo na kup tudi prek 2000 novinarjev s pri-bli`no 50 dr`av. Leto{nji sejem, fokusiran predvsem na oblikovanje, je bil za proizvajalce idealna prilo`nost zbiranja informacij in idej okrog samih izdelkov in razvojnih smernic le-teh. Sicer poslovno naravnanega zna~aja je bil zadnja dva dneva odprt tudi za kon~ne porabnike – potro{-nike. Zgovorne {tevilke Da gre resni~no za globalni forum pohi{tvenega sektorja, najbolj zgovorno pri~ajo {tevilke – kar 67 % razstavljavcev prihaja iz tujine, prav tako konstantno nara{~a {tevilo tujih obiskovalcev. Na sejmu je bilo nav-zo~ih 1.459 razstavljavcev iz skupaj 46 dr‘av, ki so prikazali svoje novosti. Razstavne povr{ine v skupnem obsegu ve~ kot 40 nogometnih igri{~ je tako ve~ ali manj prehodilo pri-bli‘no 120.000 obiskovalcev, kar je nekoliko manj kot leto poprej (2001 skoraj 122.000). V primerjavi z letom 2001 so med njimi zabele‘ili manj Nemcev, kar odr‘a trenutno ekonomsko situacijo v doma~i pohi{tveni industriji, ki se spopada z obvladovanjem relativno visokih stro{kov dela. Pri tujih obiskovalcih pa so opazni pozitivni trendi: pri dr‘avah ~lanicah EU je dele‘ narasel za 4 %, {tevilo obiskov iz neevropskih dr‘av pa se je zvi{alo za kar 26 % - predvsem na ra~un Kitajske, Indije, Izraela, Japonske, Severne Amerike, Severne Koreje in Tajske. Sejem ostaja z udele‘bo najrazli~-nej{ih in tudi svetovno najpresti‘-nej{ih proizvajalcev pohi{tva in notranje opreme najpomembnej{i poslovni dogodek leta. Tokrat so med razstavljavci manjkali kuhinja{i – bilo jih je le 14 – saj se bodo proizvajalci kuhinj v bodo~e predstavljali na sejmu HomeTech v Berlinu. Oblikovanje – vsi raz-li~ni, vsi enakopravni Nagle gospodarske in socialne spremembe, ki pretresajo svet, globaliza-cija, razli~na dru‘bena gibanja, nova tehnika in tehnologija, pretresajo ~loveka, ki i{~e svojo identiteto in du{evni mir za zidovi lastnega stanovanja. V novem pojmovanju prostora Les 54(2002) 1-2 strokovne vesti pohi{tvo nastopa kot odraz posameznikovega ‘ivljenjskega sloga in kot tako ustvarja atmosfero bivanja. ^e torej oblikovanje po meri slehernika sledi demokrati~nemu na~elu, velja kot edina zapoved, da po novem v oblikovanju zapovedi ni. Edino vodilo (p)ostajajo zgolj ohlapna izho-di{~a, ki so mobilna, adaptabilna in ve~funkcionalna - kot mora biti ~lo-vek - in njegovo pohi{tvo. Napoveduje se igranje na osebno noto. Med pluralzmom razli~nih mo‘nosti je edini in skupni trend UDOBJE. O~itno ga kljub pesti ponudbi laboratorijskih materialov {e vedno naj-ve~ pri~ara les, predvsem svetel – prevladuje bukev, javor, jesen in breza - k ~emer doda svoje zasen~ena svetloba in tople barve. Dobrodo{el material so tudi umetne mase, ki lahko spreminjajo svojo barvo in obliko, nezlomljivo akrilno steklo, pa kristalno steklo … Cyber generacije prispevajo k vedno ve~ji priljubljenosti kovinskega videza. Ve~ kot o~itno pa je bilo, da so linije razstavnega pohi{tva preproste in jasne, v slu‘bi funkcionalnosti in ve~namenskosti. Slogan “LIVINGvisions” – Vizija – Iluzija – ^ustva je nadvse primerno ozna~il sejemsko atmosfero, med drugim pa z Red Route tudi opozarjal na dose`ke doma~ih in tujih oblikovalcev. ^eravno je bila izbira dokaj pestra in raznolika, pa se v sicer{njem dizajnerskem babilonu posebno izstopajo~i “eksperimenti” skoraj niso opazili. Slovenski predstavniki Medtem ko si je veliko slovenskih lesarjev rezerviralo po ve~ dni za obisk sejma, jih je 13 tudi razstavljalo: SVEA Zagorje, LIPA Ajdov-{~ina, KLI, JAVOR, ILES Spodnja Idrija, KIG Ig, KOVAL iz Loke pri @usmu, LIKO Vrhnika, LIP Bled, RAZGOR[EK Maribor, SALCO Ljubljana, STILLES Sevnica, STUDIO P Ljubljana in MIZARSTVO BOBI^ Novo mesto. Organizator skupnega sejemskega nastopa, GZS – Zdru‘enje lesarstva, je v tem ~asu pripravil poslovno sre~anje s predstavnikom slovenskega gospodarskega ata{eja v Nem~iji, Fedorom Gregori~em, ki je ponudil svojo po-mo~ pri informiranju in navezovanju poslovnih stikov slovenskim proizvajalcem pohi{tva in opreme. Vsi slovenski razstavljavci ocenjujejo sejemski nastop kot zelo uspe{en. LIPA in SVEA sta izrazili razo~a-ranje nad organizatorjevo potezo, da je v zadnjem hipu “in kognito” prestavil kuhinje v Berlin. Medtem ko gre pri ve~ini za stare znance köln-skega sejma, sta STUDIO P in RAZ-GOR[EK d.o.o. tukaj razstavljala prvi~ – in glede na uspe{no sklenjene posle po njunih zagovilih {e zdale~ ne zadnji~. Ve~ o samem sejmu si lahko ogledate na naslednji nem{ki strani: http:// www.moebelmesse.de/ servlet/PB/menu/1002113/ index.htm! Opravi~ilo V zadnji {tevilki smo na strani 471 v ~lanku o sejmu Mebel v Moskvi sliko, ki prikazuje pohi{tvo ILES-ONE podjetja ILES d.o.o. iz Spodnje Idrije, pomotoma pripisali podjetju ALPLES pohi{tvo d.o.o. Obema podjetjema se opravi~ujemo za zamenjavo. ijaLes 54(2002) 1-2 trokovne vesti EISENMANN -kompetentni partner pri vpra{anjih o lesu Avtor Anton PRESEK Kdor potrebuje naprave za su{enje lesa in/ali lakiranje lesa, bi moral poznati nem{kega proizvajalca naprav EISENMANN-a. Podjetje z dolgoletnimi izku{njami nudi v prihodnost usmerjene re{itve za vsa podro~ja lesne industrije. V nadaljevanju nekaj primerov: Na slovenskem tr‘i{~u so nem{kega proizvajalca naprav EISENMANNa – njegova glavna podro~ja so povr-{inska, transportna in okoljevarst-vena tehnika – doslej poznali predvsem predelovalci kovin. Dolgoletna stranka, podjetje Gorenje d.d. iz Velenja, je npr. svoj pred kratkim odprti obrat za hladilne naprave v celoti opremila s povr{insko tehniko podjetja EISENMANN, poleg tega pa je kupila {e {tevilne transportne naprave za avtomatizacijo blagovne evidence od izdelave surovih delov do kon~ne monta‘e. 50 let su{ilnih naprav za ‘agani les podjetja EISENMANN Svoje korenine pa ima nem{ki proizvajalec naprav, ki je ravno praznoval 50 let svojega obstoja, pri lesu. @e od ustanovitve podjetja v letu 1951 so del stalnega proizvodnega programa naprave za lakiranje in su{enje lesa. Posebno pri gradnji su{ilnih naprav za ‘agani les ima podjetje EISENMANN sploh najdalj{e izku{nje v panogi. Les 54(2002) 1-2 S~asoma je seveda vedno znova pri{lo do konstruktivnih izbolj{av. Med drugim pri okrovu iz aluminija v celoti ali v zadnjem ~asu tudi iz legiranega jekla, vgradni elementi iz popolnoma korozijsko obstojnega materiala ter vi-sokorazviti grelni, prezra~evalni, vla‘ilni in urejevalni sistemi. Zaradi stalno nara-{~ajo~ih zahtev po kakovosti su{enega lesa so v podjetju EISENMANN dodatno optimirali sistem vodenja zraka – kar je privedlo do manj{ih toleranc kon~ne vlage. Brezstopenjsko naravnavanje {tevila vrtljajev je imelo za posledico var~evanje energije z optimalno prilagoditvijo koli~ine obto~nega zraka in zra~ne hitrosti na vrsto, gostoto in vlago lesa. Po vsej Evropi je trenutni trend tr‘i{~a nedvomno v smeri dvi‘no-pomi~nih vrat in nakladanje z vili~ar-jem s frontne strani (slika 1). Stranke pa po ‘elji {e vedno lahko naro~ijo tudi vse druge tipe vrat in su{ilnih naprav na tirnicah za potisno obratovanje (slika 2). Na splo{no nem{ko podjetje svetuje vsem strankam, da izkoristijo mo‘-nosti in napredek moderne krmilne tehnike. Z novim ra~unalni{kim krmilnim sistemom z uporabniku prijaznim zaslonom na dotik („touch screen“) lahko su{ilni postopek - s {iritvijo od dosedanjih 5 na 17 faz -bistveno bolj prilagodite svojim potrebam. Prav tako je novost prenos podatkov s sistemom BUS, torej digitalno namesto analogno, kar bistveno eliminira zunanje motnje in vplive. Tudi neposredni stik stranke s servisom v podjetju EISENMANN prek ra~unalni{ke povezave in telefonskega modema je postala resni~-nost. Pri morebitnih te‘avah tako preprosto dolo~ite vzrok motenj in jih odpravite z daljinsko diagnozo oz. neposrednim posegom v su{ilni program. strokovne vesti Slika 3. Sodobna linija za lakiranje oken s prilagodljivim transportnim sistemom “Power & Free” je projektirana za obdelavo povr{in z materiali, ki se red~ijo z vodo DIA bodo skenirali v tiskarni Slika 4. DIAS V preto~nih conah zalivanja kompaktne gradnje so v obtoku le majhne koli~ine laka Slika 5. S “prolac” stebrom (sistemom, ki ga je EISENMANN patentiral) za neposredno prebiranje vodnega laka po posameznih zvrsteh, dose`ejo {tevilni uporabniki okoli 90 % izkoristek laka Napredno lakiranje oken Posebej za proizvajalce lesenih oken – ki imajo mo~no konkurenco v proizvajalcih plasti~nih oken – je podjetje EISENMANN razvilo v prihodnost usmerjene re{itve, kajti moderna tehnika naprav ustvari prednosti v ekonomiji in ekologiji. Iz izku{enj z izdelavo prek 100 naprav za lakiranje oken podjetje svetuje naslednje: Izdelovalci lesenih oken morajo upo{tevati stro‘je tr‘ne zahteve po ve~ji fleksibilnosti in vi{ji gospodarnosti pri menjajo~ih se, prete‘no majhnih serijah. Zato so fleksibilni transportni sistemi Power + Free s komfortnim krmiljenjem ter pomnilnikom in programiranjem bistveni sestavni del modernih naprav za lakiranje oken. Naprave Power + Free omogo~ajo celo transport v pre~ni legi, pri ~emer so posamezni deli v su{ilnih predelih tesno drug ob drugim, dovajanje in odvajanje pa je mo‘no tudi v mirovanju (slika 3). Na~eloma svetujemo, da dandanes pri lakiranju oken uporabljate okolju prijazne lake, ki se lahko razred~ijo z vodo in ki nudijo tudi preproste mo‘nosti recikliranja. Zato v podjetju EISENMANN vse naprave projektirajo za uporabo laka na vodni osnovi. Za nanos impregnacije in osnovnega laka se je zalivanje izkazalo kot izjemno u~inkovit postopek premaza. V preto~nih conah zalivanja pri napravah EISENMANN (slika 4) so zaradi kompaktne gradnje v obtoku le majhne koli~ine laka, tako da tudi ob pogosti menjavi barv oz. materialov proizvodnjo lahko na~rtujete gospodarno. Kdor pa ‘eli obdelati ve~je koli~ine in/ali ve~kratno lakiranje, si praviloma nabavi ve~ zaliv-nih con. Za en- do dvakratni vrhnji premaz z vodnim lakom so primerne brizgalne kabine podjetja EISENMANN, ki so jih preizkusili ‘e {tevilni proizvajalci oken. Namesto prej{njega mokrega separiranja, z mo~no koagulacijo in dragim odstranjevanjem laknega kala, imajo kabine suho separiranje z visokim u~inkom, ki ga dose‘emo z uporabo visokostorilnega, mehansko robustnega filtra iz umetne mase sinter. ^i{~enje filtra poteka avtoma-ti~no v teko~em obratovanju. Pri lakiranju oken z brizganjem se celo pri elektrostati~nem nanosu nabere relativno veliko odve~nega laka na obdelovancu. Zato je kot pomembno dopolnilo brizgalni kabini podjetje EISENMANN predvidelo steber „prolac“, ki je namenjeno neposrednemu in ~istemu prebiranju laka po posameznih zvrsteh. Patentirani in v praksi izjemno uspe{ni sistem ima v kabini name{~en vrtljiv steber, primeren za vse nespontano strjujo~e se premaze na vodni osnovi. Steber ulovi odve~ni lak in ga nato str`e za neposredno ponovno uporabo (slika 5). Za bolj{e razumevanje v nadaljevanju na kratko vrednosti iz dosedanjih pribli‘no 60 primerov uporabe: Naprava za lakiranje oken podjetja EISENMANN sestoji iz 2 zalivnih con za temeljni premaz, 2 zamaknjeno razporejenih brizgalnih kabin s stebroma “prolac“, 2 su{ilnih naprav in transportnega sistema Power + Free. Pri proizvodnji pribli`no 150 enot, tj. 300 okvirov na dan, predelajo pribli`no 250 kg laka. Od tega je pribli`no 50 % odve~nega laka. Najmanj 80 % odve~nega laka pridobijo nazaj in ga neposredno ponovno uporabljajo, tako da je izkoristek laka 90 % celotnega materiala. V praksi so uporabniki te novosti ugotovili, da sta bila stebra „prolac“ ijaLes 54(2002) 1-2 trokovne vesti `e zaradi prihranka pri laku z neposrednim izkori{~anjem odve~nega laka amortizirana `e po 7 mesecih. Drugih prihrankov pri koagulaciji in odstranjevanju pri tem niso upo{te-vali. Nekatere stranke pa so pri stebru „prolac“ – ki ga lahko vgradite tudi v starej{e naprave – izra~unali {e bistveno kraj{i amortizacijski ~as. Nekateri proizvajalci oken z velikimi pretoki so dosegli celo amortizacijski ~as 3 mesecev. Tudi podjetje INLES iz Ribnice `e vrsto let uspe{no uporablja moderno napravo za lakiranje oken s stebri „prolac“ za izkori{~anje odve~nega laka. Posebej za obrate z majhnim pretokom, kjer brizganje izvedejo izklju~-no ro~no, podjetje EISENMANN -kot cenovno ugodno alternativo briz-galni kabini s stebrom „prolac“ – nudi izkori{~anje odve~nega laka prek hladilnih sten. U~inek le-teh je pribli`no 70 %. nadaljevanje v naslednji {tevilki dodatne informacije Za kakr{nakoli vpra{anja ali informacije se, prosimo, obrnite na avtorja tega ~lanka: Anton PRESEK tel.: 04/20-42-280 el. po{ta: anton.presek@nova-ma.si). Nemški proizvajalci kuhinj so optimisti Statistični kazalci gibanja gospodarstva v letu 2001 niso bili nič kaj zadovoljivi, a tudi napovedi za letošnje leto niso preveč dobre: • splošna gospodarska rast je nizka (v letu 2001 je bila pričakovana stopnja 2,8 %, a dosežena 1,3 %), • gradnja stanovanj se je zmanjšala (v prvem polletju 2001 je bilo izdano 24 % manj gradbenih dovoljenj za družinska stanovanja in hiše kot v istem obdobju prejšnjega leta), • število brezposelnih narašča, • vrednost EURA v primerjavi z dolarjem slabi. Vse to se negativno odraža tudi v pohištveni industriji oziroma v proizvodnji kuhinj. Vendar v slednji ostajajo optimisti. Zadevo so pogledali z drugega zornega kota, ki napoveduje več optimizma za nadaljnji razvoj in obstoj na trgu. Ugotovili so namreč, da je od števila obstoječih kuhinj v Nemčiji, ki jih ocenjujejo na 20 milijonov enot, okoli 34 % starejših od 16 let, približno 19 % pa starih med 10 in 15 leti. Vse te kuhinje ne ustrezajo več po obliki, še manj pa po funkcionalnosti današnjim trendom in stanju tehnike, zato je moč pričakovati, da se bodo potrošniki odločili za obnovo teh kuhinj. Tudi denarja za to bi moralo biti dovolj, saj je Zvezna banka ocenila, da državljani Nemčije razpolagajo z denarnim premoženjem prek 3.644 mrd evrov v obliki gotovine, depozitov, vrednostnih papirjev, ki jih hranijo doma, v zavarovalnicah, investicijskih skladih, bankah itd. Težava je le v tem, da to premoženje ni enakomerno porazdeljeno. Če bi bilo, bi vsako gospodinjstvo razpolagalo z vrednostjo okoli 115.000 evrov denarnega premoženja. Tako so nemški “kuhinjaši” našli argumente, da v letu 2002 kljub slabim ekonomskim napovedim pričakujejo dobre čase. Kako pa v Sloveniji? Koliko gospodinjstev ima zastarele kuhinje in kje bi se našel denar za njihovo obnovo? Kdo naj “nagovori” in vzpodbudi gospodinje k zamenjavi zastarele in nefunkcionalne kuhinje? Verjetno tisti, ki kuhinje proizvajajo, oziroma jih tržijo in želijo povečati prodajo. K sporočilu, da je kuhinja “srce doma”, bi bilo dobro še kaj dodati. Fani POTOČNIK Karlov{ka 3, Ljubljana, tel.: 01/421-46-60, fax.: 01/421-46-64 el.po{ta: revija.les@siol.net, http//www.zls-zveza.si 4. posvet o monta`nih hi{ah Posvet je predviden v ~etrtek, 7. marca 2002 ob 10.00 v dvorani Forum na GR (trajal bo predvidoma do 12.30.) Referate o temi ve~nadstropne monta`ne gradnje in protipotresne varnosti bodo predstavili dr. Bruno Duji~, dr. Miroslav Premrov, Benedikt Bor{i~ in dr. Jelena Srp~i~, dr. Marijana [ijanec Zavrl bo predstavila projekt uvedbe energetske izkaznice, Knauf pa svoje sisteme za ogrevanje in ohlajevanje povr{in. Les 54(2002) 1-2 strokovne vesti Pozicioniranje ponudbe avtor mag. Franc VIDIC, Visoka strokovna {ola za podjetni{tvo Portoro‘ Proces globalizacije posega tudi v pohi{tveno industrijo. Trgovci, nabavljajo prodajni asortiment v Sloveniji, na Filipinih ali kjerkoli drugje po svetu. Za ohranjanje in razvijanje konkuren~nosti v takem okolju mora podjetje imeti jasno sliko posla, s katerim se ukvarja? Kje ‘eli biti jutri? Kako naj ga vidijo kupci? V podjetju IKEA (http/www.ikea.com) so odgovore strnili v svojem poslanstvu: “Smo tim, ki dela kot eden. S svojimi partnerji po svetu kot tudi kupci imamo enoten cilj. Dodana vrednost mora zadovoljevati pri~akovanja strank. Hitro in odzivno izpolnjujemo njihove potrebe in se dr`imo rokov. Skrbimo za stalne izbolj{ave, uvajamo nove ideje in stalno izbolj-{ujemo svoje povezave“. Kupci se odlo~ajo o nakupu na osnovi pri~akovanj oziroma percepcije do pohi{tva. Obe komponenti lahko razdelimo v dve skupini, na hi-gienike in motivatorje. Kot mo-tivatorje razumemo ponudbo ne-~esa “ekstra”, kar presune kupca in ga navdu{i. Higieniki pa so tisti elementi, ki jih kupec podzavestno zahteva. ^e jih ponudba podjetja ne zadovojuje, jo enostavno ni v o`jem izboru, ne glede na tr`ne aktivnosti podjetja. Vodstvo mora skrbeti za dolgo- ro~no tr‘no usmerjenost podjetja, srednje in ni‘je vodsvo pa bolj za implementacijo za zadovoljne stranke. Vsak stik stranke z zaposlenimi je za kupce trenutek resnice o podjetju. Njihova naloga je oblikovanje dodane vrednosti strankam. Biti morajo usposobljeni za svoje delo in komunikacijo, v timih se morajo medsebojno dopolnjevati. Timi usmerjeni k strankam, morajo presegati sicer{nje oddel~ne time. Poleg “`ara” zaposlenih vpliva na strategijo oblikovanja zadovoljstva za stranke ve~ dejavnikov: “benchmarking”, pridobivanje informacij o strankah, podpora vodstva, finan~na evalvacija u~inkov. Podjetja pridobivajo lojalnost strank tako, da postavljajo v ospredje zado-ljitev njihovih interesov kot tudi interese drugih udele‘encev poslovnega procesa v podjetju in zunaj Slika 1. Oblikovanje zadovoljstva strank. Povzeto po Nauman, Jackson, Roswenbaum, 2001, 38. njega. @e samo v prodajni verigi so udele‘eni veletrgovci, posredniki ter prodajaci v maloprodaji. Vsi pa sodelujejo v prodajnem procesu. Postavimo si vpra{anje, katero pohi{tvo bo trgovec izpostavil v ospredje pri prodaji. Benchmarking je proces u~enja od konkurence, vodilnih v panogi, vodilnih podjetij v dr‘avi ter najbolj{ih v svetu. Pri tem spremljamo celotno verigo od nabave, dejavnosti, prodajne logistike, prodaje ter poprodajnih storitev kot tudi podporne infrastrukture. Ugotovljene posebnosti in prednosti preu~evanih podjetij uvedemo v svojem podjetju. Benchmarking je zanimiv z vidika prodajnega programa in dodatnih storitev kot tudi u~inkovitosti procesov, tehnologije in stro{kov. Podjetje lahko s posnemanjem razli~nih tehnik sorazmerno hitro dose‘e enako operativno u~inkovitost kot njegov vzornik. Zbiranje informacij ve~inoma ne pomeni dodatnih stro{kov za podjetje. Informacije o strankah zbiramo s kontrolo internih podatakov, ki so na razpolago v podjetju (izdani ra-~uni, promet, kontrola lojalnostnih kartic). Drugi zahtevnej{i korak pa je zbiranje dodatnih informacij o zadovoljstvu in pri~akovanjih ter per-cepcijah s ciljno usmerjenimi tr‘nimi raziskavami. Ne smemo se zadovoljiti z informacijami o kakovosti, ceni… Zanimati nas mora, kaj v resnici stranke kupujejo. Mogo~e kupujejo zadovoljstvo, kreativno okolje, druga~nost, varnost, dru‘inski mir, samoto, mogo~e romantiko, se ‘ele vra~a-nja k koreninam, ali pa potrebujejo le prostor za odlaganje nepotrebnih re~i. Vodstvo podjetja mora razumeti ijaLes 54(2002) 1-2 trokovne vesti stranke. Gibati se mora v njihovem krogu in se z njimi pogovarjati v smislu promocije, oblikovanja njihovega zadovoljstva ter pridobivanja informacij za izbolj{anje ponudbe. Poznati mora njihove navade in pri~akovanja ter razmi{ljati o stalnem usposabljanju zaposlenih. Proces oblikovanja u~inkovitega programa zadovoljnih strank je vse prej kot enostaven. Podjetje mora poslovati z dobi~kom, to pa je nabolj u~inkovito pri zadovoljnih strankah. Ve~je ko je zadovoljstvo, ve~ kupujejo, ve~ji je obrat kapitala, ve~ji je donos na vlo‘ena sredstva. Za bolj{e razumevanje poslovanja spremljamo stro{ke storitev za stranke, stro{ke osebja, usposabljanja, raziskave trga. Poleg tega pa {e stro{ke garancij, popravil ali zamenjav, dodatne stro{-ke, povezane s parkiri{~i za stranke, igrali za otroke … Oblikovanje skupin kupcev s podobnimi pri~akovanji Glede na pri~akovanja strank oblikujemo skupine. Pri oblikovanju skupin pazimo, da zdru‘ujemo v iste skupine tiste s ~im bolj podobnimi pri~akovanji, ki jih bomo lahko tudi na podoben na~in suportirali s tr‘ni-mi orodji. Ko smo opredelili skupine, smo dobili mo‘nost, da jih presodimo in ugotovimo profitabilnost. Ob upo{tevanju svojih sposobnosti za izkori{~anje prilo‘nosti ter z zastavljenim poslanstvom se podjetje odlo~i, za katere skupine kupcev naj oblikuje ponudbo. Pri izboru ciljnih skupin strank mora podjetje upo{tevati velikost posamezne ciljne skupine, pripravljenost strank za nakup, koliko so pripravljene pla~ati, napraviti oceno donosnosti posla, mo‘ne dosegljivosti glede na soo~anje z drugimi ponudniki, ki zadovoljujejo enaka revijaLes 54(2002) 1-2 podobna pri~akovanja. Pri~akovanja strank moramo poznati, saj je bistvo konkure~ne strategije izvajanje aktivnosti zadovoljevanja pri~akovanj na bolj{i - druga~en na~in, kot to dela konkurenca. Tako podjetje dose‘e lasten, izviren strate{ki polo‘aj. Podjetje mora pozicionirati svojo ponudbo. Pozicionirati ponudbo pomeni, da podjetje dela na principu zavzemanja dolo~ene pozicije percepcije strank glede na druge ponudnike. Glede na razlike med njim in drugimi ponudniki podjetje ugotovi svojo pozicijo ter zavzame strategijo pozi-cioniranja. Strate{ki polo‘aj temelji na treh razli~nih virih pozicioniranja, ki niso medsebojno izklju~ljivi, tem-ve~ se pogossto prepletajo (Porter, 1996, 66-67): 1. Pozicioniranje na podlagi proizvodov in storitev. Podjetje se odlo~i, da bo proizvajalo le dolo~en sklop proizvodov ali storitev znotraj tr‘nega segmenta. 2. Pozicioniranje na podlagi potreb strank. Znan je primer podjetja IKEA, ki se je usmerilo predvsem na mlade dru‘ine, ki so se pripravljene odpovedati dolo-~eni storitvi za ni‘jo ceno. Namesto vrste prodajalcev je poudarek na samopostre‘nem sistemu. Kupci morajo sami zagotoviti monta‘o in prevoz kupljenega pohi{tva. Po drugi strani pa IKEA ponuja storitve, ki jih drugi ne ponujajo, na primer varstvo otrok. Ni‘ja cena v zameno za ve~jo aktivnost kupcev. Posledica tega je, da podjetje ni ve~ sposobno zadovoljiti vseh preostalih skupin kupcev. 3. Segmentacija in servisiranje kupcev, kar je dostopno na razli~ne na~ine. ^e je podjetje pozicionirano kot slabo, imajo kupci lahko le slabo predstavo o blagovni znamki, slabo je tudi, ~e imajo kupci sicer dobro, toda preozko predstavo o blagovni znamki. Razlikovanje ponudbe Podjetja i{~ejo razli~ne na~ine s katerimi bi razlikovali svojo ponudbo od tekmecev. Pri oblikovanju ponudbe moramo o pri~akovanjih ciljnih strank izvedeti ve~. Potrebujemo {e ve~ informacij o pri~akovanem videzu izdelka, trajnosti in zanesljivosti. Izvedeti moramo ~im ve~ o tem, kak-{en naj bo na~in dostave, kaj pri~a-kujejo od prodajalcev, oblikovalcev, dodatnih storitev, kak{ni naj bodo pla~ilni pogoji. Posamezne atribute razvrstimo glede na pomembnost in pri~akovanja strank na percepcijski karti. Razvrstimo jih na podlagi podatkov, dobljenih z empiri~nimi rziskavami med ciljnimi strankami. Pri oblikovanju ponudbe vemo, da imajo tisti elementi v zgorjem levem kvandrantu percepcijske karte najve~jo prioriteto. Gre za zelo pomembne elemente z nizkimi pri~akovanji, ki pa pomenijo higienike pri nakupnem odlo~anju in jih podjetje mora zadovoljiti. Po prioriteti slede atributi zgornjega desnega kvadranta, ki diferencirajo ponudbo podjetja zaradi velike pomembnosti, ki jim jo pripisujejo stranke, in od njih veliko pri~akujejo. Vsak od posameznih elementov daje mo~no prepoznavnost in identiteto blagovni znamki podjetja. Sledi spodniji levi kvadrant z nizko pomembnostjo ter nizkimi pri~akovanji. Dejavniki tega kvadranta pomenijo la‘ne probleme, saj jim nih~e izmed strank ne pripisuje prevelike pomembnosti. Elementi spodnjega desnega kvadranta pred-stvaljajo nizko pomembnost in veliko pri~akovanj, njihovo doseganje pa 39 strokovne vesti Slika 2. Oblikovanje zadovoljstva strank. Povzeto po Nauman, Jackson, Roswenbaum, 2001, 43. daje lahko lažen občutek konkurenčnosti. Strategije sprememb pozicioniranja ponudbe Pomebno je poznati izhodišče, kako kupci vidijo naše podjetje, saj le tako lahko načrtujemo nadaljnje ukrepe za oblikovanje želene pozicije. Boyd (v Lambin, 2000, 205) predlaga naslednjih šest strategij za spreminjanje nezaželene pozicije. • Modifikacije proizvoda. Če blagovna znamka ni nad tržnimi pričakovanji, lahko s spremembami proizvodov izboljšamo posamezne značilnosti. J Preoblikovanje pomembnosti posameznih atributov (prepričevanje trga o pomembnosti posameznih atributov in celot- nega programa; spreminjanje pomembnosti posameznih materialov, načina uporabe izdelkov, videza). • Preoblikovanje prepričanj o blagovni znamki. Potrošniki morda niso dovolj informirani o prednostih, kakovosti izdelkov blagovne znamke. S spremebami v informiranju lahko repozi-cioniramo blagovno znamko. • Spremembe prepričanj o konkurenčnih blagovnih znamkah. Ta strategija je uporabna, kadar se določene značilnosti konkurenčnih znamk prevrednotene. Možna je uporaba primerjalnega oglaševanja. • Spobujanje pozornosti za stranske atribute. Strategija se uporablja predvsem pri oblikovanju novih prednosti. Vplivanje na pričako- vanje, ali stranka potrebuje celovito omaro ali le prostor za hranjenje oz. odlaganje, kar lahko nadomestimo z opremo za to namenjene sobe ali pa vgrad-ne omare. • Preoblikovanje pričakovanj glede atributov. Kakovost ni vedno nujna. Mogoče v pričakovanjih dominira kak drug atribut. Podjetje se potrudi in stranki pojasni, da je drug atribut adekvatna vrednost predhodnemu. literatura 1. Boyd, H.W., 1972. An Attitudional Framework For Adwertising Strategy. Journal of Mareting, April, 27 – 33. 2. Lahovnik, M, 2001: Uspe{nost horizontalnih priklju~itev glede na (ne)skladnost poslovnih strategij povezanih podjetij v obdobju po pri-klju~itvi. Kranj: Na{e gospodarstvo, 268-277. 3. Lambin, J.J., 2000. Market-Driven Management. Strategic & Operational Marketing. London: MAC-MILLAN Press. 73 7. 4. Nauman, E., Jackson D.W., Rosenbaum, M.S. 2001. How to implement a Customer Satisfaction Program. Indiana University Kelley School af Business, Business Horizonts, 37-45. 5. Porter, M., 1996. What Is Strategy? Boston: Harvard Business Review, 74 , 61-78. ijaLeS 54(2002) 1-2 trokovne vesti Prof. dr. Vekoslav Mihevc dopolnil 70 let avtor Zoran TRO[T, univ. dipl. in`. Pred dnevi je prof. dr. Ve-koslav Mihevc praznoval okroglih 70 let, ki so bila vseskozi povezana z izobra-‘evanjem in delom na Biotehni{ki fakulteti, saj je na njej delal in soustvarjal polnih 40 let. Po diplomi leta 1958 na Gozdarskem oddelku takratne Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterino je bil kraj{i ~as zaposlen pri Lesnini, nato je bil leta 1959 izbran za asistenta pri predmetih “Anatomija in tehnologija lesa” in “Mehanska obdelava lesa”, po ustanovitvi lesne smeri v {tudijskem letu 1962/63 pa {e pri predmetih “Finalna predelava lesa”, “Su{enje in toplotna obdelava” ter “Tehnologija lesa II”. Prepri~anje, da ima premalo lesarskega znanja, ga je vodilo, da se je vpisal na drugo stopnjo {tudija lesarske smeri in si tako leta 1978 pridobil poleg naziva dipl. in‘. gozdarstva {e naziv dipl. in‘. lesarstva. Moto njegovega stalnega izpopolnjevanja v stroki in posredovanja znanja v obliki pedago{kega dela ga je vodil, da je leta 1974 opravil magisterij iz lesarstva, leta 1979 pa si je pridobil {e akademski naziv – doktor znanosti s podro~ja lesarstva. Dr. Vekoslav Mihevc je pri~el s samostojnimi predavanji ‘e kot asistent, leta 1971 je bil izvoljen v fakultetnega predavatelja, 1976 v naziv profesorja vi{je {ole za predmet “Finalna predelava lesa”, 1981 v naziv docenta za podro~je “Tehnologija predelave in obdelave lesa”, 1983 za izrednega profesorja in nato 1989 v naziv rednega profesorja za podro~je “Pohi{tvo”. Poleg predavanj za {tudente Oddelka za lesarstvo je predaval {tevilnim generacijam lesarskih srednjih {ol, v {olskem letu 1967/68 je prevzel pedago{ko vodstvo Vi{je lesnoindustrijske {ole v Ljubljani, do ukinitve leta 1971. Kasneje, ko je lesarska stroka ponovno spoznala, da potrebuje tudi kader z zaklju~enim vi{je{olskim {tudijem, je bil med najak-tivnej{imi soustvarjalci, ki so leta 1974 uvedli vi{je{olski {tudij lesarstva v okviru lesarskega oddelka na BF. Vseskozi - do ukinitve tega {tudija - je bil tudi mentor le-tega, kar {e posebej poudarja njegovo povezanost z operativo in kadri, ki dopolnjujejo svoje znanje ob delu. Aktivno je sodeloval tudi pri razvoju podiplomskega {tudija lesarstva, kjer je vodil podro~ji “Mehanska obdelava lesa” in “Finalna obdelava lesa”. Izredno veliko {tevilo diplomantov {e dodatno ka‘e na njegovo vsestransko predanost pedago{kemu poklicu, kajti bil je mentor 205 in komentor 9 {tu-dentom na vi{ji in visoki usmeritvi, recenzent pri 95 diplomskih nalogah, mentor dvema magistrantoma na Oddelku za lesarstvo, sodeloval v komisijah pri mentorskih postopkih na [umar-skom fakultetu v Zagrebu ter v komisijah pri treh doktorantih v Ljubljani in dveh v Zagrebu. Svoje bogato strokovno znanje je pre-na{al v stroko tudi zunaj fakultete. [tevilna predavanja na raznih doma~ih in mednarodnih posvetovanjih in strokovnih sre~anjih so bila izjemno dobro obiskana in publicirana. Mednarodna organizacija UNIDO pri ZN ga je uvrstila med predavatelje za usposabljanje strokovnjakov za podro~je kvalitete v lesarstvu. Njegova velika ljubezen je in ostaja lesna industrija, s katero ima zelo dobre in {iroke stike. [e posebej je treba omeniti njegova prizadevanja za dvig kakovosti pohi{tva na vseh podro~jih. Stalno spremljanje kvalitete, kontrola in testiranje pohi{tva so bile stalnice poleg pedago{kega dela na fakulteti. Rezultat njegovega dela sta tudi sodobno opremljena laboratorija za povr{insko obdelavo in za preizku{anje mehanske trdnosti konstrukcij izdelkov pohi{tvene industrije. Njegova vizija je bila, da bi se vsi izdelki slovenske pohi{tvene industrije pona{ali z blagovno znamko, ki bi zagotavljala kupcu kvalitetno pohi{tvo. Dr. Vekoslav Mihevc je opravil {tevilna strokovna poro~ila (ekspertize in recenzije) ter izvedeni{ka mnenja, saj je sodni izvedenec za podro~je pohi{tva. Dr. Vekoslav Mihevc je bil dvakrat izvoljen za predstojnika Oddelka za lesarstvo. Njegovo delo na podro~ju razvoja lesarske stroke se ka‘e tudi v aktivnem sodelovanju v vrstah stanovskega Dru{t-va in‘enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana, Zveze lesarjev Slovenije kot pravne naslednice Zveze in‘enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, kjer je nosilec visokega priznanja zaslu‘-ni ~lan. Uspe{nost njegovega dela se ka‘e tudi v {tevilnih priznanjih, med drugim je nosilec reda dela s srebrnim vencem. Tudi sedaj, ko je v pokoju, {e vedno aktivno deluje kot tajnik Dru{tva in‘e-nirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. Ob njegovem visokem jubileju mu ‘elimo vsi, ki ga poznamo, {e vrsto aktivnih in uspe{nih let. Les 54(2002) 1-2 strokovne vesti anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 32 Pomembnejša investicija v tem letu bo izgradnja pokritega skladišča za žagani les in decimirane elemente v velikosti 5000 mc. Nabavili bomo tudi nekaj sodobnejše strojne opreme. Želimo si, da bi bilo leto 2002 vsaj toliko uspešno, kot je bilo preteklo, seveda bomo naredili vse, da bi to leto bilo še uspešnejše. Po moji oceni razvoj dogodkov po terorističnem napadu na ZDA ne bo bistveno vplival na konjunkturo v pohištveni dejavnosti. Verjetno je bilo nekaj več zmede v ZDA, mi na nemškem trgu praktično nismo zaznali nobene spremembe in upamo, da bo tako tudi v tem letu. SVEA d.d. mag. Miroslav ŠTRAJHAR, generalni direktor SVEA Zagorje nastopa v poslovnem sistemu skupine podjetij kot matično podjetje, skupaj z podjetjem SVEA Litija in SVEA - inženiring. Pri načrtovanju poslovnih ciljev za leto 2002 smo bili kot vsako leto optimistični, čeprav so ugibanja oz. dileme glede recesije prisotne tudi pri nas. Med ključnimi cilji poslovne politike je, obdržati v letu 2002 sedanji tržni delež na domačem tržišču, povečati naš plasma na tujih tržiščih in uveljaviti poslovno odličnost na vsa področja poslovanja. Zato bo naša poslo- nadaljevanje na strani 43 ► ► ► Dobitnika {tudentske Pre{ernove nagrade Biotehni{ke fakultete za leto 2001 Jožica GRIČAR, univ. dipl. inž. les. 29. novembra 2001 je na Univerzi v Ljubljani potekala podelitev študentskih fakultetnih Prešernovih nagrad Biotehniške fakultete za leto 2001. Nagrajenca Oddelka za lesarstvo sta bila Aleš Malnarič in Jožica Gričar. Jožica Gričar je na univerzitetnem študiju diplomirala 4. septembra 2001 z zagovorom dela z naslovom “Lignifikacija traheid zdravih in prizadetih jelk (Abies alba)”. V svojem diplomskem delu je raziskala porazdelitev lignina v celičnih stenah traheid kasnega lesa v bližini kambija v sredini oktobra, ko se je kambijeva aktivnost domnevno že zaključila. Ugotovila je, da pri zdravih jelkah z velikim prirastkom v oktobru v celicah blizu kambija proces lignifi- kacije {e ni bil zaklju~en. Neposredno ob kambiju sta v traheidah manjkala sloja S3 in bradavi~asti sloj ce-li~ne stene. Pri prizadetih jelkah so celice tik pod kambijem vsebovale vse sloje celi~ne stene in tudi proces lignifikacije je bil ‘e zaklju~en. Naloga predstavlja nadaljevanje raziskav Katedre za tehnologijo lesa na stalno opazovanih testnih drevesih iz Ravnika, rezultati naloge pa predstavljajo originalno novo znanje tudi v svetovnem merilu. Metodo-lo{ko je naloga zelo inovativna, saj je bila za raziskave nastanka lesa pri nas prvi~ uporabljena tehnika kontras-tiranja s kalijevim permaganatom v povezavi z elektronsko transmisijsko mikroskpijo. Delo je bilo opravljeno v Katedri za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo in v Laboratoriju za histologijo na Oddelku za biologijo Biotehni{ke fakultete, ter na Ordinariatu za biologijo lesa na Univerzi v Hamburgu, kjer je kandidatka bivala tri mesece v okviru programa ERASMUS / SOCRATES. Mentorica pri delu je bila prof. dr. Katrina ^ufar, sometorica pa dr. Claudia Grünwald iz Hamburga, ki se je udele‘ila zagovora diplomske naloge. Delo je bilo predstavljeno tudi v obliki postra na konferenci The Fifth International Conference on ijaLes 54(2002) 1-2 strokovne vesti the Development of Wood Science, Wood Technology and Forestry -ICWSF 2001, ki jo je Oddelek za lesarstvo organiziral v septembru 2001. V soavtorstvu z mentorji je pripravila tudi članek, ki je bil objavljen v zborniku omenjene konference. Delo, ki nastalo v sodelovanju dveh univerz je tako vzročni primer uspešnega sodelovanja v okviru programa študentskih izmenjav ERASMUS / SOCRATES. Jožica Gričar je v času študija slovela kot odlična študentka, bila je tudi Zoisova štipendistka. V oktobru ji je Minstrstvo za šolstvo, znanost in šport odobrilo mesto mlade raziskovalke na Katedri za tehnologijo lesa. Po pogodbi bo Jožica svoje delovno mesto zasedla 1. januarja 2002. Vpisala se je že na podiplomski študij lesarstva. Na Oddelku za lesarstvo se veselimo Jožičinega uspeha in ji iskreno čestitamo! prof. dr. Katarina ČUFAR Ale{ MALNARI^, univ. dipl. in‘. les. Ugotavljanje tolerantnosti nekaterih sevov gliv iz rodu Antrodia na bakrove spojine Pre{ernov nagrajenec Ale{ Malnari~, univ. dipl. in‘enir lesarstva, je v svoji diplomski nalogi pod mentorstvom prof. dr. Franca Pohlevna preu~eval lesne glive, pri katerih se je pojavila tolerantnost na bakrove pripravke za za{~ito lesa. Nagrajeno diplomsko delo je vsebinsko celovito in zajema osnovne raziskave od identifikacije tolerantnega izolata pa do mo‘ne biotehnolo{ke aplikacije tolerantnih sevov pri razstrupljanju odpadnega za{~itenega lesa. Kandidat je najprej na hranilnem goji{~u s presejalnimi testi ocenjeval prira{~anje posameznih izolatov lesnih gliv v odvisnosti od koncentracije bakra. Tako je ugotovil potencialno tolerantne izolate, s katerimi je nato inokuliral z bakrom za{~itene vzorce lesa. Na podlagi izgube lesne mase je nato ugotavljal stopnjo tolerantnosti glive. S sevi, ki so bili na baker najbolj tolerantni, je oku‘il smrekove oblance, prepojene z bakrovim sulfatom, ter spremljal intenzivnost prira{~anja tolerantnih sevov na za{~itenem lesu prek intenzitete dihanja z merjenjem spro{~enega ogljikovega dioksida, kar pomeni izvirnost na tem podro~ju. Kandidat je v delu nakazal tudi mo‘nost uporabe na baker prilagojenih izolatov gliv za detoksifikacijo odpadnega za{~itenega lesa. Delo je bilo v soavtorstvu predstavljeno na mednarodnem kongresu o za{~iti lesa (IRG/WP) v Nari na Japonskem, kjer je do‘ivelo dober odziv pri udele‘encih. Rezultati raziskave pa so bili tudi objavljeni kot IRG ~lanek. prof. dr. Franc POHLEVEN anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 42 vna politika razvojno naravnana v večanje konkurenčne sposobnosti. Ena izmed konkurenčnih prednosti, s katero želimo povečati naš tržni delež doma so brezplačni prevozi in montaža kuhinjskega pohištva neposredno do kupca. Smo edini med proizvajalci kuhinj v Sloveniji, ki ob nakupu nad 100.000 SIT nudimo brezplačen prevoz in montažo. V poslovnem sistemu SVEA načrtujemo za leto 2002 več kot 10 % rast prodaje naših proizvodov. Naša usmeritev je povečanje poslovnih priložnosti na tujih trgih, saj smo se v zadnjih treh letih močno angažirali na razvoju izdelka in veliko sredstev vložili v razvoj tujih tržišč. Vse te poslovne aktivnosti so že dale delne rezultate v letu 2001, ko smo v Poslovnem sistemu SVEA povečali delež izvoza od 30 % na 40,6 %, za leto 2002 pa je naš cilj približati se 50 %- nemu izvoznemu deležu v prihodkih. Nadaljevali bomo z vlaganji v celoten razvoj Poslovnega sistema SVEA saj načrtujemo naložbena sredstva za razvoj proizvodne tehnologije, za razvoj izdelkov, za razvoj tržišča in za razvoj kadrov v višini okoli 10 % načrtovanih prihodov od prodaje. Poslovni sistem SVEA trenutno zaposluje 470 delavcev in z investicijskimi vlaganji v preteklem in v letošnjem letu bomo tudi v letu 2002 ustvarili možnosti za nekaj novih delovnih mest. Dogodek 11.septembra bo gotovo vsaj nekaj časa delno tudi vplival na preusmeritev porabe sredstev, menim pa, da bo poleg tega prisoten tudi strah pred tako hitro splošno svetovno gospodarsko globalizacijo. D Les 54(2002) 1-2 strokovne vesti Mednarodno sodelovanje na SL[ Nova Gorica v programu Leonardo Da Vinci Avtorica Darinka KOZINC, univ. dipl. in`., SL[ Nova Gorica Trenutno poteka na SL[ Nova Gorica sodelovanje z dvema {olama iz tujine v projektu EU, Leonardo da Vinci. Projekt mobilnosti v sodelovanju s Francozi nosi naslov: “Ro~na in strojna obdelava izdelkov starih solkanskih mojstrov”. Marca 2002 bo v francosko Bretanijo od{la skupina 10 dijakov iz programa lesarski tehnik in mizar. Sprejel jih bo licej Maison Saint-Michel, ki je le ena od {tiriin-dvajsetih {ol ustanove Fondation des Orphelis Apprentis d’Auteuil. Po velikosti, pribli`no tristo dijakov, je Maison St. Michel enakovreden partner, ki pa zajema poleg izobra-`evanja za poklic mizar tudi izobra-`evalne programe za elektrotehniko, avtomehaniko, tisk, steklarstvo, pekarstvo in sla{~i~arstvo. Na prehodni obisk sta v Novo Gorico v za~etku novembra prispela koordinator omenjene fondacije, Robert Lebrun, in direktor liceja, Dominique le Niniven. Za bivanje sta si izbrala Solkan, kraj, ki je znan po ve~ kot stoletni mizarski tradiciji. Ogledala sta si Solkan in tradicionalno, {e ‘ivo mizarsko delavnico. Naslednji dan je sledil obisk restavratorske delavnice v Gori{kem muzeju, ogled {ole in {olskih delavnic (mizarske in zidarske delavnice) ter razgovor o {olskem sistemu v Sloveniji in Franciji na Zavodu za {olstvo pri pred- stojniku, mag. Milanu ^otarju. V ve~ernih urah sta gosta iz Francije prisostvovala odprtju salona Mebla Jogi in vinoteke v Braniku. V Ljubljani sta si ogledala pohi{tveni sejem, {e zlasti sta se z zanimanjem posvetila razstavnim prostorom srednjih lesarskih {ol in njihovim izdelkom. Gosta je navdu{il Kras, obiskala pa sta tudi grobnico Bourbonov na Kostanjevici pri Novi Gorici. Z obiskom sta bila ve~ kot zadovoljna, o ~emer pri~ata tudi ~lanek in fotografija v njihovem lokalnem ~asopisu. V januarju bosta francosko {olo obiskala dva na{a u~itelja. Drugi projekt iz programa Leonardo da Vinci z naslovom “Medpodjet-ni{ko sodelovanje” bo potekal v mesecu februarju do vklju~no aprila. Partnerska {ola je iz Furlanije, Italija, sede` {ole je v San Giovanni al Natisone. Dijaki omenjene {ole se bodo dnevno vozili na SL[ Nova Gorica, kjer bo potekala skupna izdelava izdelka, ovrednotenje izdelka in prodaja na trgu. Dijaki italijanske {ole si bodo ogledali Lipo Ajdov{~i-na in Meblo Nova Gorica. ^as bo rezerviran tudi za ogled doma~ih znamenitosti v bli`nji okolici. V mesecu decembru so bili na obisku direktor omenjene institucije in dva strokovna u~itelja zaradi natan~nej-{ih dogovorov o sre~anju. Furlanija ima zelo razvito lesno industrijo, {e zlasti so znani po izdelavi stolov. Sre~ujejo pa se s kadrovskimi problemi in na SL[ Nova Gorica ‘e kar nekaj let do‘ivljamo obiske podjetnikov in lastnikov tovarn iz Italije, ki na{im dijakom ponujajo zaposlitev in tudi {tipendije za nadaljnje izobra-‘evanje. Mednarodne izmenjave dijakov so prav gotovo izziv za {olo in mentorje, ki te projekte vodijo. Stara modrost pravi, da se u~imo drug od drugega, hkrati pa je to tudi prilo‘nost za soo~enje znanja in ve-{~in pa tudi samoevalvacija lastnega znanja. ijaLes 54(2002) 1-2 trokovne vesti Zdru‘enje rezbarjev modelarjev lesa Slovenije avtor Sre~ko ORNIK, predsednik Zdru`enja rezbarjev in modelarjev lesa Rojstni datum zdru‘enja je 21.06.2000. Na ta dan smo po nekaj mese~nih dogovarjanjih ustanovili zdru‘enje z namenom in osnovnim ciljem - zdru-‘iti rezbarje, modelarje lesa iz vse dr‘ave, organizirati skupne razstave, obuditi eno najstarej{ih dejavnosti in poskrbeti za njeno promocijo. Da je na{a zamisel prava, prav tako pa na{ na~in dela, smo ugotovili dokaj hitro. Vse ve~, predvsem rezbarjev, se je za~elo vklju~evati v na{e vrste. Veseli smo vsakega ~lana, {tevilo petdeset, sedemdeset je ‘e zgodovina. Na dana{nji dan nas je triindevetdeset in ni ve~ dale~ dan, ko bomo z veseljem sprejeli medse stotega ~lana. [e posebej smo ponosni, da so zastopane skoraj vse generacije obeh spolov in ljudje razli~ne izobrazbe - od osnovne do vi{je{olske izobrazbe. Je pa res, da je ve~ kot devetdeset odstotkov ~lanov rezbarjev, {ele zadnji ~as so se za~eli vklju~evati v na{e vrste tudi modelarji. Zelo zadovoljni bi bili s ~lani, ki se ukvarjajo z oblikovanjem gline, predvsem kiparstvom in likovnim izra‘anjem. Delovni uspehi zdru‘enja v na{em kratkem delovanju so naslednji. V letu 2000 smo ve~ ali manj iskali ~lane, se pravi sestavljali mozaik za na{o zamisel. Leta 2001 je prineslo s prvo slovensko razstavo rezbarskih del v Ho~ah pri Mariboru ‘e kar pravo promocijo na{ega zdru‘enja. Sodelovalo je {estinsedemdeset modelarjev in rezbarjev iz vse Slovenije s tristose-demdesetimi deli. Razstava del je bila odprta {tirinajst dni in ‘e podatek, da razstavni prostor nikoli ni bil brez obiskovalcev, celo ve~, v dolo~enih trenutkih in teh ni bilo malo, se je zbralo dvajset in ve~ ljudi - pove dovolj. Lahko bi omenil zelo dober medijski odziv in za nas, organizatorje, zelo pomemben sponzorski odmev -brez teh ne gre. Belinka, Gozdno gospodarstvo Postojna, Mizarstvo Ro‘ane Celje, Ornament Marko Mrlak, Impol Slovenska Bistrica, Henkel Maribor, [kofijska orglarska delavnica Ho~e, Rezbarstvo Arih Slovenj Gradec itd. Vzpostavili smo kontakt in sodelovanje s slovenskim dru{tvom Triglav iz Splita. Tri dni smo bili gostitelji treh ~lanov dru{tva Triglav, ti ~lani pa so ob tednu otroka pripravili prikaz in razlago modelov ladij (stare ladje - jadrnice), en dan v O[ Slivnica pri Mariboru in naslednji dan v O[ Ho~e. Dogovor je bil, da se v tem letu sre~amo na rezbarsko-razstavnem taboru v Slivnici pri Mariboru in, ~e bo mo‘no, {e na rezbarsko-modelarski razstavi v Splitu (vendar o tem v nadaljevanju). Organizirali smo uspel izlet za ~lane na{ega zdru‘enja v Italijo, v kraj Sutrio. V tej tirolski ob~ini se zberejo vsako leto rezbarji iz Nem~ije, Avstrije, Francije, Mad‘arske, seveda Italije, ter prvi~ letos na{i ~lani iz Solkana. Zelo zanimiva enodnevna uli~na razstava z zanimivim spremljevalnim programom. Na povabilo ‘upana ob-~ine Sutrio smo se pogovarjali, da naslednje leto (se pravi letos) izbrani ~lani zdru‘enja uradno zastopamo Slovenijo. Naloga zdru‘enja je ugotoviti, kako najenostavneje pripeljemo razstavne eksponate iz dr‘ave in obratno ter zagotoviti del finan~nih sredstev. (Nadaljevanje prihodnji~) Les 54(2002) 1-2 ars les Marijan Vodnik, rezbar Blagor ti, da kle{e{, zato ker mora{ avtor Stane MESAR Marijan Vodnik je bil rojen leta 1940 v Kamniku. Po poklicu je diplomirani in‘enir arhitekt. Delovno dobo je pre‘ivel v ob~inski in dr‘avni upravi, ‘ivi v Dom‘alah, od leta 1999 je upokojen. Z rezbarstvom se ukvarja ljubiteljsko. V zadnjem obdobju je uspe{no sodeloval na ve~ razstavah: na prvi vseslovenski razstavi rezbarjev, na kateri je prejel priznanje prvih treh izbranih, na skupinski razstavi jaslic v Dom‘alah in v Ljubljani na Magistratu, kjer je prejel prvo nagrado za jaslice, izdelane iz enega kosa. Svoja dela je predstavil {e na art kampu Vela Luka v O‘boltu, v {oli Brezno, v vrtcu v Vuzenici in na mednarodni razstavi jaslic v Sutriu v Italiji. Ob lanski pregledni razstavi v dom‘alski knjigarni in galeriji Beseda je direktor Roman Kos zapisal: ”Bla-gor ti, da kle{e{ zato, ker mora{”. O svojem ‘ivljenju in delu je Marijan Vodnik za bralce revije Les povedal: “Pred pribli`no petdesetimi leti sem zaznal magi~no mo~ lesa. Prvo rez- Nagrajene jaslice iz jablane Fasadni motiv iz hrastovega lesa, vi{ina 2 m barsko orodje mi je podaril pater Bernard, ki je slu`boval v kamni{kem samostanu in je tudi rezbaril. Pri njem sem dobil osnovne napotke. Moje u~enje klesanja v les se je nato nadaljevalo ob snidenjih s stricem in rezbarjem Maksom Bergantom v njegovi bajtici v Kamniku, v kateri je `ivel in rezbaril tudi stri~ev prednik Klemen. Potreba po izra`anju v lesu je potem rasla z mojim dozorevanjem. V obdobju ustvarjanja dru`ine in gradnje doma je bilo klesanje v les v prvi vrsti osnova za izdelavo daril `eni, s hkratnim bele`enjem `ivljenjskih dogodkov v dru`ini. Poleg tega so tedaj nastali tudi rezljani deli stanovanjske opreme, kot so lu~i, miza, ogledalo. Najraje pri~nem klesati v sve‘ les, vedno delam iz enega kosa debla naj-ve~ naslednjih drevesnih vrst: hru{ke, jablane, slive, mandljevca, hrasta, oljke, jesena, gabra, javora, lovora in oreha. Z upokojitvijo so se za~eli za klesanje v les bolj{i ~asi. Pri~el sem tudi z razstavljanjem svojih izdelkov, ~eprav se mi prej sodelovanje na razstavah dolgo let ni zdelo potrebno. Ob odzivu obiskovalcev na razstavah sem spoznal, da so ob~utili sporo~ila razstavljenega in sem jim zato hvale‘en. V prihodnosti ‘elim izpolniti {e ve~ nujnih spo-ro~il. Vsem mladim in starej{im, ki bodo ‘eleli klesati, bom rad prenesel znanje izra‘anja v lesu; to me v ‘ivljenju osre~uje.” Dodatne informacije: Marijan Vodnik Kersnikova 12a 1230 DOM@ALE tel.: (01) 729-24-20 ijaLes 54(2002) 1-2 trokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: patologija in zaščita lesa (delna, skrajšana objava) - 1. del Zbrala: prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Marko Petrič Ureja: lektor Andrej Česen, prof. Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko aeróben -bna -o na zraku, s kisikom aerobisch aerobic ágar -ja m polisaharid iz rdečih alg ki ga uporabljamo za pripravo trdnih hranilnih gojišč v mikrobiologiji Agar m agar ägar-blök tést - -a m laboratorijska metoda za določanje stopnje razkroja lesnih vzorcev, izpostavljenih podgobju gliv, vzgojenem na trdnem hranilnem gojišču Klötzchen-methode f, Klötzchen-verfahren n agar-block test áktivni napád inséktov -ega -a - m v lesu so živi, aktivni insekti aktiver Insektenbefall m active timber infestation ambrözijska glíva -e -e ‘ lesna gliva ki živi v simbiozi s sekundarnimi lesnimi insekti Ambrosiapilz m ambrosia fungus ambrözijski hrDšč -ega -ô{~a m sekundarni lesni insekt, ki živi v simbiozi z glivami ambrozija Ambrosiakäfer m ambrosia beetle anaeróben -bna -bno brez zraka brez kisika anaerobisch anaerobic anterídij a m moški spolni organ (gametangij) pri zaprtotrosnicah Antheridium n antheridium ascocárp -a m plodišče ali trosnjak zaprtotrosnic Ascocarp m, Ascoma n ascocarp, ascoma äsk -a m (askus) cevast mešičku podoben trosovnik zaprtotrosnic, v katerem pri spolnem razmnoževanju običajno nastane 8 askospor Askus m ascus askogönij a m ženski spolni organ (gametangij) pri zaprtotrosnicah Ascogon n ascogonium askospöra -e ‘ spora ki nastane s spolnim razmnoževanjem pri zaprtotrosnicah; običajno jih nastane po 8 v askusu Ascospore f ascospore bäkrov naftenät -ega -a m spojine bakra z naftenskimi kislinami; za zaščito lesa se uporabljajo večinoma raztopine v lak-bencinu, ki les obarvajo zeleno Kupfernaphtenat n copper naphthenate bákrov sulfát -ega -a m (módra gálica) bakrovdl) sulfatM) pentahidrat spojina s fungicidnim delovanjem, ki se za zaščito lesa uporablja predvsem v zmeseh s spojinami kroma arzena in bora Kupfersulfat n, Kupfervitriol n copper sulphate (vitriol) bald rija -e ‘ (nav mn.) mikroskopsko majhno, običajno enocelično živo bitje brez formiranega jedra ki sodi v sistematsko skupino Monera - povzročajo gnitje Bakterie f, Bakterium n bacterium bandaža -e ‘ penast trak prepojen z biocidnim pripravkom (zaščitnim sredstvom) in obdan s FVC folijo, za naknadno zaščito drogov Bandage f bandage bandažíranje -a s postopek naknadne zaščite z bandažo, ki jo ovijemo po površini droga Bandagenverfahren n bandage process, bandage treatment bazídij -a m tvorba v kateri nastanejo in so prosto nameščene bazidiospore Basidium n, Ständerzelle f basidium, basidioma bazidiospóra -e ‘ spora ki nastane s spolnim razmnoževanjem pri prostotrosnicah; običajno so 4 nameščene na površini bazidija Basidiospore f basidiospore béla oméla -e -e ‘ Viscum album - polparazit, ki gostuje na drevesih listavcev in iglavcev; iz prevodnih elementov črpa vodo in mineralne snovi, v lesu pa pušča poškodbe v obliki luknjic Laubholzmistel f European mistletoe béla trohnöba -e -e ‘ trohnoba ki jo povzročajo glive; le-te razgrajujejo predvsem lignin pa tudi celulozo in hemicelulozo, pri čemer ostaja celuloza v presežku (prebitku, v večjem deležu) Weißfäule f white rot Bethéllov postópek -ega -pka m kotelski postopek zaščite lesa - postopek polnih celic Bethell-Verfahren n Bethell process biolóški razkrDj -ega -ôja m zmanjševanje estetskih in/ali izguba mehanskih lastnosti zaradi bioloških dejavnikov; razkroj, lesa povzročen z živimi organizmi biologischer Abbau m, biologische Zerstörung f biodeterio-ration Bolidénova söl -e -í ‘ zmes anorganskih spojin za zaščito lesa ki vsebuje arzen Bolidensalz n Boliden salt böraks -a m spojina bora ki se pogosto uporablja za zaščito lesa; dinatrijev tetraborat Borax m/n, Natriumtetraborat n borax börov plutáč -ega -a m (ognjéna góba) Phellinus pini; fakultativno parazitska gliva ki uspeva na mrtvem delu živega drevesa - parazit bora Kiefernbaumschwamm m conk rot fungus Boucheríjev postópek -ega -pka m postopek impregnacije sveže posekanega lesa pri katerem nadomestimo vodo v beljavi z vodno raztopino biocidnih pripravkov (zaščitnih sredstev) Boucherie-Verfahren n, Saftverdrängungsverfahren n Boucherie process Boultönov postópek -ega -pka m kotelski postopek zaščite vlažnega lesa z vročim kreozotnim oljem Boulton-Verfahren n, Saftfrischverfahren n Boulton process büba -e ‘ insekt v stadiju razvoja med ličinko in imagom Puppe f pupa CCA anorganski biocidni pripravek (zaščitno sredstvo) za les - zmes spojin bakra kroma in arzena CKA CCA CCB anorganski biocidni pripravek (zaščitno sredstvo) za les - zmes spojin bakra kroma in bora CKB CCB cistídij -a m sterilna celica v himeniju pri prostotrosnicah Zystid(i)e f, Cystid(i)e f cystidium Les 54(2002) 1-2 strokovne vesti Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 25 (2002), {t. 1 ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA mag. Ale{ Stra`e LUOSTARINEN, K., LUOSTARINEN, J. Discolouration and deformations of birch parquet boards during conventional drying Obarvanja in deformacije brezo-vine v procesu konvekcijskega su{enja Wood Science and Technology, (2001) 35: 517 – 528 (en. 39 ref.) Raziskovalca sta se ukvarjala s problemom temnega obarvanja sicer naravno svetlega brezovega lesa med konvekcijskim, {ar‘nim su{ilnim postopkom. Pri su{enju brezovih ‘aga-nic (30 × 75 × 1000 mm), pridobljenih z jesensko-zimsko in spomladansko se~njo, sta avtorja testirala osnovne su{ilne parametre. Kakovost posu{enih elementov sta eval-virala z dolo~anjem vla‘nosti, vla‘-nostnega gradienta, barve (spektro-fotometri~no) in s kemijskimi (vsebnost kondenzirajo~ih taninov – proantocianidinov) ter fizikalnimi testi (deformacije, notranje napetosti). Rezultati potrjujejo kompleksnost problematike, kjer na nastanek barvnih sprememb, kot poglavitne te‘ave vpliva mno‘ica dejavnikov. Najve~ji vpliv avtorja pripisujeta temperaturi su{enja, veliko pa prispevata vla‘nost in gibanje zraka. Pojav obarvanj je zaznan {ele pri vla‘nostih brezovine okrog to~ke nasi~enja vlaken. Na vsebnost proantocianidinov so vplivali tako pogoji se~nje, izbire lokacije kot tudi razmere su{enja. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA dr. Leon Oblak, dr. Jo`e Kropiv{ek JERAJ, M. Prenova poslovnih procesov na osnovi zahtev dru‘ine standardov ISO 9000:2000. Organizacija (2001) letnik 34 ({t.9) s. 602-608 (sl., en., 11 ref.) Spremenjeni pogoji poslovanja zaradi globalizacije poslovnega okolja so v marsikaterem podjetju spremenili odnos organizacije poslovnega procesa. Klju~ za zagotovitev uspeha uvajanja teh sprememb je potrebno iskati v primernem definiranju zahtev za bodo~e poslovanje, vodenju projektov prenove poslovnih procesov, v vgrajevanju specifi~nih znanj v bodo~e re{itve ter v na~rtovanem in vodenem doseganju pri~akovanih koristi. Da bi prenova poslovnega procesa bila uspe{na, avtor v prispevku predlaga uporabo dru‘ine standardov ISO 9000:2000. Ta promo-vira uporabo procesnega pristopa pri razvoju, uporabi in izbolj{evanju sistema vodenja kakovosti. Ta pa posledi~no vpliva tudi na urejenost in organiziranost poslovanja. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA Prof. dr. Franc Pohleven, prof. biol. in asist. Miha Humar, univ. dipl. in`. lesarstva D SLAHOR, J.J.; HASSLER, C.C; DAWSON-ANDOH, B. The durability of yellow-poplar and red maple treated with ACQ-B Trajnost topolovega in javoro- vega lesa za{~itenega z ACQ-B Forest Products Journal (2001) 51 (9) 59-62 (en., 7 ref.) Naravna odpornost topolovega in javorjevega lesa je zelo slaba. To pomeni, da nezaščiten les v stiku z zemljo zelo hitro propade. Zaradi okolju neprimernih klasičnih zaščitnih sredstev (CCA in CCB) skušajo strokovnjaki uvesti novejše pripravke za zaščito lesa. Kvaterne amonijeve spojine (QAC) uvrščamo med okolju prijaznejše biocide. Bakrova kvarterna amoniakalna spojina (ACQ-B) je eden izmed novejših pripravkov. S to spojino so strokovnjaki po kotelskem postopku zaščitili javorove in topolove količke ter pri tem dosegli štiri različne navzeme zaščitnega sredstva (med 1,6 in 6,4 kg/m3). Nato so učinkovitost zaščite preverili s terenskim testom. Količke so vsako leto ocenili po metodi, ki jo predpisuje ameriški standard (AWPA E7C93 ). Po treh letih izpostavitve so ugotovili, da pri nav-zemu nad 3,2 kg/m3 ACQ-B zadovoljivo zaščiti testirani drevesni vrsti pred glivami in termiti. D ijaLeS 54(2002) 1-2