Lučani pomagali ljudem, ki Nazarski prostovoljni gasilci Častni občan občine so ostali brez strehe nad obeležili 90-letnico društva Gornji Grad Jakob Filač: glavo	in prevzeli novi avtomobil "Delajmo dobro in vsem
nam bo dobro"
STRAN 17	STRAN 11	STRAN 7
Oglasi

2 Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014
Iz vsebine:
Tema tedna:
Stanje na trgu dela v Zgornji Savinjski dolini vse slabše.....................................................4
Mozirje:
Vloge izbrisanih za odškodnino pričakujejo tudi na mozirski upravni enoti.....5
Volitve v državni zbor:
Znane dokončne liste kandidatov......................5
BSH Hišni aparati Nazarje:
Na mesto Gorjupa prišel Manfred Kosch......8
Občina Ljubno:
Nov most pridobitev
za občane in obiskovalce...................................9
Delce:
Most trden kot prijateljstvo
ljudi na obeh bregovih.........................................9
Alojzijevo v Mozirskem gaju:
Vino prineslo dobrih 800 evrov......................10
Pogovori Berta Savodnika:
Pisatelj Veno Taufer o svojem
življenju in dolgoletnem ustvarjanju................16
Tretja stran
JSKD OI Mozirje:
Teden ljubiteljske kulture .
.16
Brez novih delovnih mest bomo priča razcvetu brezposelnosti
Brezposelnost je v Sloveniji vse od začetka tega desetletja velik problem. Bila bi že prej, vendar je Pahorjeva vlada z nekaterimi socialno naravnanimi ukrepi v začetku krize preprečila množično odpuščanje v gospodarstvu, kasneje pa so se seveda podjetja (tudi s številom zaposlenih) morala prilagajati novim razmeram in tako je še danes. V gospodarstvu smo od leta 2008 izgubili skoraj sto tisoč delovnih mest, kar se preprosto mora odražati na trgu dela oziroma v stopnji brezposelnosti.
Če je bila stopnja brezposelnosti v zadnjih letih v Šaleški dolini, zlasti na območju Mestne občine Velenje, nad slovenskim povprečjem, je bila na območju Zgornje Savinjske doline podpovprečna. To je dajalo popačeno sliko o stanju na področju zaposlenosti, ki je bila skoraj imuna na negativne dogodke v tukajšnjem gospodarstvu. Ljudje so bili soočeni z dejstvom, da morajo najti zaposlitev drugje, statistika pa je milozvočno govorila, da se brezposelnost ni povečala (ker se v resnici ni).
Tisto, kar je pri vsem tem dolgoročno najbolj zaskrbljujoče (na to sem že večkrat opozoril), je trend ugašanja bolj zahtevnih oziroma bolj kakovostnih delovnih mest, saj z izjemo tehničnih strokovnjakov visoko izobraženi kadri v naši dolini praktično niso zaposljivi. Edina prava alternativa se kaže v odpiranju novih delovnih mest v tržnih nišah, ki jih je brez dvoma še veliko, vendar so precej vezane na večjo odprtost doline. Glede na kupno moč in nakupovalne navade tukajšnjega prebivalstva torej ni rešitev v prodaji domačinom, ampak v prodaji obiskovalcem.
Odpiranje novih delovnih mest terja tudi spremembo v konceptu razmišljanja visoko izobraženih kadrov. Če bodo slednji čakali le na dobro plačane in na prvi pogled varne zaposlitve v večjih organizacijah, bodo (razen izjem) še dolgo na seznamu zavoda za zaposlovanje. Ne drznem si soditi, koliko podjetniške iniciative skušajo v visokem šolstvu vcepiti mladim diplomantom, opažam pa, da premalo (seveda to ne velja za vse šole enako), poleg tega pa pri mladih pogrešam več pozitivnih vrednot (kar je prav tako - vsaj delno - posledica vzgoje).
Če je v tem trenutku situacija v Sloveniji res težka (a lahko je, verjemite, še bistveno, bistveno težja), to še ne pomeni, da je ta država čisto zanič in brez vsake perspektive. Nikakor se ne strinjam s tistimi, ki so prepričani, da je vse zavoženo in da nas lahko rešijo le še tujci s svojim denarjem. Če je bil nacionalni interes v zadnjih 25 letih ničkoli-kokrat zlorabljen, to še ne pomeni, da ne obstaja. Ni vseeno, kdo so lastniki organizacij, kjer so delovna mesta, prav tako pa tudi niso vsi lastniki enaki - niso vsi tuji slabi in niso vsi domači dobri.
Predčasne parlamentarne volitve bodo v marsičem odločale, v katero smer bo šla Slovenija po letu 2014. Če imate volilno pravico, si nikar ne dovolite, da drugi odločajo namesto vas. Če pa ste se odločili, da bodo drugi odločali namesto vas, potem se nikar ne pritožujte nad izidom volitev in njihovimi posledicami.
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 27, 4. julij 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gra-cer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014
3
Tema tedna, Aktualno
BREZPOSELNOST NARAŠČA
Stanje na trgu dela v Zgornji Savinjski
dolini vse slabše
Neverjetnemu številu skoraj 120.000 brezposelnih v naši državi se je konec junija pridružilo še 65 delavcev invalidskega podjetja Glin IPP v stečaju. Večina jih je že podpisala pogodbe za nova delovna mesta v ostalih Glinovih družbah, nekaj pa jih bo ostalo kot iskalci zaposlitve v evidencah velenjske območne enote zavoda za zaposlovanje.
Kakšno je stanje na področju trga dela v naši državi, pove že podatek, da je bilo konec junija po navedbah spletne strani republiškega zavoda za zaposlovanje 119.670 brezposelnih oseb. Na drugi strani pa so delodajalci ponujali 897 prostih delovnih mest. Število tistih, ki iščejo zaposlitev, se je precej povečalo tudi v Zgornji Savinjski dolini oziroma na Uradu za delo Mozirje.
BREZPOSELNIH 6 ODSTOTKOV VEČ KOT LANI
Število brezposelnih v celotni območni službi Velenje je v letošnjem letu padalo in je bilo konec letošnjega maja za 5,9 odstotka nižje od enakega obdobja 2013.
Na Uradu za delo Mozirje je bilo 31. maja letos prijavljenih 907 brezposelnih oseb, kar znaša 6,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Na novo se je v evidence prijavilo 295 iskalcev zaposlitve. Delovno razmerje je tem osebam prenehalo zaradi prenehanja zaposlitve za določen čas, stečaja podjetja ali pa so bili iskalci prve zaposlitve.
NOVIH ZAPOSLITEV LETOS VEČ KOT LANI
V letošnjem letu se je na območni enoti Velenje na novo zaposlilo 2.409 brezposelnih, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 22 odstotkov več. Na uradu Mozirje se je letos zaposlilo 222 ljudi, kar je 5 odstotkov več kot lani v tem času.
Največkrat delodajalci povprašujejo po voznikih v mednarodnem prometu, delavcih v gozdarstvu in proizvodnji in kovinarstvu. Iščejo tudi kadre v gostinstvu in storitvenih dejavnostih.
NEKAJ DELAVCEV INVALIDSKEGA PODJETJA BO OSTALO NA ZAVODU
Kot je sporočila Branka Škulj Nussdorfer iz velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje, se bo po predvidevanjih število brezposelnih na mozirskem uradu še povečalo zaradi stečaja invalidskega podjetja Glin IPP. Še po-
sebej zato, ker so med njimi starejše osebe in invalidi.
Zaposlenim je prenehalo delovno razmerje 27. junija, na zavodu pa so zanje v tem času organizirali posebne obravnave, da so se lahko prijavili v evidence brezposelnih na uradih za delo Mozirje, Velenje in Žalec. Ob prijavi so predložili vloge za priznanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. »Vsem delavcem bomo nudili možnost individualnih obravnav in skupinsko možnost informiranja in svetovanja za aktivno vključevanje na trg dela,« je dodala Škulj Nussdorferjeva.
AKTIVNO PRI ISKANJU ZAPOSLITVE
Zavod iskalce zaposlitve vključuje v različne oblike ukrepov aktivne politike zaposlovanja. V obdobju od januarja do konca maja letos je bilo v te ukrepe na mozirskem uradu vključenih 136 brezposelnih oseb. Najpogosteje so se te osebe vključevale v programe javnih del, usposabljanja na delovnem mestu, subvencionirane zaposlitve. Udeleževali so se še različnih tečajev in usposabljanja ter vseživljenjske karierne orientacije, s katero zavod iskalcem zaposlitve pomaga do boljših veščin pri iskanju na trgu dela.
Marija Lebar
Zaposlenim v invalidskem podjetju Glin IPP v stečaju je prenehalo delovno razmerje 27. junija, na zavodu pa so zanje v tem času organizirali posebne obravnave, da so se lahko prijavili v evidence brezposelnih na uradih za delo Mozirje, Velenje in Žalec. (Foto: Marija Šukalo)
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE
Objavljen razpis Podjetno v svet podjetništva
Razvojna agencija Savinjske regije je 16. junija na svoji spletni strani objavila javni poziv za vključitev v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 (PVSP 2014) za Savinjsko regijo. Z njim vabi visoko izobražene mlade brezposelne osebe iz Savinjske regije, da se vključijo v omenjeni program. Rok za oddajo vlog je 4. julij. Podrobneje so projekt predstavili v torek, 1. julija, na sedežu agencije v Celju.
Deset na razpisu izbranih kandidatov bo agencija predvidoma avgusta zaposlila za čas štirih mesecev. V obdobju vključitve v program jim bo nudena strokovna pomoč mentorjev v obliki podjetniškega usposabljanja ter razvijanja in uresničevanja njihove podjetniške ideje, končni cilj udeležencev pa je samozaposlitev, zaposlitev v lastnem podjetju ali zaposlitev pri drugem delodajalcu.
Poziv je predvsem namenjen brezposelnim, ki imajo šesto ali višjo stopnjo izobrazbe katerekoli smeri, so stari manj kot 35 let in imajo stal-
no bivališče v občinah Savinjske regije. V primeru, da bo premalo prijavljenih kandidatov izpolnjevalo vse tri pogoje, lahko posebna komisija za izbor kandidatov omili izobrazbeni in starostni pogoj, kar lahko stori tudi po lastnem preudarku. Na poziv se ne morejo prijaviti kandidati, ki so v preteklosti že bili vključeni v katerokoli operacijo Podjetno v svet podjetništva.
Operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 financirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Enake razpise je istočasno objavilo še enajst regionalnih razvojnih agencij iz vseh slovenskih statističnih regij, saj se projekt, katerega aktivnosti vodi in koordinira regionalni center za razvoj, izvaja po vsej državi. Tokratni poziv je drugi v operaciji PVSP 2014, do konca leta mu bo sledil še tretji. Priložnost bo v državi tako letos dobilo 360 mladih, ki svojo prihodnost vidijo v razvoju lastne podjetniške ideje in podjetja.
Marija Lebar
4 Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014
Aktualno
MOZIRJE
Vloge izbrisanih za odškodnino pričakujejo tudi na
mozirski upravni enoti
18. junija se je pričel uporabljati zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Možnost uveljavljanja pravic iz tega zakona bodo imeli tudi izbrisani z območja Upravne enote Mozirje. Po besedah načelnice Milene Cigale natančno število upravičencev na zgornjesavinjskem območju ni znano, iz tega naslova na upravni enoti pričakujejo od 30 do 50 vlog za odškodnine.
ZAKON UREJA TUDI DRUGE ZADEVE
Omenjeni zakon ureja pravico do denarne odškodnine zaradi izbrisa, ureja pa tudi nekatere oblike pravičnega zadoščenja na drugih področjih, kot je na primer upravičenost do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendije, do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja in podobno.
Cigaletova je ob tem povedala: »Upravne enote smo po tem zakonu dobile dve novi pristojnosti, in sicer odločanje o določitvi denarne odškodnine v upravnem postopku in odločanje o priznanju statusa upravičenca. Upravičenec lahko vlogo odda na katerikoli upravni enoti, odločala pa bo tista enota, na območju katere je imela ose-
Državna volilna komisija (DVK) je objavila končne liste kandidatov za državni zbor, med katerimi bodo volivci lahko izbirali na volitvah 13. julija. V peti volilni enoti, šestem okraju Mozirje, ki obsega območje sedmih zgornjesavijskih občin, se za sedeže v parlamentu poteguje 14 strank s prav toliko kandidati. Po vrstnem redu, kot so
Milena Cigale: »Vlogo za odškodnino je mogoče vložiti na katerikoli upravni enoti.«
(Foto: Marija Lebar)
ba v času izbrisa prijavljeno stalno prebivališče. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o njej bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve.«
DENARNA ODŠKODNINA SE BO DOLOČILA GLEDE NA OBDOBJE IZBRISA
Za vsak zaključen mesec izbrisa je oseba upravičena do 50 evrov denarne odškodnine. Vsote do višine 1.000 evrov se bodo izplačale v enem znesku 30 dni po nastopu pravnomočnosti odločbe. Odškodnine višje od 1.000 evrov se bodo izplačevale v več obrokih, vendar največ petih.
objavljeni na spletni strani DVK: Karmen Vršič Drevenšek, Darinka Dobovičnik, Damjan Mandelc, Helena Močnik, Ignacij Korenjak, Jakob Presečnik, Rudolf Lorenčak, Bojan Štrukelj, Edvard Čeč, Andraž Krznar, Franci Lenart, Anja Duh, Žana Uratnik in Nada Brino-všek.
Marija Lebar
»Zahtevo za izplačilo denarne odškodnine v upravnem postopku je mogoče vložiti v treh letih po začetku uporabe zakona. Triletni rok velja tudi, če oseba pridobiva dovoljenja za stalno prebivanje, pa ta postopek še ni zaključen in je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejem v dr-
Na zadnjem kolegiju v tem poletju so se sestali županja in župani zgornjesavinjskih občin. Prisluhnili so predstavitvi Srečka Prislana o aktualnih aktivnostih za realizacijo vsebin Razvojnih projektov Zgornje Savinjske doline 2014-2020 in sodelovanju nevladnega sektorja pri tem.
Kot je povedal Prislan, se želi civilna družba aktivno vključevati v uresničevanje ciljev in zadovoljevanje potreb na področju preventivnega zdravstvenega in socialnega varstva prebivalstva doline in Savinjske regije. Vlaganje v preventivo, je zapisano v dokumentu, ki ga je Prislan predstavil, za dva do štirikrat zmanjšuje stroške zdravljenj. Pozornost je posvečena socialni vključenosti in socialni pravičnosti, spodbujanju prosto-voljstva in solidarnosti, določitvi posameznikov in skupin, ki bodo
žavljanstvo vložena pred začetkom uporabe omenjenega zakona. Upravičenec, ki meni, da mu je zaradi izbrisa nastala večja škoda, kot bi mu bila priznana v upravnem postopku, lahko odškodnino zahteva tudi v sodnem postopku,« je še razložila Cigaletova.
Marija Lebar
izvajale preprečevanje in blaženje socialnih stisk, spodbujanje med-generacijskega in institucionalnega povezovanja.
Župani so menili, da je projekt dober in potreben. Izrazili so podporo na načelni ravni. Za kakršnokoli financiranje pa po njihovem mnenju občine v sedanjem položaju nimajo na razpolago sredstev.
Pogovarjali so se še o mreži kolesarskih stez v naši dolini in se dogovorili za podrobnejšo obravnavo te tematike na jesenski seji. To bo sklical župan občine Luče Ciril Rosc, ki je predsedovanje kolegiju županov prevzel od ljubenske-ga kolega Franja Naraločnika. Po dogovoru se namreč župani na tej funkciji menjajo polletno, občine pa se vrstijo po abecednem vrstnem redu.
Marija Lebar
PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2014
Znane dokončne liste kandidatov
Zakon določa, da je upravičenec po tem zakonu oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu pridobila dovoljenje za stalno prebivanje na katerikoli zakonski podlagi oziroma je bila po izbrisu sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije.
Poleg teh so do povračila škode upravičeni tudi izbrisani, ki so si v Republiki Sloveniji poskušali urediti status, pa je bila njihova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, razen če so bili razlogi za zavrnitev nevarnost za javni red, varnost ali obrambo Republike Slovenije, mednarodne odnose ali izvrševanje kaznivih dejanj, v skladu z zakonodajo, ki je veljala v času odločanja o vlogi, ali če je bil postopek ustavljen zaradi nesodelovanja stranke.
KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Župani podpirajo socialne usmeritve razvojnih projektov
Savinjske novice št. 26, 2l. junij 2014 5
Politika, Organizacije
ZGORNJESAVINJSKI ODBOR SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE PRI SLS
Roko sodelovanja ponuditi preko strankarskih meja
Na rednem srečanju so se v Mozirju sestale članice zgornjesavinjskega odbora Slovenske ženske zveze pri SLS. Poleg pregleda letošnjega dela in dogovora o nadaljnjih aktivnostih so se seznanile z dejavnostmi stranke glede prihajajočih državnozborskih in lokalnih volitev. O temi sta jih seznanila regijski koordinator stranke Andrej Pre-sečnik in poslanec v državnem zboru Jakob Pre-sečnik. Ta je podal še kratek pregled stanja v slovenski politiki po odstopu vlade Alenke Bratušek.
Predsednica odbora tukajšnje ženske zveze Mateja Brlec Suhodolnik je preletela delo od zadnjega srečanja in izpostavila uspešno izvedeno prireditev v Centru starejših Gornji Grad, ki so jo članice letos izpeljale že šesto leto po vrsti. »Obisk v centru nas bogati, lepo pa je sprejet tudi med stanovalci in tamkajšnjimi zaposlenimi,« je dejala, članice pa so se zavezale, da bodo s tem dogodkom nadaljevale tudi prihodnje in naslednja leta. Dogovorile so se še o humanitarni akciji zbiranja igrač in šolskih potrebščin, nato pa so prisluhnile Jakobu Presečniku.
Jakob Presečnik: »Ne strankarski, pač pa interesi državljanov morajo imeti prednost.«
(Foto: Marija Lebar)
Ta je orisal stanje na političnem prizorišču in med drugim izpostavil nujnost čimprejšnjih volitev, saj se v sedanjem položaju vlada ne ukvarja z reformami in razvojem. »Nujno potrebujemo za vodenje države ustrezno ekipo. Mnogokrat se izpostavljajo socialna vprašanja, a teh ni mo-
goče rešiti, če ni trdnega gospodarstva in ustrezne kmetijske politike,« je dejal Presečnik in poudaril, da je za zagotavljanje pogojev potrebna močna koalicija in preseganje ozkih strankarskih okvirov.
Marija Lebar
MEDGEN BORZA
Zanimive pobude za delo renskega centra
V avli rečiške osnovne šole je 17. junija potekala delavnica, ki jo je pripravila Ljudska univerza Velenje. Udeležence so povprašali, kakšna so njihova pričakovanja glede dejavnosti in aktivnosti v medgeneracijskem središču na Rečici ob Savinji. Slišati je bilo veliko zanimivih idej in pobud predvsem v želji, da bi center povezoval vse generacije v občini.
Kot je povedala direktorica univerze Brigi-ta Kropušek Ranzinger, bodo na osnovi izraženih želja izoblikovali predlog strategije aktivnosti centra za druženje. Zasnovo za nastanek centra in začrtane aktivnosti je predstavila ko-ordinatorka mreže Urška Selišnik, zbrane udeležence pa je pozdravil župan Vinko Jeraj. Izrazil je veselje, da se je občina vključila v projekt Medgen borza.
O problemu staranja družbe nasploh je spregovoril dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trste-njaka, ki je poudaril, da je treba problem starejših in njihove vključenosti v družbo začeti reševati takoj, sicer bo čez leta postal neobvladljiv. Inštitut bo jeseni na Rečici izvedel dva tečaja, in sicer tečaj za usposabljanje prostovoljcev za lepe človeške odnose ter tečaj družinske oskrbe starejšega svojca.
Marija Šukalo
DRŽAVLJANSKA LISTA
Štrukelj se je za kandidaturo odločil zaradi želje po spremembah v politiki
V ponedeljek, 30. junija, so člani stranke Državljanska lista (DL) v Nazarjah pripravili novinarsko konferenco. Na njej se je predstavil kandidat na volitvah v državni zbor iz Zgornje Savinjske doline Bojan Štrukelj. Svet politike mu ni povsem neznan, saj je že tretji mandat občinski svetnik, bil je predsednik krajevnega odbora. Dejaven je na kulturnem področju in v gasilstvu, trenutno je predsednik gasilskega društva.
Vodja poslanske skupine in podpredsednik DL Rihard Braniselj je izrazil prepričanje, da bodo volivci slišali njihov glas in prepoznali rezultate, ki
jih je stranka dosegla v zadnjih treh letih. V parlamentu se bodo zavzemali za zagon gospodar-slva, za boj proti korupciji in birokratizaciji.
Pomembno je tudi delovanje poslancev v lokalnem okolju. Prav za to pa se bo zavzemal kandidat Bojan Štrukelj: »V stranki sem našel vrednote, podobne mojim. Na volitve grem, ker s sedanjim stanjem nisem zadovoljen. Mladi, lesna panoga, turizem, posledično delovna mesta, so tiste vsebine, ki so potrebne, da bo tukajšnjim ljudem zagotovljeno dostojno življenje.«
Marija Lebar
Člani stranke Državljanska lista ob kandidatu Bojanu Štruklju (drugi z desne). (Foto: Marija Lebar)
6 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Iz občin, Oglasi
PROSLAVA S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ V OBČINI GORNJI GRAD
Jakob Filač: »Delajmo dobro in vsem nam bo dobro«
Zadnji petek v juniju je bila v kulturnem domu v Bočni proslava ob prazniku občine Gornji Grad in dnevu državnosti. Ob tej priliki je župan Stanko Ogradi podelil priznanja zaslužnim občanom. Častni občan je postal Jakob Filač, ki je s svojim delom na področju gasilstva v kraju zapustil neizbrisen pečat. Slednji se je v imenu prejemnikov priznanj zahvalil in dejal: »Delajmo dobro in vsem nam bo dobro.«
Občina Gornji Grad praznuje svoj praznik 30. junija. Na ta dan je leta 1928 jugoslovanski kralj Aleksander takratnemu trgu podelil naziv mesto, je v programu omenila moderatorka Alenka Mozgan. Spomnila se je tudi časov, ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in postala samostojna, kar praznujemo ob dnevu državnosti. Za kulturni program so na prireditvi poskrbeli člani moškega in ženskega pevskega zbora iz Bočne, folklorna skupina Veliki facki z gornjegrajske šole, folklorna skupina Oštarija in mlade glasbenice Klara Repenšek, Jasna in Vita Purnat ter Katja in Nastja Stenšak.
Osamosvojitve se je v govoru spomnil tudi župan Ogradi: »Pred 23 leti smo si želeli boljšo prihodnost, želeli smo si boljši jutri, želeli smo si pogoje, v katerih bo naše življenje varno, v katerem ne bodo okrnjena delovna mesta, ko bo vsak človek lahko dosegel človeku dostojno življenje s poštenim delom, talenti, znanjem in poštenostjo. Zato naj bo vodilo za skupno delo in zavest, da bo naša Slovenija obstojna samo, če nam bo resnično pomenila vrednoto.«
Naštel je večje investicije, ki jih je občina uspela izvesti v zadnjem obdobju. Med temi je Zbirni center Podhom, kjer se je izkazala pozitivnost petih občin, ki so skupaj, pod vodstvom gornje-grajske, izpeljale projekt. Saniran je bil most preko reke Drete v Delcah, izvedena je bila popolna rekonstrukcija cestišča v delu lokalne ceste Slu-ga-Nova Štifta-Černevska rida, prav tako je bila urejena lokalna cesta skozi naselje Prod.
Trenutno se ureja okolica in preplastitev ceste v okolici občinske stavbe. Na podružnični
ZAHVALA
Zahvaljujemo se podjetju Vulkanizer-stvo Novak, Damjan Novak s.p. za donira-nje pnevmatik goodyear za reševalno vozilo ter demontažo in montažo, centriranje in optiko koles.
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje
v_J
osnovni šoli Bočna je bila zamenjana strešna kritina, sedaj pa se na podstrešju izdelujeta dve učilnici. Tako se bo nekoliko zmanjšala prostorska stiska v vrtcu, kjer pa se bodo preko poletja
ČASTNI OBČAN je postal Jakob Filač. Že kot
otrok se je zapisal gasilstvu, 55 let je član PGD Gornji Grad in vedno med prvimi, ko je treba pomagati sokrajanom. Osem let je bil predsednik društva in takrat je bil nabavljen nov orodni avto, nabavljena avtocisterna, zgrajen prizidek k staremu gasilskemu domu za orodni avto, velika sejna soba in garaža za cisterno. Med drugim je bil tudi predsednik krajevne skupnosti, občinski svetnik ... Zdaj je vpisan v matično knjigo kot zaslužni gasilec - veteran.
ZLATI GRB OBČINE so prejeli Jože Belak za 25 let duhovnega in gospodarskega vodenja župnij v občini Gornji Grad ter obnovitev orgel v gornjegrajski katedrali ter Ljudske pevke Pušeljc za 15 let delovanja, ohranja izročila in kulturne dediščine, povezovanje z drugimi društvi ter promocijo občine.
GRB OBČINE so prejeli Ludvik Miklavc za nesebično delovanje v PGD Bočna, občinskemu štabu civilne zaščite, pri planincih in lovcih ter za aktivno delo v kraju Bočna in občini, Maks Mer-mal za več kot 50-letno aktivno in plodno delo v gasilstvu in Franc Prek za 30-letno delo cerkvenega ključarja v župniji Gornji Grad.
urejale sanitarije. Precej sredstev za te projekte je občina pridobila na razpisih, del pa je pokrivala iz lastnega proračuna.
Štefka Sem
PRIZNANJA OBČINE so prejeli Janez Tevž za
dolgoletno udejstvovanje v PGD Bočna in Krajevnem odboru ZB NOB Bočna ter za vesten in vzoren odnos do društev in ostalih članov, Ivana Zagožen za udejstvovanje pri različnih društvih v Bočni, soustvarjanju lokalnega utripa, za njeno humanitarnost in čut za soljudi, Petra Strmšek za odlično odigrane vloge, organizacijo Etno večera in drugih dejavnosti v Kulturnem društvu Gornji Grad ter na drugih področjih, Tomaž Čretnik za vse odlično odigrane vloge, predvsem pa za organizacijo Etno večera in drugih dejavnosti v Kulturnem društvu Gornji Grad, Prostovoljno gasilsko društvo Bočna za aktivnosti reševanja, zaščite in skrbi za varnost v kraju, za vzorno gospodarjenje in urejanje gasilskega doma, pomoč krajanom in drugim društvom ter Športno društvo Bočna za 30 let delovanja, organizacije in izvedbe športnih prireditev, povezovanje krajanov, vzorno gospodarjenje s športno infrastrukturo in sodelovanje z drugimi društvi.
KOCBEKOVA PRIZNANJA za najboljši uspeh v vseh letih osnovne šole so prejele Iza Terbov-šek, Anja Smrečnik in Hana Poiškruh.
Prejemniki občinskih priznanj in častni občan Jakob Filač (drugi z desne) v družbi gornjegrajskega župana Stanka Ogradija (tretji z desne). (Foto: Štefka Sem)
Nagrajenci občine Gornji Grad za leto 2014
Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014 7
Gospodarstvo
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA
Z majhnimi koraki do uspešnega poslovanja
Prejšnji ponedeljek, 23. junija, je v organizaciji Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Šmihelu potekala demonstracija gorske kmetijske mehanizacije iz programa, katerega zastopnik je šaleška zadruga. Dogajanje, ki je zbudilo precejšnje zanimanje, je potekalo na kmetiji Kramer, po domače Rastočnik. Sicer pa imajo v tej zadrugi v povezavi z Zgornjo Savinjsko dolino še nekaj načrtov. Zadovoljni so z delovanjem Trgovsko prodajnega centra SAŠA v Nazarjah, prav tako s polletnimi rezultati poslovanja.
PRVA DEMO PREDSTAVITEV
V Šmihelu so prvič uradno predstavili gorski traktor BCS volcan V950 in gorsko kosilnico istega proizvajalca. Prav tako so predstavili delovanje kosilnice in obračalnika - pajka proizvajalca SIP. Ob tem je direktor Ivan Drev povedal: »Kmetijska zadruga Šaleška dolina je edini zastopnik BCS gorske mehanizacije v Sloveniji. Namen tokratne demonstracije je bil, da se približamo hribovskemu kmetu in s predstavitvijo košnje z gorskim traktorjem BCS pokažemo, da je delo na strmih terenih lahko tudi varno in učinkovito.«
Ob predstavitvi so pripravili degustacijo hrenovk iz ekološkega mesa blagovne znamke Ekodar. Prav tako je bilo mogoče poskusiti jabolčni čips in sladek toukec njihove lastne proizvodnje pod znamko Ekodar.
EDINA »POZITIVNA« ZADRUGA
Iz predstavitve rezultatov poslovanja gospodarstva Saša regije za leto 2013 je bilo razbra-
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
ti, da na območju deluje pet zadrug. Od tega je le ena poslovala pozitivno, in to je bila Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Na vprašanje, kako jim uspeva, direktor Drev odgovarja: »Dobre rezultate dosegamo z majhnimi koraki in s premišljenimi poslovnimi odločitvami. Naša usmeritev je,
Njihove pravilne odločitve je opazilo tudi ostalo okolje, je povedla Drev in dodal, da je bila blagovna znamka Ekodar prepoznana kot najbolj inovativna slovenska blagovna znamka, ki daje kupcu največ podatkov. Sedaj s to znamko kandidirajo za razglasitev najboljše evropske znam-
Utrinek z demonstracije gorske kmetijske mehanizacije v Šmihelu (Foto: Ciril M. Sem)
da smo dober servis kmetu, kar je osnovno poslanstvo zadruge, ne iščemo velikih zgodb.«
Letošnje prvo polletje zaključujejo z odličnimi rezultati, saj so promet v primerjavi z lanskim v enakem obdobju povišali za okoli 800.000 evrov.
Na mesto Gorjupa prišel Manfred
Kosch
Kot smo že poročali, je Boštjan Gorjup, bivši direktor področja gospodarjenja v BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, odšel v centralo skupine BSH v München. Novi direktor področja gospodarjenja v nazarskem podjetju je Manfred Kosch.
Boštjan Gorjup je bil v nazarskem podjetju štirinajst let, od tega osem let na funkciji člana uprave. S 1. julijem je odšel v Nemčijo, v centralo skupine BSH Bosch and Siemens Home Appliances Group. Tam bo prevzel položaj direktorja financ in kontrolinga za regijo Evropa.
Manfred Kosch je prišel v Slovenijo iz centrale podjetja. V skupini BSH je zaposlen že štiriintrideset let.
Marija Lebar
Manfred Kosch - novi direktor področja gospodarjenja v BSH Hišni aparati Nazarje
(Fotodokumentacija BSH)
ke za zdrave proizvode, prav tako pa kandidirajo za naziv najbolj inovativne evropske zadruge. Seveda pa pomeni blagovna znamka poleg prepoznavnosti in zaupanja kupcev tudi zavezo prodajalca oziroma proizvajalca za stalno ustrezno kakovost.
Na področju predelave jabolk lastne proizvodnje na Turnu v zadrugi še niso rekli zadnje besede. V prihodnosti nameravajo predelavo nadgraditi še z jabolčnim vinom, penino in balza-mičnim kisom.
POSLOVNO ZANIMIVA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
V zadrugi so zadovoljni s poslovanjem centra v Nazarjah, ki so ga odprli v letošnjem januarju. Pri tem še niso izkoristili vseh resursov. Pripravljajo nove programe, predvsem gorsko mehanizacijo.
»Trg je prost, zato iščemo poslovne priložnosti tudi zunaj šaleškega okolja. Ne nazadnje se na nas obračajo kmetje in kupci iz Zgornje Savinjske doline z različnimi povpraševanji. V Zgornji Savinjski dolini in širše želimo organizirati tudi odkup ekološkega mleka. Tu vidimo tako za gorske kmetovalce, kot za nas in za Mlekarno Celeia Arja vas odlično priložnost, da za korektno ceno odkupimo ekološko mleko in ga tržimo. Razgovori s kmeti, ki so še nekoliko skeptični, potekajo in zaznavamo prve pozitivne odzive na to idejo,« je še povedal Drev.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014
Iz občin
OBČINA LJUBNO
Nov most pridobitev za občane in obiskovalce
Predzadnjo junijsko soboto so na cesti, ki vodi skozi Rastke proti Smrekovcu, namenu predali nov Podbregarjev most. Občina Ljubno je po besedah župana Franja Naraločnika nov most naročila zato, ker so bili nosilni elementi na starem dotrajani. Most vodi čez hudourniški potok Krumpah, ki ob večjem deževju močno naraste in izpodjeda brežine in temelje mostu.
ZA VARNOST IN BOLJŠI VIDEZ KRAJA
Župan Franjo Naraločnik je dejal, da tokratna pridobitev služi tako varnosti kot boljšemu videzu kraja. Izrazil je prepričanje, da ga bodo varno uporabljali tako občani, ki se dnevno vozijo preko njega, kot tudi tisti občani in obiskovalci, ki se po tukajšnji cesti podajo v lepe kotičke na obrobju ljubenske občine. Objekt, ki ga je zgradilo podjetje Mabco d.o.o. iz Frama, je občina financirala iz proračunskega denarja. Razpon mostu je osem metrov, občino pa je celoten projekt stal okoli 40.000 evrov.
NA PRENOVO ČAKATA ŠE DVA MOSTA
Župan je dodal, da je to drugi manjši most, ki so ga prenovili, na prenovo pa čakata še dva. Ta
Zupan Franjo Naraločnik je z domačini slavnostno
dva bosta na vrsti takoj, ko bodo v proračunu za to namenili potrebna sredstva. Skupaj z domačini je nato slavnostno prerezal trak in most tako predal namenu.
Novi most je blagoslovil dekan Martin Puše-njak in poudaril, da so mostovi vez med ljudmi in bregovi. Za kulturni del programa so poskrbeli člani Mešanega pevskega zbora KD Ljubno ob
prerezal trak preko mostu. (Foto: Marija Lebar)
Savinji pod vodstvom Mitje Venišnika. Čeprav so pevci na slovesnost prišli naravnost s pohoda na Travnik, so imeli še dovolj energije za kleno ljubensko himno in druge pesmi, s katerimi so razveseljevali udeležence slovesnosti. Ti so se po uradnem zaključku ob zvokih ansambla zadržali v prijetnem druženju.
Marija Lebar
OTVORITEV NOVEGA MOSTU V DELCAH
Most trden kot prijateljstvo ljudi na obeh bregovih
V ponedeljek, 23. junija, je Občina Gornji Grad skupaj s krajani Delc pripravila otvoritev novega mosta čez Dreto v Delcah. V neurju leta 2010 je prišlo do poškodbe srednjega opornika takratnega mostu, zaradi katerega se je začel v sredini počasi nagibati. Dodatno so nastale poškodbe v neurju leta 2012. Nov most bo sedaj varen in trden, prebivalcem na obeh bregovih Drete pa omogočal varen prevoz. S prerezom traku so most svečano predali namenu župan Stanko Ogradi in najstarejša krajanka Delc Marija For-štner ter najmlajši prisoten krajan Matija Kočnar.
S PRIDOBITVIJO OMOGOČENA BOLJŠA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Otvoritve se je udeležilo veliko prebivalcev Delc. Ogradi je povzel obdobja, ko so neurja most poškodovala do te mere, da je bila prenova nujno potrebna. V letu 2013 je ministrstvo za kmetijstvo zagotovilo sredslva za omenjeno investicijo in takoj je stekel postopek javnega naročila in nato izvedba projekta.
»S to pridobitvijo je krajanom zaselka Delce omogočena boljša kakovost življenja z vidika poplavne varnosti in same prevoznosti preko reke Drete, saj so okoliške domačije neposredno vezane na ta prehod. Iskrena hvala vsem lastnikom zemljišč za sodelovanje,« je dejal župan.
VEZ MED LJUDMI
Da je omenjeni most povezoval ljudi v preteklosti in da jih bo nov, še bolj trden most povezoval tudi v prihodnosti, je povedala povezovalka dogodka doc. dr. Lilijana Rihter. Izrazila je veselje in zadovoljstvo krajanov nad dokončano investicijo, ki zanje pomeni tudi večjo protipoplav-no in prometno varnost.
Za delček kulture v dogajanju so poskrbe-
le Ljudske pevke Pušeljc s pesmijo Za Del-ški most in harmonikar Matija Kočnar. Pesem o mostu, ki jo je napisal David Mikek, je prebrala njegova babica Silva Mikek. Most je blagoslovil župnik Ivan Šelih, vsi krajani pa so s skupnimi močmi pripravili pogostitev in prijetno druženje, ki je potekalo kar na novem mostu.
Štefka Sem
Most so s prerezom traku predali namenu župan Stanko Ogradi in najstarejša krajanka Delc Marija Forštner ter najmlajši prisoten krajan Matija Kočnar. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014 9
Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
ALOJZIJEVO V MOZIRSKEM GAJU
Vino prineslo dobrih osemsto evrov
Na letošnji prvi poletni dan, ko hkrati goduje sv. Alojzij, se je v Mo-zirskem gaju, ob kapelici sv. Valentina, zbralo lepo število Mozirjanov. Počastili so praznik, se spomnili pokojnega kanonika Alojza Žagarja in dogodku z dražbo dveh stekleničk rujne kapljice vtisnili dobrodelno noto.
Sobotni popoldan, ki so ga organizirali domačin Danijel Grudnik, Danilo Steyer iz vinske kleti Steyer iz Apač in člani domačega sadjarskega društva, se je pričel z mašo. V kapelici jo je daroval mozirski župnik Aleksander Koren. Med njo se je spomnil pokojnega Alojza Žagarja in prisotnim približal trenutke iz življenja svetnika Alojzija Gonza-ge, katerega god je 21. junija.
Tisti, ki je daroval kot zadnji, je prejel dve unikatni steklenički. Tokrat je
bil to Milan Grudnik (desno). (Foto: Benjamin Kanjir) Po obredu je sledil kulturni pro- je pripravila učiteljica Lijana Blago-gram, ki ga je z učenci OŠ Mozir- vič. S prepevanjem in deklamacija-
mi so prisotne pripeljali do osrednjega dogodka, dražbe Alojzijevega vina iz trt Steyerjevega dišečega tra-minca. Dražba, ki jo je vodil Roman Čretnik ml., je potekala tako, da so prisotni v pripravljeno košaro nosili svoje darove. Tisti, ki je daroval kot zadnji, je prejel dve unikatni steklenički. Tokrat je bil to Milan Grudnik. Štetje darovanega je odkrilo, da se je v košari nabralo dobrih osemsto evrov, ki jih bodo organizatorji podarili mozirskemu šolskemu skladu, iz katerega črpajo sredstva za pomoč socialno šibkejšim učencem. Veselje ob tolikšni vsoti so poleg ravnateljice Andreje Hramec s pesmijo izrazili tudi Koledniki KD Jurij, ki jih vodi Jelka Repenšek.
Benjamin Kanjir
NOVA ŠTIFTA
V zasebni trgovini bodo skrbeli za potrebe krajanov
V soboto, 21. junija, je v prostorih nekdanje zadružne trgovine v Novi Štifti vrata odprla zasebna trgovina. S tem je domačin Boštjan Rih-ter poskrbel, da bodo Novoštiftča-ni preskrbljeni z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Po naročilu je mogoče dobiti tudi domače dobrote, od kruha do sirov in mesnih izdelkov iz okoliških kmetij. Kupcem nudijo dostavo na dom, njihova ponudba pa obsega tudi krmila za domače živali in umetna gnojila.
Boštjan Rihter, najemnik prostorov trgovine od ZKZ Mozirje, je ob
(Foto: Štefka Sem)
ifjp»® A
otvoritvi dejal, da je odločitev o odprtju trgovine padla po zaprtju zadružne trgovine, saj se kot krajan zaveda, da so le-te v manjših krajih še kako potrebne. V kraju živi veliko starejših ljudi, ki se za vsak nakup ne morejo odpeljati drugam. Njegova hčerka Martina je tako dobila delo kot poslovodja, pomagali pa bodo tudi ostali družinski člani.
Štefka Sem
35fjj Poslovodkinji Martini Rihter so uspešno delo zaželeli prvi kupci v trgovini, med njimi tudi nekdanje zaposlene.
KULTURNO DRUŠTVO JURIJ
Veselo predpraznično druženje
V	Mozirju je na predvečer dneva državnosti ob Savinji zagorel visok kres. Kljub dežju so na tradicionalni lokaciji ob športnih igriščih člani Kulturnega društva Jurij organizirali druženje dobro mislečih ljudi.
V	šotoru na košarkarskem igrišču se je zbralo lepo število ljudi. Jure Repenšek je s Koledniki, recita-torjem in pevko poskrbel za kulturni program. Z besedami se je nastopajočim pridružil še župan Ivan Suhoveršnik, ki je izpostavil dejstvo, da so Slovenci pred 23 leti dokazali
svojo enotnost, kaj kmalu za tem pa nanjo pozabili, zato se danes spopadajo z mnogimi problemi. Bistveno premalo je dandanes tudi ponosa na to, kar je dežela pod Alpami vendarle dosegla. Raje govorimo o tem, česar ni, pa bi lahko.
Benjamin Kanjir
Kres je kljub močnemu nalivu zagorel in s plameni osvetlil prireditveni prostor. Obiskovalci so se pod šotorom zadržali pozno v noč.
(Foto: Benjamin Kanjir)
10 Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014
Organizacije, Kultura
90 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA NAZARJE
Ob praznovanju visoke obletnice prevzeli novi
avtomobil
Predzadnji junijski petek in sobota sta v Nazarjah potekala v znamenju praznovanja 90-le-tnice obstoja tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva in organiziranega gasilstva v kraju. V petek je v domu kulture potekala slo-
vesna akademija, v soboto pa je bilo uradno v uporabo predano novo gasilsko tehnično vozilo. Oba dneva je popestril bogat kulturni program, po koncu uradnega dela pa sta sledili zabavi z ansambloma Zaka' pa ne in Slovenski zvoki.
AKADEMIJA V ZNAMENJU PRIZNANJ IN ZAHVAL
Na slavnosti v petek so bila podeljena priznanja in zahvale tako zaslužnim članom društva kot sponzorjem in donatorjem. S strani Gasilske zveze Slovenije je bila društvu podeljena gasilska plamenica I. stopnje. O delovanju društva so se pohvalno izrazili številni govorniki. Dogajanje je popestril pisan kulturni program, ki so ga sooblikovali učenci Glasbene šole Nazarje in pevski sestav gasilskih veteranov.
Ob tej priložnosti so javnosti predstavili zbornik, v katerem je v besedi in sliki predstavljena bogata zgodovina devetih desetletij delovanja tega društva.
PREVZEM NOVEGA VOZILA
V soboto je ob prisotnosti domačih gasilcev, članov številnih gasilskih društev iz doline in širše ter pred slavnostno tribuno s častnimi gosti potekala slovesnost rezanja traku in predaje ključev gasilskega vozila za hitro tehnično reševanje.
Kot je povedal član društva Franci Kotnik, ki je oba večera povezoval dogajanje, so v društvu v zadnjem obdobju sistematično varčevali s sredstvi, ki jih dobijo iz naslova opravljanja koncesije za opravljanje dejavnosti tehničnega reševanja.
Poleg tega so se s prošnjo za pomoč obrnili na številne pravne in fizične osebe, ki so se odzvale in darovale denar za nakup vozila.
Tako jim je uspelo, da so v jubilejnem letu prišli do prepotrebnega avtomobila. Predpisi za izvajanje tehničnega reševanja namreč zahtevajo, da vozilo ne sme biti starejše od desetih let. Z novim vozilom bo enota uspešneje posredovala pri nesrečah v cestnem prometu, pri razlitjih nevarnih snovi in pri ostalih dejavnostih, ki jih opravlja na območju celotne doline.
TOKRAT SO GASILCI POTREBOVALI POMOČ
Zbrane je ob odsotnosti predsednika društva Romana Krajnerja, ki so mu številni govorniki zaželeli čimprejšnje okrevanje, nagovoril podpredsednik društva Ivan Krefl. »Običajno se gasilci odzivamo na klic Na pomoč, tokrat smo za pomoč prosili gasilci, in naša prošnja ni bila zaman. S skupnimi napori smo prišli do novega vozila, ki bo služilo pri reševanju v nesrečah. Prevzem vozila je za nas še večja obveza za zagotavljanje varnosti v dolini,« je med drugim dejal Krefl.
Predstavnik Gasilske zveze Slovenije Vinko Sentočnik je dejal, da je visoka obletnica društva razlog za veselje in ponos. Izrazil je prepričanje, da se bo poslanstvo nadaljevalo tudi sko-
zi bodoče rodove in na prapor PGD Nazarje pripel simbol gasilske plamenice I. stopnje.
Vso zahvalo tako razumevanju sponzorjev in donatorjev kot tudi prizadevanjem članov društva je v pozdravnih besedah izrekla tudi županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Ta je, potem, ko je vozilo blagoslovil pater Damjan Vrač-ko, skupaj s predstavnikom uprave za zaščito in reševanje Francijem Šinkom prerezala trak in ključe novega vozila s čestitkami izročila poveljniku društva Boštjanu Cigaletu, ta pa jih je predal vozniku Sebastjanu Solarju. Ko je Solar vozilo zagnal in vklopil še sireno, je bil uradni del praznovanja 90-letnice, ki ga je popestrila Godba Zgornje Savinjske doline, zaključen.
Fotogalerijo z dvodnevnega praznovanja si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: pgd90na).
Marija Lebar
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI ROMAN 2013
Letošnja nagrada kresnik Davorinu Lenku
Na Ljubljanskem gradu so ob kresu podelili nagrado za najboljši slovenski roman minulega leta. Med petimi finalisti je zmagal roman Telesa v temi avtorja Davorina Lenka. Knjigo, ki je izšla lani, je avtor že januarja predstavil v solčavskem Centru Rinka - ne po naključju, saj je do nedavnega tudi sam živel v Solčavi - točneje v Medici. Obiskoval je najprej solčavsko, nato pa lučko osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na Ekonomski srednji šoli v Celju in že takrat je začel pisati. Kasneje je študiral primerjalno književnost na fakulteti v Ljubljani in študij leta 2012 uspešno zaključil. Zadnji dve leti Lenko živi v Idriji.
Marija Lebar
Poveljnik PGD Nazarje Boštjan Cigale (desno) je ključe novega vozila predal vozniku Sebastjanu Solarju, v ozadju županja Majda Podkrižnik in predstavnik uprave za zaščito in reševanje Franci Šink.
(Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014 11
Ljudje in dogodki, Nasveti
Bohačev toplar - zidan lepotec iz lesa
Sredi Nazarij stoji eden najlepših in najzanimivejših kozolcev v naši dolini. Z malo drznosti bi lahko dejali, da izstopa tudi v širši okolici. Zaradi njegovega pomena je bil leta 2008 razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Od leta 2010, ko je bil povsem obnovljen, se kot bel biser sveti sredi naselja.
Bohačev toplar (to je vezan kozolec in ne dvojni kozolec, kot se rado narobe zapiše nekaterim) je bil sestavni del gospodarstva, ki ga je dal po letu 1874 sezidati in postaviti Anton Turnšek - Bohač, premožen trgovec in gostilničar. Bohače-vo gostilno in dvonadstropni kozolec so zgradili furlanski zidarji, ki so od srede 19. stoletja dalje gradili pri bogatih kmetijah in v trgih v naših krajih. Tedaj zgrajeni objekti imajo svojsko podobo s pridihom mediterana.
Posebnost Bohačevega »kozou-
ca« sta zidani in obeljeni čeli, ki ju drži pokonci širok lok. Loka na čelih sta ozaljšana z beljeno obrobo v imitaciji opeke. Na čelih so tri vrste
pari oken (štanti), ki jih delijo močni hrastovi stebri. Ti stojijo na podstavkih (čokih) iz zelenega tufita in peščenjala. Vsa lesovina je vezana
(Foto: Marijan Denša)
prezračevalnih linij, ki imajo poleg osnovne tudi olepševalno vlogo. Linije so zamrežene z opekami ki so postavljene ornamentalno, kar je v dolini zelo pogosto. Med čeli so trije
z mozniki. Toplar je lep tudi zaradi usklajenih mer, saj so mere v estetskem razmerju 2 proti 1. V dolžino meri toplar skoraj 20 metrov, v širino 11 in v višino 10 metrov.
Nekdaj mogočno gospodarsko poslopje je sčasoma izgubilo svoj osnovni namen in začelo propadati, zato ga je Občina Nazarje odkupila in v celoti obnovila ter mu dala nove vsebine. V pritličnem delu so v osrednjem hodniku (šterberh) postavljene stojnice, kjer vsako soboto dopoldne zaživi nazarska kmečka tržnica, občasno pa se izvedejo tudi drugi dogodki. V prvem nadstropju (gumnu) je razstavljena zbirka o zgodovini Nazarij (Nazarje skozi čas), v drugem pa razstavno prodajna galerija domače in umetne obrti. Toplar je torej sestavni del življenja v kraju, eden od njegovih razpoznavnih simbolov in pomemben dejavnik nazarskega turizma.
Marijan Denša
Kako obarvati balkone v pisane barve
cvetov
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
Zasaditve balkonov, teras in vrtov se iz leta v leto spreminjajo, tako v kombiniranih zasaditvah ne najdemo več samo balkonskega cvetja, temveč lahko uporabimo tudi zelišča, dišavnice, enoletnice, pa tudi trajnice. Če v zasaditvah uporabimo različne dišavnice in zelišča, lahko s tem preženemo tudi nekatere škodljivce. Skoraj vedno se odločamo za že preizkušene rastline preteklih let, saj že poznamo njihove zahteve glede gojenja. Pri barvah si privoščimo odtenke, v katerih se dobro počutimo in v njih uživamo.
MODA BALKONSKEGA CVETJA JE KOT SVET MODNIH OBLAČIL
Enih si ne moremo privoščiti, druge nam pa preprosto pristajajo. Trendi so lahko dobra stvar, saj nam dajo ideje, na katere ne bi nikoli pomislili. Ko se odločamo za
kombinacije posameznih rastlin, je pomembno, da združimo rastline, ki bodo sposobne živeti v podobnih življenjskih pogojih in so glede na rast lepe tudi v kombinaciji.
PRIMERI KOMBINACIJ
Bogastvo belih cvetov bo čudovito popestrilo hiše z intenzivnejšimi fasadnimi barvami. Kot veliki
na, temnocvetna petunija, mleček, pokončna engelonija. Druga varianta pa je: streptokarp, temna petunija, bela brahikoma in gavra.
Ravnodušnih nas ne bodo pustile zasaditve v skrivnostnih vijoličnih barvah, z odtenki rozastih pod-tonov. Zraven kombiniramo še živo zelene strukturirane rastline, kot so: sladki krompir, rumena pijavčnica
prijatelji suše in sonca so se izkazali: klasični mleček, čudovita di-pladenija, nežna viseča grenkulji-ca in bolivijska begonija z belimi cvetovi.
Zasaditev v belo-črni kombinaciji bo pritegnila veliko pogledov. Tu izberemo hvaležne in trpežne rastline, kot so: svetlo modra verbe-
in rumena prosulja. To je zasaditev, ki sledi letošnjim barvnim trendom.
Nianse sončnih barv lepo dopolni rumeno obarvana kopriva. Zraven dodamo še bidens in santvita-lijo, ki se nežno prevesita čez korito. Na sredino dodamo še drobnocve-tni tagetes v citronastem odtenku.
Nekoliko bolj pisana, a še vedno
trendovska zasaditev: surfinija s temnejšo sredino, temnolisten sladki krompir, vijoličast miljon zvončkov in viseča pijavčnica.
Verjetno ste opazili, da smo pri zasaditvah uporabili le eno barvo v različnih odtenkih (svetlejši, temnejši), njihovo izrazitost pa smo poudarili z lepoto zelenja strukturi-ranih rastlin.
Če boste imeli težave z kombiniranjem rastlin, so vam vrtnarji letos ponudili sadike, s tremi različnimi sortami in tudi vrstami rastlin, ki jih imenujejo trixi. Med seboj so te lepo barvno usklajene, njihova rast pa je podobna. Prednost le-teh je, da dobro uspevajo skupaj v enakih pogojih. Najbolj pogosto najdete v teh kombinacijah: trpežne miljon zvončke, verbene in lantane. Sivka je zelo priljubljena rastlina, zato je dobrodošla tudi med balkonskimi rastlinami.
Za balkonska korita je bolje izbrati nižje in manj raščave sorte. Pri zasajanju posod z mešanimi zasaditvami upoštevajmo preprost nasvet. Med drobnocvetne rastline posadimo nekaj rastlin z večjimi cvetovi ali listi in obratno.
12 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Zgodovina in narodopisje
nekaj spominov naših godcev (2)
Piše: Aleksander Videčnik
JOŽE PODKRIŽNIK (NADALJEVANJE)
Ko sva načela najin razgovor, je najprej poudaril, da še kljub letom rad seže po harmoniki. Povedal je, da se je na Poljane priženil leta 1939. Doma je bil pri Stenšaku z Mrzlega vrha nad Ljubnim. Igranja na harmoniko se je kar sam naučil, in to še kot otrok. Poudaril je, da je tam doma bila takšna navada. Otrok je bilo pri hiši kar dosti in zato so morali iskati kak dinar tudi v tavrhu.
Omenil je, da so bili tedaj mladi kljub težkemu delu veseli in radi so imeli razne zabave, ki so bile tiste čase v navadi. Ko sem ga vprašal, kaj vse je na harmoniki igral, je s smehom na obrazu dejal: »Vse, kar je bilo potrebno in zaželeno - veseljaške in pobožne viže.« Teh je poznal dosti in ni bil v zadregi, ko je bilo treba zabavati kakšne družbe.
Petja ga je naučila mati, teh pesmi se še redko kdo spominja, je dejal. Prosil sem ga, če bi katero teh zapel. Tole, ki ga je mati naučila, je zapel in zaigral:
Marija je po polju šla, je drobne rožce brala, krancl'ne je spletala, je bila prav vesela.
Dekletom jih je talala, tako jim naročila, če boste čistega srca, pa bom za vas prosila.
Na Ljubnem je v njegovi mladosti živel slep fant, imenovan Krilezov, ki je rad pel tole pesem:
Petelinček lepo poje od veselja nebeškega. Ko bo jutri velika maša, bo Marija v nebesa šla.
S seboj bo povabila vse te ledig fantiče, gor' za lon jim bo delila lepe bele pušeljce.
(Pesem se ponavlja tudi za dekleta, može in žene).
Jože je nekako v zadregi povedal, da si je tudi on izmislil eno pesem, takole se je glasila:
Ptičica zaprta b'la v hišici zeleni, sem in tja je skakala, sile ji ni b'lo nobene.
Jastreb jo popade, jo davi in mori, jo s krempljami zabada -le zakaj si iz hiše šla.
Hčerka Marija Korenjak je zapisovala spomine svojega očeta Jožeta, ki ni nikoli hodil v šolo in se je tako pisanja kot branja sam naučil. Še v pozni starosti je zelo rad bral.
Pa spet k spominom Jožeta Podkrižnika. Nekoč so na vasi radi ofirali godovnikom in dru-
če bom zdrav, še bom pa dal za en bokal.
Nabožna
Ljubi Jezus, kod si hodil, kje si bil?
Kakšne šolne si ti imel, ko si nebeški ženin bil?
Jaz sem imel rdeče šolne, ko sem do gležnjev v krvi stal.
Lepa roža, Mati Božja, sedem svetih žalosti.
Kakšno sukno si ti imel, ko si nebeški ženin bil?
Jaz sem imel rdečo suknjo, ko sem do vratu v krvi stal.
Lepa roža Mati Božja, sedem svetih žalosti.
Kakšno kapo si ti imel, ko si nebeški ženin bil?
Ohcet pri Rezarju na Ljubnem okoli leta 1925
gim slavljencem. Navadno so sodelovali godci in drugi fantje. Ponekod so delali trušč z raznimi predmeti, največ s pokrovkami. Šlo je za neke vrste čestitanje. Ponavadi so godce pod oknom tudi polili (tuš). To pa nikakor ni pomenilo, da jih ne bodo povabili v hišo! Najprej je sledilo čestitanje in kmalu veseljačenje z godci in fanti. Med veseljaške pesmi sodi tudi tale:
Vid'li, smo ga vid'li, da je bil postopač, na riti pa ni 'mel noben'ga furma hlač, Čez hribe in doline za njemu tak' hitim, videti ga hoč'm, objeti ga želim.
Pivska
Pijanci le počasi pijmo, da na smrt ne pozabimo, če nas takrat ne dobi, pa tretji bart nas ulovi.
*
Pijan'c pa vzame svojo grčo in napije smrti srečo, smrt pa čist' izpila ga, se pijana proč poda.
*
Drofelnik je mož ta pravi, se ga pit' nikol' ne brani, vedno pravi - pijmo ga, če smo glih pijani,
Jaz sem imel iz trnja kapo, me do krvi zba-dala.
Lepa roža, Mati Božja, sedem svetih žalosti.
Stara hribovska molitev
Bog in sveti Božji križ, ko me doli položiš,
pelješ v sveti božji paradiž.
Tam je sveta miza, za mizo je Marija,
za mizo je dvanajst apostolov, trinajsti je pa Jezus sam.
Ljubenska
Pridem gori v Ledenico, vidim na vodi plata-nico,
malo višje je pa prod, na njem pa zvezan, zbit je hlod.
Od Solarja do Rezarja se potroši dosti gnarja,
če pa v žepu gnarja ni, se na Forštu vse dobi.
Od Češpovca pa do Trbiža, tam je ena sama lepa viža,
pa kakšen križ je v temi, ljudje se zanje niso nič pokimrali.
13 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Ljudje in dogodki, Kultura
Po delovne izkušnje v tujino
Piše: Maja Zakrajšek
V London sem se preselila lani septembra, ko sem se odpravila na prakso pri glasbeni založbi. Že od nekdaj se zelo zanimam za glasbo, doštudirala sem komunikacijske študije, sedaj pa vse to združujem prek »freelance« novinarskega dela (»svobodnega«).
Pred dvema letoma sem začela z objavami na svojem blogu o kakovostni underground bass glasbi, katere dom je pretežno v Angliji. Z ostalimi nabranimi izkušnjami na medijski in glasbeni sceni sem se želela preizkusiti tudi na angleški glasbeni sceni, kar mi je uspelo s pomočjo programa Leonardo da Vinci. Slednji je del programa Vseživljenjsko učenje, ki ga vodi Cmepius (Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja). Ta program mi je omogočil, da sem lahko šest mesecev sodelovala z neodvisno glasbeno založbo MindStep iz Londona, saj mi je kril stroške bivanja.
PRAKSO ZAKLJUČILA KOT SOORGANIZATORKA DOGODKA V SLOVENIJI
V času prakse sem delala kot vodja marketinga in PR oddelka na založbi in sodelovala pri vseh ostalih dejavnostih založbe. Glavna dejavnost založbe je seveda izvajanje nove, sveže glasbe. Ker se
f
spoznam na angleško underground bass sceno, saj jo intenzivno spremljam že več let, je bilo delo na tem področju zelo kreativno in zanimivo.
Z direktorjem založbe sem sodelovala pri sestankih z glasbeniki in distributerji ter pomagala pri odločitvah o novih izdajah. Moja glavna odgovornost je bila vodenje odnosov z javnostmi, kar v praksi po-
meni, da sem skrbela, da je ime založbe in nova glasba, izdana na založbi, prisotna v medijih in na socialnih omrežjih, kot so facebook in twitter. To delo mi je pomagalo pri izboljšanju poslovne komunikacije v angleškem jeziku, pri spoznavanju angleške kulture ter širjenju družabnega omrežja.
1 *
_iVg
Zdaj pa k najboljšemu delu službe - zabavah! Sodelovala sem pri pripravi treh dogodkov v klubih v Londonu ter prakso zaključila kot soorganizatorka dogodka v Sloveniji. Tedni pred dogodki so vedno napeti, saj redno delo za založbo spremlja še organizacija dogodka - najem prostora, izbor nastopajočih, tehnične zahteve in najem opreme, promocija dogodka. Am-
pak na koncu te vedno čaka nagrada - žur in poln prostor mladine, ki uživa ob taktih soulful, z globokimi basi začinjenih ritmov.
DELO NADALJUJEM PROSTOVOLJNO
No, pa da zaključim tole 10-me-sečno prigodo iz Londona - zaenkrat še vztrajam, zahvaliti se imam največ moji angleški družini tukaj - prijatelju Lennyju, pri katerem imam najeto sobico v prelepi hiši ter vsem prijateljem, s katerimi preživim tisto malo prostega časa, ki se najde.
Trenutno prostovoljno nadaljujem delo pri MindStep založbi, katere vodja Crises je bil in je še vedno najboljši šef in sedaj tudi dober prijatelj. Res sem vesela, da sem izkoristila to možnost izkušnje dela v tujini. Program Leonardo da Vinci je dobro zastavljen, saj ti pomaga pri iskanju kratke prakse v tujini in kritju stroškov.
Če v tem času veliko vložiš v profesionalni napredek in izkoriščaš vse možnosti navezovanja stikov, ki so ti dane v takšnem okolju, lahko od tega veliko odneseš in kasneje lažje najdeš novo zaposlitev v Angliji, Sloveniji ali drugje po svetu. Moje pretekle in nadaljnje izkušnje pri spoznavanju angleške glasbene scene lahko spremljate na spletni strani mojega bloga www.basspass.blog.com.
Pred dvema letoma sem začela z objavami na svojem blogu o kakovostni underground bass glasbi, katere dom je pretežno v Angliji.
(Foto: Olivia Anguenot)
POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO
Druga nagrada za Labode v Marija Reki
Ansambel Labodi nastopa dve leti in pol, njihov idejni vodja je harmonikar Zvonko Krumpačnik z Ljubnega ob Savinji. Preostali člani Matic Slatinek, Damijan Klanč-nik in Zoran Polenik prihajajo s Koroške. Fantje so se letos prvič prijavili na katerega od festivalov in že takoj dosegli velik uspeh, drugo mesto. V nedeljo, 22. junija, se je v okviru prireditve Pod Reško planino veselo živimo, odvil 12. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Prvo nagrado in pokal so prejeli Klapovuhi, sledili so jim Labodi in ansambel Žarek.
Labodi so na festivalu zaigrali
Labodi so na festivalu zaigrali dve lastni skladbi, ki se bosta kmalu začeli vrteti na radijskih postajah. (Fotodokumentacija ZK)
dve lastni skladbi, valček Se nocoj, še nocoj avtorja Franca Šegovca, legendarnega harmonikarja Stirih kovačev. Za polko Marinka blondinka je glasbo prispeval Segovc, besedilo pa Vera Solinc. Skladbi se bosta kmalu začeli vrteti na radijskih postajah.
Kot harmonikar je Zvonko Krum-pačnik znan po velikih uspehih na državnem, evropskem in v svetovnem merilu. Je mentor številnim mladim harmonikarskim upom, med drugimi tudi mlajši sestri Mateji, ki uspešno sledi bratovim stopinjam.
ŠS
14 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Kultura
DOM KULTURE VELENJE
Učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje ponovno navdušili s Slovensko popevko
Nastopilo je sedem učiteljev in 40 učencev GŠ Nazarje, ki so se predstavili z zimzelenimi pesmimi, kot so: Ko boš prišla na Bled, Brez besed, Med iskrenimi ljudmi ... (Foto: Katja Remic Novak)
V soboto, 14. junija, se je v Velenju odvila prireditev Slovenska popevka, ki so jo pripravili učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje. Zaradi slabega vremena je bila prireditev s Titovega trga prestavljena v dom kulture. Nastopilo je sedem učiteljev in 40 učencev, ki so s tako velikim in odmevnim projektom dokazali, da spada GŠ Nazarje v sam vrh glasbenega izobraževanja. Kot gostja je na prireditvi nastopila znana slovenska pevka Ana Dežman.
ZAIGRAL TUDI PIHALNI ORKESTER
Poleg solistov in benda učiteljev se je predstavil tudi pihalni orkester, ki ga je vodil prof. Stefan Garkov. Obiskovalci so prisluhnili zimzelenim popevkam, kot so: Ko boš prišla na Bled, Brez besed, Med iskrenimi ljudmi, Zato sem noro te ljubila, Pegasto dekle, Nad mestom se dani ...
Gostja Ana Dežman je bila navdušena nad kakovostjo nastopajočih.
(Foto: Katja Remic Novak)
Glasbeno šolo Nazarje je letos zaključilo 250 učencev, ki svoje znanje gradijo na 17 različnih inštrumentih, petju in baletu. V letošnjem šolskem letu so sodelovali na več kot 80 koncertih, nastopih in prireditvah. »Vsako leto pripravimo nov projekt v sklopu koncertnih dejavnosti. Tokrat smo se odločili za Slovensko popevko, za prihodnje leto pa že imamo v mislih novega, vendar bo ostal zaenkrat še skrivnost. Vsi projekti so zasluga mojega kolektiva, ki so pripravljeni delati tudi prostovoljno. Vse, kar ni v sklopu učnega načrta, zahteva dodatno delo ob sobotah in nedeljah, zato sem res vesel, da delam s takšno ekipo,« je povedal ravnatelj glasbene šole Jernej Marinšek.
NASTOP POPESTRILA SLAVNA GOSTJA
S Slovensko popevko so se maja prvič pred-
stavili nazarskemu občinstvu, nato pa so na prošnjo Festivala Velenje, nastopili še v Velenju. »Odzivi po koncertu so bili fantastični. Obiskovalci niso mogli verjeti, da lahko glasbena šola z desetimi redno zaposlenimi učitelji za poln delovni čas pripravi kaj takšnega,« je bil z nastopom zadovoljen Marinšek. Sicer je na GŠ Nazarje redno zaposlenih še deset učiteljev, ki so v polovičnem ali petinskem delovnem razmerju.
Nad popevko je bila navdušena tudi gostja Ana Dežman, hči Elde Viler, ki je pohvalila kakovostno petje in igranje nastopajočih. »Pevko smo povabili zato, ker smo želeli dati koncertu višjo vrednost. Na koncu smo potem ugotovili, da so bili že učitelji in učenci dovolj, vendar sem vesel, da je nastopila tudi Ana Dežman, ki je vrhunska umetnica,« je še povedal Marinšek.
Katja Remic Novak
DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD
Kulturni večer ob dnevu državnosti
Drugo leto zapored je ob občinskem prazniku kulturni večer priredilo tudi Društvo upokojencev Gornji Grad. V avli kulturnega doma so ob dnevu državnosti lepe besede in odpete pesmi namenili domovini. Nastopali so družina Zavo-lovšek iz Bočne, mlad novištiftni ansambel MiKa Nas in violinistka Jasna Purnat. Misli o domovini je prebrala Vika Venišnik, nastopili sta tudi članica društva Marija Osolnik in njena vnukinja Enja Košar. Program je povezovala Sara Gluk, prisotne pa je pozdravil predsednik društva upokojencev Toni Rifelj.
Štefka Sem
V avli gornjegrajskega kulturnega doma so nastopajoči ob dnevu državnosti lepe besede in odpete pesmi namenili domovini.
(Foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014 15
Kultura

POGOVORI BERTA SAVODNIKA
Pisatelj Veno Taufer o svojem življenju in dolgoletnem ustvarjanju
KUD Utrip je v rečiški osnovni šoli v sklopu pogovorov Berta Savo-dnika tokrat gostil pesnika, dramatika, esejista, prevajalca in urednika ter prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad, Vena Tauferja. Idejni oče mednarodnega literarnega festivala Vilenica in od leta 2011 predsednik Društva slovenskih pisateljev, je vseskozi družbeno aktiven.
SPREGOVORIL O SVOJI ŽIVLJENJSKI POTI
Vitalni osemdesetletnik je na srečanju prebral nekaj svojih pesmi in spregovoril o svojem otroštvu in delu. Njegova mlada leta je kruto zaznamovala vojna, v kateri je izgubil očeta. Šolal se je v Ljubljani na meščanski gimnaziji, kjer se je pričela kazati njegova nadarjenost za pesništvo. Diplomiral je
O življenju in delu se je s pesnikom Venom Tauferjem (levo) pogovarjal Bert Savodnik (Foto: Barbara Rozoničnik)
iz svetovne književnosti, kot pesnik pa je predstavnik modernizma in obenem najizrazitejši predhodnik slovenskega pesništva avantgarde. V njegovih pesmih je veliko človeške simbolike. Pravi, da je čutno
in čustveno življenje za človeka silno pomembno, moderni človek pa je svoja čustva zakopal globoko za svoj egoizem, grabežljivost, strahove.
Zaposlen je bil na RTV Slovenija,
zatem nekaj let pri BBC v Londonu, pa na ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za kulturo. Bil je urednik Revije 57 in v uredniškem odboru revije Perspektive.
FESTIVAL VILENICA VODIL 13 LET
Leta 1985 je bil pobudnik in prvi vodja mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Vodil ga je 13 let, zanj pa pravi, da je njegov najbolj srečen in uspešen navdih. Festival, ki se bo letos odvijal že 29. zapored, je sprva poudarjal vpetost v srednjeevropski prostor z zahtevo po strmoglavljenju političnih režimov. V svojih začetkih je težil k preseganju takratne »železne zavese«, pozneje pa je postal predvsem prostor srečevanja vseh, ki cenijo dobro, ne pa nujno svetovno znano literaturo.
Barbara Rozoničnik
TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE
Jagodni izbor malih vokalnih skupin navdušil
K obeleževanju praznika občine Gornji Grad se je 20. junija vključila tudi mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. S pomočjo občine in Kulturnega društva Bočna je v Bočni izpeljala regijsko srečanje malih vokalnih skupin. V okviru tedna ljubiteljske kulture so pred tem predstavniki kulturnih društev v občini, župan Stanko Ogradi in koordinatorka mozir-ske izpostave JSKD Simona Zadra-vec posadili sadno drevo ob kulturnem domu v Gornjem Gradu, Kulturno društvo Bočna pa je pripravilo tudi odprto vajo njihove folklorne skupine.
DOMAČINI DELEŽNI GROMKEGA APLAVZA
Na regijskem srečanju malih vokalnih skupin v Bočni so nastopili najboljši sestavi z območnih revij. V uvodu jih je pozdravil župan Stanko Ogradi, program pa je povezoval Luka Pavlič. Zgornjo Savinjsko dolino sta zastopala kvartet Štiglic in oktet Žetev. Sestava sta si s strani maloštevilnih po-
Zgornjo Savinjsko dolino sta zastopala oktet Žetev in kvartet Stiglic (na sliki). (Foto: Štefka Sem)
slušalcev in bolj številčnih drugih glasbenih izvajalcev prislužila velik aplavz.
Devet nastopajočih se je na reviji predstavilo s po tremi skladbami, njihovo izvajanje je budno spremljal strokovni spremljevalec Nikolaj Žličar. Poleg že omenjenih so nastopili še ženska vokalna skupina Glasovir in vokalna skupina Grič, obe iz Šentjurja, Kulturno društvo Vitis iz Rogaške Slatine, vokal-
so predstavniki kulturnih društev v občini Gornji Grad posadili drevo, ki bo združevalo vse ustvarjalce. Tatjana Bezovšek in Jože Rem-šak - Zotler sta prebrala dve pesmi, Ljudske pevke Pušeljc pa so zapele dve skladbi. Spregovorila sta še župan Ogradi in Simona Za-dravec. Drevo jabolka so nato družno posadili Bezovškova v imenu KD Gornji Grad, Lucija Ročnik za KD Bočna, Marija Pustoslemšek za KD Lojze Savinšek iz Nove Štifte in Betka Ročnik za KD Ljudske pevke Pušeljc.
Stefka Sem
na skupina Shalom iz Celja, kvartet Svit iz Šaleške doline, vokalna skupina Osti jarej iz Podčetrtka in vokalna skupina Fortuna iz Tinske gore.
OB KULTURNEM DOMU POSADILI DREVO
V okviru tedna ljubiteljske kulture, s katerim so želeli pri JSKD opozoriti na pomen mnogih, ki z ljubiteljsko ohranjajo slovensko kulturo,
Glasba iz duše odpravi umazanijo vsakdanjega življenja.
Berthold Auerbach
Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014 16
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
DOBRODELNI KONCERT V LUCAH
Pomagali ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo
Na kresno noč so se v Lučah na športnem igrišču ob osnovni šoli zbrali ljudje z dvojnim namenom: prisluhniti ubranemu petju, glasbi in hkrati pomagati sočloveku v stiski. Sredstva dobrodelnega koncerta, slednjega sta pripravila Občina Luče in oktet Žetev, so namreč namenili družinama Čolic iz Željeznog Polja pri Zenici. Družini bratov Hazima in Selama, ki sta zaposlena v enem od podjetij v Lučah, sta ostali
brez domov v minulih poplavah v Bosni in Hercegovini. Njune domove je namreč poškodoval plaz in otroci so z materama ostali brez strehe nad glavo.
Hazim in Selam sta bila v času poplav v Sloveniji, tako da sta se z ujmo in naravno nesrečo spopadali družini sami. O grozotah, ki so prizadele kraj, ki se je ukvarjal s pridelavo malin in borovnic, težko govorijo. Od več kot sto petdeset
Zupan Ciril Rosc je kuverte z darovanimi sredstvi izročil bratoma Hazimu (drugi z desne) in Selamu Čolic (levo) za obnovo poplavljenih domov v nedavnim poplavah v Zeljeznom Polju.
(Foto: Marija Sukalo)
hiš jih je v vasi ostalo nekaj manj kot deset, pa še te so toliko uničene, da je bivanje v njih nevarno.
Lučani so si sami skusili poplave, zato so priskočili na pomoč. Na večeru so zbirali prostovoljne prispevke, posebna komisija pa je vpisovala višje zneske od 50 evrov. Nabrali so 6.770,44 evra. K temu znesku je svoj izkupiček večera od pijače primaknilo Športno društvo Ra-duha Luče. Skupaj so tako izročili 8.073,18 evra. Nekaj več kot tristo evrov so zbrali tudi sodelavci Hazima in Selama, k temu znesku pa je zajeten kupček pridala še direktorica podjetja Marija Kladnik in tako pripomogla, da se je znesek bistveno presegel tisočaka.
Večer so s svojim petjem in dobrodelnostjo obogatili nastopajoči, in sicer moderator Nejc Slapnik, upokojenski mešani in moški pevski zbor iz Luč, vokalna skupina Rečiški pobi, harmonikar Matija Veninšek, ansambel Ojstrica, Klapa in oktet Žetev. O kresni noči in namenu dogodka pa sta spregovorila župan občine Ciril Rosc in pater Karel Gržan.
Ob predaji kuvert s prepotrebnimi evri Čolice-vim so skrite solze in ganjenost Hazima Čolica ter njegove besede: »Hvala Lučani! Hvala Slovenija!« dale vedeti, da je denar prišel v prave roke. Obenem so izražale hvaležnost do vseh ljudi, ki so družinam pomagali, da hitreje pridejo do svojega doma.
Marija Šukalo
IZJEMEN DEVETOSOLEC JAN SKRUBA
Ko se nadarjenost in pridnost združita
Da so počitnice upravičeno brezskrbne in zaslužene, je potrebno poskrbeti že med šolskim letom. Za to je v najboljši možni meri poskrbel Jan Škruba, devetošolec iz OŠ Mozirje. Tudi zadnje leto osnovne šole je bilo zanj polno uspehov. Pravi, da je presegel vsa svoja pričakovanja, dela pa se je loteval predvsem z veliko mero sproščenosti.
Jan je v preteklem šolskem letu nizal uspeh za uspehom. Osvojil je zlato Vegovo priznanje na državnem tekmovanju iz matematike, zlato Stefanovo priznanje na tekmovanju iz fizike, prav tako zlati sta bili priznanji na državnem tekmovanju iz logike in biologije, tema slednjega je bila letos poznavanje kač v Sloveniji. Zbirko zlatih priznanj je še dopolnil s številnimi sre-
Jan Škruba je zaključil osnovno šolo z izjemnimi dosežki (Fotodokumentacija JŠ)
brnimi in bronastimi. Ob vseh teh lovorikah verjetno ni potrebno poudarjati, da je Jan deveti razred zaključil z odličnim uspehom. Svoje znanje bo po počitnicah pričel nadgrajevati na gimnaziji v Celju.
Dokazal se je tudi na športnem področju, saj je bil del uspešne košarkarske in odbojkarske ekipe. Ob dobri razporeditvi aktivnosti pravi, da mu ostane še veliko prostega časa, ki ga porabi za zabavo in obšolske dejavnosti. Je član mozirskih skavtov, ukvarja se s športnim plezanjem, rad kolesari, planinari in fotografira. Kot vsi mladi se rad druži s prijatelji, nekaj časa pa preživi za računalnikom in na telefonu.
Barbara Rozoničnik
17 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Ljudje in dogodki, Informacije
OBČINA NAZARJE
Županja sprejela najuspešnejše nazarske
devetošolce
Nazarska županja Majda Podkrižnik je na sprejem povabila učence, ki so deveti razred tamkajšnje osnovne šole zaključili z najboljšim uspehom. Da niso odlični le na učnem področju, sta potrdili ravnateljica Vesna Lešnik in razredničarka Ksenija Fanrich Vuga, ki sta predstavili številne dosežke prisotnih učencev v različnih projektih, kot so Mladi raziskovalec in podobni. Povedali sta še, da so bili med seboj v razredu složni in solidarni.
Županja Majda Podkrižnik je mladim čestitala za dosežke in se ob tem spomnila svojih šolskih let. Predstavila je delo občine in možnosti, ki jih imajo mladi vse od članstva v mladinskem društvu in pestre drušlvene dejavnosti. Izrazila je upanje, da se bodo kot izšolani mladi ljudje vrnili v svoj kraj in našli tukaj ustrezno delovno mesto ter pogoje za prijazno življenje. Obiskovalci
Med najboljšimi učenci nazarske šole je bilo tokrat več fantov kot deklet. Foto: Marija Lebar)
OBČINA REČICA OB SAVINJI
so predstavili svoje cilje glede nadaljnjega šolanja. Županja jim je poleg sladoleda namenila tu-
di bolj trajno darilo - veliki angleški slovar.
Marija Lebar
Dober učni uspeh trden temelj za nadaljnjo pot učenosti
Rečiški župan Vinko Jeraj je ob koncu šolskega leta pripravil sprejem za najuspešnejše devetošolce, ki odhajajo naprej na srednje šole. Učence je na obisku pri županu spremljal ravnatelj Peter Podgoršek. Povedal je, da so se mladi zlasti zadnji dve leti resnično trudili, ne samo na učnem področju, temveč tudi pri sodelovanju v razredu in pomoči ostalim sošolcem.
Mladi obiskovalci so predstavili svoje načrte glede izobraževanja; večina jih odhaja na gimnazije, tako da se bodo dnevno vozili ali prihajali domov za konec tedna. Župan jih je povpra-
šal po mnenju o rečiški šoli in vsi so odgovorili, da so bili tukaj zelo zadovoljni. Poleg obveznega učenja se je večina od njih udejstvovala še v različnih dejavnostih od glasbene do športne, na tekmovanjih v znanju pa so posegali tudi po vidnih uvrstitvah in priznanjih.
Župan Jeraj je povabil obiskovalce, da se večkrat oglasijo na občini, kjer jim bodo z veseljem prisluhnili. Predstavil jim je tudi projekt Medgenborza, ki je namenjen tako mladim kot starejšim rečiškim občanom in njihovemu medsebojnemu druženju.
Marija Lebar
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Amos Oz: Panter v kleti
i
Na sprejemu je župan Vinko Jeraj (desno) najboljšim devetošolcem poleg dobrih želja za bodočnost izročil priložnostna darila. (Foto: Marija Lebar)
Najslavnejši izraelski pisatelj je v svojem kratkem romanu Panter v kleti iz leta 1995 zgodbo postavil v poletje leta 1947, ko so v Jeruzalemu šteli zadnje dneve britanske okupacije.
Glavni junak je dvanajstletni Profči, ki se začne dobivati z britanskim častnikom v kavarni, kjer bi se deček učil angleščine, Britanec pa he-brejščine. Profči bi ob tem od častnika pridobival razne pomembne informacije. Te bi morda lahko koristile ilegalnemu gibanju panterjev, ki ga je skupaj še z dvema prijateljema ustanovil med njihovimi poletnimi igrami, v okviru katerih načrtujejo tudi herojske vojaške podvige. Zgodba se zaplete, ko tovariša njegovo druženje z vojakom razglasita za izdajstvo.
18 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Ljudje in dogodki
HAPPY BY JURY JAY
Na fantovščini posneli videospot
Pred parimi dnevi sta se poročila Katarina Kocuvan, sedaj že Katarina Matjaž, in Jure Matjaž iz podjetja MVM servis d.o.o. iz Mozirja. Njuna poroka je bila nekaj posebnega, kot je poseben vsak tak dogodek, še bolj posebna pa sta bili fantovščina in dekliščina, na katerih so njuni prijatelji posneli videospot. Slednji se sedaj pridno vrti na družbenem kanalu you tube.
Jure Matjaž se je na dan fantovščine prelevil v Jury Jaya, ki so ga nato prijatelji poslali na glasbeno turnejo po spodnjem delu Zgornje Savinjske doline. Glasbene nastope je imel po lokalih, osrednji pa je bil na parkirišču pred trgovskim centrom v Mozir-
ju. Tu se mu je med prepevanjem pridružil znani slovenski estradnik Fredi Miler, s katerim sta skupaj odpela par ubranih komadov.
Snemalec je vse dogajanje posnel. Juretovi prijatelji so nato s pomočjo podjetja MVM servis d.o.o. opravili montažo posnetega gradiva in posnetek objavili na svetovnem spletu. Zgodba poteka na podlago pesmi Happy izvajalca Pharrella Williamsa. Ob ogledu posnetka lahko vsakdo ugotovi, da so fantje opravili domala profesionalno delo, spomin na vesel dan zabave pa s tem ohranili zanamcem in približali uporabnikom you tuba.
Benjamin Kanjir
Jure Matjaž se je na dan fantovščine prelevil v Jury Jaya, ki so ga prijatelji poslali na glasbeno turnejo.
KRESN' GA NA REČICI OB SAVINJI
Za smeh skrbeli Pomurec, Zgornjesavinjčan in Šalečana
V zaodrju so se stand up komiki Prekmurec Jernej Celec (v sredini), Zgornjesavinjčan Gašper Bergant (prvi z desne) ter Šalečana Sašo Avramovič in Uroš Kuzman (za klavirjem) sproščali s preigravanjem in petjem. (Foto: Marija Šukalo)
Kulturno društvo Rečica ob Savinji je tretjo soboto v juniju pripravilo večer komedije pod naslovom Kresn'ga. Na odru kulturnega doma so se predstavili stand up komiki Prekmurec Jernej Celec, Zgornjesavinjčan Gašper Bergant ter Šalečana Sašo Avramovič in Uroš Kuzman.
Jernej Celec na slovenskih odrih postaja vedno bolj prepoznaven obraz nove generacije domačih komikov. Prvič se je publiki predstavil pred štirimi leti. Danes pa je njegov humor poznan po tem, da se na sarkastičen način loti vsake življenjske situacije, ki se mu zdi vsaj malce nenavadna.
Gašper Bergant orje ledino in
podira meje sprejemljivega v slovenski stand up komediji. Lučan ne pozna pomena besede tabu in ruši stereotip o zadržanosti Slovencev.
Za Velenjčana Uroša Kuzmana, doktorja matematike, in Saša Avra-moviča, novinarja, pa bi lahko rekli, da je njuna komedija lahkotno opazovanje vsakdana, ki se ga lotevata na malce nevsakdanji način, s svojim všečnim nastopom pa vedno znova nasmejita publiko.
Tudi na Rečici ob Savinji so v skoraj dvournem programu nasmejali publiko tako s svojo energijo kot »forami«.
Marija Šukalo
ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA
»
Varpoljska želocomanija
«
Da v vrstah Športnega društva Gmajna Var-polje ne manjka ljubiteljev izdelave in sušenja zgornjesavinjske, suho-mesnate specialitete je bilo moč preveriti na pokušini, ki so jo člani društva pripravili v brunarici športnega parka. Seveda za razliko od sosedov iz Rečice ni šlo za strokovno ocenjevanje, šlo je izključno za »štihpro-bo« želodcev, zanimivo izmenjavo mnenj njihovih pridelovalcev in za prijetno druženje. Za trud, ki so ga varpoljski »želocmojstri« vložili v čas zorenja in sušenja, so bili od organizatorja nagrajeni s spominsko medaljo.
Franjo Pukart
Ljubitelji izdelave in sušenja zgornjesavinjske, suho-mesnate specialitete v brunarici športnega parka v Varpoljah (Foto: Cvetka Pukart)
19 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Šport
DRŽAVNO PRVENSTVO KOLESARJEV AMATERJEV V VZPONU NA GOLTE
Do Alpskega vrta okoli 160 kolesarjev
Pred Upravnim centrom Mozirje se je 21. junija zbralo okoli 160 kolesarjev iz vse Slovenije. Pomerili so se v trinajst kilometrov dolgem Vzponu na golte. Tekma je štela tudi kot državno prvenstvo v vzponu med amaterji. Najhitreje je na vrh prikolesaril Marjan Jauk.
Gneča v startni ravnini pred devetim tradicionalnim vzponom je bila precejšnja, saj se je tekme udeležilo preko sto kolesarjev, ki posedujejo licenco Kolesarske zveze Slovenije za tekmovanje v amaterskem pokalu v cestnem kolesarjenju. Poleg njih se je vzpona udeležilo še okoli petdeset ostalih udeležencev, med njimi tudi domačini.
Pred vsemi je bil dobrih trinajst kilometrov dolg vzpon, ki je širši kolesarski javnosti znan predvsem zaradi hriba tik pred ciljem, ki ima 23-stopinjski naklon. In prav v tem delu so se izkristalizirali najbolje pripravljeni. Vzpon ima višinsko razliko par metrov manj kot tisoč, povprečen naklon pa sedem stopinj.
Zmagovalec Marjan Hauk je ciljno črto pred Alpskim vrtom prevozil v času 48,58 minut. Zgolj za sekundo pred svojim zasledovalcem, kar kaže na to, da se je športni boj končal šele
Predzadnji vikend v juniju se je po Sloveniji odvijala dvanajsta »zgodba« z imenom Slovenska avantura - Adventure race Slovenia. Udeleženci so se v 50 urah na multi-športni preizkušnji pomerili v različnih aktivnostih na 440 kilometrov dolgi progi. Del poti je potekal tudi po Zgornji Savinjski dolini. Športno druženje je organiziral Adventure race Slovenia, ki deluje pod okriljem Rodu Jezerski zmaj iz Velenja, na čelu s častnih predsednikom organizacijskega odbora Matevžem Lenarčičem.
Tekmovalci so karte z vrisano progo prejeli na sami poti po delih. Ko so zaključili prvi del proge, so šele zvedeli, kam in kako naprej. Začeli so s plavanjem, kolesarili, planinarili, se spustili po vrvi v globino, na noge nataknili rolerje, tekaške rolke skike, obiskali podzemne rove in jame ter zaveslali po slovenskih rekah. Vsega skupaj so premagali 71 kilometrov trekinga, 325 kilometrov kolesarjenja, 200 metrov jamarstva, 2 kilometra plavanja, 17 kilometrov veslanja, 8 kilometrov rolanja in uporabe tekaških rolk skike, 50 metrov spusta po vrvi in približno 40 kilometrov specialističnih orientacijskih tekov. Cilj preizkusa zmogljivosti je bil na Velenjskem jezeru, od koder so udeleženci tudi štartali.
Marija Šukalo
Kolesarji so se podali skozi krožišče pri upravnem centru in desno proti Goltem. Leteči start je bil v Radegundi.
(Foto: Benjamin Kanjir)
V naši dolini so udeleženci dodobra spoznali Logarsko dolino in vrhove Alp, rolali, tekli, se s kolesi podali preko Luč, Ljubnega ob Savinji in Gornjega Grada ter se povzpeli na Čreto.
(Foto: Marija Šukalo)
par metrov pred ciljem.
V ženski konkurenci je zmagala Ajda Opeka. Tudi med ženskami je potekal boj do zadnjih metrov. Zaloga moči pa je Ajdi pomagala, da je tik pred ciljem prehitela lansko zmagovalko tega vzpona Špelo Škrajnar.
Benjamin Kanjir
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Tudi med začetniki obetavni skakalci
Nace Nerat je zmagal v svoji kategoriji in stopil na zmagovalne stopničke.
(Foto: Aleš Nerat)
V	nedeljo, 22. junija, je Smučarsko društvo Vi-zore organiziralo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na plastični podlagi za začetnike, razdeljene v dve kategoriji, in sicer mlajše in starejše od letnika 2007. Na tekmovanju je nastopilo devet mladih skakalcev SSK Ljubno BTC. V mlajši konkurenci je zmagal Marcel Černivšek, Tinkara Žehelj je osvojila tretje mesto.
V	starejši konkurenci so se ljubenski skakalci uvrstili na sledeča mesta: zmagal je Nace Nerat, od 6. do 8. mesta so se uvrstili Naja Žerovnik, Adam Kosmač in Maj Marovt,12. mesto je osvojila Zala Krebs, 13. mesto pa sta si delila Mark Vo-lovšek Murko in Tjaš Žerovnik.
Štefka Sem
12. ADVENTURE RACE SLOVENIA
Multi-športna preizkušnja tekla tudi po naši dolini
20 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Šport
KOLESAR ANDREJ MAROVT HELEŠIČ
Povratek Helija z odmevno mednarodno zmago
Po dveh letih tekmovalnega premora je kolesar Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji ponovno sedel na tekmovalno kolo in dosegel odmevno mednarodno zmago na kolesarski dirki Alpe-Adria Bikefestival.
V nedeljo, 22. junija, le dan po odpeljanem Vzponu na Golte, je Heli stal na štartu v Beljaku ter čakal na znamenje za začetek cestne kolesarske dirke, vrhunca dogajanja sklopa športno turističnih prireditev trajajočih več dni. Kolesarje je pot vodila od Beljaka, Trbiža, skozi prelaz Predel, Log pod Mangartom, Bovec, Trento, prelaz Vršič, Kranjsko Goro, Rateče, ponovno Trbiž in mimo Baškega jezera v Beljak. Na več kot 160 kilometrov dolgi poti z okoli 2.400 metri višinske razlike, katere rezultati so šteli za pokal Austria top tour, se je Heliju vse izšlo in v ciljnem šprintu je ugnal dva najbolj vztrajna zasledovalca. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Gregor Sikošek in avstrijska kolesarska legenda Hans-Peter Obwaller.
V Mozirju je v času od 19. do 21. junija potekal mednarodni turnir v odbojki na mivki 15. Oaza Mozirje Open. Medtem ko je bil četrtek v mo-zirskem športnem parku namenjen kvalifikacijam moških ekip, je bil petek rezerviran za glavni turnir ženskih in moških ekip. V soboto so sledili finalni boji.
Od 20 prijavljenih ekip v moški kategoriji se jih je dvanajst takoj uvrstilo v glavni turnir po slovenskih točkah, osem pa jih je igralo kvalifikacije. Štiri ekipe so se uvrstile na glavni turnir. Pri ženskah kvalifikacije niso bile potrebne.
Kmalu se je pokazalo, da Korošca Anže Bahč in Tadej Boženk nimata prave konkurence. Nanizala sta namreč pet zaporednih zmag in se zasluženo veselila osvojitve turnirja. Za konec sta v finalu z 2:0 v nizih pometla z bratoma Vrhunc -Gašperjem in Jernejem, v tekmi za tretje mesto pa sta nekdanji svetovni mladinski prvak in lanski zmagovalec v Mozirju, Nejc Zemljak in njegov novi soigralec Tin Vrabl z 2:1 v nizih premagala Primoža Vidmarja in Sergeja Drobniča.
Pri dekletih sta se zmage veselili aktualna državna podprvakinja Ana Skarlovnik in Jelena Pešic, ki sta bili v finalu premočni za navezo Nina Lovšin in Tjaša Jančar, mini finale pa sploh ni bil odigran, saj se je poškodovala Kaja Turk. Nagrada za tretje mesto v Mozirju je tako romala v roke Marine Crnjac in Nine Kontrec.
Druženje na mivki v Mozirju se je zaključilo z
V ciljnem šprintu je Heli je ugnal dva najbolj vztrajna zasledovalca.
(Fotodokumentacija AMH)
mednarodnim rekreacijskim turnirjem mešanih trojk v nedeljo. Tokrat se je prijavilo devet ekip, slavila pa je ekipa Brez idej (Kaja Koželnik, Gašper Koželnik, Rok Menih).
Marija Šukalo
Na turnirju se je pomerilo 20 moških ekip.
(Foto: Marija Šukalo)
»Ciljno črto sem prečkal prvi od trojice kolesarjev, ki smo bežali pred zasledovalci. Zmago in s tem dober rezultat, ki sem si ga potihoma želel, sem dosegel po štirih urah in 29 minutah. Dokazal sem, da ostajam specialist za težje trase z več vzponi in spusti,« je po tekmi povedal Heli, ki mu je nova mednarodna zmaga dala novega elana. V nedeljo ga bo mogoče spodbujati tudi na Maratonu Alpe.
Potem ko po zaključku kolesarske sezone pred dvema letoma ni podaljšal dogovora o nastopanju za italijansko ekipo, katere tekmovalec je nazadnje bil, je pretekli dve leti kolesaril brez tekmovalne licence in ni nastopal na večjih dirkah. Lani jeseni pa je sprejel povabilo gibanja za popularizacijo kolesarskega športa in amaterske kolesarske ekipe Bike Republic in letos postal član ene izmed najmlajših kolesarskih ekip, ki je trenutno eno najuspešnejših moštev v amaterskem cestnem kolesarstvu.
Štefka Sem
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Zamenjava v vodstvu kluba in iskanje trenerja članske ekipe
Po osvojeni lovoriki prvaka 4. SKL je sledilo tekmovalno zatišje v nazarskem članskem pogonu. V ozadju potekajo priprave na novo sezono, v katero bo klub vstopil z novim predsednikom kluba in novim trenerjem članske ekipe.
V nazarskem košarkarskem klubu intenzivno potekajo pogovori glede novega predsednika kluba. Dosedanjemu predsedniku Mateju Pe-čovniku se je iztekel mandat. Pečovnik je sporočil, da ne bo več kandidiral za to mesto.
S tem ni bilo konec presenečenj v klubu s sotočja Drete in Savinje, saj odmeva vest, da bo v prihodnji sezoni članska ekipa igrala brez dosedanjega trenerja Rajka Rituperja, ki se seli na trenerski stolček prvoligaške Elektre iz Šoštanja. V klubu so se zahvalili dosedanjemu trenerju, ki je v lanski sezoni ustvaril močno moštvo, ki ga je krasila borbena igra in kolektiven duh, rezultat pa je bila osvojitev naslova v 4. SKL. V klubu so mu zaželeli veliko uspeha na nadaljnji trenerski poti.
Rituper bo še naprej ostal na čelu mladinskega pogona v klubu, medtem ko bo ime novega trenerja članske ekipe znano v prihodnjih mesecih.
Roman Mežnar
TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI OAZA MOZIRJE OPEN
Zmaga v moški konkurenci letos na Koroško
21 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Šport, Organizacije
COLNARIC-ZUNTERJEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU
Trinajsti turnir pripadel Raduhi
Veliki pokal tradicionalnega, memorialnega turnirja v malem nogometu v Varpoljah, ki ga že trinajsto leto zapored organizira domače Športno društvo Gmajna, bo krasil vitrine Športnega društva Raduha iz Luč. Slednji so pokazali največ in piko na i v velikem finalu pritisnili še z zmago nad borbenimi Rečičani.
Tretje mesto so po streljanju »penalov« osvojili Kokarčani, ki so bili leta 2002 prvi zmagovalci tega turnirja, za to ekipo pa sta igrala tudi pokojna Ljubo in Jože, katerima je turnir posvečen. Pokale in praktične nagrade je v sklopu praznovanja občinskega praznika podelil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj.
Franjo Pukart
i' - - ^ Rezultati: 1. ŠD Raduha Luče, 2. ŠD Mladost Rečica ob Savinji, 3. ŠD Dreta Kokarje, 4. ŠD Radmirje ...
Dobitniki pokalov in priznanj na Colnarič-Zunterjev memorialu v Varpoljah (Foto: Cvetka Pukart)
TEKMOVANJE V ORIENTACIJI GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Ekipe pokazale veliko znanja in spretnosti
Zgornjesavinjska gasilska zveza je sredi junija pripravila tekmovanje v orientaciji. Operativno izvedbo so zaupali rečiškemu prostovoljnemu gasilskemu društvu. 21 tekmovalnih skupin iz sedmih prostovoljnih društev naše doline se je pomerilo v spoznavanju območja rečiške občine v pionirski in mladinski kategoriji ter v kategoriji pripravniki.
Na prva mesta so se v pionirski kategoriji tako med fanti kot deklicami uvrstili PGD Luče, v mladinski fantje PGD Solčava1, dekleta PGD Gornji Grad, med pripravniki pa PGD Rečica ob Savinji in pripravnicami PGD Šmartno ob Dreti.
Pionirji so imeli dva kilometra
POHOD NA KUGLO IN PO MEJAH OBČINE REČICA OB SAVINJI
Kugla skoraj premajhna
dolgo progo, mladinci kilometer daljšo. Na njih so morali opraviti tudi tri naloge. Gasilski pripravniki pa so opravili skupaj šest nalog na razdalji petih kilometrov.
Po besedah Darje Acman, predsednice komisije za mladino pri zvezi, so ekipe pokazale veliko znanja in spretnosti. Na kontrolnih točkah so pokazale praktično znanje, kot so: vezanje vozlov, navezava orodja, hitro zvijanje cevi, štafetno spajanje cevi na trojak, prenos vode. Teoretična vprašanja so bila s področja požarov v naravi in topografskih znakih. Tekmovalci so tudi te naloge rešili zadovoljivo.
Marija Šukalo
Udeleženci pohoda so do cilja prišli iz različnih smeri.
(Foto: Marija Šukalo)
Na kontrolnih točkah so pionirji opravljali nalogo prenos vode in podiranje tarče. (Foto: Marija Šukalo)
Praznik občine Rečica ob Savinji so s pohodom počastili tudi najmlajši občani. Ti so se podali na vsakoletni pohod na Kuglo. Rekreativno druženje je v sodelovanju z osnovno šolo, vrtcem in občino pripravilo planinsko društvo.
Razdeljeni v več skupin so se pohodniki do Kugle podali po različnih poteh. Izpred osnovne šole so na pot krenili tretje-, četrto- in petošolci. Ti so se ob spremstvu planincev sprehodili po gozdnih poteh do Žerovnic in se preko Atel-ška spustili na »rečiški Triglav«. Vrt-čevski otroci so ob prvošolcih in drugošolcih za startno mesto izbrali prostor pred občinsko stav-
bo. Od tu so se do cilja podali preko Blat, družbo pa so jim delali tudi starši.
Na Kugli sta udeležence, teh je bilo skoraj dvesto, pozdravila predsednica rečiškega planinskega društva Olga Berložnik in župan Vinko Jeraj. Slednji ni skrival zadovoljstva ob tako velikem številu re-kreativcev ter v šali zagotovil, da, v kolikor bo Kugla postala premajhna, jo bodo v prihodnje še dosuli ali pa jo zravnali. Tako bo vedno dovolj prostora za vse, ki se bodo odločili za sprostitveni sprehod ob občinskem prazniku. Tega je popestril harmonikar Primož Zvir.
Marija Šukalo
22 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi
Nimamo,
To je najpogostejši odgovor prodajalcev v Prodajnem centru Zadruge Mozirje v Ljubiji. Nekatere police so prazne ali pa je na njih le za vzorec artiklov. Prijazni prodajalci bi kupcem radi ustregli, toda kaj če naročenega blaga ne dobijo. Od nejevoljnih kupcev prodajalci nič krivi poslušajo razne pripombe, ki jezni zapustijo to »spufano« trgovino in gredo v Na-
ne nimamo!
zarje, kjer v SAM-u in Zadrugi dobijo vse, ker tam besede nimamo ne poznajo. V upravi Prodajnega centra se naj malo zamislijo nad opisanim, ker drugače bodo izgubili vse kupce, ostale jim pa bodo prazne police, ob njih pa prijazni prodajalci.
Jože Jurc Ljubija 91 Mozirje
OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad
Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08 In 87/11), 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) objavlja Občina Gornji Grad naslednjo
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM
Na osnovi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v letu 2014 je Občina Gornji Grad na spletni strani občine in v časopisu Savinjske novice dne, 09.05.2014 objavila javni poziv za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
LISTA A
Lista A je oblikovana na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine.
1. PODPEČNIK Sabina	200 točk
Prednostna lista se uporablja do izvedbe novega razpisa.
Gornji Grad, 24.06.2014 Številka: 352-0006/2014-3
Zupan Občine Gornji Grad: Stanko OGRADI, l.r.
Občina Nazarje pričenja ob koncu šolskega leta 2013/2014 s projektom Energetska prenova vrtca in starega dela OŠ Nazarje. Osnovna šola je 26.6.2014 preselila vrtec v prostore OŠ do zaključka prenove vrtca (prenova oken, ostrešja in fasade bo predvidoma končana v enem mesecu od začetka del). Rok za dokončanje vseh del na šoli in vrtcu je 25.8.2014. Starši otrok, ki obiskujejo vrtec, so bili s strani šole o izvajanju del že obveščeni.
Občinska uprava Občine Nazarje
Solz skoraj več ni, a v srcu boli, boli. Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
Brigita OŠEP
3.10.1926 - 20.6.2014 Solčava
Ob slovesu od naše drage mame se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, cvetje sveče in darovane svete maše.
Sin Branko in hčerke Katarina, Frida, Dragica in
Helena z družinami
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	GASILCI ODMASILI JAŠEK
Mozirje: 24. junija zvečer so gasilci PGD Mozirje na prireditvenem prostoru ob Savinji odmašili odtočni jašek in izčrpali vodo.
•	GASILCI NA DELU
Potok: 25. junija ob 10.36 so gasilci PGD Gorica ob Dreti posredovali v Potoku. Očistili so prepust.
•	VLOMILEC PO ZRAČNO PUŠKO
Robanov kot: V času vikenda je neznani storilec vlomil v vikend v Robanovem kotu. Iz notranjosti je ukradel zračno puško.
•	GASILCI ISKALI POGREŠANO OSEBO
Bočna: 30. junija ob 17.38 so bili zaradi iskanja pogrešane osebe na območju Bočne aktivirani gasilci PGD Bočna in PGD Gornji Grad. Ob 19. uri so osebo našli živo in nepoškodovano.
23 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Za razvedrilo
Cvetke
MANJKA VAJ S ŠKARJAMI
Ko se je pri rezanju traku trobojnice na otvoritvi mostu čez Dreto v Delcah gornjegrajskemu županu Stanku Ogradiju in najstarejši krajanki Mariji Forštner s škarjami malce zatikalo, je župan brez zadrege priznal, da je teh otvoritev in rezanja premalo in da bo treba še vaditi. Pa je glas iz ozadja prišepnil: »Ja, župan, pol bo pa treba kar pohiteti!«
STO LET KRAHRLOVEGA
»Gospodar,« je ob košnji na Maroltovem travniku Krahrlovem nagovoril Štefan Marolt (levo) glavnega med kosci in grabljicami Lojzeta Plaznika: »A veste, zakaj se pri nas sploh reče pri Krahrlu?« Zviti gospodar košnje je pogledal v cajno s šnopčkom in se izvlekel kot ponavadi: »Če me spomin ni zapustil, sem prav tu pred 100 leti pričel izdelovati različne osvežilne napitke, sifon, pokalico ter tudi pijačo krahrle. In to je bil pravi posel za vso družino in tudi Mozirje. Takrat smo bili res nobl, mi Mozirjani!«
LENARCIC IN CVETKO - »MEHKA MOBILNIKA«
Direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. Marko Lenarčič (levo) je na seminarju o trajnostni mobilnosti prebujal dežurnega računalničarja Francija Cvetka iz Logarske doline (in Ljubljane): » Francl, kaj pa buljiš gor v strop? Slika električnega avtomobila je na ekranu tam spredaj malce nejasna.« Iz zamaknjenosti zbujen je gospod z brki le počasi dojel, da ga glavni organizator rabi za hiter servis računalnika. In ko je bil mojster spet pri stvari, se je slika vsem zjasnila.
24 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Križanka, Informacije
sestavil: peter udir
iglica, ki gre skozi oplen
knjiga, v kateri so beseoe razvrščene po a3ecedi in pojasnjene
gl. mesto bangladeša
del posteljnega perila
prebivalci galije
vzor, najvišji cilj
srbski književnik (andrič)
peta diatonièna stopnja
zvok. ki pride a grla
ženska. ki se ukvarja z lovom
nekd izrael. političarka igoloa)
skrivnost
vodja cer-kv zbora pri protestantih
glav. reka na češkem
žival ženskega spoh
rekíinde-partmav fr.
gr. pqvelj-nik pred trojo
žensko osebno ime
v budizmu stanje, v katerem izginejo vse želje in zavest o sebi
v plinasto
stanje spremenjena tekočina
pri vrelišču
letovišče pri kopru
reka na poljskem
svet, porasel zlasti z resjem
VERSKI VODJA Si ITOV
rdeči križ
nekd. hjrska dolžinska MERA
hrvaSka
pevka (sola)
napoved, naznanilo
nizek ženski glas
potomec prip bele in črne rase
sesti žioovski mesec
simbol za mah
mircea eliade
v gr. mit. sin odiseja in penelope
zlomljeni, razbiti odpadki iz litega železa
puščava na severu čila
način obravnavanja koga, ravnanja s kom
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
ADIM - nekdanja turška dolžinska mera; KANTOR - vodja cerkvenega zbora pri protestantih; VAHTA - cestni prelaz preko Gorjancev;
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
APOKAUPSA, NATALITETA, ODOR, ZAKOL, MELOS, KRPA, NICO, TLAČAN, ROJ, GARA, AJD, ODKORAK, KAKAN, 8EVSK, OTINEK, AH, LB, BAKRAR, TSAVO, AARE, LIJAK, IBIS, STORTING, S ROBOT, TANGENTA, IZMENA
J
25 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 4. julij	ob 19.00. Pred občinsko stavbo na Rečici ob Savinji Razdelitev gasilske opreme gasilskim društvom
	ob 19.00. Športno igrišče Nazarje Projekcija pod zvezdami in igre z žogo
Sobota, 5. julij	ob 8.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Likarjev memorial v malem nogometu in odbojki
	ob 11.00. Menina planina Spominska slovesnost ob 69. obletnici legendarnega preboja
	ob 19.30 uri. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Odprtje fotografske razstave Cirila Velkovrha
	ob 20.30. Trg na Rečici ob Savinji Večer pod trško lipo z ansamblom Okrogli muzikanti in klapo Sidro
Nedelja, 6. julij	ob 10.00. Robanov kot 13. pohod po poteh Robanovega Joža
Sreda, 9. julij	od 9.00 do 12.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Poletne pravljične delavnice
Četrtek, 10. julij	od 9.00 do 12.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Poletne pravljične delavnice
Petek, 11. julij	od 9.00 do 12.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Poletne pravljične delavnice
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmlrje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam teličko, pasme ls-čb, staro 7 dni; gsm 031/800-046. Prodam teličko, staro 1 teden, in 2 bikca sivo rjave, za nadaljnjo rejo; gsm 041/716-210. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; gsm 041/783-460. Prodam kravo simentalko, drugič brejo, ali menjam; gsm 040/256652.
Prodam bikca čb, starega 10 dni, gsm; 031/805-832. Prodam bika rj pasme, težkega 150 kg, cena po dogovoru; gsm 041/510-409.
Prodam bikca čb, starega 10 dni; gsm 041/727-843. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje; možna dostava; gsm 041/619-372, Fišar.
Prodam prašiče težke od 80 - 150 kg; gsm 031/832-520.
DRUGO - KUPIM
Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in bikce mesni tip nad 100 kg; gsm 031/533-745. Rabim slamo za ovce (v okolici Mozirja); gsm 041/280-005.
DRUGO - PRODAM
Pasjo utico poceni prodam; tel. 584-34-97.
Prodam žagana drva, bukova in mešana ter ž. kolo, novo, brez prestav za 100 eur; gsm 031/885617 Miran.
Prodam skodle (šiklne), za streho - 1.000 kom; gsm 031/744-687. Ugodno prodam otroško postelji-
co, voziček, počivalnik, kuhalnik kašic, sterilizator stekleničk; gsm 031/583-580.
Po simbolični ceni prodam brezhiben hladilnik višine 110 cm; gsm 031/855-556.
Prodam peč na trda goriva z bojler-jem za kopalnico; gsm 031/238415.
4 gume pirelli scorpion str 225/70 R15 100 t m+s za 4x4, nove, prodam; gsm 070/224-430. Prodam silažne bale in seno v balah; gsm 031/792-907.
Prodam traktor univerzal 55 dtc; gsm 041/824-668.
NEPREMIČNINE
V Mozirju prodam lepo, 78 m2 veliko stanovanje; gsm 030/284-699. Oddam v najem 2,5-sobno stanovanje v Gornjem Gradu, opremljeno; gsm 041/354-573.
OSEBNI STIKI
Želim si trajne iskrene, poštene ljubezni z žensko brez otrok; gsm 041/859-096.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
26 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Oglasi

Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izu-mreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga.net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brez-
plačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga. net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.
mK
.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo
VETERINA ŠOŠTANJ
Velenje dobilo ambulanto za male živali
Veterina Šoštanj d.o.o. je uresničila željo po razširitvi svoje dejavnosti s poudarkom na kvalitetni oskrbi in negi malih živali. S 1.6.2014 je odprla vrata novih, moderno opremljenih prostorov nasproti železniške postaje, na Cesti talcev 35, v Velenju, ki do sedaj ni imelo svoje ambulante za male živali. Veseli so, da lahko hišne ljubljenčke in njihove lastnike sedaj sprejemajo v lepših, večjih in bolje opremljenih prostorih ter jim tako nudijo najboljšo možno veteri-
narsko oskrbo v sočutnem in prijaznem okolju. Direktor Simon Mi-klavžin, dr.vet.med., ne skriva zadovoljstva, da je uspel okrog sebe zbrati predano ekipo sedmih veterinarjev, ki imajo strokoven in prijazen odnos do živali in znajo prisluhniti njihovim lastnikom oziroma vsem, ki rabijo njihov nasvet.
Za male paciente sedaj skrbi ekipa štirih veterinarjev, ki prihajajo iz bližnje okolice, tudi iz Mozirja. Poskrbijo tako za zaščitna cepljenja, odpravljanje zajedavcev in preven-
Ultrazvočni pregled pacienta (Foto: MŠ)
Recepcija s trgovino (Foto: MŠ)
tivne preglede kot tudi za laboratorijsko diagnostiko, ultrazvočne preglede, zobozdravstvene storitve, kardiološke in dermatološke preglede ter kirurške posege v sodobno opremljeni operacijski sobi. Po potrebi lahko pacienti ostanejo v oskrbi tudi dalj časa. Ambulanta ima ločen vhod in prostor (izolatorij) za bolnike z nalezljivimi boleznimi. Nudijo in svetujejo vam pravilno prehrano, prehrambene dodatke in ustrezna zdravila.
S tem na najboljši način pomagajo tudi vam, ki za svoje domače živali skrbite in si zanje želite najboljše. Na razpolago so od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.00 ure in ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. Izven delovnega časa je vedno na voljo tudi dežurni veterinar. Veseli bodo vašega obiska.
V Šoštanju pa ostaja ambulanta za osnovno dejavnost, nasvete in izdajo zdravil, ki je odprta 2 uri na dan.
PR