Ekipa Jesenic Sodja, Veskovič, Pesjak je že drugič zapored osvojila prehodni pokal našega uredništva. Prve tri članice Podgoršek, Bajželj, Veskovič s IV. veleslaloma v spomin na Igorja Janharja. —Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 20 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka »» Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk M*anj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sreda, 13. 3. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Ne zgolj besede Se nekaj dni nas v občinah loči od pomembnega trenutka v dosedanjih predvolilnih pripravah. V petek se bodo namreč na drugih sejah sestale občinske kandidacijske konference, sestavljene iz članov občinskih konferenc SZDL in vodstev ali delegatov drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij. S temi sejami bodo volilne priprave prešle v končno obdobje. Na njih bodo delegati oziroma člani ocenili volilni postopek, potrjevali kandidatne liste za družbenopolitične zbore občinskih skupščin in razpravljali tudi o možnih kandidatih za organe zvez-tus in republiške skupščine. petkovih sejah bo tako Prvič napravljen preskus Uresničevanja začrtanih kadrovskih in drugih načel novega skupščinskega sistema. Prvič se bomo po vrsti razprav, posvetovanj, seminarjev, po številnih pisanih načelih in stališčih srečali * rezultati. Napravljena bo črta pod obdobje, ko smo Ugotavljali in se zavzemali, ®aj se v bodočih skupščinah zrcali pravi obraz in podoba občine kot družbenopolitične in samoupravne skupnosti. Preverili bomo lahko, v kolikšni meri 8|no uspeli v predkandida-cijskem obdobju in obdobju evidentiranja možnih kandidatov za delegate in dele-Kacije zagotoviti ustrezno število žensk, mladih, neposrednih proizvajalcev. Ne glede na to, kakšen bo fezultat tovrstnih primer-, )av, že zdaj lahko ugotovijo, da je bil v dosedanjih volilnih pripravah storjen Velik korak naprej v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Zakaj? Se nikdar namreč ni o možnih kandidatih za delegate v občinskih skupščinah tekla tako široka razprava. Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in oelovnih organizacijah, na Katerih je tekla beseda o Kandidatih, so namreč izpričale in potrdile napove-£an samoupravni in demokratični postopek v ustavi, »okrat torej resnično ni šlo *Rolj za besede. A. Žalar Naročnik: Pozdrav udeležencem Planice Planica — zibelka smučarskih poletov, zopet sprejema svoje goste, pogumne skakalce, ki bodo od jutri dalje tekmovali na Gori-škovi velikanki, in deset-tisoče gledalcev, ki bodo uživali ob pogledu na vrhunske športne dosežke in na čudovito planiško dolino. Že 40 let je minilo, ko smo v Planici imeli prvo smučarsko prireditev. 4 desetletja se že piše zgodovina Planice. V tem času so se v naši dolini skakalnic tako rekoč brez izjeme zvrstili vsi najboljši skakalci sveta. Že danes bo v Planici prva prireditev, ko se bodo naši skakalci potegovali za naslov državnega prvaka, nato pa se bodo vse do nedelje vrstili poleti na novi velikanki. Ob jubileju je naša Planica upravičeno ponosna na to, da je prav ona zibelka nove smučarske panoge poletov, ki zahtevajo od slehernega tekmovalca največje tehnično znanje, smelost in borbenost. Prav tako pa je počaščena, ker sprejerfta v teh dneh močno zasnežena najboljše skakalce iz 12 držav, ki so se odzvali njenemu vabilu. Naš pozdrav pa naj velja tudi vsem požrtvovalnim smučarskim delavcem, predvsem v organizacijskem komiteju Planica, ki so vsi od prvega do zadnjega dolge mesece vlagali vse svoje sile za čim večji uspeh jubilejne prireditve. In končno pozdrav tudi gledalcem in vsem ljubiteljem smučarskega športa, ki vedno radi prihajajo pod naše Ponce. Ko se bomo letos zbrali ob planiški lepotici, se zazrli v nebo v pričakovanju novega junaka Planice, se nam ho misel ustavila pri vseh tistih, ki so v 40 letih ustvarjali Planico in jih ni več, in tisti, ki jo doživljajo sedaj. Upajmo, da bo tudi letošnja jubilejna prireditev na 160-metrski skakalnici dostojna tako v športnem kakor tudi v organizacijskem oziru planiških tradicij. J. Javornik Y današnji številki Glasa je tudi obširna priloga Uradni Vestnik Gorenjske. V njem objavljamo statut kranjske občine in druge predpise občinah skupščin in samoupravnih °l'ganov. Zaradi obširnega tovrstnega gradiva smo morali j^lno skrčiti tudi redni obseg J-'lasa. Uredništvo Skupščino gasilske zveze je pozdravil tudi predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič — Foto: F. Perdan jI 1. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. đo 21. i 1974 IV. veleslalom v spomin na Igorja Janharja Bajžljeva, Koželj in ekipa Jesenic Krvavec in njegova smučišča so nas na letošnjem IV. veleslalomu v spomin na Igorja Janharja sprejeli spet z njene slabe strani. Sneg in megla ter hladno vreme je nad 120 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Hrvatske ter sosednje Avstrije dodobra premrazilo kosti. Na 1600 m dolgi progi je trener kranjskih alpincev Blažič postavil 52 vratic./ Višinska razlika je znašala 350 m. Boj med vso to našo najboljšo alpsko druščino, nastopili so skoraj vsi najboljši, razen repre-zentantov, ki so v tujini, je bil zagrizen in trd. Med članicami je tekmovalka organizatorja kranjskega Triglava Mileva Bajželj potrdila, da se odlično drži med najboljšimi. S svojo vožnjo je pokazala, da od nje, če bo še naprej tako resno in zavzeto trenirala, lahko pričakujemo še boljše dosežke. S tretjim mestom je presenetila Jeseničanka Veskovičeva, medtem ko je Mariborčanka Zura-jeva naredila napako in se morala zadovoljiti s sedmim mestom. V konkurenci članov je bil najhitrejši Branikovec Koželj, ki je progo, čeprav je bila v zgornjem delu precejšnja megla, prevozil skoraj brez napake. Odlično sta se držala skoraj oba veterana jugoslovanskega smučanja Mariborčan Gazvoda in Pesjak. Nista dosti zaostajala za precej mlajšimi kolegi. Dobro uvrstitev si je zapravil bivši reprezentant Jakopič, saj je 6 vratic pred ciljem zletel s proge in njegovi upi za boljšo uvrstitev so bili pokopani. Dobro sta se držala tudi oba Kranjčana Leben in Potočnik. Prvega zasledimo na enajstem, drugega pa na šetnajstem mestu. V ekipni konkurenci za prehodni pokal našega uredništva, ki je bil hkrati tudi pokrovitelj tekmovanja, so to pot spet največ uspeha imeli Jeseničani, ki so tako že drugič za- pored osvojili lovoriko. Odlično drugo mesto pa so presenetljivo zasedli Triglavani. Razočarali so Branikovci, in to zaradi slabe uvrstitve Zurajeve. Rezultati — članice: 1. Bajželj (Triglav) 1:46,40, 2. Podgoršek (Olimpija) 1:46,80, 3. Veskovič. 1:49,50, 4. S. Gazvoda (obe Jesenice) 1:50,55, 5. Zerovnik (Novinar) 1:50,59; člani: 1. Koželj (Branik) 1:33,51, 2. Rant (Novinar) 1:35,08, 3. J. Gazvoda (Branik) 1:35,37, 4. Pesjak (Jesenice) 1:35,72, 5. Lovšin (Olimpija) 1:36,28, 6. Potočnik (Fu-žinar) 1:37,22, 7. Sodja (Jesenice) 1:38,33, 8. Dančuo (Mladost Zagreb) 1:38,68, 9. Ponikvar (Jesenice) 1:39,04, 10. Vovk (Jesenice) 1:39,42, 11. Leben (Triglav) 1:39,63; ekipni vrstni red: 1. Jesenice (Veskovič, Pesjak, Sodja) 5:03,55, 2. Triglav (Bajželj, Leben, J. Potočnik) 5:08,20, 3. Branik 5:09,27, 4. Olimpija 5:15,07, 5. Železniki 5:15,78. D. Humer Škoda zaradi požarov narašča V soboto je bila v Kranju letna skupščina občinske gasilske zveze Kranj, ki so se je udeležili tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije, gasilskih zvez gorenjskih občin, družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Kranja ter predstavnik JLA. Kranjska občinska gasilska zveza združuje 38 gasilskih društev s terena in 6 industrijskih gasilskih enot, v katerih je bilo lani 2344 gasilcev in gasilk. V primerjavi z letom 1972 se je število članov povečalo za 310 ali za 15 odstotkov. Narašča tudi število podpornih članov. Lani jih je bilo kar 2223 ali 191 več kot leta 1972. Zanimivo je, da je med podpornimi člani kar 439 žena. Razen tega delujeta na področju zveze tudi dve poklicni gasilski enoti: enota Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj in poklicna gasilska enota letališča na Brniku. Sodelovanje med prostovoljnim delom gasilske organizacije in po- klicnimi gasilci je iz leta v leto boljše, in to ne le pri gasilskih in drugih akcijah, temveč tudi pri strokovnem izobraževanju in preventivni dejavnosti. Kranjski poklicni gasilci so lani posredovali pri 109 požarih. 60-krat so se samostojno »spopadli« z »rdečim petelinom«, 49-krat pa skupaj s prostovoljnimi gasilskimi društvi. Razen tega so prostovoljna društva sama ali s pomočjo občanov pogasila 50 manjših požarov, predvsem v industriji. Dobro sodelovanje med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci je vrednejše tudi zaradi tega, ker število požarov in škoda zaradi »rdečega petelina« naraščata. V primerjavi z letom 1972 se je lansko število požarov povečalo za 65 odstotkov, škoda pa je znašala 9,660.000 dinarjev, kar je štirikrat več kot leta 1972. Tako povečanje je treba pripisati predvsem požarom v samopostrežni trgovini v Bitnjah in požaroma v tovarnah I BI in Sava. Med vzroki za požare je na prvem mestu nepazljivost, sledijo pa malo- marnost, nevednost, požigi in požari zaradi električnega toka. Na skupščini občinske gasilske zveze Kranj so poudarjali, da se organizacija prostovoljnih gasilcev opremlja in modernizira. Pri tem ne gre prezreti materialne pomoči občinskega sklada pri nakupu visoko tlačnih sintetičnih cevi in občanov pri nakupu motornih črpalk in gasilskih avtomobilov. Gasilci so deležni take pomoči tudi pri gradnji protipožarnih bazenov in popravilu domov. Tako kot drugod po Sloveniji se tudi v Kranju pripravljajo na ustanovitev požarnovarnostne skupnosti, ki bo imela položaj samoupravne interesne skupnosti. Občinska skupščina je iniciativni odbor za utanovitev skupnosti že imenovala. Sobotna skupščina je za predsednika občinske gasilske zveze ponovno izvolila Franca Košnjeka, za poveljnika Mira Ravniharja in za predsednika nadzornega odbora Toneta Ropreta. J. Košnjek glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Elektrika iz Albanije Predstavniki Elektrogospodarstva iz Jugoslavije in Albanije so v Tirani podpisali sporazum o dobavah električne energije iz Albanije v Jugoslavijo. Določili so tudi ceno. Letos bomo iz Albanije dobili 336 milijonov kilovatnih ur električne energije. Če bo sila, so sosedje pripravljeni poleti odstopiti nadaljnjih 25 do 30 milijonov kilovatnih ur električne energije. Prihodnje leto pa bo Albanija prodala Jugoslaviji od 200 do .100 milijonov kilovatnih ur električne energije. Fiat 127 najboljši avto Za avto leta so lani pri nas razglasili fiat 127. Dobil je 10 točk več kot peugeot, saj je ne samo bolj udoben, temveč tudi veliko bolj »skromen«. Na 100 kilometrbv porabi le 7 litrov goriva. Bo mogoče ta avto lahko kupiti tudi pri nas? Konec lanskega leta je bilo rečeno, da bomo letos uvozili okoli 1(X)0 teh vozil in približno 700 kupcev se je odločilo za nakup in tudi vplačalo denar. Toda sedaj so se pojavile »nekatere ovire«. Tako so izjavili pri Crveni zastavi, ki je uvoznik tega vozila. Hkrati so tudi izrazili bojazen, da bi se zaradi uvoza teh vozil zmanjšalo povpraševanje po zastavi 101. Gneča na cestah Na jugoslovanskih cestah je vsak dan več vozil. Po najnovejših podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo lani registriranih 1,140.500 potniških avtomobilov. To je 139.000 vozil več kot leta 1972. Število avtobusov pa se je v primerjavi z letom prej povečalo samo za 140. Jugoslovani v Kuvaitu V Kuvaitu bosta v kratkem zgrajena dva velika stolpa za vodo, ki jo potrebujejo pri črpanju nafte in plina. Stolpa gradita jugoslovanski podjetji Union-inženiring in Rad. Poleg velikega gospodarskega pomena, saj bosta lahko sprejela 9000 kubičnih metrov vode, bosta ^stolpa tudi izredna turistična znamenitost. V stolpih bosta tudi dve restavraciji: ena bo 80, druga pa 120 metrov visoko. Slednja se bo vrtela in tako omogočila gostom razgled na mesto. Gradnja stolpov je samo eno izmed številnih naročil Kuvaita pri naših delovnih organizacijah. Novo za staro Kaže, da bodo kmalu spremenjeni zvezni predpisi o obdavčenju nakupa in pa prodaje rabljenih avtomobilov. Davek na promet naj bi po novem plačal le kupec, ki je kupil nov avtomobil. Ta davek je že vračunan v ceni. Davek pri prodaji rabljenih avtomobilov pa bi odpadel. Hkrati s tem predlogom pa pripravljajo tudi predlog, da bi tovarne avtomobilov oziroma njihovi servisi odkupovali rabljena vozila, jih obnovili in potem prodali po nižji ceni. Tudi za ta vozila davka ne bi bilo treba ponovno plačati. Rabljeno vozilo bi lahko veljalo tudi kot polog za novo. 3000 din kazni Parkiranje na pločniku in s tem oviranje pešcev ni nobena redkost. Kot kaže, bo odslej marsikdo raje dvakrat premislil, kot bi pustil svoje vozilo na poti za pešce. Vsaj v Ljubljani bo tako. V našem glavnem mestu so namreč uveljavili predpis iz leta 1971, ki določa, da je prepovedano voziti po neurejenih bankinah, hodnikih za pešce in drugih delih javne ceste, ki niso dovoljeni za promet z vozili. Za takšen prekršek je predvidena kazen 3 000 (novih) dinarjev. Za pravne osebe pa od 100 do 1000 dinarjev. Krati j Prireditve ob dnevu žena Kranj — V okviru mnogih prireditev v počastitev dneva žena so bili morda najbolj prisrčni obiski tistih žena, ki so zaradi bolezni vezane na posteljo ali invalidski voziček. Društvo telesnih invalidov Kranj je ob tej priložnosti obiskalo 25 takih žena članic društva. Obdarili so jih s sladkarijami in toaletnimi potrebščinami, za prevoz pa je poskrbelo podjetje Elita. Ti obiski pa so bili nekaj posebnega, saj je prav k vsaki prišla tudi skupina tabornikov Kokrškega odreda pod vodstvom Tončke Vodnikove. Vsaki ženi so ob postelji ali invalidskem vozičku pripravili pravi mali kulturni program. Odveč bi bilo poudarjati, da so bile vse te žene vesele obiska in ganjene od tolikšne pozornosti, saj so med njimi tudi take, ki so že po deset in več let priklenjene na posteljo. -K. M. Škofja Loka — Krajevni odbor ZB NOV Škofja Loka in Puštal sta v sodelovanju s KO SZDL pripravila prejšnji teden v prostorih Ljudske restavracije v Škofji Loki srečanje izseljenk, internirank, bork in aktivistk. Okoli 180 žena je prisluhnilo nagovoru prof. Vladke Janove. V kulturnem programu so sodelovale gimnazijke loške gimnazije in pa Loški ženski kvartet. Za dobro voljo je po večerji skrbel partizanski harmonikar Tone Benedik. — S. Jesenovec Dovje — Mojstrana — Kulturno umetniško društvo Dovje — Mojstrana je za letošnji dan žena pripravilo proslavo, na kateri so sodelovali učenci osnovne šole Mojstrana, folklorna skupina društva, člani mladinskega aktiva in domači pevski zbor. — J. Rabič Jesenice — V okviru prireditev ob dnevu žena so na Jesenicah v mali dvorani delavskega doma prejšnji teden odprli razstavo gobelinov, ki so jo pripravili člani likovne sekcije Dolik pri DPD Svoboda Tone Cufar. Jeseniškemu občinstvu se je predstavilo 28 izdelovalk gobelinov s skupaj 127 izdelki. Razstava bo odprta do 20. marca vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19.30. — J. Rabič Podbrezje — V nedeljo je bila v Podbrezjah proslava ob dnevu žena, na katero so bile vabljene vse žene in dekleta iz Podbrezij. V polni dvorani Kulturnega doma so pripravili program moški pevski zbor, igralska skupina in pionirji iz Podbrezij. — J. J. Kranj — Na sestanku mladinske organizacije in šolske skupnosti Ekonomsko administrativnega šolskega centra v Kranju so se odločili, da bodo dijaki denar, ki so ga zbrali za obdaritev učiteljic in profesoric ob dnevu žena, namenili Onkološkemu institutu v Ljubljani. Pobudo, ki je prišla iz profesorskega kolektiva, so podprli vsi dijaki in dijakinje, zbrani denar pa so že nakazali zdravstveni ustanovi, da bo lahko z modernimi aparati in metodami zdravljenja pomagala obolelim za rakom. Dijaki EAŠC upajo, da jih bodo ob podobnih priložnostih posnemale tudi druge srednje, poklicne in osnovne šole. — V. Borovac Reteče — V nedeljo je bila prireditev v počastitev dneva žena tudi v Retečah. Za program so poskrbeli poleg tamburašev in recitatorjev tudi moški pevski zbor in šolski pevski zbor. Prireditev je pred polno dvorano lepo uspela. — I. Bogataj Skupno praznovanje Krajevne skupnosti Bitnje, Zabni-ca in Sv. Duh praznujejo že nekaj let 27. marca krajevni praznik kot spomin na boj Selške čete z Nemci v Rovtu nad Crngrobom. Takrat je padlo 15 prvoborcev, med katerimi ie bil tudi narodni heroj Stane Žagar. Letošnji skupni praznik so nameravale krajevne skupnosti praznovati od 24. do konca marca, vendar se je pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki vseh treh krajevnih skupnosti in ga vodi Jože Bambič, odločil, da bo praznovanje od 30. marca do 7. aprila. V drugi polovici marca se namreč predvideva živahna volilna aktivnost. V devetih prazničnih dneh bo v Bitnjah, Zabnici in pri Sv. Duhu več 1715 evidentiranih Po končnih podatkih volilne komisije pri občinski konferenci SZDL Radovljica so vse organizacije SZDL in sindikatov do predvidenega roka z izpolnjenimi popisnicami evidentirale 1715 možnih kandidatov za delegate v temeljnih samoupravnih skupnostih. Od vseh evidentiranih je 21 odstotkov mladih, 28 odstotkov žensk in 51 odstotkov neposrednih proizvajalcev. Ker bo evidentiranje tudi v prihodnje stalna oblika kadrovskih priprav, bodo možnosti za izvajanje delegatskega sistema v skupščine, svete krajevnih skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbene organizacije veliko ustreznejše kot doslej. JR prireditev. 30. marca bo v kulturnem domu pri Sv. Duhu slavnostna akademija. 31. marca bo v Zabnici rokometni turnir, 1. aprila bo dvoboj strelcev Zabnice in Bitenj, 2. aprila namiznoteniško srečanje med omenjenima krajema, 3. aprila pa šahovsko srečanje med ekipama Bitenj in Zabnice. 4. aprila bo krenila mladina na pohod ob obeležjih NOB, 5. aprila pa bodo pri Sv. Duhu gasilske vaje. 6. aprila bo na Planici spominsko srečanje mladine, borcev in aktivistov, zadnji dan praznovanja, 7. aprila, pa bo pohod partizanskih patrulj z zaključkom in slovesnim sprejemom v Zabnici. -jk Tekmovanje o poznavanju naše družbene ureditve Na Zelezarsko-izobraževalnem centru Jesenice vsako šolsko leto pripravijo zanimivo ugankarsko tekmovanje o poznavanju družbene ureditve naše domovine. S tem tekmovanjem želijo predvsem popestriti učni predmet družbene ureditve. Pretekli teden se je na takšnem tekmovanju pomerilo šest ekip zaključnih letnikov poklicne in tehnične šole ter šole za metalurške delavce. Ekipe so tudi tokrat pokazale dobro znanje. Prvo mesto je pripadlo ekipi zadnjega letnika metalurške šole. J. Rabič V sredo popoldne se bodo v Kranju sestala vsa vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij. Razpravljali bodo o poteku in rezuhatih kandidacijskih konferenc, o pripravi dokončnega predloga kandidatov za družbenopolitični zbor občine in o možnih kandidatih za vodilne funkcije v občini. V četrtek popoldne se bo na tretji seji sestala občinska konferenca zveze komunistov Kranj. Člani bodo razpravljali o poteku kandidacijskih konferenc in o predlogu možnih kandidatov za družbenopolitični zbor in vodilne funkcije v občini. Na dnevnem redu je tudi razprava o financiranju skupne in splošne porabe in o predlogu kandidatnih list za osrednje organe ZKJ in ZKS. V petek popoldne bo v Kranju druga seja občinske kandidacijske konference. Na njej bodo ocenili dosedanji volilni postopek v občini in razpravljali o kandidatih za družbenopolitični zbor občinske skupščine in o predlaganih možnih kandidatih za organe republiške in zvezne skupščine. A. Z. Radovljica Za letošnji dan žena je sindikalna konferenca veletrgovine Kokra iz Kranja povabila na družabno srečanje in pogostitev vse žene-upokojenke. Vsaka udeleženka srečanja je prejela skromno darilo. Sindikalna konferenca Kokre namerava s takimi srečanji nadaljevati. Upokojenke so bile s sprejemom zelo zadovoljne, (jk) — Foto: F. Perdan Minuli četrtek je bilo v Radovljici posvetovanje sekretarjev organizacij ZK. Razpravljali so o idejnopolitič-nem usposabljanju na novo sprejetih članov in o organizaciji posebnega seminarja. Določili so tudi štiri mlade kandidate, ki bodo letos obiskovali politično srednjo šolo pri CK ZKS. Razen tega so menili, da bodo v vseh večjih krajih in delovnih organizacijah, kjer imajo več organizacij ZK, ustanovili svete organizacij ZK. Predvidevajo, da bodo krajevne svete ZK ustanovili v Radovljici in na Bledu. — Včeraj popoldne je bila seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Ocenili so priprave za volitve delegacij in preučili sklepe in ocene predkongresnih razprav. Na seji so izvolili tudi delegate za občinsko kandidacijsko konferenco, ki bo 15. marca. — Jutri popoldne pa se bo na redni seji sestala občinska konferenca zveze komunistov. Na seji bodo ocenili dosedanjo volilno aktivnost in razpravljali o nadaljnjih nalogah komunistov v pripravah na volitve. JR Pri občinski konferenci zveze mladine se je v petek sestala komisija za informiranje. Razpravljali so o pripravi debatnih večerov, okroglih miz in javnih tribun, nadalje o ureditvi informatorske dejavnosti in o vsebini občinskega mladinskega glasila Mladinec. M. H. Danes popoldne se bo sestala radovljiška občinska skupščina in sprejela statutarni sklep občine ter odlok o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela občinske skupščine. Na dnevnem redu je med drugim tudi razprava o delu inšpekcijskih služb in razprava o gradnji in financiranju šol v občini. A T Škofja Loka V ponedeljek, 11. marca, je bila v Škofji Loki kandidacijska konferenca delovnih ljudi, ki so zaposleni v obrtni dejavnosti. Na njej so obrtniki iz škofjeloške občine razpravljali o predlogih možnih kandidatov za člane delegacije, določili kandidatno listo ter spregovorili o politični aktivnosti v občini pred volitvami! Včeraj je občinska konferenca SZDL pripravila v Škofji Loki javno razpravo o osnutku resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja v naši republiki. Z njo naj bi se natančneje seznanili delavci, ki delajo na tem področju. Danes popoldne bo v Škofji Loki skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Škofja Loka. Predlagan je naslednji dnevni red: predlog družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog o oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo v občini letos, poročilo o pripravah in mnenje k izbiri lokacije za gradnjo spomenika NOB v Dražgo-šah, poročilo o stikih občine Škofja Loka s pobratenimi občinami, poročilo o dčlu postaje milice Škofja Loka v lanskem letu, poročilo o reviziji urbanističnega programa občine ter predlog za spremembo namembnosti zemljišč v okviru tega programa, predlog odloka o spremembi urbanističnega programa in o potrditvi dopolnilnega zazidalnega načrta Tabor I v Gorenji vasi, predlog odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje mostu čez Soro v Ševljah, poročilo Lokainvesta o problematiki v zvezi z gradnjo stanovanj v občini Škofja Loka, poročilo o delu odbora za pripravo izseljenskih piknikov v preteklih letih ter volitve in imenovanja. Jutri popoldne bo v Škofji Loki 2. seja občinske konference ZK Škofja Loka. Na njej bodo člani konference ocenili aktivnost ZK v pripravah na skupščinske volitve, priprave in aktivnost ZK pred 7. kongresom ZKS in 10. kongresom ZKJ ter razpravljali o predlogu kandidatnih list za osrednje organe ZKJ in ZKS. Občinska konferenca SZDL Škofja Loka sklicuje za petek, 15. marca, 2. sejo občinske kandidacijske konference SZDL. Člani občinske kandidacijske konference bodo na njej obravnavali poročilo volilne komisije o predkan-didacijskih in kandidacijskih postopkih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, obravnavali možne kandidate za občinski družbenopolitični zbor in predloge temeljnih kandidacijskih konferenc o predlaganih možnih kandidatih za organe republiške in zvezne skupščine ter verificirali mandat članov občinske konference SZDL. -jg V tržiški občini so se v nedeljo končali zbori volivcev, ki so bili organizirani v trinajstih krajevnih skupnostih. Na zborih so občani razpravljali o predlogu letošnjega občinskega pro; računa in o predlogu programa negospodarskih investicij v občini. Zbori voljvcev so bili tudi temeljne kandidacijske konference, na katerih so občani sprejeli predloge kandidatnih list za člane delegacij v zboru krajevnih skupnosti ter statutarne sklepe o številu in sestavi delegacij. Imenovali so tudi volilne komisije. Jutri bo v veliki sejni dvorani skupščine občine Tržič II. letni občni zbor Kluba zdravljenih alkoholikov Tržič, ki deluje pod okriljem bolnišnice Begunje. .jk Tržič O exoterm kranj kemična tovarna Kranj struževo 66 Na podlagi 167. člena statuta delavski svet Exoterma, kemične tovarne Kranj razpisuje delovno mesto direktorja proizvodno-tehnične službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za to delovno mesto, izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko izobrazbo kemijske, metalurške ali strojne smeri, — da imajo 7 let prakse, od tega najmanj 3 leta v enaki ali sorodni proizvodni dejavnosti na odgovornejših delovnih mestih, — da so moralno in politično neoporečni, širše družbenopolitično aktivni in da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešniv Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in potrdilo o nekaznovanju sprejema v roku 15 dni po objavi razpisa splošni oddelek Kemične tovarne Exoterm Kranj. Na podlagi 40. člena Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in 8. točke Odloka o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznini v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) veterinarska inšpekcija skupščine občine Kranj obvešča, da bo obvezno cepljenje psov po naslednjem razporedu: dan ura kraj Naklo 13. marca 15 pri zadružnem domu Podbrezje 13. marca 16 na običajnem mestu Duplje 13. marca 17 na običajnem mestu Goriče 13. marca 15 pred gostilno Trstenik 13. marca 16 na običajnem mestu Prebačevo 13. marca 14 pri Novaku Trboje 13. marca 15 pri zadružnem domu Voklo 13. marca 15.30 pri zadružnem domu Voglje 13. marca 16 pred trgovino Trata 13. marca 14 pri Godelmanu Cerklje 13." marca 15 pri zadružnem domu Zalog 13. marca 17 pri zadružnem domu Primskovo 14. marca 15 pri Vrečku Kranj — 1 14. marca 15 na sejmišču Bitnje 14. marca 16 pri Strahincu 2abnica 14. marca 17 pred krajevnim uradom Stražišče 15. marca 16 pri gasilskem domu Rakovica 15. marca 15 pred Zimoprejo Besnica 15. marca 16 pri zadružnem domu Nemilje 15. marca 16.30 pred gostilno Orehek 15. marca 15 pred trgovino Breg ob Savi 15. marca 15.30 na običajnem mestu Mavčiče 15. marca 16 pri zadružnem domu Podreča 15. marca 17 v mlinu Za zamudnike s področja Cerkelj bo cepljenje 16. marca ob 15. uri pri zadružnem domu, za zamudnike iz ostalih krajev pa bo cepljenje 16. in 18. marca, obakrat na Sejmišču ob 15. uri. K cepljenju se mora pripeljati vse pse, ki so starejši od 3 mesecev. Prijaviti pa je treba tudi vse mlajše pse, da se vpišejo v register psov, Tarifa za cepljenje in značko je 30 N din, za zamudnike 35 N din. Cepljenje je zaradi nevarnosti izbruha bolezni strogo obvezno. Vsi necepljeni psi bodo pokončani, lastniki pa kaznovani po temeljnem zakonu. Veterinarska inšpekcija skupščine občine Kranj. Turistična poslovalnica cREinn KRANJ organizira prevoze na ogled jubilejnih SMUČARSKIH POLETOV v Planici od 15. do 17. marca Prijave in informacije v Turistični poslovalnici Creina v hotelu Creina, telefon 21-022. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja podjetja Kovinska oprema Mojstrana razpisuje prosto delovno mesto direktorja ni reelekcija Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — da je moralno in politično neoporečen. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave, katerim priložite življenjepis, sprejema komisija za razpis. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po objavljenem razpisu. , Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis tel. št. 21-611 obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču Hrastje po ugodnih cenah • gradbeni material • stavbno pohištvo Mladi o štipendiranju Na sredinem zasedanju občinske konference Zveze mladine Slovenije v Tržiču so razpravljali tudi o družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o štipendiranju, ki * ga pripravljamo v Sloveniji, ('ilj obeh predlaganih dokumentov je predvsem določitev enotnejših kriterijev za dodeljevanje štipendij, zagotovitev pogojev za solidarno združevanje sredstev za štipendije ter primerno nagrajevanje dobrih učencev, dijakov in študentov, posebno tistih, ki v predpisanem roku končajo šolanje. Razprava na mladinski konferenci je bila prva v občini, čeprav mladi tudi na prihodnjih ne nameravajo stati ob strani. Vztrajali bodo, da Tržičani dogovor in sporazum čim prej podpišejo in s tem pomagajo pri načrtnejši kadrovski politiki. Občina namreč s kadri ni preveč »bogata«. Precej mladih, . obetajočih ljudi odhaja v druge kraje, doma pa ostaja praznina. Načrtno štipendiranje, urejeno s predlaganim dogovorom in sporazumom, omenjeno praznino lahko odpravi in pomaga pri kadrovskem dvigu Tržiča, njegovega gospodarstva ter družbenih dejavnosti. Predvsem bi morala I > i t i nova štipendijska politika jasnejša in ostrejša tudi glede sankcij, ki bi v primeru nespoštovanja dogovora grozile štipendistu ali štipenditorju. Sekretar izvršnega' odbora občinske konference SZDL Zora Semrl je menila, da bomo morali biti pri prihodnji štipendijski politiki predvsem pozorni na poklice, za katere zdaj še ni zanimanja ali se bo zanje šele čez leta začelo povpraševanje. O tem so govorili na skupščini temeljne izobraževalne skupnosti, na komisiji skupnosti, na konferenci SZDL itd.' Izobraževalna skupnost Tržič je imela že doslej posluh za taka nagnjenja mladine in skušala pri ustreznih delovnih organizacijah izposlo-. vati štipendije. Vendar s tem cilji predlaganih dokumentov o štipendiranju še niso doseženi. Tržič na primer že več let ni štipendiral zdravnika, čeprav se je zanesljivo kdo' navduševal za ta poklic. Skratka, z novo štipendijsko politiko bi morali doseči, da se bo vsak odločal za poklic na osnovi sposobnosti in veselja, ne pa materialnih možnosti. J. Košnjek V Kamniku dovolj vode Kamnik se že več let srečuje s pomanjkanjem pitne vode. Sedanji vodovod »pripelje« v Kamnik 60 litrov vode v sekundi, vendar je naprava dotrajana in so zato tudi izgube večje. Razen tega tečejo cevi po zemljišču, ki je zelo izpostavljeno raznim tresljajem. Povzročajo jih predvsem težka motorna vozila. Precejšnje povpraševanje je tudi po tehnološki vodi, ki jo trosijo številne kamniške delovne organizacije. Stari vodovod tem potrebam ni kos. Leta 1965 so se Kamničani odločili, da bodo zgradili nov vodovod z zajetjem v Iverju v Kamniški Bistrici. Geološki zavod iz Ljubljane je opravil več raziskav in preverjal vodno zalogo z vrtinami. Rezultati zemeljskih analiz so bili ugodni. 60 do 7() odstotkov potrebne vode za nov vodovod bo dajala Kamniška Bist rica, 30 do 40 odstotkov pa talni vrelci! Bojazen, da pri zajetju v Iverju vode ne bo dovftlj, je odveč. Takšna pojasnila so dobili odborniki kamniške občinske skupščine na zadnji seji. Predstavnik Komunalnega podjetja, graditelja novega vodovoda, je povedal, da bosta od zajetja v Iverju proti Kamniku tekla dva cevovoda: prvi po levem bregu Kamniške Bistrice in drugi po desnem bregu. Voda, ki bo pritekala po des-/ nem cevovodu, bo za potrebe Kamnika, levi cevovod pa bo sprva še »prost«. Ce bodo Domžalčani za to, jim bo lahko slednji dovajal vodo, vendar morajo biti prej zagotovljene potrebne količine za Kamnik. Desni cevovod bodo po besedah predstavnika Komunalnega podjetja že čez pičel mesec priključili na sedanje vodovodno omrežje. Preskrba Kamnika z vodo se bo zboljšala, saj bo po novih ceveh priteklo v mesto 90 litrov vode na sekundo, kar je precej več kot sedaj. Tudi vodne izgube bodo manjše. Ko bosta dograjena cevovoda, se bodo vodne količine povečale na 450 litrov v sekundi. Takšna vodna količina Zagotavlja tudi dolgoročno preskrbo z vodo. Kamničani sedanjega vodovoda ne nameravajo »odpisati«. Uporabljale ga bodo*predvsem delovne organizacije, potrošniki tehnološke vode. Na seji skupščine so opozarjali, da je treba preprečiti onesnaževanje vodovoda. V ta namen bodo zgrajene čistilne naprave, ob zajetju pa bosta urejena ožji in širši varovalni pas. Skupščina bo sprejela potrebne odloke, razen tega pa že teče postopek za odstranitev -dveh objektov (kmetij), ki sta na ožjem področju zajetja. J. Košnjek Gradnja dohiteva želje Izkoristite ugoden nakuplj Jeseniška občinska skupščina je lani sprejela srednjeročni program komunalnih del za obdobje 1973— 1976. Za program s6 namenili 39.675.000 dinarjev. Lani je občinska skupščina prispevala za razna komunalna dela v občini 9,580.385 dinarjev ali za 12 odstotkov več kot leto poprej. Ob koncu lanskega leta je bilo v jeseniški občini za 5,105.000 dinarjev nedokončanih komunalnih del, kar bodo nedvomno uresničili v letošnjem letu. Letos bodo poleg rednega financiranja morali s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem zbrati še 1,950.000 manjkajočih sredstev. Poleg programa komunalnih del, o katerem bodo v teh dneh razpravljali občani, bodo po* željah raznih krajevnih skupnosti razpravljali tudi o dopolnilnem predlogu. V tem navajajo nujnost izgradnje ceste pod Gozdom, etapno preureditev Ceste 1. maja, ureditev in asfaltiranje Travnove, Strelske in Pionirske ceste na Javorniku, asfaltiranje ceste Lipce, Potoki, Zabreznica ter Rodine. Poleg tega naj bi v letošnjem letu poskrbeli tudi za izgradnjo vo- dovoda Peričnik, Rateče, Smokuč in Rodine ter za ureditev žal na -Jesenicah. V jeseniški občini so se z izgradn jo že tesno približali željam in potrebam posameznih občanov in krajevnih skupnosti. V nekaj naslednjih letih bodo lahko že govorili, da je gradnja in izgradnja dohitela želje in potrebe. D. S. Plamen povečuje proizvodnjo V tovarni vijakov Plamen v Kropi so v letošnjih prvih dveh mesecih dosegli že nekaj lepih proizvodnih rezultatov. Čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo za 1,6 odstotka, so v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali količinsko proizvodnjo za 7,1 odstotka. Prodajo (po količini) so povečali za 15 odstotkov, po vrednosti pa za 13 odstotkov. Izvoz se je po vrednosti povečal kar za 42 odstotkov. Tako so v letošnjih prvih dveh mesecih izvozili nad 70 odstotkov celotne količinske proizvodnje. C. Rozman Občani KS Zasip o svojih težavah Na kandidacijski konferenci SZDL v Zasipu so občani potrdili kandidatno listo za 7 delegatov njihove delegacije za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Po opravljenem kandidacijskem postopku pa se je razvila živahna razprava o letošnjem programu gospodarskega razvoja, komunalnih del in občinskega proračuna. Večina razpravljavcev je soglašala s predlogi, hkrati pa so opozorili na neskladje med financiranjem komunalnih del, cest in drugih potreb v Zasipu in v drugih krajevnih skupnostih. Za njihovo krajevno skupnost je namreč predvideno le 30.000 dinarjev. Tako dolgoletna želja občanov, da bi dobili telefonsko zvezo z Bledom in da bi asfaltirali cesto z Bleda na Podhom, tudi letos ne bo uresničena. Zato so predlagali, da bi se morale v prihodnje delegacije krajevnih skupnosti združiti v konferenco delegacij, ki imajo z Bledom skupne interese. Tako bi lahko uspešno uskladili želje in potrebe občanov. Občani so izrazili nezadovoljstvo tudi zaradi nerazumevanja trgovskih podjetij, ki kažejo premajhno zanimanje za to, da bi tudi Zasip imel ustrezno prodajalno. Kdina prodajalna je namreč vsak dan odprta le do 16. ure. Govorili so tudi o onesnaženju okolja in predlagali, naj se krajevna skupnost dogovori s komunalnim podjetjem Bled za odvoz smeti. JR STOLPEC ZA UPOKOJENCE Vprašanje: Ali ima invalidski upokojenec III. kategorije pravico do starostne pokojnine? Za odgovor smo poprosili Jožeta Kacina, upravnika P. S. podružnice skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Kranju. Invalid III. kateogrije invalidnosti s pravico do zaposlitve, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni zavarovanec 60 let, zavarovanka 55 let starosti in ko doseže najmanj 20 let pokojninske dobe, ali kadar zavarovanec doseže 40 let in zavarovanka 35 let pokojninske dobe ne glede na starost. Na Gorenjskem, to je na območju Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje SR Slovenije, podružnice Kranj, prejema invalidsko, starostno in družinsko pokojnino 20.600 upokojencev. Od skupnega števila uživalcev pokojnin pa jih živi v drugih republikah in pokrajinah 340, in sicer v Bosni in Hercegovini 84, v Crni gori 2, na Hrvatskem 109, v Makedoniji 2, na ožjem področju Srbije 33, v Vojvodini 6 in na Kosovem 4 upokojenci. Poklicna rehabilitacija Delovnemu invalidu se zagotovi poklicna rehabilitacija praviloma do 45. leta za moške in do 40. leta za ženske. Pravica do poklicne rehabilitacije pa se delovnemu invalidu prizna tudi po tej starosti, če je glede na strokovno in splošno izobrazbo, njegovo preostalo' zmožnost za delo, starost in zdravstveno stanje verjetno, da se bo v krajšem času toliko usposobil za drugo ustrezno delo, da ga bo opravljal poln delovni čas. Delovni invalid ima med poklicno rehabilitacijo pravico do oskrbnine, in sicer od dneva pridobitve pravice do rehabilitacije do dneva, ko je končal rehabilitacijo in še v času privajanja na delo po končani rehabilitaciji. Pravico do oskrbnine ima tudi za tisti čas, ko je moral prikiniti poklicno rehabilitacijo zaradi bolezni ali drugega vzroka, zaradi katerega se po predpisih o zdravstvenem zavarovanju priznava pravica do nadomestila osebnega dohodka. Osnova za odmero oskrbni? ne je poprečni mesečni dohodek za poln delovni čas, ki ga je zavarovanec dosegel v koledarskem letu pred letom, ko je postal invalid. Oskrbnina znaša 90 odstotkov osnove. Povabili upokojenke Društvo upokojencev, podružnica Kranj, je tudi letos kot že več let doslej pripravila v društvenih prostorih praznovanje dneva žena. V četrtek, 7. marca, popoldne se je okoli 150 upokojenk članic društva zbralo na prijetno srečanje. Zbrane je nagovoril predsednik podružnice Matija Suha-dolnik, v kulturnem programu pa so sodelovali moški pevski zbor in pa učenci posebne osnovne šole iz Kranja z recitacijami in s kratkim skečem. Poskrbljeno je bilo seveda tudi za prigrizek, za prijetnejše razpoloženje pa so poskrbeli godci. Zbor volivcev v Gorjah Prejšnji ponedeljek je bil v domu TVD Partizan v Gorjah zbor volivcev za celotno krajevno skupnost, ki združuje 10 vasi in ima okrog 2800 prebivalcev. Zbora volivcev se je udeležilo le 55 občanov. Vzrok za tako skromno udeležbo je nedvomno tudi v slabi obveščenosti, saj v nekaterih vaseh vabil sploh niso dobili. Prav bi bilo, da bi v prihodnje odgo- vorni bolje poskrbeli za obveščanje, saj se na tovrstnih zborih sprejemajo in dajejo predlogi o celotni dejavnosti krajevnih potreb. J. Ambrožič JW JHlk mjp J marca 1974 Ta veseli dan ali Matiček se ženi V Naklem že dolgo niso pripravili kakšnega gledališkega dela. In vendar je Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi na nek način uspela predstava. KUD »Dobrava«, ki je pred kratkim imel še težave, se lahko pohvali s sicer dokaj skromnimi igralskimi sposobnostmi, po drugi strani pa je vendar treba pri- Solistični koncert V Kranju bo drevi ob 18. uri v dvorani glasbene šole koncert klarinetista Slavka Goričarja. Slavko Goričar je letos končal podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Mihi Gunzeku. Že več let igra v orkestru Ljubljanske opere in je član Ljubljanskega pihalnega kvinteta. Kot solist je imel že več solističnih nastopov po raznih krajih Slovenije. Na koncertu v Kranju bo izvajal dela skladateljev: J. Irelanda, I. Stravvinskega, H. Gagnebina in A. Ajdiča. Pri klavirju bo prof. Nada Oman. V ponedeljek je gostoval v Krarfju balet ljubljanske opere. Prireditev je bila za dijake kranjske gimnazije. Organizirala jo je kranjska koncertna poslovalnica. Aprila pa bo gostovala v Kranju kitaristka Arztova iz Združenih držav Amerike in klavirski trio iz VVeimarja Nemška demokratična republika. Obeta se nam živahna koncertna dejavnost. P. L. znati, da je režiser Lado Guna vendarle vedel, kam in kako naj delo usmeri. Očitali bi mu lahko predvsem to, da dela z igralci ni dramaturško razčlenil in ni dosegel z gledališkimi učinki zaželenega tempa, da je dovolil igralsko »f- siranje« posameznikov in s tem onemogočil enotnost predstave. Igralski ansambel je izredno mlad, nastopili so sami debitanti, ki so sicer velikokrat recitirali ob raznih proslavah in prireditvah, a zakonitosti igranja so vse drugačne; kljub dobri izgovorjavi niso vedeli, kam bi z rokami, pretirano so gestikulirali, tresli z glavami, učinek je bil pa: karikatura. S predstavo v Naklem je bilo podobno kakor v Sp. Brnikih. Tudi sicer imata Goldoni in Linhart mnogo skupnega, predstavi naših amaterjev pa tudi. Namesto radoživosti in lahkotne elegance smo videli preveč okornosti, da bi ob delih zares uživali. Vprašanje pa je še vedno, če smo gledalci sploh lahko popustljivi ob nastopih amaterjev. Iz izkušnje vem, da so na primer amaterski pevski zbori na mnogo višji kakovostni ravni. Morda je vzrok tudi v tem, ker se pri dramskih družinah zvrsti preveč različnih režiserjev, gotovo pa je v tem, ker pevec mora imeti vsaj splošno znanje tudi iz teorije glasbe, za igralce pa se glede tega ne stori ničesar. Naravnih talentov pa je v resnici zelo malo, in potem seveda niti ni čudno, če večji del predstav izpade popolnoma diletantsko. Pavel Orehar, Sašo Gantar, Bojan Ster in delno Helena Novak so bili Množična izobraževalna dejavnost Pri radovljiški delavski univerzi so v letošnjem šolskem letu zabeležili precejšnje zanimanje tudi za strokovno in splošno izobraževanje odraslih. Največ slušateljev je iz delovnih organizacij. Že od začetka februarja letos ima redni pouk '266 slušateljev na devetih oddelkih večernih šol. Poleg večernega oddelka osnovne šole za 7. in 8. razred delujejo še trije oddelki delovodske šole za strojno, lesno in elektro stroko, ki jih obiskuje 84 delavcev. V prvem, tretjem in četrtem letniku ekonomske srednje šole je 72 slušateljev, v prvem in tretjem letniku komercialne šole pa 47. Na Težko bi rekli natančno številko, koliko otrok v Kranju čaka na sprejem v vzgojnovarstvene ustanove. Po približni oceni, za katero pravijo na upravi Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj, da je realna, je teh otrok okoli 700. Najbolj nujne primere se $icer z malo dobre volje da rešiti, Celika večina otrok pa bo morala seveda počakati na začetek naslednjega šolskega leta, ko se izprazni kakih 250 mest, na novo bosta pa odprta še dva vrtca, in sicer na Planini in v Stražišču. Vsa ta množica otrok resda čaka na varstvo, ob tem pa ni deležna tudi družbene vzgoje. Že vse prevečkrat je bilo v Kranju ugotovljeno, da starše zanima le varstvo njihovih otrok, medtem ko se za vzgojne oblike skrbi za najmlajše manj zanimajo. Zato tudi letos ni uspela organizacija popoldanskih interesnih zaposlitev predšolskih otrok, ki so prejšnja leta že skoraj lepo zaživela. V popoldanskem času so vrtci, kjer ni malih šol, tako rekoč neizkoriščeni. Težko je verjeti, da staršem res ni mar ponujene pomoči pri vzgoji in razvijanju različnih sposobnosti predšolskega otroka, vendar tako trenutno je. Da pa res ne bi otroci, ki niso deležni varstva v vrtcih, bili prikrajšani prav za vso družbeno pozornost, namerava Vzgojnovarstveni zavod Kranj na pobudo Zavoda za zdravstveno varstvo in Otroškega dispanzerja pri ZD Kranj v kratkem organizirati telovadbo za predšolske otroke v telovadnici vrtca Janina. Za predšolske otroke je sicer že organizira telovadba v okviru Partizana, vendar pa je število mest že izpolnjeno. Zdravstveni delavci pa še posebej priporočajo veliko organiziranega gibanja in sistematske vadbe za predšolske otroke ne le v primerih ko gre za slabo držo, ploske noge ali kaj drugega, pač pa ugotavljajo, da je nasploh gibljivost malih otrok problematična. Ob nedavnem pregledu prvošolcev se je ugotovila mestoma prav izredni na odru, Mohorič, Zelnik in Trampuž pa se niso znali vključiti v ansambel. Zlasti Jože Mohorič je požel mnogo aplavza za vlogo Budale, odigral jo je v klovnovskem stilu, s tem pa je tudi pokvaril ubranost Linhartovega dela, kakor so nam ga hoteli prikazati v Naklem. Scena je bila solidna, čeprav je ni naredil Saša Kump, kot to piše na lepakih. Opozoril bi rad še na nekaj. Večinoma bi bilo raznim predstavam, pa tudi Matičku, samo v prid, če bi od premiere do zadnje reprize delo obnavljali, tudi delno spreminjali, ne pa da so si vse predstave do matematične točnosti podobne. J. Poštrak KUD Triglav spet v Gorjah Srednja vas — Kulturno umetniško društvo Triglav iz Srednje vasi v Bohinju je prejšnjo nedeljo spet gostovalo v Gorjah. Najprej so z igro A njega ni gostovali na Rečici pri Bledu, nato pa še v domu TVD Partizan v Gorjah. Predvsem po zaslugi režiserke-amaterke Cilke Zupanove je igra zelo uspela. Skratka, člani KUD Triglav Srednja vas s Cilko Zupanovo zaslužijo vso pohvalo. — J. Ambrožič Poezija Pabla Nerude Radovljica — Prejšnjo soboto je bil v dvorani graščinskega poslopja v Radovljici literarni večer poezije čilskega revolucionarnega pesnika in Nobelovega nagrajenca Pabla Nerude. Recital je s svojimi recitatorji pripravila radovljiška delavska univerza, posvetila pa ga je spominu na politika, revolucionarja in borca za neuvrščenost, v državnem prevratu ubitega čilskega predsednika Salvadora Allendeja. Neru-dovo pesem so občinstvu posredovali Maruša Avguštin, Alenka Bole-Vrabec, Slavica Cesnik, Franci Cerne, Bernarda Mrak, Miran Kenda, Boštjan Mrak in Milan Mrovlje. — M. Hodovernik Razstava fotografij v Gorenji vasi \r___i _i • j___u__ i finvn* _______i_____i •___-i p ..... . V nedeljo dopoldne so v galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi v Poljanski dolini v počastitev dneva žena odprli četrto razstavo fotografij slovenskih fotoama-terk. Pripravil jo je Fotoklub Gorenja vas, na njej pa sodeluje 30 avtoric različnih poklicev iz petih slovenskih fotoklubov. Večina se s svojimi deli na razstavi pojavlja prvič! Omenjena razstava je že deseta po vrsti, ki jo je od ustanovitve pred slabimi tremi leti pa do danes pripravil domači fotoklub. Na vseh dosedanjih je sodelovalo 309 domačih in 31 tujih avtorjev z 836 fotografijami. Torej je res že mogoče govoriti o galeriji kot o pomembnem kulturnem žarišču Poljanske doline. »Naše zastavljeno poslanstvo: širjenje estetske kulture med mladimi in odraslimi je izpolnjena,« pravi duhovni vodja Fotokluba Gorenja vas mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič. »Pri delu smo ugotovili, da ne moremo brez fotolaboratorija. Začeli smo ga graditi s prostovoljnim delom. Pri tem nas izdatno podpirata podjetje Marmor iz Hotavelj in škofjeloška kulturna skupnost. Otvoritev predvidevamo že za 1. maj.« Pri vzgoji pionirjev je fotoklub začel uporabljati svojevrstno metodo, ki je na mednarodnem simpoziju v Zahodni Nemčiji dosegla izredno priznanje. »Zadnje čase se ukvarjam z zgodnjo fotografsko vzgojo otrok, udeležujem se mednarodnih simpozijev in srečanj pedagogov, ki delajo na tem področju. V Gorenji vasi sem v tej smeri razvil posebno metodo, ki jo sedaj imenujejo Jugoslovanski model'. Otroke od petih do desetih let učim fotografirati brez fotoaparata, pri čemer uporabljam preproste, otroku dojemljive grafične tehnike. Prvi mednarodni simpozij v Zahodni Nemčiji, na katerem je bilo udeleženih šest držav, je tej metodi dal posebno priznanje s tem, da je Fo-toklubu Gorenja vas podaril povečevalni aparat. Povabljen sem na drugi simpozij, ki bo letos jeseni, s prošnjo, da svoj referat omejim predvsem na to metodo. Nameravam pa tudi prirejati seminarje o zgodnji otrokovi vzgoji na področju fotografije ter upam, da se bomo pri nas doma končno le lotili tega izredno vzgojnega medija z vso resnostjo.« Naj pripomnim še to, da so za letos v galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« v Gorenji vasi predvidene še štiri razstave. J. Govekar štirih jezikovnih tečajih angleščine, nemščine, italijanščine je 40 slušateljev, na dveh tečajih nemščine za otroke pa 75 učencev osnovnih šol. Precejšnje zanim^tije je letos tudi za strojepisne in šiviljske tečaje. Skratka, na 23 oddelkih radovljiške delavske univerze se letos izobražuje kar 520 slušateljev, ki jih poučuje prek 50 rednih predavateljev. Ob tem pa velja poudariti, da ima delavska univerza ob tako široko zasnovani izobraževalni dejavnosti le 9 svojih učilnic in manjšo dvorano, v kateri so tudi galerijske, koncertne in literarne prireditve. JR 100 let godbe jeseniških železarjev Telovadba za predšolske otroke pri skoraj polovici otrok premajhna gibljivost sklepov, kar je za tako starost otrok prav gotovo nedopustna telesnovzgojna zanemarjenost. Ce potem sem prištejemo še veliko nezanimanje staršev samih za lastno telesno aktivnost in pa spremenjene prehranjevalne navade, ki po opažanjih otroških zdravnikov vodijo otroke v debelušnost, potem že skoraj imamo velik vzrok za črnogledost. Sistematična vadba telesa bi morala postati že otroku prav tako ukoreninjena navada, kot je na primer umivanje zob. Ob podpori staršev bi otroku ta potreba ostala vso otroško dobo in še kasneje, ko bo znal otrok ali mladostnik že sam organizirati svoj prosti čas. Zavedati bi se morali, da je aktivno udejstvo-vanje v športu in rekreacija sploh veliko več vredno od neaktivne privrženosti in navdušenosti za šport. Zato zdravstveni delavci in vzgojitelji toplo priporočajo telesno vadbo, seveda primerno vsem starostnim stopnjam, že v najzgodnejši mladosti. Prijave za telovadbo predšolskih otrok v popoldanskem času v telovadnici vrtca Janina sprejema uprava Vzgojno varstvenega zavoda Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19. L. M. ^ Vi 9A% mm Letos praznuje pihalni orkester jeseniških železarjev pomemben jubilej: 100-letnico obstoja godbe — Od bohinjske kovaške do kovinarske, sokolske, partizanske do sedanje godbe — Vsa leta povezana z železarstvom — Lepi sedanji uspehi na tekmovanjih in raznih prireditvah predvsem propagandnim namenom takratne Jugoslavije, vendar so precej prispevale h kulturnemu življenju Jesenic. Bile so ena izmed najbolj množičnih dejavnosti in Resnično je malo godb, ki bi praznovale tako visok, tako pomemben jubilej! In resnično je tudi malo godb, ki bi ob taki tradiciji obenem praznovale tudi nenehno, stalno povezanost z železarstvom, industrijo ali neko drugo sredino. In prav zaradi tega, ker so bili godbeniki vedno železarji in železarji godbeniki, prav zaradi tesne povezanosti in prizadevanja so lahko premagovali stotere ovire na sto let dolgi poti. IZ BOHINJA NA JESENICE Nekaj let po ustanovitvi Kranjske industrijske družbe so se pred delavnicami bohinjskih kovačev ustavili potujoči muzikanti in njihov koncert je navdušil bohinjske delavce. Zbrali so se v trdni veri, da ustanovijo svojo godbo pod vodstvom Nikolaja Bernarda. Ta kovaška godba je bila zelo priljubljena, saj je bila v krajih do Ljubljane edina. Prvi godbeniki so redno vadili in sodelovali večinoma na gasilskih proslavah, zelo slovesno pa so proslavili tudi 1. maj. Po požaru v bohinjskih delavnicah so se delavci preselili na Jesenice, z njimi pa seveda tudi godba. Po dveh letih so se zbrali vsi godbeniki, za njihova prizadevanja so se ogreli tudi drugi železarji, saj so mesečno plačevali zanjo 10 krajcarjev in jo tako materialno podprli. Vse razumevanje pa je tedaj pokazala tudi tovarna in godba je postala vedno bolje opremljena in bolj kvalitetna. DO LETA 1941 KAR TRI GODBE Pred prvo svetovno vojno je bilo glasbeno življenje na Jesenicah kar precej razgibano. Ustanovili so Prosvetno godbo, ki je med vojno razpadla. Po vojni je železarje spodbudil spet Janez Repinc in godba je pod njegovim vodstvom doživela lepe uspehe in zaslovela po vsej Sloveniji. Leta 1919 so ustanovili Kovinarsko godbo pod vodstvom Jožeta Urescha. Sestavljali so jo predvsem napredni delavci, povezana pa je bila z delavskim društvom Svoboda. Leta 1923 so ustanovili še tretjo godbo — Sokolsko. Poleg proslav in prireditev je načrtno vzgajala mlade. Vse tri godbe, ki so ob okupaciji prenehale delovati, so seveda rabile čeprav so bili godbeniki različnega družbenega in političnega prepričanja jih je družilo delo in enaka kulturna zavest. PARTIZANSKA GODBA NA POLJANAH Med vojno si je okupator sicer prizadeval, da bi sestavil novo godbo, vendar mu ni uspelo. Jeseniški železarji so drug za drugim odhajali v partizane in mnogi so žrtvovali tudi svoja življenja. Med njimi tudi prvoborec Ferdo Koren, dober in znan godbenik. Aprila leta 1945 so jeseniški godbeniki na Poljanah ustanovili godbo NOV za Gorenjsko, ki jo je vodil Rado Kleč. Po vojni se je glasbeno delo razmahnilo in leta 1946 se je godba preselila v prostore tedanjega Titovega doma, kjer je še danes. Pozneje so se odcepili godbeniki z Javornika in ustanovili svojo godbo, ki jo je uspešno vodil Julij Sorgo. Pozneje so se javorniški godbeniki priključili jeseniški godbi, ki je vsa leta po vojni imela velike uspehe ne le doma, ampak tudi v tujini. SKRB ZA KADER Godba je po vojni prešla na nove oblike dela, dobila primerno materialno in moralno podporo, sodelovala na raznih tekmovanjih in predvsem skrbela za vzgojo mladega kadra. V vseh letih svojega obstoja je zavestno kulturno vzgajala in skrbela za napredno uveljavljanje delavca — železarja. Pihalni orkester jeseniških železarjev se ponaša ž mnogimi uspeh?: 160 nastopov na leto, zlata Gallusova plaketa, lanska srebrna plaketa na srečanju godb Slovenije v Kopru in še in še. V okviru godbe delujejo tudi orkestri in posamezne glasbene skupine. Skratka, kvaliteta, ki je plod stoletne železarjeve navezanosti na godbo, plod njegove' trdne volje in napredne zavesti. D. Sedej Kulturno življenje v Selcih na novi poti Z obnovitvijo kulturnih domov "V Selcih in Železnikih si je kulturno življenje v Selški dolini utrlo novo pot. Krajevna skupnost in Turistično društvo Selca sta lani ob praznovanju 1000-letnice kraja izvedla številne akcije. Selški teden je potekel z znamenju mnogih kulturnih prireditev. Tudi v obnovljeni mladinski dom se je vrnilo kulturno življenje. Po daljšem premoru je začelo z delom KUD »Janez Luznar«. Že jeseni je igralska skupina zaigrala igro Tri sestre in z njo gostovala še v Davči in Besnici. Ob koncu tega meseca pa bodo igralci zaigrali že novo dramsko delo. V okviru društva deluje tudi Selški pevski zbor. Omeniti velja še gostovanje Ločanov v Selcih, ko so uprizorili delo Vstajenje Jožeta Svejka. Oder je že opremljen z novimi zavesami, s pomočjo nabiralne akcije je bilo za dvorano kupljenih 150 novih stolov, pred novo dramsko predstavo pa bodo nabavljeni še štirje novi reflektorji. V kulturnem domu zlasti veliko nastopa šolska mladina. Prvič so šolarji z daljšim programom nastopili ob novem letu. Pod okriljem turističnega društva pa so učenci letos že petnajstič izvedli otroško maškarado, prireditev, ki je edina, kar je v Selcih še ostalo »pustnega«. Pred dnevi pa so se KUD »Janez Luznar« in šolska mladina skrbno pripravili na praznovanje dneva žena, ki je bilo minulo nedeljo. M. Hafner M Cesta JLA 6/1 S nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA .STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ SEM TER TJA PO CERKLJANSKEM »Kotel za moške« v Mojstrani Pet možakarjev je 8. marca popoldan pred marke-tom kuhalo pasulj in ga brezplačno delilo lačnim »žrtvam« dneva žena 8. marca je bilo, ob pol dveh Popoldne. Na pločniku pred Parketom trgovskega podjetja Zarja v Mojstrani čepi velik Poljski kotel, iz katerega se širijo naokrog, tja do ceste, slastne vonjave. Značilno brbotanje, mi* 2a, polna svežega kruha in peterica nasmejanih možakarjev v belih kuharskih oblačilih, ki vsakogar pobarajo, ali si ne bi Nemara privoščil ene porcije, Prisili mimoidočega, da upočasni korak — tudi če mu ne kruli po želodcu. Ampak večina rade volje sprejme povabilo, saj »o ponujane dobrote — pristni srbski pasulj s slanino — zastonj. Da, zastonj! Namesto °enika stoji v ozadju lesena skrinjica in vrh nje napis: »Prostovoljni prispevki za sklad ^učenikov«. In domala polna je Že. Potegavščina? Reklamna poteza Zarje? Razprodaja starih zalog fižola? Ne, ne, niti prvo niti drugo niti tretje. Kaj pa potem? Cisto nekaj četrtega. Nekaj, kar v Mojstrani prerašča v tradicijo. Marca 1968 sta namreč dva domačina, Alojz Rekar, 68, upokojeni mesar, in Martin Gliha, 58, upokojeni žerjavovodja, sklenila napraviti konec trpljenju ubogih hlačenoscev, ki jim ob dnevu žena soproge odpovedo pokorščino in v navalu emancipacijske obsedenosti pustijo svoje življenjske sopotnike lačne kolovratiti po svetu. »Dokazali bomo, da si znamo sami pomagati!« sta pribila, zbrala v soseščini tri sebi podobne kaline in se lotila uresničevanja načrta. Ročno so iznajdljivi prijatelji sredi vasi postavili zajeten kotel, zakurili ogenj ter priredili brezplačno gostijo. V rekordnem času je »krepki spol« pospravil pripravljene dobrote in potlej mnogo lažje dočakal odrešilni 9. marec, ko v vrlih kranjskih družinah spet zavlada preizkušena patriarhalna ureditev. No, šalo na stran. Dajmo raje besedo ekipi letošnjih kulinaričnih mojstrov, ki so jo poleg Rekarja in Glihe sestavljali še čevljar Janez Eržen (64), soboslikar in amaterski likovnik Zdravko Kotnik (57) ter graničar-zastavnik v pokoju Vuko Lešnar (48). »Dasi je pasulj namenjen moškim, v praksi ne delamo nobenih razlik in postrežemo komurkoli, vključno ženskam in otrokom. Ljudje po navadi prinesejo menažke s seboj, če pa pridejo brez njih, se je pač treba znajti,« pripoveduje Gliha. Medtem ko praznim krožnik, zvem, da je pokroviteljstvo nad posrečeno domislico tokrat prevzela krajevna skupnost, ki bi v primeru finančne izgube krila nastale stroške. Vendar izgube očitno ne bo, kajti ljudje so že več tednov vnaprej ogovarjali Rekarja in ga spraševali, ali smejo »pristaviti lonček zraven«. »Ni bojazni, da bi hrana ostajala: 80 litrov jo je. To znese približno 150 do 200 obrokov. Potrpite četrt ure, da pripeljejo avtobusi ,šihtarje\ in videli boste, kakšen tek imamo zdravi Gorenjci.« Potrpel sem in sem videl. Kot mravlje marmelado so Mojstranča-ni oblegali improvizirano menzo. Čevljar Eržen je komaj, komaj utegnil sproti segati v vroči trebuh orjaške pločevinaste posode in obračati zajemalko. Prihodnjič, sem si dejal, bom pđvabil s sabo v Mojstrano kolege. Ce ne zaradi vojaške južine, pa vsaj zaradi Rekarjevih fantov, katerih duhovita osmomarčevska predstava je resnično vredna ogleda. Besedilo in foto: I. Guzelj Sprejemamo naročila in vplačila za vso kmetijsko mehanizacijo, ki je v programu KŽK Kranj — agromehanika, in sicer: v .. »Totno v^r0^vodnje r - tt^Si SffSa - VraVctot)!Ursu 25 itvp Utrov ,oinate P*ol^0tetve n kromP^^ngratz, o 25 Hub. «v _, ter veen v Kmetijsko živilski kombinat Kranj — agromehanika tel. št. 23-485 in 24-778 (58. zapis) Ker smo pri kraju s pripovedjo o svetnih veljakih, ki jih je rodilo Cerkljansko slovenskemu narodu, moramo stopiti še v farno cerkev, eno največjih na področju kranjskega dekanata, kot so tudi Cerklje največja župnija daleč naokrog, saj imajo £ar dvanajst podružničnih cerkva. FARNA ZGODOVINA Cerkev Marije vnebovzete nekoč ni bila tako osamljena; prav v neposredni bližini sta stali še dve cerkvici (ali le večji kapeli), posvečeni sv. Mihaelu in sv. Tomažu. Od tod tudi ime Cerklje (nemško Circkelach), torej cerkve, ne le ena sama! Cerklje so od najstarejših časov v verskem pogledu pripadale oglejskim patriarhom, ki so imeli oblast vse do Drave. Listine so ohranile ime enega od prvih cerkljanskih župnikov: v letu 1154 je zabeležen plebanus Richerus. Seveda je imel mož gotovo več predhodnikov — a njih imena zgodovina ni ohranila. L. 1353 je Oglej pridružil župnijo Cerklje velesovskemu samostanu. Poslej so nune dominikanke odločale, kdo bo župnik v Cerkljah. V letu 1751 je papež Benedikt »zatrl« oglejski patriarhat in namesto njega ustanovil dve nadškofiji; eno V Gorici, drugo v Vidmu. — Pod Gorico pa so bile Cerklje le 36 let, do 1. 1787, ko so jih priključili ljubljanski škofiji. »TVOJ POT JE V OGLEJ ...« Pred leti smo s skupino prešer-noljubov pripotovali v Oglej (italijansko: Aquileia), pač zaradi Črtomira iz Prešernovega Krsta pri Savici — pesnik pripoveduje, da se je njegov junak prav tu, v Ogleju, posvetil mašništvu: Tvoj pot je v Oglej, da položil na te roke bo patriarh, ak' duh te žene, ko si pogubljal jih, oteti brate, duhovnega te storil bo, ko mene. Menili smo, da bomo prišli v velik kraj, vreden svoje imenitne zgodovine (ustanovljen je bil Oglej že okrog 1. 181 pred našim štetjem!), pa smo bili razočarani. Kraj je razmeroma majhno mestece, ki ima le nekaj nad 3000 prebivalcev. Leži pa komaj 5 m nad morsko gladino. Veličastna je le stara bazilika — v njej je po Prešernu Črtomir pokleknil pred patriarha, da bi ga le-ta posvetil za mašnika. Bogat je tudi arheološki muzej, ki priča o stari rimski in zgodnji krščanski dobi. Cez Oglej so se v 1. 400 valili Goti, v 1. 452 pa še Huni z Atilo na čelu. Šele Langobardi so se v 1. 568 tu ustalili in stopili s staroselci v nov rod, ki še sedaj biva tod okrog — v Furlane. Središče krščanstva pa je Oglej postal že v četrtem stoletju. Mogočna bazilika ima 73 m visok zvonik, številne mozaike v notranjščini in kripte z zemskimi ostanki starih patriarhov. Ogleda vredno je tudi morsko pristanišče sredi Ogleja, Sedaj je sicer brez vode, toda nekoč je morje segalo-pi'av do tod — danes pa je morje oddaljeno kar 11 km. Z mešanimi občutki smo stali na mozaičnih tleh sredi stare bazilike in poslušali zadnji akord Krsta pri Savici: Razlagajo, ko pride v Akvilejo, mu sveta pisma prosta zmote vsake; postane mašnik, v prsih umrjejo nekdanji upi; med svoje rojake Slovence gre, in dalje čez njih mejo, do smrti tam preganja zmot oblake. Domov je Bogomila šla k očeti, nič več se nista videla na sveti. KDAJ BO IZŠLA KNJIGA w -t tej ali oni hiši v vaseh okoli % / Cerkelj se oglasim — bodisi, V da so me povabili ali pa potrebujem kak podatek — in ne skoro, prav povsod naletim na prijazne ljudi, ki radi čitajo te zapise. Pa jim pravim, napišite dopisnico in jo pošljite na uredništvo Glasa, Če je kaj narobe. A povsod enak odgovor: za pisanje pa nismo, smejali bi se nam, ker bi bilo v pisanju vse polno napak; zato ne pišemo. Vas pa poznamo po imenu. In se sprašujemo, le kje vse to zveste o naših krajih? Prav! Pa se spomnim na velike besede slovitega dušeslovca dr. Sigis-munda Freuda, začetnika sodobne znanosti o človeški podzavesti: »Nesmrten si, če te vzljubi mnogo neznanih ljudi.« Zase tisto o nesmrtnosti seve odštejem, toda spodbuden pa je le ta prijateljski stik s tolikeri-mi neznanimi ljudmi... Ima pa vsaka medalja še drugo, bolj senčno plat. Tako se dogodi prevnetemu in preurnerrtu zapisovalcu kake vaške zgodbe, da zagreši eno ali dve napaki v objavljenem tekstu. In potem so bralci — ki pač bolje poznajo svoj kraj — pripravljeni krajepisca kar neusmiljeno križati. Zaradi ene ali dveh n&pak zapisanih besed v vencu zapisov, ki obsega več kot šest tisoč besed! No, to sem pač moral povedati za uvod v zahtevo številnih Cerklja-nov: »Zakaj ne izdate po svojih zapisih knjige, saj si jo mnogi želimo. Toliko kot vi, še ni nihče pisal o Cerkljah in okoliških vaseh. In tudi tako domače kot vi, še ni nihče pisal.« — Vse to se res lepo sliši — toda zapisovalec nima nobene prave moči, kadar gre za take stvari, ki so zvezane z velikimi denarji. To bi bila stvar krajevne skupnosti ali pa turističnega društva. Ce bi še živeli širokogrudni meceni, kakršen je bil cerkljanski občan Ivan Hribar, bi to storil eden od njih, v samozaložbi. Sicer pa je čas tak, da ima slehernik sebe bolj rad, kot svoj domači kraj. Sebe, svoj razkošni dom, svoj avto, svoj prosti čas, svoje dopuste ob morju, svoje copate in svoj barvni televizor... Za čast, za ugled, za občutek sreče in notranje zadovoljstvo, ki bi ga tako velikodušno dejanje, gotovo prineslo — za vse to je danes le malo komu mar ... C. z. ;w> ZOR MAN 93 O raga moja Iza seSf^pra^eval sem P° hodnikih, pa so mi pokazali majhno, žilavo k tr° z modro podplutbo pod očesom. »Vaš oče?« je rekla z zanimanjem. »Kako je z njim?« Ki o.-.. razumeti morate ... možiček je star.« lek u ^ zna'a to povedati! Možiček! Ni bil več mož, samo He aj' kar je od njega ostalo, nekaj nemočnega, nekaj neboglje-°8tal' ne^aj' k&r usiha in kopni... dokler ne bo skopnelo in bo vki samo še spomin ... in napis na nagrobniku, če ga bo kdo esal vanj. ^Mislite, da je tako hudo ... hočem reči, da bi...« je s"xeseda mi ni šla z jezika, zataknila se mi je, sestra pa se mi cutno in razumevajoče nasmehnila. Zrn >>^se se lahko zgodi... vsak dan ... vsako uro. Srce ne Pok°re več, pa obstane. Čeprav je možiček še močan,« je rekla in azala na podplutbo pod očesom. »Zjutraj me je udaril.« »OčeV* sem bil osupel. Sr e8a nisem mogel razumeti. V obraz mi je silila rdečica, ^Ljne je bilo, zato sem se nerodno opravičeval: »Oprostite, nikoli ni bil...« 8am • m' vem>« je rekla sestra. »To pride z boleznijo. Možiček ni kriv, mi smo pa vsega vajeni.« bilo 5 sestro morebiti res ni bilo nič nenavadnega, zame pa je fe zmeraj nedoumljivo. »£akaj?« bi bil rad vedel, nj^ 0 Pride z boleznijo,« je ponovila sestra. »Žile v možga-^ek V ak° bi vam povedala... kakor če oblak prekrije sonce. om ateri pobesne, nekateri jočejo... Vaš oče je skoraj razbil xJ1C0> kar je bilo na njej, je šlo v kose.« zar e sPominjam se, da bi bil oče kdaj kaj razbil, da bi zakričal, »M6 ne.sP°minjam-vanj a''-.smo £a privezati,« je rekla sestra in iskala razume-ja v mojih očeh. »Nevaren je, dokler se ne umiri.« ;;KjeJe?« " °oa osemnajst,« mi je pokazala po hodniku. Sem stopil proti vratom, pa mi je položila roko na ln m/, ___________-i _ . »D me posvarila: a vas ne bo preveč prizadelo, če vas ne bo spoznal.« »Kaj ne pozna ljudi?« »Zgodi se. Saj sem vam povedala. Kakor bi šel oblak čez sonce. Zakrije ga, pa spet odkrije. Možiček ima danes slab dan.« Bila jo je sama ljubeznivost, jaz pa bi ji bil najraje zakričal ... pustite me s svojim možičkom in spravite se ... Šoba je bila velika, dve vrsti postelj sta stali v njej in dve vrsti ostarelih obrazov me je gledalo z blazin. Dve vrsti možič-kov, ki so kakor otroci radovedno stegovali vratove, se spogledovali in ugibali, pri kateri postelji se bom ustavil. Oče je ležal na zadnji, razpet kakor Krist na križu, roke je imel na zapestjih z usnjenimi jermeni pritrjene na posteljo, pogled pa uprt nekam v strop. »Dober dan, oče!« sem ga pozdravil. Obrnil je glavo, jaz pa sem si oddahnil. Njegove oči so me spoznale, 'odzdravile so mi, okoli ust pa mu je legel nasmešek zadrege, kakor bi ga bil presenetil pri nečednem opravku. »Si le prišel... Andrej,« je rekel. »Nekaj pomaranč sem ti prinesel...« sem pohitel. Brezzobi možiček na sosednji postelji se je zahihital in zato- žil: »Tepel se je, zato so ga privezali.« Pogledal sem ga, iz vljudnosti, in mu prikimal, da vem, brezzobi možiček pa je kar tožaril: »Vse krožnike je razbil. Sestra je rekla, da bo privezan do večera.« Spet sem pokimal, sedel na stol pri postelji, vzel iz vrečke pomarančo in se delal^ kakor da pasov na očetovih zapestjih še vidim ne. »Naj ti eno olupim?« sem vprašal. In sem začel lupiti, ne da bi čakal na odgovor. Kaj pa sem mu mogel ponuditi drugega kakor krhelj pomaranče ... če je bil zares žejen, kakor je pisala Polona? Možiček na postelji zraven ni odjenjal. Prevalil se je na bok, me s prstom potolkel po rami in dejal: »Razbijal je, ja. Pa kričal. Bodo že prišli moji fantje, je kričal. Si ti tisti fant?« , »Ne,« sem se ga otresel. Potisnil sem očetu krhelj v usta in gledal, kako ga je počasi in z odporom žvečil, medtem ko so mu oči ves čas potovale od mojega obraza k pasovom na postelji pa spet nazaj. Ni jih bilo mogoče prezreti, ni jih bilo mogoče zatajiti. »Odveži me, Andrej!« je zaprosil. Bilo je prvič, da ni ukazoval, da je prosil, z besedami in s pogledom. Meni je bilo ob očetovi prošnji mučno, ker sem se v hipu zavedel, da sem nekaj zamudil. Takoj bi bil moral razve-zati jermenje, ne bi bil smel čakati. »Nikar!« se je oglasil brezzobi možiček. »Sestra je rekla, da bo privezan do večera.« Toda zaponke so bile že odpete, oče je premaknil roke in se mi zahvalil z nasmeškom, ki je še zmeraj prikrival zadrego, brezzobi možiček pa je razočarano zanergal: »Še pomaranče mu nosiš. Meni nič ne prinesejo.« »Boste eno?« »Bi,« je rekel. In je hlastno segel po sadežu in se ni zahvalil, kakor otrok, ki mu še niso pokvarili veselja nad stvarmi z večnim opominjanjem ... si rekel prosim ... boš rekel hvala. Lupil je in cmokal in sesljal, skoraj celo uro se je ukvarjal s pomarančo in se za naju še zmenil ni. »Boš še enega?« sem ponudil očetu še drugi krhelj. Oče pa je odkimal: »Ne več.« »Polona mi je pisala,« sem rekel. »Da je pisala?« »Mnogo dela ima.« »Seveda, sedaj je pomlad.« »V nedeljo bo nemara prišla.« »Nemara .. vz otrokom,« je rekel oče. Pogled mu je spet ušel na strop in begal med lisami, nekaj mi je hotel povedati, trudil se je in lovil misli, ki so mu očitno uhajale, in nazadnje dejal: »Otrok ni moj.« Se je zavedal, kaj govori? Kakor oblak, ki prekrije sonce, sem se spomnil sestrinih besed in sem lovil očetov pogled, da bi v njem odkril resnico. Oče pa je oči trdovratno upiral v strop. »Stanetov je,« je rekel. Bratov, se mi je kakor odmev oglasilo v zavesti. Stane, ki se je zmeraj tako sramežljivo izogibal deklet, se je spravil k Poloni v posteljo? K Poloni, seveda, h kateri pa. Katera druga bi ga bila vzela k sebi, kakor ga je Polona ... saj ni nič takega . .. takole samo trpiš . w. Komun je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno .s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. JHlk I88> 21 Sreda, 13. marca 1974 Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI — nesnice. Pavlin, Pivka 11 ali Pivka 45, Naklo, tel. 47-041 1441 Prodam HRASTOVE PLOHE 5 cm. Okroglo 13, Naklo 1507 Prodam enofazni BETONSKI MEŠALEC, OPEKO BH 4 - 1700 kosov, OPEKO navadno 3000 kosov in BETONSKO ŽELEZO 800 kg. Naslov v oglasnem oddelku 1508 Prodam OMARO, kavč, dva fotelja in mizico. Moša Pijade 11, stan. 20, Kranj. Ogled od 15. ure dalje 1509 Prodam 400 kg težkega VOLA, vajen dela. Benedičič Anton, Slatna 7, Begunje na Gorenjskem 1510 Prodam mlado KRAVO z mlekom ali za zakol. Vrbnje 14, Radovljica 1511 Prodam KRAVO, ki bo aprila te-letila. Ribno 13, Bled 1512 Prodam štiri rabljena sobna VRATA in KAMIN. Puštal 1, Škofja Loka 1513 Prodam seme črne DETELJE, vprežni obračalnik in KONJA. Platiša, Pungart 11, Škofja Loka 1514 Zelo poceni prodam skoraj novo POHIŠTVO za dnevno sobo. Šorli-jeva 31, stan. 7, Kranj, tel. 23-184 1515 Prodam traktorsko KOSILNICO za ferguson, manjšo enoosno PRIKOLICO in zadnjo nakladalno LOPATO. Koselj Jože, Doslovče 21, Žirovnica 1516 Otroško POSTELJO z JOGI vložkom, prodam. Begunjska 3, II. nad., Kranj 1517 Prodam dobro ohranjen italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Šenčur, Kuraltova 12 1518 Prodam semenski in jedilni KROMPIR cvetnik. Sr. Bitnje 40, Zabnica 1519 Prodam novo POMIVALNO MIZO 120x 60, desni odcejalnik, za 1.400,00 din. ZABRET ALBIN, Topole, Mengeš 1520 Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica Prodam semenski KROMPIR igor, vprežni OBRAČALNIK za seno in sadilec za krompir FILFAR-GERET. Polica 1, Naklo 1521 Prodam 1000 kg SENA. Sp. Duplje 5 1522 Prodam kvalitetna JABOLKA, več vrst. Bašelj 7, Preddvor 1523 Prodam 1 leto starega BIKA ali zamenjam za plemensko TELICO. Hraše 15, Smlednik 1524 Prodam KRAVO tik pred četrto telitvijo. Stare, Šutna 42, Žabnica 1525 Prodam dobro težko KRAVO po izbiri, tik pred telitvijo ali s teličkom in semensko TRAVO — francosko pohovko, večjo količino. Podbrezje št. 105 1526 Prodam strešno OPEKO špičak, dobro ohranjeno (veliki format). Voklo 44 - 1527 k©čna kamnik SADNA DREVESNICA IN VRTNARIJA Nudi za spomladansko in jesensko saditev sadike vseh sadnih vrst Prodaja od 7. do 16. ure od 20. februarja dalje Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 00 # lm IKjJ Sreda, 13. marca 1974 Prodam 8 mesecev starega škotskega OVČARJA z rodovnikom. Go-stan, Pajarjeva 10, Šenčur, telefon 41-058 1529 Prodam PRAŠIĆA za zakol. Pokopališka 6, Kokrica, Kranj 1530 Prodam semenski KROMPIR cvetnik. Rupa 11, Kranj 1531 Prodam suhe BOROVE PLOHE. Vprašati v trafiki Cerklje 1532 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Lenart 2, Cerklje 1533 Prodam dva BIKCA. Cerklje 33 . 1534 kupim Kupim KOLO za deklico, staro 10 let. Naslov v oglasnem oddelku 1543 Kupim švicarsko KOSILNICO A. E. B. I. A. M. 10. Ponudbe pod »Primerna« 1544 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Debenc Polde, Dorfarje 39, Žabnica 1486 Za gotovino kupim FIAT 127 ali ZASTAVO 101, letnik 1973. Kranj, telefon 21-133 — dopoldan 1488 Prodam AUSTIN 1300 in R 4 KA-TRCO. Križaj, Zg. Senica 10, Medvode 1535 Kupim rabljen negibljiv TRAKTOR 25 do 35 KM. Kunšič, Perniki 4, Zgornje Gorje 1536 AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ razpisuje licitacijo za prodajo dveh osebnih avtomobilov zastava 750 Licitacija bo v soboto, 16. marca 1974 ob 10. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za ostale v prostorih AMD Kranj. Prodam TRAKTOR LINDNER 35 KW, pogon na vsa štiri kolesa, letnik 1971 in enoosno PRIKOLICO, oboje v zelo dobrem stanju. Križna gora 6, Škofja Loka 1537 Prodam osebni avto DKW 1000 S. Telefon 61-993, Škofja Loka 1538 Ugodno prodam AUSTIN MAXI 1500, letnik 1970. Cankarjeva 8, Tržič 1539 Prodam ZASTAVO 750 po generalni. Ogled v soboto in nedeljo. Zupan, 31. divizije 17, Kranj 1540 Prodam ŠKODO Š 110 L, letnik 1970. Zupan Jože, Moše 31, Smlednik . 1541 Prodam BMW 700 v voznem stanju po ugodni ceni. Vodopivčeva 10, Kranj 1542 Prodam popolnoma nov BOLNIŠKI STOL (sobno stranišče). Naslov v oglar,nem oddelku 1528 ^Da vas bom grel, = mi preskrbite premog — TAKOJ! Ali jeseni sploh bo? o tu MERKUR iKURIVO KRANJ V petek, 15. marca, ja Mladinski aktiv nre-ivila Kranj ples v dvorani KPO Kokrica. Poje Oto Pestner in igra ansambel Stalagniti. Začetek ob 19. uri. Na prireditev vas vabi MA Živila. prireditve Vsako soboto v BUKOVICI pri Vodicah MLADINSKI PLES. Igrajo »STALAGNITI« 1549 zaposlitve Prevzamem honorarno DELO, lahko tudi na domu. Naslov v oglasnem oddelku 1548 ostalo Odpeljana je bila dvomesečna PSIČKA, pasme brak-jazbečar. Javiti proti nagradi na Ručigajevo 22/E, Kranj 1550 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 15. do 22. marca od 19. do 7. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorčič, telefon 68-260. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka telefon 60-440. dežurni veterinarji od 8. do 15. marca; Anton Bedi-na, Kokrica, tel. 23-518; od 15. do 22. marca; Bogdan Cepuder, Kranj, Kajuhova 23, tel.22-994; od 22. do 29. marca; Janez Teran, Kranj, Valjavčeva 6, tel. 23-716 ali 22-644; od 29. marca do 5. aprila; Jože Rus, Cerklje, tel. 42-015. Popravek Pri razpisu prostih delovnih mest trgovskega podjetja MERKUR veleželeznina Kranj v GLASU dne 9. marca se je vrinila neljuba pomota. Pod II, točka 2. iščejo PRAVNIKA in ne pripravnika, kot je bilo pomotoma objavljeno. stanovanja Odbor za medsebojna razmerja SPLOŠNE BOLNICE JESENICE razglaša prosto delovno mesto srednje medicinske sestre za otološki oddelek v Kranju. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na Splošno bolnico Jesenice do 25. marca 1974. Razglas ostaja v veljavi do zasedbe delovnega mesta. kmetovalci Pri nas dobite traktorje in druge kmetijske stroje; razen drugih krmil tudi oljne tropine, sojine tropine, suhe pesne rezance ter še nekaj ranega semenskega krompirja. KMETIJSKA ZADRUGA „\Phqa," KRANJ Kranj CENTKR 13. marca amer. barv. film KLAN DJUKE ANDERSENA ob 16., 18. in 20. uri 14. marca angl. barv. film OPERACIJA ŠAKAL ob 16., 18. in 20. uri 15. marca angl. barv. film OPERACIJA ŠA-KALob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IC 1.'}. marca franc. barv. film HO! ob 16., 18. in 20. uri 14. marca danski barv. film RDECl RUBIN (ni primeren za otroke!) ob 16., 18. in 20. uri 15. marca amer. barv. film KLAN DJUKE ANDERSENA ob 16., 18. in 20. uri Ura pravljic V četrtek, 14. marca, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju Ura pravljic za otroke od 5. do 8. leta starosti. Vabljeni! Tržič 13. marca nem. barv. film 20. uri (ni primeren za otroke!) 14. marca nem. barv. film 20. uri (ni primeren za otroke!) EVA ob 18. in EVA ob 18. in Iščem SOBO v okolici Bleda ali na Bledu, kjer sem zaposlen, ali pa sebi primerno žensko, ki ima stanovanje, po možnosti z vozniškim dovoljenjem. Sem 42/170, razvezan, ne po svoji krivdi, brez obveznosti. Ponudbe pod »Tiha dolina« 1546 Mlad zakonski par potrebuje opremljeno SOBO. Plača dobro. Ponudbe pod »Jovan in Miluška« 1547 Zakonca brez otrok nujno iščeta manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1545 Kamnik DOM 13. marca angl. barv. film KRI IZ SARKOFAGA ob 18. in 20. uri 14. marca angl. barv. film KRr IZ SARKOFAGA ob 18. in 20. uri 15. marca danski barv. film RDECl RUBIN (ni primeren za otroke!) ob 20. uri Škofja Loka SORA 13. marca ital. barv. film PUSClCE STRUPENEGA PAJKA ob 18. in 20. uri 14. marca ital. barv. film VRT FINZI CON-TINIJA ob 20. uri 15. marca ital. barv. film VRT FINZI CON-TINIJA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 13. marca amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZVONI ob 20. uri 15. marca amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZVONI ob 20. uri Radovljica 13. marca amer. barv. film UMORI NA VIKENDU ob 20. uri 14. marca špan.-ital. barv. film SEDEM MINUT ZA SMRT ob 20. uri 15. marca amer. barv. film ZA 1000 DOLARJEV DNEVNO ob 20. uri . Jesenice RADIO 13. marca ital.-nem. barv. film POĆIVAJ V MIRU 15. marca Span. barv. CS film MOLCECl ŠERIF Jesenice PLAVŽ 14. marca amer. barv. film ROMEO IN JULIJA 15. marca ital.-nem. barv. film POČIVAJ V MIRU Kranjska gora 13. marca amer. barv. CS film IZGUBLJENI 14. marca ital.-nem. barv. film POČIVAJ V MIRU SREDA, 13. marca, ob 19.30 za red KOLEK-TIVI-SREDA — T. Partljič: SCUKE PA NI;" gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica; ob 19.30 — Svetina-Povse: UKANA; gostovanje v Domžalah; * ČETRTEK 14. marca, ob 16. uri za red DIJAŠKI I. in IZVEN, ob 19.30 za red KO-LEKTIVI-CETRTEK — T. Partljič: ŠČUKE PA NI; PETEK, 15. marca, ob 19.30 za red KOLEK-T1V I-PETEK — T. Partljič: SCUKE PA Ni; gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. > Sporočam, da me je po dolgi in mučni bolezni v 74. letu starosti zapustila Mihaela Pogačnik roj. Fajfar Na zadnji poti smo jo spremili 11. marca 1974. Žalujoči mož in drugo .sorodstvo Kranj, 11. marca 1974 Zahvala Ob smrti naše dobre mame, Stare mame, sestre in tete Marije Erzar se prav iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Najlepša hvala vsem sosedom iz Grada, ki so nam tako nesebično pomagali. Hvala sosedom iz Poženika, č. g. kaplanu iz Cerkelj, g. župniku iz Zaloga in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Roza z družino, sin Ivan z ženo, sestra Marjeta in drugo sorodstvo. Grad, Poženik, 13. marca 1974 Zahvala Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta Antona Koka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje ter za izrečeno sožalje. Posebna hvala sosedom za nesebično pomoč, č. gospodu kaplanu za pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice Golnik, dr. Žgajnariu za zdravniško skrb in nego ter pogrebnemu zavodu Kranj. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova Franci in Ciril z družinama, hčerka Mari z družino, snaha Pepca s hčerko in drugo sorodstvo. Tupaliče, Bitnje, Visoko, Olševek, 10. marca 1974 Zahvala Ob izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata, tasta in strica Franca Ravniharja Zirovcovega ata iz Virmaš se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za tople izraze sožalja, za podarjeno cvetje in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zrimšku, č. g. župniku iz Stare Loke za pogrebni obred, pevcem KUD Ivan Cankar Sv. Duh-Virmaše, sindikatu in sodelavcem Gradisa Škofja Loka, sodelavcem LTH in sodelavkam tovarne Šešir. Žalujoči: žena Francka, sinova Pavle in France z družinama ter ostalo sorodstvo Virmaše, 6. marca 1974 Od Novška (66 m) do Mesca (158 m) Naši najboljši skakalci so se, še zlasti po osvoboditvi, uveljavili tudi na tekmah na tujem, toda njihova največja želja je bila vedno skočiti *čim dlje. Prvi naš junak (ob rojstvu Planice) je bil Albin Novšak, ki je na otvoritveni tekmi pred 40 leti v Planici skočil 66 metrov in tako postavil nov jugoslovanski rekord. Zanimivo je, da je od starejšega rodu planiških junakov le Novšak nekaj časa skakal v tako imenovanem ribjem slogu, z rokami ob telesu (tako kot skačejo danes vsi skakalci). Kmalu pa je spet prišel po nasvetu predvojnih strokovnjakov k slogu z rokami naprej. Leta 1936 je v Planici Avstrijec Sepp Bradi skočil 101 meter z rokami naprej. To je bil prvi človek na svetu, ki je poletel prek 100 metrov. Novšak je tedaj skočil 89,5 metra, pet let zatem pa je planiški junak Rudi Finžgar poletel 95 metrov. Oba sta bila zelo borbena, tekmovala sta nied sabo tudi v zbijanju šal. Finžgar je bil znan tudi po svoji nepopustljivosti. Mnogo lepih dolžin si je zapravil, ker je vse »prerad« podrsal z rokami. Tudi njegov povojni tekmec Janez Polda vseh svojih najdaljših skokov ni mogel spraviti na vrh svetovne lestvice zaradi nezanesljivega doskoka. Podrsal je na Primer pri 120 metrih v Planici, padel je pri najdaljšem skoku na olimpijskih igrah v St. Moritzu, bil pa je Prvi naš povojni skakalec ribjega sloga, najuspešnejši Jugoslovan vse do leta 1956, ko je na olimpijskih igrah v Cortini dal slovo skakanju. Inia tudi rekord v številu naslovov državnega prvaka. Skupaj s Poldo je v Mojstrani rastel tudi Karel Klančnik. Vsa leta si bila tekmeca, Polda je bil daljši, Klančnik pa lepši. Slovo Polde, Klančnika in Finžgarja je bila priložnost za Jeseničana Jožeta Zidarja in Jožeta Langusa. Dosegla sta nekaj izredno lepih uspehov. Na velikankah jima sicer ni šlo najbolje, vendar je Langus prav ob koncu kariere leta 1963 dosegel svoj najdaljši skok 122 metrov. Tedaj se je pojavila nova generacija. Jože Šlibar, Marjan Pečar, Božo Jemc in Miro Oman. Šlibar je bil leta 1961 s 141 metri svetovni rekorder. Kljub takšnemu dosežku pa ni bil nikdar niti državni niti republiški prvak. Bil je izredno pogumen. Njegovo ime bo za vselej zapisano na lestvici svetovnih rekorderjev v smučarskih poletih. Hkrati pa lahko trdimo, da doslej noben naš skakalec ni bil enakovreden Pečarju v slogu, katerega skok je bil za motiv pred leti celo za planiški lepak. Ludvik Zaje, najboljši skakalec pred sedanjo generacijo, je bil eden najzanesljivejših skakalcev. Peter Eržen iz Zajčeve generacije, je bil kot aprilsko vreme; če ni padel, se je ponavadi dobro uvrstil. Na stari pla- niški velikanki je bil 1968. leta z 8. mestom najboljši Jugoslovan, toda Zaje je tedaj skočil najdlie 119 r^etrov, kar je bil naš planiški rekord. Iz sedanje generacije so imeli največje uspehe Peter Štefančič, Danilo Pudgar in Marjan Mesec. Poleg 9. mesta Zajca na olimpijskih igrah v Grenoblu 1968. leta sta se najbolje uveljavila na olimpijskih igrah Danilo Pudgar, ki je bil 8. na veliki skakalnici v Sapporu, Štefančič pa na srednji 10. Planiški rekorder iz vrst naših skakalcev je še vedno Peter Štefančič, ki je na otvoritveni tekmi nove velikanke leta 1969 poletel 150 metrov daleč. To je bil tudi nov jugoslovanski rekord, ki je veljal do lani, ko je Kranjčan Marjan Mesec v Oberstdorfu poletel 158 metrov daleč. Kaj bo prinesla letošn ja Planica? Morda nov svetovni in jugoslovanski rekord? J. Javornik »Najdaljši« na svetu doslej 196 m Wosipiwo (NDR) 167 m Kampf (NDR) 166 m Schmid (Švica) 165 m Wolf (NDR) 164 m Raška (ČSSR) 164 m Ito (Japonska) 163 m Steiner (Švica) 162 m VVirkola (Norveška) 162 m Routsalainen (Finska) 162 m Schwabl (Avstrija) 161 m Queck (NDR) 161 m Matouš (ĆSSR) 161 m Danneberg (NDR) 160 m Doležal (CSSR) 159 m Savada (Japonska) 159 m Škoda (CSSR) 158 m Wanner (Avstrija) 158 m Mesec (Jugoslavija) 1973 Oberstdorf 1973 Oberstdorf 1973 Oberstdorf 1969 Planica 1969 Planica 1973 Oberstdorf 1973 Oberstdorf 1969 Planica 1972 Planica 1973 Oberstdorf 1969 Planica 1969 Planica 1972 Planica 1969 Planica 1973 Oberstdorf 1973 Oberstdorf 1973 Oberstdorf 1973 Oberstdorf Dva rekorderja in konstruktor v jubilejni Planici Kaj bo prinesla letošnja jubilejna Planica? Morda spet nov svetovni in jugoslovanski rekord? To so ugibanja številnih ljubiteljev Planice tik pred jubilejno prireditvijo. Kaj menita o letošnjem tekmovanju rekorderja in sokonstruktor planiške ..Velikanke? . Heinz Wosipivo, 23-letni orodjar Zella Mehlis (NDR), svetovni rekorder s 169 metri (lani v Oberstdorfu), letos pa je dosegel največji ijspeh na svetovnem prvenstvu v *alunu, ko je na veliki skakalnici °svojil srebrno kolajno. »V Planico prihajamo s trenutno najboljšo ekipo. Že na dosedanjih poletih smo dokazali, da smo lovci na daljave. Nov sve-tovni rekord bo padel le v normalnih vremenskih razmerah.« R Marjan Mesec, 26-letni šofer iz ^ranja, član SK Triglav, jugoslo-anski rekorder s 158 metri (tudi §Qni v Oberstdorfu), je imel najbolj-sk SKZono 'ani> ko je bil najboljši naš ost r ec'- ^etos pa Podobno kot hJ au, ni zabeležil kakšnega posebna uspeha. »Čeprav v Planici dosegam slabše rezultate kot na tujih skakalnicah, vseeno mislim, da bo letos bolje v Planici. Letošnja sezona pomeni za naš skakalni šport nedvomno najslabšo zimo v zadnjih desetih letih in bi bil skrajni čas, da bi vsaj v Planici nekaj dosegli. Velikanka je dobro pripravljena, dosežki pa bodo močno odvisni od vremenskih razmer. Žal nismo trenirali na stari velikanki kot v prejšnjih letih.« Inž. Janez Gorišek, eden izmed konstruktorjev planiške velikanke, pa nam je v nedeljo dejal: »Odlična imena svetovnozna-nih skakalcev so porok, da bo prireditev na dostojni kvalitetni višini. Profil skakalnice je prirejen tako, da bo možno poleteti varno okoli 170 metrov daleč. Snežne razmere so odlične, v planiških dneh pa si želimo le še lepega in brezvetrovnega vremena.« J. Javornik Priznanje Dušanu Gorišku Izvršni odbor krajevne konference socialistične zveze v Radovljici je na zadnji seji izrekel priznanje in čestitke državnemu reprezentantu in članu smučarskega kluba Radovljica Dušanu Gorišku za izredno požrtvovalnost in osvojeno 7. mesto v kombinaciji v alpskih disciplinah na zadnjem svetovnem prvenstvu v St. Moritzu. Hkrati je izvršni odbor izrekel priznanje tudi njegovemu trenerju Aleksu Cebulju in smučarskemu klubu Radovljica. JR Slovenska moška kegljaška liga Konstruktor: Jeseniee 7104:6874 Jeseniški kegljači so v nadaljevanju moške slovenske kegljaške lige dvakrat nastopili v Mariboru. V prvem srečanju jih je premagal Konstruktor s 7104:6874 (Šmid 890),. v drugem nastopu pa jih je odpravil Branik. Rezultat: Branik : Jesenice 7067:6931 (Šavnik 929). V jutrišnjem kolu ob 15. uri bodo kegljači Triglava na domačem kegljišču gostili ljubljanski Gradiš, Jeseničani pa v soboto ob 16. uri ekipo Branika. -dh Hokej na ledu Jeseničanom tudi pokal Pokalni zmagovalec za hokejski pokal Jugoslavije je znan. Jeseničani, ki so pred dnevi osvojili 17. naslov državnega prvaka, so tudi v dveh finalnih tekmah za najvišjo jugoslovansko pokalno tekmovanje premagali večne tekmece, ljubljansko Olimpijo, in tako osvojili tudi to lovoriko. Rezultata srečanj: Olimpija : Jesenice 7:10, Jesenice : Olimpija 6:3. -dh m. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Malo truda, veliko užitka in počitka na našem posteljnem perilu t r i g 1 a v Žitopromet Senta skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 KOMBINATI, KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke, prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob, koruzni zdrob inješpren. CENE SO KONKURENČNE. Skladišče je odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 6. do 14. ure. Po domačih in tujih smučiščih Zadnje snežne padavine so nasule toliko snega, da so se prestavljena tekmovanja v vseh smučarskih disciplinah lahko nemoteno nadaljevala. CRNI VRH NAD IDRIJO - Na smučinah med gozdovi okrog Črnega vrha je bilo prvo množično smučarsko tekmovanje Trnovski maraton. Tega smučarskega pohoda na 25 km dolgi progi v spomin na junaSke boje enot IX. korpusa se je udeležilo 510 tekmovalcev. Torej že za prvi start obetajoča Številka. Rezultati — kategorizirani tekmovalci: 1. Kalan (Gorje) 1:14,17, 2. Dornik (Olimpija) 1:16,6, 3. Jelene 1:18,2, 4. Lotrič (oba Triglav) 1:18,38, 5. KerStajn (Jesenice) 1:19,45, 6. Gortner (Triglav), 7. GraSič (Alples), 9. ReS (Radovljica; nekategorizirani: 1. Kobilica (Gorje) 1:21,43, 2. Purger (Radovljica) 1:28,40, 3. Kajžer (Jesenice) 1:28,45, 4. Šparovec (Kranj) 1:29,15, 5. T. Smolej (Veriga) 1:30,17, 6. Seljak (Alples), 7. Ambrožič (Gorje) itd. SLJEME — Tu je bilo državno prvenstvo v alpskih disciplinah za mlajSe in starejSe pionirje ter pionirke. Državni prvaki v veleslalomu so postali: pri mlajSih pionirjih Ribnikar (Tržič), pri mlajSih pionirkah Pintar (Transturist), pri starejših pionirkah Tome (Transturist), pri starejših pionirjih T. Virk (Akademik); slalom: mlajSe pionirke: Pintar (Transturist), mlajSi pionirji Ribnikar (Tržič), starejSe pionirke Tome (Transturist), starejSi pionirji T. Virk (Akademik). GOLTE — Na smučiščih na Golteh so merili svoje moči za republiške naslove mladinci. V veleslalomu je pri starejSih mladinkah bila 'najboljSa Cerpezova (Branik), pri mlajSih pa Urhova (Radovljica). Pri starejSih mladincih je zmagal Polajnar (Tržič), »ri mlajSih mladincih pa A. Holzl (Fužinar). V veleslalomu je pri starejSih mladinkah drugi naslov osvojila Cerpezova, pri mlajSih mladinkah pa Gortnai (Železniki). Pri starejSih mladincih je bil prvi R Holzl (Fužinar), pri mlajSih pa Zibler (Tržič). SKALNATE PLEŠO - V Visokih Tatrah na CeSkoslovaSkem se je s slalomom in veleslalomom končalo letoSnje tekmovanje za svetovni alpski pokal. Med to mednarodno druSčino najboljših alpinistov sta startala tudi dva Gorenjca, Tržičan Križaj in Jeseničan GaSperSič. Odlično se je odrezal mladi Tržičan, ki je v veleslalomu zasedel 16. mesto, v slalomu pa je bil 20. GaSperSič je imel uvrstitev le v slalomu, zasedel pa je 24. mesto. V skupni uvrstitvi je letos zmagal italijanski predstavnik Gros pred rojakom Gustavom Thttnijem. HINTERZARTEN - Končala se je skakalna turneja Schvvarzvvald. Na dveh skakalnicah je v generalni uvrstitvi prvo mesto osvojil Jugoslovan Branko Dolhar, ki je na tem mestu zamenjal lanskoletnega zmagovalca Marjana Meseca. Skupni vrstni red: 1. Dolhar (Jugoslavija) 429,6, 2. Dubb 416,9, 3. Ihle (oba ZRN), 5. Gorjanc 399,1, 6. Mesec 394,9, 10. Mlakar (vsi Jugoslavija). GRENOBLE - Na olimpijski skakalnici v St. Nitzeru v Franciji je odlično uvrstitev dosegel Blaznik, ki je osvojil četrto mesto, Štefančič je bil peti, PrelovSek pa Sesti. Zmagovalec pa je bil Balcar (CSSR). -dh Gorjanski planinci so zborovali Planinsko druStvo Gorje, ki je imelo prejftnjo nedeljo redni občni zbor, sodi med najbolj delovna planinska druStva na Gorenjskem. Ze pred leti so na primer preuredili dom Planiko pod Triglavom, sredi avgusta lani pa so odprli obnovljeno in povečano kočo na Doliču, ki leži na južni strani tik pod Triglavom. Koča je imela prej 80 ležišč, z dozidavo in preureditvijo pa so dobili osemdeset novih ležišč. Tako ima koča zdaj 160 ležišč. Gorjanski planinci pa že razmišljajo o še nekaterih izboljšavah. Razen tega bodo v prihodnje posvečali vso pozornost oskrbi domov oziroma planinskih postojank in povečevanju članstva. Sklenili so, da bodo v članstvo pritegnili čimveč mladih. J. Ambrožič Plezalna šola v Kranju Alpinistični odsek Planinskega društva Kranj bo organiziral tudi letos plezalno šolo. Prvi sestanek udeležencev bo jutri, 14. marca, ob pol sedmih zvečer v sejni sobi Planinskega društva Kranj na Koroški cesti. Predavanja bodo vsak četrtek v sobi društva, praktične plezalne vaje pa v plezalnem vrtcu. Alpinistični odsek vabi k sodelovanju vse, ki imajo že nekaj gorniških izkušenj in jih veseli planinstvo^ in alpinizem. 1" • S. Prispevki za obnovo Roblekovega doma Ob koncu leta 1973 je Planinsko društvo Radovljica sklenilo, da bo obnovilo znano planinsko postojanko — Roblekov dom na Be-gunjščici. Upravni odbor društva je z nameravano akcijo seznanil vse delovne in družbenopolitične organizacije in jih prosil za finančno pomoč. Do 1. marca letos so že zbrali 5900 dinarjev. Za obnovo doma so doslej prispevali: krajevna konferenca SZDL Radovljica 500 din, Bolnica Begunje 500 din, Franc Goličič iz Radovljice 100 din, gostilna Avguštin Radovljica 100 din, krajevna skupnost Lesce 2000 din, tovarna Plamen Kropa 1000 din, Ivan Erman iz Rodin 200 din, Andrej Cufar iz Zgoše — Begunje 500 din in krajevna skupnost Radovljica 1000 din. Planinci so prepričani, da bodo zgledu omenjenih darovalcev sledile tudi ostale organizacije in posamezniki. JR Usluga Stražišče, Kranj, Seljakova 7 odbor za medsebojna delovna razmerja razglaša prosto delovno mesto delavke za delo v pralnici Pogoj: po samoupravnem sporazumu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osnovna šola bratov Ž van Gorje razpisuje delovno mesto 1. administra-torke (za pomoč v tajništvu in računovodstvu — znanje strojepisja) — polovičen delovni čas. 2. snažilke Pogoji: 1. dokončana dvoletna administrativna šola. 2. dokončana ali nedokončana osnovna šola. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prvič na startu Letos se je s 1. kolom prvič na gorenjskem začela gorenjska šahovska liga. V ligi nastopa šest ekip: Tržič, šahovska sekcija zveze slepih Kranj, Alpina Žiri, Jesenice II, Lesce II ter Sava Šenčur. Zmagovalec prvega tekmovanja bo postal član II. slovenske šahovske lige. V 1. kolu so bili doseženi pričakovani rezultati, izidi pa so: Tržič : ŠS Kranj 6,5:3,5, Jesenice II : Sava 5:5, Alpina : Lesce II 6:4. -dh Triglav peti V zimskem bazenu ^hotela Ivan hotelskega naselja Solaris v Šibeniku je bilo finalno tekmovanje za prvi jugoslovanski pokal v plavanju. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojila zagrebška Mladost, medtem ko so bili plavalci kranjskega Triglava peti. Ekipni vrstni red: 1. Mladost Zagreb 27505, 2. Crvena zvezda Beograd 27121, 3. Ljubljana 24900, 4. Partizan Beograd 24544, 5. Triglav 24083. Boljše uvrstitve Kranjčanov — pionirji: 800 m kravi: 4. B. Petrič, pionirke: 800 m kravi: 3. Damjanovič, 200 m prsno: 4. Štem-berger, člani: 800 m kravi: 3. Mi-lovanovič, 200 m prsno: 4. T. Slavec, 200 m mešano: 4. Šmid, članice: 800 m kravi: 2. Porenta, 200 m prsno: 2. Pajntar, 100 m hrbtno: 1. Porenta, 200 m hrbtno: 1. Porenta, 200 m delfin: 3. Porenta, 200 m mešano: 2. Pečjak, 4 x 100 m kravi: 3. Triglav. -dh Največ kranjski gimnaziji V organizaciji ŠŠI) Janez Peter-nel iz Škofje Loke je bilo pred dnevi na Krvavcu področno prvenstvo gorenjskih srednjih šol v veleslalomu. Najboljše rezultate so dosegli predstavniki kranjske gimnazije. Vrstni red: mlajše mladinke: 1. Jožica Gortnar (gimnazija Šk. Loka), 2. Petra Zupan (gimnazija Jesenice), 3. Mojca Pesjak (KSŠ Jesenice); starejše mladinke: 1. Zora Markelj (gimnazija Šk. Loka), 2. Ditka Oitzl (gimnazija Jesenice), 3. Boža Fon (ŠC za blagovni promet Kranj); članice: 1 Mileva Bajželj (gimnazija Kranj), 2. Barbara Mikeš (gimnazija Kranj),. 3. Ingrid Oitzl (gimnazija Jesenice); mlajši mladinci: 1. Janez Ziblar (gimnazija Kranj), 2. Aleš Lorenčič (gimnazija Kranj), 3. Sašo Mlakar (gimnazija Šk. Loka); starejši mladinci: 1. Milan Malej (gimnazija Jesenice), 2. Vito Logar (SC Iskra Kranj), 3. Janez Peskar (Medicinska šola Jesenice); člani: l. Aci Goličič (gimnazija Kranj), 2. Mirko Gaser (gimnazija Šk. Loka), 3. Stane Mihelič (ŠC Iskra Kranj). M. Bajželj 1 J% #Efc oq %Jt JNm 42P to s sodišča I Si * • ^PSMHHHiH 1 Wa * v Konec minulega tedna je začela obratovati nova smučarska vlečnica na Jezerskem—Foto: F. Perdan Vlečnica na Jezerskem je stekla Ko je kazalo, da bo letošnja muhasta zima po eni strani prekrižala raiune ljubiteljem smučanja, po drugi strani pa turističnim delavcem in upravljavcem manjših pa tudi večjih smučarskih središč pri nas, je v začetku tega meseca le zapadel sneg. Zimska sezona s tem seveda še zdaleč ne bo popolna in tudi ekonomična ne tako, kot smo pričakovali in želeli. Vendar pa bodo nekatera nova smučarska središča vsaj lahko prestala krst. Tako je tudi z novim smučiščem in smučarsko vlečnico na Jezerskem. V začetku decembra lani je bilo tamkaj vse nared, pa ni in ni bilo snega. Turistični delavci in domačini, ki so si letos prvič obetali tudi zimsko sezono, so že skoraj obupali. No, zdaj se jim je le uresničila želja. Ob koncu minulega tedna je prvič stekla nova smučarska vlečnica Jezersko—Mali vrh, ki sta jo skupaj uredili podjetji Gozdno gospodarstvo Kranj in gostinsko in turistično podjetje Central Kranj. Nova vlečnica je dolga 500 metrov, na uro lahko prepelje blizu 970 smučarjev, višinska razlika pa znaša 117 metrov. Z vlečnico, približno s 5 hektari urejenih in teptanih smučišč, s parkirnim prostorom za prek 100 avtomobilov in z manjšim gostinskim objektom ob smučišču je končno tudi Jezersko dobilo osnovo za zimsko sezono. Zamisel o tem, da bi bilo na Jezerskem tudi pozimi tako živahno kot je poleti kakšna dva meseca, ko kraj zaradi številnih turistov postane premajhen, je stara že nekaj let. Potem pa sta jo Gozdno gospodarstvo Kranj, ki ima na tem področju precej družbenih gozdov in v upravljanju tudi nekaj zasebnih, in Central, ki ima na Jezerskem že nekaj Stanovanja Po sprejetem programu občinske skupščine na Jesenicah bi morali lani v družbenem sektorju zgraditi 292 stanovanj, v zasebnem pa 130. V družbenem sektorju so jih zgradili 41 manj, v zasebnem pa 59 stanovanj manj. Od 251 stanovanj v družbenem sektorju je lani kupila Železarna 179 stanovanj, druga podjetja pa 72 stanovanj. V letu 1974 bi po srednjeročnem programu stanovanjske graditve morali zgraditi 255 stanovanj, in sicer 135 v družbenem sektorju ter 90 v zasebni lasti. Od 386 stanovanj, kolikor jih je zdaj v gradnji, bo letos predvidoma dokončanih 217 stanovanj. Od teh jih je železarna odkupila 25, druge delovne organizacije 93, solidarnostni sklad 10, ostalo pa drugi. D. S. Zaposlenost Lani je bilo v jeseniški občini 13.014 zaposlenih, kar je za 509 zaposlenih več kot leto poprej. Razveseljivo je, da je vedno več zaposlenih žensk, in sicer jih je bilo lani decembra 35 odstotkov. Ob upoštevanju potreb v gospodarstvu in negospodarstvu predvidevajo, da se bo v jeseniški občini letos zaposlenost povečala za 445 delavcev ali približno za 3 odstotke. D. S. turističnih objektov, začela uresničevati leta 1972. Dolgo so izbirali teren, nazadnje pa so se odločili za Mali vrh, ki ima severno lego in sneg tukaj obstane tja do konca aprila. Novo smučišče leži blizu Makekove kmetije, kjer se je gospodar že odločil za kmečki turizem. Za ureditev smučišča in vlečnice so bila potrebna precej obširna pripravljalna dela. Do smučišča je bilo treba pripeljati elektriko in postaviti transformatorsko postajo, zgraditi novo cesto, parkirni prostor in manjši gostinski objekt z vodovodom. Vsa ta dela skupaj z vlečnico so veljala okrog 1,9 milijona dinarjev. Za začetek tO niso ravno majhna sredstva, vendar sta investitorja (GG in Central Kranj) prepričana, da se bodo dobro obrestovala. Poslej bodo namreč smučišča po potrebi lahko razširjali in postavili tudi nove vlečnice. Direktor Gozdnega gospodarstva Kranj inž. Metod Vizjak nam je povedal: »Prav nerodno nam je že bilo in tudi nejevoljni smo bili, ko nove naprave toliko časa nismo mogli preskusiti. Nekateri so bili tudi že malce razočarani, saj .zamrznjena' sredstva res niso ravno majhna. No, zdaj je naprava stekla in kar uspešno prestala krst. Bilo je sicer nekaj začetnih težav, vendar jih je prijetna smuka na Jezerskem hitro odtehtala.« »Malo nenavadno je, da se je vaše podjetje odločilo za soudeležbo pri tej investiciji.« »Kdor ne pozna Jezerskega, bi res lahko sodil tako. Naše podjetje ima na Jezerskem precej družbenih gozdov, upravlja pa tudi zasebne. Ko smo tehtali možnosti, ki jih ima ta kraj za razvoj v prihodnje, smo ugotovili, da z dohodki od gozda prebivalci ne bodo kos vsem potrebam. Zato smo se odločil), da prispevamo, da se na tem področju začne uveljavljati tudi kmečki turizem. In ker je imelo Jezersko doslej le poleti nekako dva meseca turiste v gosteh, smo s predstavniki Centrala sklenili, da odpremo še zimsko sezono. Tako je prišlo do uresničitve prve faze tega programa. Prepričan sem, da se bodo prednosti te naložbe kmalu pokazale. Škoda je le, da se že v tej zimski sezoni zaradi muhastega vremena o tem nismo mogli povsem prepričati.« A. Zalar Popolnejši sistematski pregledi V letošnjem šolskem letu je Šolski dispanzer pri ZD Kranj uvedel novo obliko zdravstvene skrbi za šolskega in predšolskega otroka. Ob sistematskih pregledih otrok se po novem zdravniškem pregledu priključi tudi pedagog. »Nova oblika dela z otroki, zdaj ga opravlja višja vzgojiteljica, je predvsem v pomoč zdravniku,« pravi dr. Milena Zavr-nikova, vodja dispanzerske službe. »Bolezen je vsekakor jasnejša, če poznamo otroka tudi še z druge plati, vsekakor pa je odločitev zdravnika za diagnozo ob taki obdelavi otroka veliko lažja. Cesto se zgodi, da ima otrok vse mogoče težave, bolan pa ni, vsaj zdravnik po svoji plati ne more odkriti ničesar, pogosto tudi za tak daljši pogovor, ki bi morda odkril vzrok za težave, niti ni časa. Zdaj bo to naloga pedagoga.« Vsi otroci, ki so obvezno sistematsko pregledani pred vstopom v šolo, ob koncu prvega, četrtega in sedmega razreda, bodo torej odslej obiskali še pedagoga. To delo zdaj opravlja višja vzgojiteljica Šeme Tanja: »Vsi sistematsko pregledani otroci imajo pri nas svoj karton, v katerem so poleg drugega zabeležene tudi značilnosti, ki jih opazi še pedagog. Na ta način bomo lahko še pred vstopom v šolo opozorili starše in zdravnika na posebnosti, ki bi ovirale otroka pri rednem delu v šoli, prav tako pa bi šolarju ob morebitnih težavah svetovali specialistično obravavo v mentalno higienskem dispanzerju ali pa kako drugo obliko pomoči. Pomembna se mi zdi tudi povezava, ki jo imamo z zavodom za zaposlovanje, saj lahko že zgodaj opozorimo na značilnosti otroka, kar je seveda le v pomoč poklicni svetovalni službi zavoda.« S takšno obliko dela so v šolskem dispanzerju v Kranju zaorali ledino, saj doslej kljub siceršnjim prizadevanjem v drugih dispanzerjih v Sloveniji te vrste službe še ni uspelo uvesti. Za zdaj je tudi ta služba le za otroke iz Kranja in okolice, ne pa za vso enoto zdravstvenega doma Kranj. Razlog je enostaven — ni kadra. L. M. Krvodajalska akcija V organizaciji občinskega odbora rdečega križa se je v kranjski občini 8. marca začela letošnja krvodajalska akcija. Trajala bo do 29. marca. Letos se je po krajevnih organizacijah prijavilo aktivistom rdečega križa 3354 krvodajalcev, kar je precej več kot predvideva občinski plan. Vsi prijavljeni krvodajalci pravočasno prejmejo vabilo. Predvidevajo, da bo v dvanajstih dneh, kolikor traja krvodajalska akcija prišlo na odvzem krvi v ljubljanski zavod za transfuzijo krvi okoli 250 prostovoljnih krvodajalcev na dan. Na občinskem odboru rdečega križa so povedali, da bodo v teh dneh prepeljali krvodajalce na odvzem krvi na okoli 90 posebnih avtobusnih vožnjah. L. M. Usodno obračanje Zaradi tega, ker je spregledal dve veliki tabli in tako zgrešil odcep za Ljubelj, se je zahodnonemškemu državljanu Horstu Fahrenholzu, staremu 54 let, junija lani pripetila huda prometna nesreča, ki jo je pred kratkim obravnavalo tudi okrožno sodišče v Kranju. Fahrenholz se je 19. junija pripeljal s Koroškega na izlet na Bled. Z njim sta bila tudi družinska prijatelja zakonca Fritz in Margarethe Thidemann. Ko so se okoli 18. ure vračali proti Avstriji, je voznik Fahrenholz spregledal odcep za Ljubelj in je peljal naprej proti Bistrici. Pri Podtaboru je ugotovil, da ne pelje prav, zato je na odstavnem pasu ustavil. Neki motorist mu je povedal, da mora nazaj, če hoče v Avstrijo. Zato je voznik Fahrenholz obrnil, čeprav je obračanje na avtomobilski cesti prepovedano. Ko je zapeljal prek ceste, je z jeseniške smeri pripeljal v osebnem avtomobilu voznik Ferid Zubčevič in silovito trčil v Fahrenholzov mercedes. V nesreči je bila sopotnica Margarethe Thidemann tako hudo ranjena, da je še isti dan umrla v bolnišnici, ranjena pa sta bila tudi oba voznika in vsi sopotniki v njunih avtomobilih. Horst Fahrenholz, ki je bil takrat prvič v Jugoslaviji, se je zagovarjal, da ni vedel, da je na tej cesti prepovedano obračanje, sicer tega ne bi kot dolgoleten voznik, še nikoli kaznovan, storil. Sodišče ga je spoznalo za krivega te prometne nesreče in ga obsodilo na leto dni zapora pogojno za dobo dveh let, izreklo pa je tudi varnostni ukrep prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja v Jugoslaviji za eno leto. Med olajševalnimi okoliščinami je sodišče upoštevalo, da je obtoženec dolgoletni voznik, ki je v kritičnem trenutku ravnal lahkomiselno. Upoštevalo je tudi, da je v nesreči umrla družinska prijateljica, ne nazadnje pa tudi obtoženčevo sodelovanje, saj je prišel na glavno obravnavo. L. M. Prehod za pešce Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 47-letnega Antona Lasana iz. Ljubljane na leto dni zapora, ker je zakrivil prometno nesrečo, v kateri je umrla 77-letna Marjeta Soklič. Nesreča se je pripetila 3. oktobra lani na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah. Bilo je že v mraku in voznik Lasan se je tedaj pogovarjal s svojo ženo ter bil premalo pozoren na vozišče pred seboj. Zato sploh ni opazil Sokličeve, ki je stopila na prehod za pešce in prečkala cesto, in zato tudi ni mogel ustaviti in ji dati prednost. Sokličevo je njegov avtomobil zbil, tako da je zaradi ran dva dni kasneje umrla v bolnišnici. Med olajševalnimi okoliščinami je sodišče upoštevalo, da doslej obtoženi Lasan še ni bil kaznovan za podobno dejanje in pa njegovo obnašanje takoj po nesreči. Med obteževalnimi pa je sodišče upoštevalo, da se je zgodila nesreča na prehodu za pešce, kjer imajo pešci izključno prednost, razen tega pa Lasan cesto tam tudi pozna, saj je skoraj domačin. L. M. IH/OI l/V/t' Nezgoda ob vzvratni vožnji V ponedeljek, 11. marca, zjutraj se je v Hotavljah pri hiši št. 38 pripetila prometna nezgoda. V ostrem nepreglednem ovinku v Hotavljah sta se-srečala dva kombija, ki sta ju vozila Janez Dolenc iz Zg. Suše in Franc Frlič iz Suše. Voznika sta še pravočasno ustavila in preprečila trčenje. Ker srečanje ni bilo mogoče, je voznik Frlič zapeljal nazaj, pri tem pa je kombi zadel 11-letnega Slavka Demšarja iz Hotavelj, ki se je s kolesom pripeljal za Frličevim kombijem. Dečka so huje ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Padel z mopedom V petek, 8. marca, nekaj po 14. uri se je v Dolini pri Tržiču ponesrečil voznik mopeda Anton Meglič (roj. 1917) iz Doline. Voznika je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, zapeljal je v jarek ob cesti, od koder ga je vrglo nazaj na cesto, kjer je padel. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Prekratka razdalja V petek, 8. marca, nekaj po 21. uri se je v Retečah pri Škofji Loki pripe- j, tila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Bogataj (roj. 1932) iz Godešiča je zavijal v levo na stransko cesto, pred tem pa je smer pravilno nakazal. Za njim je v prekratki varnostni razdalji pripeljal v osebnem avtomobilu Matija Rant (roj. 1949) z Luše in se zaletel v Bogatajev avtomobil. VI nesreči je bil voznik Rant huje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Na avtomobilih je škode za 9000 din. Zavil v levo * V soboto, 9. marca, dopoldne je voznik osebnega avtomobila Janez Markelj (roj. 1944) iz Ljubnega zapeljal v desno na odstavni pas na cesti prvega reda nekaj metrov pred odcepom ceste za Ljubno in ustavil, nato pa je zavil v levo čez vozišče proti Ljubnemu. Vtem je za njim pripeljala voznica osebnega avtomobila Marija Scipo (roj. 1943) iz Kranja, tako da je voznik Markelj zadel v njen avtomobil. V nesreči je bila voznica Scipo lažje ranjena, na avtomobilih pa je škode za 17.000 din. Zapeljal s ceste Na cesti drugega reda v Goričah se je v nedeljo, 10. marca, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Cuderman z Golniške ceste v Kranju je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zadel v cestni kamen, ki je označeval jašek, pri tem pa je njegov avtomobil zaneslo s ceste. V nesreči so bili huje ranjeni voznik in sopotnici Milena in Damjana Vever M Gorič. Škode na avtomobilu je za 30.000 din. Več smrtnih žrtev Leta 1969 je bilo na področju škofjeloške občine registriranih 4443 motornih vozil, vozniško dovoljenje je imelo 6034 voznikov, povzročenih je bilo skupno 380 prometnih nesreč, od tega 5 s smrtnim izidom. Statistični podatki govore, da je število motornih vozil do predlanskega leta naraslo na 5976, lani pa je ponovno padlo in se ustavilo na številki 5768. Omenjeni padec pa dejansko ne predstavlja zmanjšanja števila vozil, ampak le manjše število registriranih prometnih sredstev, saj nekaterim mopedom od decembra predlanskega leta registrske tablice niso več potrebne, ker se v cestnem prometu štejejo kot kolesa s pomožnim motorjem. V petih letih je dokaj naraslo tudi število voznikov v občini! Lani so jih našteli 7148. Na račun povečanega cestnega prometa je brez dvoma mogoče pripisati tudi »črno kroniko« preteklega leta. Sicer pa je zaradi nazornosti najbolje, da o tem spregovore številke o prometnih nesrečah in smrtnih. žrtvah v zadn jih petih,letih. K<»1 . je že omenjeno, je bilo prometnih nesreč v škofjeloški občini 1969. leta 380, že naslednje leto je naraslo na 460, leta 1971 jih je bilo 483, 1972. leta 499 in lani 483! V petih letih je v zgoraj naštetem številu nesreč izgubilo življenje 41 ljudi (1969 — 5, 1970 _ 8, 1971 — 9, 1972 — 8 in 1973 — 11)! Tudi letos so ceste v občini Že zahtevale prve žrtve! Ob vseh teh grozljivih podatkih je treba pripomniti, da se cestne površine na področju škofjeloške občine sicer izboljšujejo, vendar pa je jasno še vedno prisoten vsejugo-slovanski problem, če ga lahko tak<> imenujem, da se cestno omrežje razvija dosti počasneje od naraščanja števila motornih vozil! Lani bila z rekonstrukcijo križišč na Jeprci in v Lipici ter z novim cestnim odsekom prek Godešiča odpravljena kar štiri ozka grla, kjer so *e prometne nesreče dogajale najbolj pogosto. Trenutno pa predstavlja največji problem neurejeno križišče pri bencinski črpalki v Škofji Loki* ki ga bo nujno treba urediti čimprej- -ti