XI. leto. 9. št.
1915. September.


t A®

#
MARIJIN LIST
f?=


• •;> -v ; /•
v,-''V,:-: .
.'L"'-, is ■ ■ •
Nevteperto Poprijéta Devica Marija,
Zmožna Gospa Vogrska. — POBOŽEN MESEČEN LIST. =
Vrejiije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črensovcih. CSERFÖLD (Zalamegye.)
Balkänyi Ernö Alsólendva i Muraszombat
DÀRI.
Na ranjence i samostan nabrani po Plej Ivani v Chicagi,
Z Črensovec:
Plej Ivan Žižek Martin Markoja Jožef i Žena Salaj Ivan Gabor Ivan Gabor Števan Hozjan Martin Rous Števan i Žena
Z Žižkov :
Na Na samo- ranje-stan lice d o 1 a r o v
Na samostan do
1-50
-•25
1-— -•50
Kramar Jožef i Žena	-•50	2 —
Kramar Ivan	1-—	1- —
Zvér Martin		I--
Škafar Matjaš	-•25	2-~
Žalig Jožef		2-~
Sobočan Ivan	-•50	2 —
Kramar Jošef, starejši	-•25	2-—
Škafar Martin	-•50	1 —
Cigan Matjaš		1-—
Padar Števan		1 —
Z Trnja:
Sobočan Jožef Maric Štefan Kozlar Ivan
Z Brezovice :
Špilak Jožef Gerič Ferenc
Z Hotize:
Vuk Jožef Topličanec Janoš
Z Velke Poiane:
Krampač Števan
Z Belatinec:
Rous Matjaš Kovačič Števan
Od Lipe:
Magdič Marko
Na ranjence I a r o v
2.— 2— V—
1 — 1-—
l — 1 —
1-— -•50
1 —
Vkiip 4575 dolarov, ali 270 koron, 54 K. na samostan i 216 kor. na ranjence. — Té pot sem dobo tiidi do rok ešče 28-50 dolarov 180 koron na kalendare. Nikeljko kalendarov je prejšlo na poti, pa li sem dobo 76 K. več za njé, kak bi mi šlo. Vsem liiblénim odjemälcom i širitelom, ki so z dobre vole to vekšo šumo vkiipspravili na podporo našega slovenskoga tiska se z celoga srca zahvalim. Posebno se pa zahvalim Plej Ivani i Horvat Štefan Lešnjeki z Črensovec pa vrlomi mladenci Konkolič Ferenci z Sakalovec širitelom i vlč. g. Sojar Antoni plebanoši, Plej Martini, Žižek Martini i Čurič Martini z Črensovec pa kak bogatim plačnikom, kiipcom. — Vsi vzemite za vašo požrtvovalno liibézen v zahvalo moje vrele prošnje, z šterimi vam želem častno mestno v najsvetejšem Srci Jezušovom. '
Vrednik.
ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA - POBOŽEN MESEČEN LIST.
VREJÜJE GA:
K L E K L JOŽEF
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserföld (Zalamegye).
Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dee. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovencom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
Misli od žalostne Matere Bože.
v
Trplenje je primerno svetosti. Čem vekša je v šteroj duši svetost, tem vekše trplenje more to potrditi i spopolati.
Svetejše diiše pa od Marijine nega. V prvom hipi svojega živlenja je že popolnejša od vseh lüdih, od vseh
angelov, är je brez greha poprijeta i v popolnoj svetosti tak vtrdjena, da od njé ne mogla odstopiti.
1 ta svetost v najbližanjo dotiko pride z samim Bogom, tim najsvetejšim bitjom. En nezmeren ogenj liibezni se potopi v večnoga. Što more té ogenj premisliti, zapo-pasti, tisti bo razmo velikost Marijinoga trplenja. Samo ka takše diiše ne ga i ne bo.
Dete, kda njemi očo, ali mater zakopajo, milo joče za njima. Pa li ne zarazumi popolnoma svoje nesreče zdaj. Po letaj, kda odrasté, kda je nevole terejo, večkrat samo te, kda je križi zakona teršijo i si ne ve trüdne glave na materno krilo nasloniti, komaj zdaj spozna, kaj je zgubilo, kda je mater zakopalo. Mi mamo temni razum. Ne ga pa mela Marija. Razum temni greh. Marija pa toga nej mela, svetel, bister, oster vse popolno za-popadajoč je bio zato njéni razum. Njéna pamet je vsako božo dobroto spoznala. V gingavaj rožici je tak vidila neskončno bože smilenje, kak v segrevajočem sunci. Je-zérne misli dobre i žele, štere mi niti v pamet ne vze-memo, so njo obsipale z dužnostjov zahvälnosti. I vse té neštete milijone dobrot božih svetlo viditi, pa li Boga žaliti, pa tak strašno žaliti — o to spoznanje je rodilo v njej bolečino, do štere mejé naš slab razum priti nikdar ne bo mogoči.
List za cieco.
Dečacje — pastirje.*)
Tak bi vam rad pisao: dečacje — šolarje, da pa šče zdaj ne morem. Znate, ka vas rad mam, pa se mi veseli srcé, kda vas v šoli vidim; ešče tiste rad mam, šteri so bodikaj, ka bi je rad navčo, kak morejo dobri
*) Velki tiidi slobodno preòtéjo.
biti. Samo ka prie kak de šola, te pasli po trävnikaj, gajej, po šumi i deteliščaj pa vnogi-vnogi pozabi med vami tam, ka je pastir biti nanč ne najpozadnješa čast.
V šoli ste se včili, ka je nedužen Abel pastir bio. To vas že menje znä, ka je Abraham, očak Israelov, tüdi pastir bio: z toga je živo, ka je šo z svojimi čredami od edne paše do drüge. Takši je bio tüdi njegov sin Ižak pa vnük Jakob. Pa pastir je bio Mojzes, ki je kak pastir dobo od Boga zapoved, naj Israelsko lüstvo zpela z Egypta.
Jezušek, čuvar i plača patircov.
Z toga vidite, ka je pastvistvo v starinski časaj časti vredno delo bilo. Bog sam je med pastinami najšeo tiste može, na štere je svojo svéto vero zavüpao.
Samo ka so pastirje ne vsi takši, kak so bili tei. Vnogi pastir je lagoji, kak na priliko denem Jakopovi sinovje, šteri so šli pa so Jožefa, svojega brata odali pa so te doma oči lagali, ka ga je divja zverina razčesala.
1 toga že vidite, ka sojo dobri pastirje pa lagoji, božni pastirje.
Što je bio najbožneši pastir, to vam pač ne vem, pa mislim, ka vi tüdi ne vete. Liki najbošega pastira na sveti znam, on je tisti, ki je säm pravo od sebé: »Jas sam dober pastir.« To je pa bio naš lübeznivi zveličiteo, Jezus. Istina, ka je Jezuš samo te ovcé pa kozé päseo, kda je mäli bio v Nazareti. K^da je pa veliki grätao, te je pa lüdi včio, takak či bi je napäseo z svojim nävu-kom, ka so te siti grätali božega nävuka pa so bole rasli v srci za nebésa. Da ste pa vi deca tüdi takši pastirje, ka samo zdaj paséte krave pa ništerni kobile pa svinjé, sledkar te pa kaj drugo delali, kda te včkši, liki dokeč ste pastirje, tečas li morete z tistim pastirom držati, šteri je najbolši bio pa te te vi tüdi dobri znali biti vsikdär, är vam te Jezuš dä svojo pomoč, svoje milosče pa kda veliki zrastéte, bodete pä vrli, kak Jezuš, šteroga ste grätali te že, kda ste bili pastirje.
Samo to bi zdaj te radi znali, kak lejko gräta pastir Jezušov, jeli ?
To vam rävno šččm tü popisati.
Pastir tak lejko gräta Jezušov, ka si na paši tak misli, ka Jezuš z njim pasé, ka Jezuš vsikdär i vseširom z njim ide pa ga vči v srci, kak more dober biti.
Jeli, ka je to präva istina, ka je Jezuš Bog. Bog je pa vseširom nazoči. Zäto je Jezuš vseširom znami, te tüdi, kda pasémo krave, ali svinjé, ali kobile, ali kozé; ali goske, pure pa nevem ka vse ešče.
Či je pa Jezuš vseširom znami, te se zdaj samo to moremo navčitl, kak si moremo z Jezušom na paši gučati.
To se pa tak lehko navčimo, ka si zmislimo kda na pašo ženčmo: »Jezuš je z menov, on je dober pastir, jes tüdi šččm biti dober pastir, ka me Jezuš ge ne bi povrgeo.«
Pa njemi po lom včasi lehko pravimo, eli spevlemo na tisto vižo: »Kak lepo, lepo je polé...<
Oh Jezuš, dober moj pastir! Podaj ti meni srčni mir, Spreväja naj me tvo oko, V nevoli daj mi tvo roko !
Pa či te pridejo lagoji pastirje k tebi pa te zovéjo k sebi, te si lehko misliš: Ne bom šo, zäto ka Jezuš med lagoje ne bi šo z menov, on lagojih nešče, jes pa za lagojih volo Jezuša ne povržem :
Pri tebi séém ostati jas, Moj Jezuš mili, vsaki čas; Kod Jezuš z menov hodo bo, Tam näjdem sebi jas nebo.
Té reči ešče te lehko spevleš, či moreš zdomi oditi lücke stvari päst. Zäto ka je to vse edno, domä, ali na tiijinskom, naj je samo Jezuš z tebom, naj te samo an-geo čuvar spreväja. To pa že bo, či boš rad meo Jezuša pa angela čuvdra.
V katekizmuši si se včio tisto molitev: »Angeo boži, cuvär moj,...« zmoli jo verno vsaki dén pa de te te angeo vsikdär opormnao v srci, ka ne smeš pozabiti Jezuša.
Z biblije znaš, kak je angeo Cuvär mlädoga Tobiaša sprevajao i čuvao od vsega hüdoga. Tak de tüdi tebé čuvao, či boš lübo Jezuša, zäto, ka ga Jezuš te pošle tebi na pomoč.
Pa ti angeo éuvàr vsa na pamet prinesé, štera so potrebna.
Zgodi se ti, ka moreš po bregaj pasti, odked daleč okoli vidiš svet: bregé, dolé, potoke, zenožati, polé i gajé pa de se ti oko i srce veselilo nad lepim poglédom, te si zmisli, ka je to vse lübi Bog stvoro človeki na živlenje i na vesélje.
Drügi na ravnici pase ! PäSnjek se daleč okoli presté-
ra, nanč njemi do konca ne vidi. Tü i tam drevo, kakši grm, ozdaleč türem kakše cerkve, kakše vesnice okoli pa vse to se ti zgübi pred očmi v dalečini, štera neima konca ni kraja. Kak lehko si zmisli pri tom pastir na neskončno velikoga Boga, ki je vsa tä stvoro, ki je vekši od vsega toga, šteroga moje oko ne more spreviditi.
Lepo sunce ti sija na paši. Ono däva svetlost, top-ločo, živlenje vsemi stvorjenji. Glej podnébje je pa čisto i svetlo, kak či bi se po svetešnjem obleklo! Hej, mäli i veliki pastir, zmisli si, ka tvoja dUša tildi tak lepa, svetla, čista more biti, skopana v nebeskoj milošči, štera rniiošča tak prihaja od vrčnoga sunca, Jezuša na nas, ka sunčeni trakovje na naše polé.
V senci si rad doli sédeS, ka te naj čuva od pekočega sunca. Zmisli si na reči Dävid kräla, šteri tüdi prosi Bogä i tak tebé vči prositi, naj ga skrije Bog pod senco perot svojih, to je, naj te bräni, kak je obranjeni tisti, ki poleg Jezuša v njegovoj senci stoji.
Y^äsi näs lepo vremen, ka se ti srcé veseli. Vse je lepo mirno okoli tebé. Na vsakom betvi träve edna rosica visi; kak lepi džiindž se ti bleskeče od vseh stranih v oko, gladki vetrec 'pihla okoli tebé — zmisli si te na Stvoritela, na miloga Jezuša ino njemi hvälo daj, ki je tak lepi stvoro té svet.
Pa pride tüdi božno vremen na paši nad tebé! Malo ti je te teško v mrzlom vetri, kda se ti obleka deždža napijé pa se zäto ne žalosti, rad prenäSaj za liiboga Jezuša to, ki je säm tüdi hodo po dézji i vetri. Zmisli si, kak de po deždži žejna zemla znova napojena, kak de vse lepše raslo, paša tüdi lepša zrasté, zräk de po vetri čistejši, prsi do se ti ležej zdigävale pa cela natura de ponovlena.
Véàsi m äs dobro pašo, vesélo glédas, kak ti stvär tééno trga, te si zmisli zahvälno na Bogä, šteri se tak poskrbo za tebé pa prosi Jezuša, naj tebé tüdi tak obilno

pasé z svojim nävukom, ka boš dobra njegova ovca ves čas tvojega žitka.
Driigoč se ti zgodi, ka ne dobre paše, niti dobre vode! Siromaška stvar teško gloda zgoreno trato pa komaj čaka, ka' pride do dobroga studenca. Tak bodi tiidi ti! Teško želi Jezušov nävuk, vretine sv. vere, mi-loščo božo ino prosi Jezuša, naj ti da pomoč, ka boš vsikdär meo njegov nävuk pred očmi, ka nikdär ne zab-lodiš na božno duševno pašo, tä kde so sküSnjäve za diišo pa greh.
Stväri ne manträj ! Šteri pastir stvär bije, je säm biča vreden. Či stvär pride v silje, ali prek plota, što je to kriv! Stvär ne ve, kam slobodno pa kam nej. Pastir more to znati pa paziti tam, kde bi se znao kvär zgoditi. Pa čidi je greh, či stvär komi kvär naprävi0 Vsako-jački pastirov, šteri je raj odišeo med pajdäSe, kak bi pazo na liicko vrednoščo. Glej lepo setvo, silje, kuko-rico, ali kajkoli okoli sebé pa prosi Jezuša, naj tvoje srcé tiidi vsikdär puno bo dobroga sadii, kak njive okoli tebé, njemi obečaj, ka šččs ti tiidi dober säd roditi z Jezušovoga nävuka, to je dobro delati i hiidoga se ognoti.
Zäto či plot vidiš okoli polä, ali ograda, obečaj Jezuši, ka ti tiidi šč0š vsikdär bogäbojaznost nositi v svojem srci pa poslušati zapovedi bože, štere naj bodo kak plot za tebé, ka ne spädneS v greh.
Kre paše vidiš potok žluborčči, šteri tä čevkeče z svojov čistov vodov vu velike potoke pa v morje. Se ne stävi nikdär, dokeč ga morje ne poiré. Obečaj Jezuši, ka ti tüdi tak šččš z čistov, nedužnov dUšov tečti, vse tvoje dni se paščiti proti morji vekivečno.sti, proti nez-grüntanomi morji lQbéznosti, v štero ltìbézen se na slednje naj celi vtopiš.
Na paši poti hodiš, kde vsakovrstni lOdjé hodijo: dobri i božni, veliki i mali, nadale stvari, kola, vozovje pa vse spoklädjo, ka je na njoj, nanč träva ne more rasti tam,
kde si oni pot napravijo. Zato si zmisli te pa pravi Jezusi: Jezuš moje srcé ne sme takše biti, kak tä pot. Po njem samo dobra mišlenja, želenja pa nakanenja slo-bodno pot mäjo. Jas neščem pustiti v njé nikaj hiidob-noga.
Po poti prideš na križopotje. Tarn so kazälci nap-rävleni, šteri käiejo, kam po šteroj pride. Jeli, kakši diindek bi bio ti, či bi po driigoj poti šo, kak trbe. Nikdär ne bi prišeo tä, kam bi šteo. Tak je rävno človek na poti v nebésa. Boži nävuk nam käže pot, po šteroj v nebésa pridemo pa jaj tistomi, ki misli, ka je on čedneši pa odide na drügo pot. Zäto obečaj Jezuši : Jezuš moj, käzeS meni prävo pot.z tvojimi zapovedami, jas bom po njoj šo vsikdär. Neščem grešiti nebeške poti nikdär v mojem živlenji, ka ne bi zablodo na peklénsko pot.
Kre poti vidiš veliki mravlinjek pa jezero jezér mäli mravlic na njem. Glej kak bežijo, se paščijo, delajo, trü-dijo brezi henjanja, kak se skrbijo za sebé i svoie mäle. Vči se od njih mäli i veliki pastir, ka ne boš brezi dela nikdär, ka boš delao zäto, är liibi Jezuš to žele od vsa-koga, naj rad dela, är kak prävi njegov apoštol: »Ki ne dela, naj ne je. (II. Tes. III. 10.)
Vido boš lepe cvetčče rože kre poti pa boš se njim veselio. Ešče vtrgno bi jo rad, pa glej, čemčrni je njeni säd, ali pa kača leži pod njov. Te si zmisli, ka je ne vse lepo, ka se ozdaleč lepo vidi, zäto ne smeš brezi premisleka vsakše lepo i vesélo skušati, är znä biti, ka je samo šatan tebi za lepo namälao tisto, ka je njegovo, ka delajo njegovi hlapci, ka bi tebé leži vkano. Pa te obečaj Jezuši : Jezuš moj, samo tisto bom držao vsikdär za lepo i dobro, ka ti, ka se pa tebi ne vidi, tistoga bom se pa ogibao, kak kače cemérne, ali éemérnoga sadii.
V logi paseš pa se ti vidi veliko, močno drevje, kak vednäko stoji. Nikši vihér ga na oblädi i ne prestraši, močen hräst se ne poderé, on sto pa sto let stoji,
či ga človeča roka ne poseka. Obečaj Jezusi, ka ti tüdi, či bi prišeo na tebé vihér sküsnjäv, či bi te nagibalo na hüdo kajkoli okoli tebé, šččs močen biti, kak hrast, stati kre Jezusa za svojo düso pa se ne dati podreti od vi-héra sküsnjäv.
Qlej ftice na drevji pa na polàj. Skàéejo, spevajo, iščejo hrano pa dičijo z svojim živienjom Boga. Či pa blüzi prideš, se zosägajo, ka bi njim škodo pa zletijo vi-siko gori pa daleč od tébe sédejo doli. — Vči se od njij pa pravi Jezuši:
Či pride neprijäteo se, Ki düSo mojo kvarit ščč, Te k tebi Jezuš gorzleto Vse moje misli vu nebo.
Včasi ti vujde stvar pa moreš bečati za njov, ne ceméri se, ne preklinjaj, zmislis si, ka je Jezuš tüdi mirovno trpo za tebé, či li ka je znao, ka včasi ti tüdi vujdeš njemi, pozabiš njega pri molitvi pa drügi dobrih delaj. Si misli v sebi: Stvar prižen0m nazaj pa obečam Jezuši, ka jas nikdar neščem vuidti njemi, vsikdär ščem pri njem ostati.
Včasi boš meo stvari, štere se bijejo. Razloči je mirno z bičom pa ne boj čemeren. Si misli, glej Jezuš, to nema stvar dela, ka se svädi pa bije, jes se pa neščem biti z mojimi pajdaši, räj se jih ognem, zäto ka ne tisti močneši, šteri drügoga do téo drapne, liki tisti, ki bole znä se greha ognoti pa dobro delati !
V vsoj nevoli, vu vsem vesélji, lübi pastir naj bo z tebov Jezuš. Pogučdvaj si z njim, kak sam ti tü popi-šao, pa veséli bodi vu vsoj nevoli, ve je Jezuš z tebov vseširom, on te čuva, bräni, vodi, dokeč ti šččš njegov biti. Dosta, dosta misli na Jezuša. Či mdš velko pašo, šče lehko moliš tüdi kaj na čislo pa kakše drüge molitve, pa si lehko kaj zospevaš, kakšo lepo pesem, na priliko to :


»Či te Jezuš jas imam, Vekše sreče ne poznam Se od tébe ne podam itd.«
Pa boš te zaistino takši pastir, ka de te Jezuš rad meo, čuvao, brano pa za svojega lüblenca meo. Jeli, ka scés!
Sad bojne.
Gda je tüdi sovražnik molo.
Zgodilo se je na ruskom bojišči. Po ednoj lutoj bitki sta oba sovražnika zapiistila bojno pole. Ednok se samo zdigne eden naš vojak med spadnjenimi, si poklekne, vzeme z glave kapo, si poišče v žepi svetinjico pa pobožno moli. Med molitvov se je nedovedoč zgledno na stran, pa je li zagledno, ka poleg njega stoji eden sovražen vojak, ki je bio oboroženi. Naš ranjeni vojak pokaže sovražnomi vojaki svetinjico, zato ka je mislo, ka njemi znabiti te nikaj ne včini. Na to je rus segno pod plašč. Naš vojak je nato zoži !ro, zato ka je mislo, ka rus sega po revolvo, pa je tak prišla njemi zadnja vüra. Za nekelko minot jo naš vojak odpro oči, pa je te vido, ka rus tildi ma svetinjico v rokaj. Zatem je tüdi rus pok-lekno poleg načega vojaka, pa sta oba molila Boga.
Raztrgano čislo.
Ranjeni je prišeo domo eden vojak. Rano je dobo na roko. Dobo jo je v Galiciji. Gda se je odpočino, je potožo svoje bolečine materi. Pravo je, ka njemi je tisto čislo, ka njemi je je mati dala, spadnolo z žepa. »Naed-nok je segalo po njem na stotine rok. Raztrgali so je.
Vsaki je samo edno zrno proso. Pa za tisto kak so se mi zahvalili. Sranjiivali so si je kak drage ostanke na prsaj, pa je tam nosijo z velikim spoštiivanjom pa z za-vüpanjom, ka bo je Marija branila. Meni je ostao samo križec s stirami prvimi zrnami. To sam že nej šteo tä dati. Zašio sam si v znotrašnjo obleko. Od tistoga časa je tü nosim. Či bom znova mogeo iti nazaj v boj, te bom si več rožnih vencov neseo s sebov...«
Na potači.
»Dobro ti Bog daj, prijatel!« — tak se je poklono eden treseti let star poštar nekšemi ranjenci, šteri je stao pred vrati drUžinskoga doma pa si je nakladao pipo. »Ka ti je, gde te je zadela nesreča?« »Tam pri Lublini.« »Ode, na šterom kraji?« »Tam na kraji loga mi je edna krugla zadela nogo, pa se rana že hvala Bogi lepo celi!« »Viš, dragi prijatel, jaz sam se tüdi tam obračao s svojim potačom. Zgodilo se je pa, ka je eden potač pod menov zadeo šrapnel, pa je meni na dobro srečo nikaj nej včino. Nato sam dobo drügi potač. Toga je tüdi zadeo šrapnel pa je mene vrgeo ž njega. Ka se je zatem zgodilo z menov, to sam zvedo samo sledkar, gda sam se v Pragi v ednoj bolnišnici otavo. Odpro sam oči, pa sam vido, ka ležim med ranjenci, svojimi prijatli, ki smo se vküp vojsküvali. Tej so mi povedali, kak se me najšli nezavestnoga v ednom blatnom jarki, kam sam se od-kotao, pa gde sam se tüdi prehlado. Šrapnel mi je nej napravo rane. Zdaj, ka bi hitrej nazaj k moči prišeo, sam prišeo na svoj dom. Petero moje male dece pa žena so nej znali, kam bi bili od velkoga veselja, gda so me zaglednoli.
Prvo, ka sam včino, so bile ete reči: »Draga moja deca, zdaj najprle pokleknimo pa dajmo hvalo Bogi pa blaženoj Devici Mariji, ka me je tak čUdovitno rešila.«
Zatem sam njim povedao, ka se je zgodilo. Vervli mi, dragi prijatel, ka či bo trebelo nazaj iti, bom šo brezi straha, zato ka znam, ka me Bog oslobodi vsake nesreče.

Zveličani Ivan Gabriel Perboar, diihovnik misijonske driižbe sv. Vincencija P.
(11. septembra.)
Dneva 11. septembra leta 1840. je mro na K'tejskom kak mučenik misijonar Ivan Gabriel Perboar, pa so ga 10. novembra 1889. sveti oča Leon XIII. slovesno imenüvali za zveličanoga.
Ivan Gabriel se je narodo od siromaških kmetskih starišov v maloj vesi na južnom Francoskom dneva 6. januara leta 1802. Gda je dečkec začno hoditi v cerkev, se je tak lepo pa pobožno obnašao, ka so njemi lüdje pravili »mali angelček« ali »mali svetnik.« Po cele po' vüre je nepremeknjeno gledao na tabernakel, pa njemi je lice žarilo v svetoj liibezni do Jezuša. »Jako je odür-javao vsaki greh, zlasti se je pa bojao vsega, s čem bi žalo sveto sramežlivost. Belo lelijo devištva je ohrano čisto vse živlenje pa jo je zdrUžo v smrti z rdečov rožov mučeništva. Bio je že v mladosti jako resnoben, poleg toga pa prijazen pa lübeznivi, ka ga je vse rado melo, pa tüdi poštUvalo. Či je mogeo iti gospod plivanoš zavolo silnoga dela z cerkvi, je Gabriel včio svoje sošolce katekizem, pa so ga tivarišje posliišali kak svojega vu-čitela. Predgo si je tak zapomlo, ka jo je doma lepo pa gladko vso ponovo; oča njemi je večkrat s smehom pravo: »Gabriel, ti boš mogeo biti gospod, da tak dobro predgaš.«
Oči je pa trbelo Gabriela doma pri kmetiji, pa je
zato nej nakano dečka dati dale v šole. Pregovoro je pa očo stric, ki je bio tistoga hipa ravniteo v malom semenišči v Montobani. Tak je šo Gabriel že 15 let star zato li v šolo. V zavodi so hitro spoznali njegovo po-božnost pa so ga meli za driigoga Alojzija. Kazao je že te, kam ga Bog zove. Gda je ednok čilo praviti od mi-sijonov na Kitajsk°m, je pravo: »jaz bom misijonar.« Na konci šolskoga leta je v nazočnosti vseh vučitelov pa vučencov čteo nalogo z naslovom : »Križ je najlepši spominek.« »O kak lepi je križ,« — tak je govorio pun navdiišenja — kak lepi je križ zasajeni v deželaj med neverniki pa telkokrat poškropleni s krvjov apoštolov Jezušovih.«
Gda je bio ešče doma, je vsaki mesec šo k sv. pre-čiščavanji, v zavodi je šo k sv. prečiščavanji vsako nedelo po vsaki svetek. Njegovo srce je vse gorelo za Je-zuša v presv. sakramenti. Gdakoli je vtegno, je šo v cerkev, si je poklekno pred tabernakel pa je molo. Mešniki so bili veseli, či njim je pri mesi dvoro; obnašao se je najme- tak pobožno, ka je šče njim bilo ležej lepo mešii-vati. S pobožnostjov do presv. Rešnoga Tela je zdriižii-vao častitev prečiste Device Marije. V prostih vüraj so ga gosto videli, kak je molo pred podobov Marijinov. Mariji v čast se je že te posto vsako soboto.
Minolo je edno dobro leto, kak je Gabriel prišeo v malo semenišče. Gabriel si je premišlavao, kam bi se obrno, šteri stan bi si zebrao. Misel na misijone njemi je zmirom šla po glavi. Da bi spoznao božo volo, je opravo devetdnevnico na čast sv. Frančiški Ksaven'ji- Bog njemi je .dao spoznati, ka žele od njega. Decembra meseca leta 1818. je stopo Gabriel kak novinec v misijonsko driižbo sv. Vincencija Pavlanskoga. Dve leti potom je napravo slovesne oblübe. Prie pa, kak se je za vsigdar povsveto Bogi, ga je obiskala ešče ednok mati. Gabriel je slovo vzeo od nje pa njoj je pravo: »Lüba
mati, navaditi se moremo, ka mo živeli eden brezi ovoga; znate, ka me Bog zove; moremo se zato ločiti.«
Leta 1825. dneva 23. septembra je Gabriel bio posvečeni za duhovnika pa je na driigi den meo novo mešo. Mesüvao je s takšov pobožnostjov, ka so liidem, ki so ga vidli pri oltari, skuze zalevale oči. Kak mešnik je po voli svojih predstojnikov nekelko časa bio profesor, potom ravnitel v semenišči, nazadnje diihovni oča pa vu-čitel novincom misijonske driižbe.
Gdekoli je Gabriel delao, povsedi se je od njega širio samo eden glas: »On je popolen, sveti človek.« Nekak, ki je duže časa živo ž njim vküper, pravi od njega: »Opažiivao sam ga nalašč, či bi vido na njem kakšo nepopolnost: pa sam nigdar nikaj nej najšeo'nej v njegovih rečaj pa nej v djanji. Najraj je bio pred ta-bernakulom. Tam se je ponižavao pred Bogom, pa gda je veseli šo z cerkvi, se mi je vido kak Seraf, tak se njemi je sveto obraz.
Gabriel je želo iti kak misijonar med nevernike. To milost je proso od Boga pri vsakoj sv. meši, z toga namena se je preporačao v molitev tüdi svojim redovnim bratom. Posebno je častio častitlivoga Janoša Frančiška Kjeta, ki je kak misijonar na Kjtajskom mro po manter-niškoj smrti dneva 17. februara leta 1820; Gabriel je večkrat pokazao mladim novincom svete ostanke častitlivoga mučenika pa je pravo z velikov gorečnostjov:
»Kakša sreča, či bi tüdi mi mogli tak mreti.« »Molte za mene — je pravo zavüplivo ednomi — ka se mi zdravje vtrdi, ka bom mogeo iti na Kitajsko pa tam oz-nanjüvati Jezuša Kristusa pa za njega mreti.«
Goreča žela se njemi je nazadnje li spunila, pa tak-šega hipa, gda je najbole nej čakao. Dneva 21. marca leta 1835. je odpotüvao z večimi drügimi dühovniki na Kitajsko pa je 29. augusta prišeo v tisti kraj, kam je tak dugo želelo njegovo srce.
Začnolo se je novo delo — misijon med neverniki. Prehodo je cele dežele, povsedi je včio, krsto, spoveda-vao. — Gnala ga je lübezen do Jezusa Kristusa. Bio je zmerom malo betežasti, pa njemi je zato niedna pot nej bila preduga pa niedno delo nej pretežavno. Njegova apostolska gorečnost njemi je nej davala počivati nej vudne pa nej v noči.
Štiri leta je Gabriel delao kak misijonar na Kftaj-skom. Prišeo je čas, ka njemi je Bog spuno tüdi zadnjo želo — želo po manterniškoj smrti. Na svetek Imena Marijinoga leta 1839. so neverniki napadnoli misijonsko postajo. Misijonarje so šče za časa zvedili, ka nakanijo sovražniki, pa so se na tihom zmeknoli pa pobegnoli v gore. Gabriel je že na drügi den ves trüden opešao na poti. Sovražniki so ga zgrabili, pa so ga nej spoznali ; nezvesti kitajec, ki ga je sprevajao, ga je izdao za 30 srebrnikov. Obsodili so ga na smrt na vešale. Minolo je pa ešče skoro leto dni prie, kak so zvršili obsodbo. Kak dosta je mogeo Gabriel trpeti po raznih temlicaj, to se ne da povedati. Samo eden den je dobo dvesto vdarcov z bičom. Celo telo je bilo mezličnato, bilo je kak edna sama velika rana. Gabriel je komaj bio človeki podoben. V teh strašnih mokaj je ostao miren, krotek, na obrazi njemi je kralüvao nebeški mir. V temnici je šče pisao pismece, štero je poškropleno s krvjov; rane so njemi krvavele, pa so pri pisanji kapale kaplice krvi na papir.
Dneva 11. septembra leta 1840. so nazadnje vmorili božega slOžbenika. Na čiidoviten način so rane zevsema zacelile ; niti brazgotine so se nej poznale ; njegov obraz je bio mladensko čisti pa črstev. Vsem, ki so ga vidli, se je to tak vidilo kak prava čiida. Smrt je bila počasna pa puna muk. Obesili so ga na vešala, štera so bila podobna križi. Roke so njemi privezali na poprečni les, noge so pa vugnoli nazaj, tak ka je klečeč viso na križi. Počasi je mirao sveti misijonar v najstrašnejših mokaj.
Oda je düso zdejno, so bile njegove oči sramežlivo po-vešene kak vsigdar v živlenji, viista zaprta, kotrige mejke pa gibke.
Kristjanom se je posrečilo, ka so dobili telo svetoga mučenika. Zavili so je v draga oblačila pa je položili poleg častitlivoga Frančiška Izleta, šteroga je telkokrat proso korono mučeništva. Bog je poveličao svojega sliiž-benika z vnogimi čiidami. Na nebi se je prikazao veliki svetel križ, šteroga so vidili v raznih, daleč eden od ovoga ležečih krajeh. Vnogo nevernikov se je spreobr-nolo pri toj čiidovitnoj prikazni.
Leta 1857. so prenesli svete ostanke na Francosko pa so je položili v grob pri lazaristaj v Parizi.
Dneva 25. novembra 1888. so podpisali sveti oča Leon XIII. pismo, v šterom so Ivana Gabriela Perboarja razglasili za zveličanoga; slovesnost razglašenja so pa obhajali 10. novembra 1889. S Francoskoga je prišlo v Rim 2000 romarov; med njimi sta bila tüdi brat pa sestra zveličanoga Gabriela, oba že jako stariva, pa v driižbi sv. Vincencija Pavlanskoga.
^SrJ^^StZJ* ^-StS^^SrS^	^Sp^^	^^^^^
VŠliSV s^OTIÌV ^aižiV	^S^SV
f Dr ave c Loj z.
(1886—1915.) *
Augusta 28-ga je zatisno blagi »Lojz,« kak se je sam podpišUvao, svoji oči, mrl za domovino zemeljsko iz ljubezni do miloga Srca Jezušovoga in si odpro nebeško, večno. Što je bio on nam ? Gospodičina Pavlic' Ana, učiteljica v Slovenskojvesi nam z sledečimi rečmi naznanja njega:
»Nepoznana vam naznanim, Velečastni, žalostno novico, štera je i mene jäko potrla. Menje jé z ednim is-
tinskim katoliČanskim človekom. Osirotela je bratovčina Srca Jezušovoga v Slovenskojvési. Dravec Alojza ne ga več. Žrtvovao je svoje mlado življenje za domovino, povrgeo je pa siroto družino. Augusta 6-ga njemi je morilna krogla prehodila telo, v bolnico je spravljen, ali ne je bilo za njega več pomoči. Eden kratkorečni brzojav je poročo, da je aug. 28-ga svojo blago diišo povrno svojemi Stvoriteli. Mrl je v Leipniki na Moravs-kom v bolnišnici, daleč v tujini počiva, ali njegov spomin vsikdär med nami bo živo, zlasti mi, kotrige Srca Jezušovoga bratovčine, ga nikdar ne pozabimo.«
»Zato vam poročam, Prečastiti, to novico, ar znam da ste Ijiibili Lujza. Pa što ga ne bi rad meo?«
»Kak starinska je bila naša kapelica oznotraj i v koj jo je spremeno on? Vsaki se zagrezne, kda v njo stopi. On je vkiip spravo prinas bratovčino Srca Jezušovoga, štera se je tüdi lepo razvijala i kda bi cvet prinesti mogla, je zgübila onoga, ki se je toljko trüdio za njo. Kaj si naj začnemo zdaj me sirote? Lujz je dobro obhodo, gotovo že v lepih nebésah diči Jezušovo Srcé, štero je nateljko ljübo. Ali tri njegove sirote i žena, kaj si té začnejo? Tolažim je, da je dober Bog zavolo Lujzovoga zaslUženja pomogeo bo. Jako bi vas prosila, velečastni g. plebanoš, blagovolite z ništernimi kratkimi vrsticami potolažiti njegovo ženo, prav dobro njoj bo to spadnolo. Lehko bi se v slovenskih novinah tüdi mogo napraviti njemi spomin, ar smo v njem ednoga pravič-noga, odkritosrčnoga i odprtoga značaja človeka zgübili. Naj v miri počiva!«
Te reči dosta povejo, pa vendar Romaj se bližajo k tistomi, kaj bi se moglo od Lojza praviti. Bio je pravi celi mož. Pobožen iz dna srca. MnogozaslUžen na vse
o
strani, štere na krätci omenimo.
Pobožnost, od štere g. učiteljica tak lepo svédoèijo, je bila njegova prva dobra last. Ta je nadigavola njegovo
düso vsepovsod. Ta ga je gnala z silov, naj düse reši. Pod njenim nagibom je v South-Betblehemi prevzeo školniško službo za naše slovence i njim popevao ešče
Dravec Alojzi pri zdavanji z svojov zaročnicov, Marijov v South-Bethlehemi 1. 1907. aug. 19-ga.
te v vogrskoj cerkvi mile domače pesmi. Kak verno je pazo na cerkveni réd ? K,ak vestno je opravlao tam svoje dužnosti. Takrat so slovenci še ne meli svoje lastne
cerkvi. Naj bi jo pa meli, je v njem vse gorelo. Naj ljüdstvo bole more ljiiboga Boga dičiti, se je z cele moči trdio za lastno cerkev vogrskih slovencov. Začčtek je tüdi včinjen i nabrala se je po njegovom prizadevanji lepa svota v té namen. 1 kda se je to delo poleg nikšega zroka vjalovilo, milo se mi je zatožo zato v joklavom pismi. Po štiriletnom amerikanskom prebivanji se je vrno domo, da bi tü nadaljevao svoje apostolsko delo. Njegov düh je pa ostao v Ameriki med našimi slovenskimi rojaki, ki so po njegovih sledah dale stopali i prišli do želenoga namena: visoko se zdigävajo že stene prve cerkve vogrskih slovencov v Ameriki v South-Bethlehemi na čast sv. Jožefi.
V Monoštri v svilnoj fabriki je dobo doma častno službo, vodo je delo cele tovarne. Pravomi moži je prišlo v roke voditeljstvo to imenitno. Vesten, delaven čestnik je bio i pobožen bogabojéèi kristjan v ednoj osebi. Z cele moči se je skrbo, naj socijalski düh ne pokvari njegovih delavcov. Naračao njim je dobre liste, davao njim je lepe zglede, podbüdjavao jih je z rečmi na dobro. Naše slovenke so pod njegovim vodstvom ostale poštene, bo-gabojéée mladenke i prve delavke v celoj tovarni. Ednok sem ga obiskao v tovarni. Pelao me je od delavca do delavca, pokazao delo i naznana narodnost njegovo. Takrat sam opazo, kak so ga poštUvali delavci i ovarao, kakši pobožen vpliv je melo njegovo prizadevanje na dUše svojih podložnih. K^a bi me predstavo ednoj delavki i njej ovado, da sem vrednik Marijinoga lista, ne vedla kam od veselja. Njegov düh je cepio v svoje podložne češčenje do Matere Božje i poštUvanje do duhovnikov.
Té je jako lübo i častio. Desna njuva roka je bio v vseh rečeh. Ljiibézen do Boga ga je gnala, da je ljübo i poštUvao njegove sluge. Vsikdar je to delao, ešče bole pa v tom bojnom časi, kda je vido, kak se trudijo tèi za
vojake. Z genjenim srcom mi je to naznano z svojega vojaškoga stana. Slednja reč njegova na bojišči je tüdi meni šla, naj molim i mesüjem za njega. — Naj slovens-komi svojerni ljudstvi spravi dühovnike, je bila njegova goreča žela ; v té namen je držao slovenske dečke v Židi pri Monoštri, kde si malo posestvo küpo 1. 1900-ga pri sebi na stani i na stroški, ki so monoštersko gymna-zijo pohajali; tem dečkom je vse včino, naj je pripravi na té zvišeni cil. Eščč plačo je pomčnjšao za stan i strošek, naj de smeo ednok meti to vesélje, ka je ljüb-ljenomi Jezuši pomagao spraviti ednoga dühovnika. Ka je sküpna bila molitev v toj hiši, ne trebe praviti. Mati je naprej molila, moli dijak i ovi za njov. Kda smo njemi poznani dühovniki v tabor čislo i drüge pobožne reči poslali, je takše veselje občUto, da ne dopodevati. Gen-ljiva zahvalnost je obsijala njegove vrstice pri odgovori, takša, štera samo v zaistino pobožnom srci more prebivati.
V tabori je bio pravi domoljubni vojak. Vojskiivao se je za dom ne zato, ar je »mus« bilo, nego iz ljiibezni do Boga. Naprej si je že narisao taborsko živlenje i kda je tä prišo, je je, kak mi je pisao, takše najšeo, kakše si je predstavo. Rad je trpo, junaško se borio za dom. Svoje pajdaše je po bratovskom ljübo i se trüdio naj ostanejo verni, pobožni. Kak milo je želo v té namen Novine i List i kak hvaležno jihva je sprejeo! Nedopovedljiva radost ga je obišla, kda je pri šterom opazo pobol-šanje žitka, kak nam glasno svedoči njegov eden dopis v Novinah objavljeni, v šterom naznanja povrnitev k Materi Božoj ednoga svojega prie nevernoga pajdaša.
Pravi sin Marijin je bio. Ona njemi je bila zaistino mati, štero je ljübo z celoga svojega srca. Njeno čast širiti njemi je nad vse ljübljeno bilo. Ta ljübezen do té dobre matere ga je gonila, da je Marijin List ze vse moči širio med gornjimi Slovenci. Kda se je naš list za-čao širiti, je v Ameriki bio. Kak je zvedo za njega, včasi
si ga naročo, pa ne samo naročo nego i širiti zaceo. Šest-najset falätov sem njemi mogeo včasi v začetki poslati. Domo pridoč je pa on držao gor moneštersko okolico z Marijinim listom, v šteroga je tüdi večkrat kakši dopis poslao.
Slovenski svoj narod je strastno ljübo. Goro je za obdržanje njegovoga maternoga jezika. Kda so Novine zišle, je malo ne kam bio od veselja. Nedopovedljive teškoče je premagao pri priporačanji slovenskoga tiska. Pa vse to ga ne odstrašilo, ar je on ne politike, nego ljübezen vido v tom prizadevanji. Iz vere živoči mož je dobro zapopadno Božjo zapoved, štera svoj narod pred drüge veli Ijübiti. Dobro je zarazumo, ka sramüvati se po maternoj reči gučati, bi gizda bila i zatajitev svojega lastnoga ljudstva, iz šteroga krila se je narodo, zato je dopisavao samo slovenski i gučao najraj slovenski, čeravno je več jezikov znao. Pa ta lübezen do svojega ljüdstva ga je ne ovirala, da ne bi poš-tüvao drügoga naroda, da bi sovražo šteri jezik. Zato je pa meo naročene i vogrske katoličanske novine i širio med delavci v tovarni, ki so slovenski ne znali, pa čeravno znali, nego želeli vsaki den kaj novoga zvediti, česa so njim naše tjedenske novine ne mogle nüditi. Iz vere je živo. Ta njemi je zbüdila želo, da bi vogrski Slovenci tak daleč prišli, ka bi meli dnevne novine. Želo je iz Ijiibézni do svojega naroda, do njegovih düS, är njemi to velela Božja Ijùbézen.
Molo i delao je i zmerom kovao načrte, kak bo mogeo več včiniti za svoj narod, za nemrtelne düSe. Grajali so ga, surovost proti njemi kazali, on je pa na vse to te odgovor dao: ešče bole bom se skrbio za Božjo čast.
Ka je taksi mož lübo svojo drUžino, si lehko mislimo. Popolen zakonski tivariš, prävi oča je bio. V zakon je 1. 1907. aug. 19-ga v Ameriki stopo šteroga, je dober Bog z tremi otroki blagoslovo. Najstarejša: Katika je 6
1 et stara, drüga: Nana 4, najmlajši: Lujzi pa 2. Veselo sunce je bila za njegov trüdapun žitek ta mala družina, štero bi tak rad ešče ednok vido. Zlasti je ljubo maloga Lujzeka. Pisao mi je malo pred smrtjov: rad bi ešče ednok nazaj prišo med svojo driižino, v svojo domovino, a ešče räj pa v nebeško domovino.
Za to drügo je dozoro. Smrtna kosa ga pokosila,
Dravec Alojzi, domobranec v 18-om pešpolki 1. 1915-ga. (Rojen 1. 18S6-ga v Slovenskoj vési, mro v Leipniki 1. 1915-ga.)
preselo se je, kam je želo priti, zapüsto je pa za seborn veliko praznoto, globoko žalost, nezmerno zgübo.
Žena njegova mi piše »Dariivao je svoj žitek Qos-podnomi Bogi, Ijiibi Jezuš ga je bole ljiibo, kak mi, zato nas je ostavo, ostavo je mené z trojimi ostavljenimi ot-
roki, šteri drügoga papo ne morejo čakati, kak smile-noga Jezuša, ki ma odprto Srce do vsakoga otroka... Istina, on je najšo lepo domovino, ali mi smo veliki siromaki ostali brezi äteka, šteri je tak veliko skrb noso na näs, ostavo je näjne ljiibljéne otroke, štere je ne mogo več viditi... Ne mi je bilo mogoče viditi ono mesto, kde počiva njegovo ranjeno telo, nej sem mogoča bila njemi edno kaplo mrzle vode dati na njegovo zadnjo viiro, nej njemi oči zapreti, nej slednjen govor čiiti ž njegovih vüst, kak me boli srcé zato, suzé od srca svojega točim z svojov decov vréd, ali več ga ne moremo čakati nazaj... «
Istina, on ne pride nazaj z telom, ali njegova ljii-bézen z ovoga sveta pa bode nas pohajala, krepila, tolažila. Dobro mater Marijo i smileno Srce Jezušovo gotovo bo noč i dén proso za svojo družino, za naročnike naših listov, za svoje poznance i celi svoj slovenski rod, naj moremo na sveti pravično živeti i enkrat v nébi ž njim se naveke združiti. Ztem se tolažimo pa z gorečimi molitvami za njegovo citiso, ki je teljko dobra včino svojemi Ijiidstvi.
O z Bogom Lojz, predragi mož, Z spomina zbrisao se ne boš, Dok en slovene na naših tleh Živeti Bogi v slavo sme.
Vre dni k.
Molitev svete Hedvike v bojnotn časi.
Mesarsko klanje tatarov je henjalo. Na bojišče se je razprestrla noč. Tü i tam se je začUlo milo ječanje na bojnom poli, štero je bilo puno mrtvecov: tatarje so preklinjali, krščenicje pa pobožno zdihavali — zatem je
pa nastala tihota na groznom bojišči. (Bilo je to v Šle-ziji, kam so vdrle divje tatarske čete leta 1241.)
Malo dale v Keroseni v vojvodskoj palači v ednoj sobici, štera je bila slabo razsvetlena je klečala edna mati. Bila je to sveta Hedvika, vojvodinja Šlezije.
Z gorečimi molitvami je prosila Boga: »Smiliij se, Gospodne Bože!«
Naednok jo je pa samo obišla groza... Ali je njeno materinsko oke vidilo v dalečino, ali je pa nebeška roka odgrnola od njenih očih temo?... Vidila je nekaj žalost-noga. Vdala se je, pa je z velikov pobožnostjov sklenola molitev: »Amen, tak naj bo! Jaz morem, pa tiidi želem prinesti to veliko žrtev.«
V toj noči je prišla k njoj njena vrla sliižbenica. »Demundiš — tak njoj je pravila — »znaš ravno zdaj sam zgiibila svojega sinii. Moj jedini sin me je tii povr-geo, pa je odišeo kak brzna ftica. Več ga nigdar ne bom vidila v tom živlenji.«
—	Gospa vojvodica — je pravila nato sliižbenica — ešče je nej prišeo nikši glas, ešče smo nej zvedili nikaj od toga, ka vi pravite. Pozabite zato to žalost, pa se nikaj ne nevolivajte. «
—	Pa je zato li istina to, ka sam pravila. Nego ti to nikomi ne pravi, naj te tužen glas ne razžalosti pred časom moje snehe pa hčeri.
Na tretji den potom je prišeo glas z bojnoga pola. Te glas je potrdo tisto, ka je vojvodinja vidila.
Svetica je pa ostala stanovitna. Niti edne skuze je nej stočila, pa z obrazom je tiidi nej odkrila globoke žalosti, štero je čiitila v srci. Z lübeznostjov je tolažila sneho, štera je zgiibila zaročnika, pa hčer, štera je zgiibila svojega brata.
—	To je vola boža — je pravila z velikov poniz-nostjov. — Moremo se vdati, ka Bog včini.
Zatem je roke k molitvi sklenola pa je etak molila:
»Gospodne Bože, hvalo ti davlein, ka si mi dao takšega sinü, ki me je za živlenja vsigdar liibo, poštiivao, mi je bio pokoren, pa me je nigdar nej razžalostio. Jako bi želela, či bi ostao v živlenji pa bi bio na toj zemli pri meni, da se pa zato li veselim, ka je po krvavoj smrti odišeo k Tebi pa se je zjedino s Tebov v nebesaj. Gos-podne, bodi smileni njegovoj diiši.«
— Matere, žene, zaročnice ! To je pravo krščansko junaštvo, ta svetica vam naj bo za zgled! Prizadevajte si, ka böte jo naslediivale. Či so vaši možovje, sinovje ali zaročniki odišli na bojno pole, molite za nje pa dajte Bogi hvalo, kak je dala hvalo Bogi sveta Hedvika.
t
Septembra 26-ga se je odprla grobna gomila in do sodnjega dneva vsé zakrila mrtvo telo našega ednoga najdelavnejšega pisatela, Kuhar Štefana z Bratonec.
V dugom betégi v velikoj jetiki je njegov jedini počitek bio dosta pisati za slovensko liidstvo. Naš Marijin List je vnogo lepih člankov objavo iz njego-voga pera, šteri so jezere pobiidili na češčenje Matere Božje.
Odselo se od nas i preselo v večno domovino, k Mariji je šo po plačo. Molite, dragi naročniki, dosta za njegovo diišo, naj se tolaži na driigom sveti, ki je yašo dostakrat razvéselo na tom z svojimi spisi.
Z Bogom nepozabni pomočnik, počivaj v mirii pri Mariji.	Vredništvo.
t Cigan Jožef.
Marijin List si žalno obleko nasé jernljé. Trga se njemi korenjé. V kratkom časi so se prevrgli trije strebri njegovi. Zaspao je pisatel Kiihar Štefan v Bratoncih, sovražna krogla je vmorila Dravec Alojza pisatela i gorečega siritela i ravno ta je zadela tüdi vernoga širitela, Cigan Jožefa z Žižkov.
Sept. 3-ga ga ga je zadela ruska krugla v prsi.
Zaječi nam srce od toga vdarca. Čakali smo do-sta od toga 26 letnoga mladenca še. Njegovo delo je bilo tiho, ali velike važnosti. Marijin je šteo biti popolnoma. Njej se je zročo v last, naj ga ona sprejme za daritev za dühovnike. Za dühovnike je želo trpeti, do smrti čisto živeti, po smrti do sodnjega dnéva v vice priti, naj tei čem več dUš rešijo. Naj se čem več grešnikov povrné, čem več nedužnih i povrnjenih spopolili, mirajočih reši, v vicah trpečih odslobodi, je želo v čelom svojem živlenji naš vrli širitel, nepozabni Joško de-vištvo obdržati i dosta trpeti. Pa dosegno je oboje. Ostao je lelija. Ž njov v roki se je preselo na drügi svet, štero je poškropila njegova mantrniška krv za domovino. Trpo je pa tüdi dosta. Naj njegovo zročenje za dühovnike v rešenje düs mä pravo živlenje, i pomen, njemi je nebeška mati sprosila veliki križ, veliki kinč. Jako veliki dušni be-teg je meo. Skušnjave, nemiri, dvojnosti so ga obsipale, njemi dušo v temo čarno pogrozile, ali vüpanja so njemi ne mogle ztrgate z srca. Trpo je nezmerne boje i po njih pomagao vnoge dUše rešiti, svojo pa ščistiti, spopolati pa podignoti do visoke stopnje časti i dike nebeške-
Kda je slovo jemao, samo to je proso, naj- se molimo za njega, ka srečno merje v popolnom požalUvanji.
V pobožne molitve vseh naših dragih naročnikov zročimo dušo toga zglednoga mladenca i širitela Marijinoga Lista. Molite za njega najbole vi, kim je leta dugo
do rok davao naš list, zmolite za njega konci edno Zdravo Marjo, ka njemi tak plačate trüd, z šterim je noso k vam Marijino Ijiibézen materno.
Vsi dečki slovenci se pa včite od njega vse pretrpeti, naj čisti ostanete pa širiti nevstrašeno čtenje v materno]' reči.
Düse, štere živete živlenje to sveto i od sv. stolice rimske tak pohvaljeno za duhovnike, naj düSe rešijo, ve deviškoga reda kotrige, glejte brata i včite se od njega trpeti i mreti v Marijinih rokah na diko njegoga Sinü.
V re cinik.
Cerkvene Novice. — Raznotere Reči.
Navuk za tretjired je držani v Črensovcih augusta 29-a. Predmet njegov je bio sledeči: Jezus veli: „Bodi vaš guč : da, da, ne, ne! Kaj je više toga, je od hiidoga (Mat. V. 37.), vodilo 3. reda pa predpiše „Tretjeredniki naj samo v potrebi prisegajo." Oboje edno pomeni, to, da brez istinskoga zroka ne smemo prisegati.
Prisegati pomeni Boga za svedoka zvati, naj On, te naj-vekši Gospod potrdi, ka mi istino gučimo, ali zaistino namenimo zdržati, kaj obljiibimo. „Bog me," „pri mojoj diiši," „pri mojoj veri," „Bog me vidi" i druge reči, štere na Boga merijo so prisege.
Kralä ne viipaš za svedoka prositi, vseh krälov kralä se pa podstopiš ?
Nepremišljeno, lehkomišeljno prisegati, čeravno na istino priségnem, je že mali greh. Na vsako reč praviti „Bog me," „pri mojoj diiši" itd. brez premisleka, je prav, ali ne, je smrten greh. Krivo priségnoti samohotno, je pa strašen smrten greh. Trgovci, tržkinje dobro naj prereSétajo svoje guče, da v té strašen greh ne privolijo. Boga za svedoka pozvati za krivico, naj jo potrdo, kak grozovito je to.
Navčimo se dobro gučati, te ne bomo priségali i pod krivdo krive prisege ne spadnemo. Odprta posoda se hitro na-
tepé. Zaprimo si diišo. Pokrivalo naše duše so viista naša. Mejmo .e zaprta i pred bi štero reč spregovorili, premislimo: bo Bogi ^na čast, ali ne? Če ne, jo ne povem. To bodi pri guči naša prva naloga. Od Jezuša se velino mučati; če za njega mučamo, on nam to plačao bo. Pa želes drügo, kak plačo Jezusovo, dUšica?
Sv. Augustin pravi „Kak ne more tisti lagati, ki ne guči, ràv-notak ne more tisti krivo prisegati, ki ne prisega." Odvadimo se priseganje, pa ne spadnemo v krive prisege, od šterih trdi sv. Janoš zlatovüstni: „Niedno bodalo ne rani tak teško, kak grešna prisega i nieden meč ne mori tak grozovito, kak kriva prisega."
Prisegati smemo i tüdi z veseljom moremo, är je pravična prisega na veliko Božjo čast, kda to predpiše cerkvena, sodnijška ali vojaška oblast. Pravična prisega vojake okrepi v boji, zaročence obda z potrpežlivostjov v zakoni, svedoke pa napuni z mirovnov düsnovvestjov pri pravdi i reši vnoge nedužne krivice; zato je Bogi prijétna.
Sprejem v tretji red v Črensovcih se je vršo na malo mešo, sept. 8-ga. Pristopilo je 19 oseb, šest deklin, ove pa zakonske žene. — Ravno té den je naredilo devet kotrig, eden mladenec, ove pa ženskoga spola, obljübo. V navuki njim je razložena dužnost, naj vsaki svoj ter nosi i radost pa haski, šteri z toga shajajo.
Izlet veržejskih oratorijaneov. Do 130 oratorijaneov je izlet napravilo v Črensovce in TUrnišče sept. 5-ga pod vodstvom ednoga patra in pet klerikov. V Črensovcih so meli sv. mešo, obhajilo, v Ttirnišči pa večernice. Veselo je korakala drtžba po naših vesnicah i vabila z svojov nedužnov, dobrov-volov vse naše dečkece medsé.
IZ PISEM NAŠIH VOJAKOV. Moč prsv. Oltarskoga Svestva.
Pred sam se podao na bojišče, sam opravo devetdnev-nico (5 Oča našov i 5 zdravi Marij) na čast presv. Teli Jezušo-vomi v Oltarskom Svestvi zaistino prebivajočemi, naj me smrti občuva. Septembra 27.-ga v Vlašenici sam bio v strašno nevar-nom položaji. Ober mene se je razpočo šrapnel i čiravno eden meter od mene naprej je odtrgno dober falat kamna i ga neso proti meni, nikaj mi je nej včino, gda je okoli mene stoječe štiri moje pajdaše k smrti bujo. Zahvaliti se mam za to velikansko rešiteo presv. Teli Jezušovomi, štero sam zavüplivo na pomoč
zvao, naj me nagle smrti odslobodi, gda je šrapne! više moje glave krožo. (Šerpak Matjaš iz 20.-ga domobranskoga pešpolka.)
Tolažba i prošnja vojakov.
Predragi moj oča dühovni, iz globočine srca svojega njim pošlem eden lepi pozdrav, z šterim njim želim, ka njim je najbole potrebno, ka do mogli dugo let vrejiivati ino vsigdar več liidem do rok davati Marijin List. — To me najbole srce boli, ka so ešče takši lüdje med vojaki, šteri z svojimi grdimi grehi žalijo to presv. Srce Jezušovo, štero mi Slovenci prosimo, ka bi nam smileno bilo ino nas tej nevol hitrej rešilo. — Prosim vas slovenske matere, opominajte svojo dečico, naj molijo za nas vojake. Jas nemam vekšega veselja, kak gda z domi glas dobim, ka mojivi dvej deklici, edna sedem, drüga pet letna doli poklekneta pred podobo blažene Dev. Marije pa molita za mene. V tom mam viipanje, ka Jezuš rad poslühne te nedužne male dece prošnje.
Prosim vas zato dober moj dühovni oča i tüdi vse naše dühovne pastere, zovite mladino i vso lüdstvo, ki je doma k gostomi sv. prečiščavanji. Vi pa mladina i vsi, ki ste doma, bo-gajte naše dühovne pastére, pokleknite večkrat pred oltar, darüjte za nas sv. obhajilo, štero mi siromacje dugo ne moremo k sebi prijeti i molite pa prosite za nas sv. Srce Jezušovo, naj nam bode smileno na tom bojnom poli. — Pošlem njim 2 koroni z dobre vole iz svojega zaslužka, — 18 krajcarov mam na den — na pomoč Marijinoga Lista i naši slovenskih Novin. — Oh Marija Mati, mila patrona naše rojstne domovine, daj nam edenkrat ešče v küp živeti v milošči božoj na tom sveti, na drügom pa v küp pridti v diki kralestva nebeskoga, kje se nam ne de več trbelo bojati nikšega boja. (Matjašec Ivan, črnovojnik iz 20-ga domobranskoga pešpolka.)
Trononaslednikov morilec se je strsno.
Cambrinovič, Principov tivariš, te drügi lüdomorski srbski dijak, ki je vrgeo bombo na trononaslednika, se je strsno v temnici. Začno je premišlavati nad svojim zločesnim delom, pa ga je obišla groza, ka je to včino. Nej je mislo, ka bi trononas-
lednikova smrt zahtevala živlenje telkih lüdi. Nej je znao, či je bio trononaslednik oča, pa je nej mislo, či osoda njegove kra-leske dece, štera so postala sirote, zadene telko drüge dece. Cambrinovič si je na vse to prie nej mislo. On je bio preveč zapelani. Preveč je posliišao na svoje srce. Po sili je šteo postati junak, šteroga bi srbi poveličavali. Zdaj se je že strežno... Predramilo ga je gromenje topov, milo zdihavanje ranjencov i mirajočih pa joč sirot i dovic. Vse to ga zdaj ešče ze sna preganja. Ne more pozabiti zadnjih reči trononaslednika, ki gda je mirao, je pravo svojoj ženi: Ti ne vmeri — ti živi zavolo najne dece !.. .
Gda so té lüdomorce postavili pred sodnijo, se je Cambrinovič začno jokati pa je proso odpiiščenje: „Naj nam odpiisti stari casar . . . sirote-deca to, ka smo včinili. Mi smo zapelani mladi lüdje!" Tü njemi je reč zaostala pa se je začno bridko jokati. — Tak je prav, požalUj, vej maš kaj požaltivati — je pravo državni pravdnik. — Ja, maš, ka požalttješ ; či že ednok ne moreš popraviti, ka si včino, te konči požalUj, ka zavolo zlo-česnoga dela, v šterom si bio vdeleženi, more zdaj telko mladih lüdi živlenje gübiti po bojiščaj. Či ne moreš dati drügoga zadoščenja, te konči pozalüj svojo hüdobijo. — Od tistoga hipa žaluje Cambrinovič pa se joče, ka je včino tak grozno, zlo-česno delo.
Pismo casara Abessinskoga na sv. očo XV. Benedikta.
Abessynia (Ethiopia) je v Afriki; té krivoverne, poganske dežéle casar, šteroga oča je pred par leti talijane nabio, je letos 25-ga maja, šteri den so nam taljani boj napovedali, sledčče lepo pismo poslao po misijonari Baziliji sv. oči :
„Legg Jasu, dedič ethiopskoga trona i sin II. Menelik casara, Njihovoj Svetosti, slavno vladajočemi papi Benedikti XV., glaväri püspekov, ki v Rimi stanüje.
Z najvekšim poStüvanjom prikažem vašoj zvišenoj osebi vklänjanje mojega velečastenja in moje vdanosti. Kak najbole se triidim, naj nadaljävati morem ono prijateljsko zvezo z Vašov Svetostjov, štero so vaši presvetli predniki z mojim očo m gordr-žati blagovolili; v té namen sem zročo to pismo oči Baziliji, kak odkritosrčni dokaz mojih častipunih čiitil.
Da je Gospod, Sveti Oča, vas za vrednoga spoznao za prestol sv. Petra, meni pa milost dao, da smem svedok biti toga
dogodka, prosim vas, zvišeni oča, blagovolite sprejeti dačo mojega vklänjanja, i s tistim zavüpanjom, šteroga mi do vas Vaša Svétost rosi, se podstopim vas prositi, da bi iz svoje oskrbljä-vajoče Ijtibézni en del zamé zadržali, ka bi mi Bog pomagao modro ladati i k blaženstvi pripelati ljüdstvo Ethiopie."
Marijina driižba naših deklin v Bridgeporti je nastavljena po gorečnosti njuvoga plebanoša velč. Golob Mihala. Slika nam kaže to lepo Marijino driižbo, v štero da bi vstopile vsa slovenske dekle v Ameriki i doma. K Mariji, dekline slovenske, k Mariji, k Mariji!
Zahvala ! Izjävlam najtoplejšo zahvalo presv. Srci Jezuso-vomi i BI. Dev. Mariji, ža čiidovitno skäzano milost i srečno rešenje ednoga oddelka, na mené zaviipanoga. — (Ivan Jerič, četovodja.)
Na slepe vojake z Tiirnišča.
Vojkovič Bara 2 kor., Cigan Peter 1 kor., Törnar Bara 7 kor., Trboča Bara 5 kor., Trboča Ana 2 kor., Tratnjek Štefan 60 fil., Korén Jula 2 kor., Žerdln Štefan 2 kor., Magdič Ferenc 2 kor., Kiičko Jožef 1 kor., Maroša Štefan 5 kor., Ščap Rozalia 1 kor., Gelt Marko 1 kor., Maroša Marija 2 kor., Ozian Janoš 1 kor., Horvat Štefan 40 fil., Piicko Pavfel 40 fil., Sčap Štefan 1 K., Zadravec Ferenc 50 fil., Matjašič Peter 1 kor., Lütar Ivan 1 kor., Horvat Ana 2 kor., Lütar Ana 1 kor., Horvat Štefan 1 kor., Maroša Štefan 1 kor., Törnar Štefan 2 kor., Tivadar Jula 1-20 kor., Horvat Jožef 1 kor., Kamplin Bara 80 fil., Magdič Ana 2 kor., Trboča Jožef 2 kor., Raj Ana 1 kor., Dugar Ivan 2 kor., Tivadar Ferenc 1 kor., Hiil Janoš 1 -kor., Kolär Ana 3 kor., Maroša Jožef 2 kor., Horvat Ivan 60 fil., Čizmazia Bara 2 kor., Čeh Ferenc 4 kor., Boure Ana 1 kor., Vojkovič Leopold 80 fil., Maroša Jula 1 kor., Kocet Štefana žena 1 kor., Hosterter Ferenc 2 K., Banfi Ferenc 1 K., Makovec Janoš 1 K., Makovec Bara 1 K., Zelko Štefan 2 K., Bakan Ivan 2 K., Horvat Klara 1 K., Kovač Treza 60 fil., Horvat Ferenc 1 kor., Hobar Štefan 1 kor., Toplak Martin 1 K., Horvat Ferenc Premoša 1 K., Jahn Ignac 40 fil., Bakan Ferenc 1 K., Horvat Štefan 40 fil., Magdič Janoš 2 K., Magdič Bara 1 K., Rós Ferenc 2 K., Raščan Štefan 2 K., N. N. 4 K. 60 fil., Žerdin Jula 2 K., Premoša 2 K., Driištvo Diihà svétoga 1 K. 40 fil., Driištvo Škapulersko 1 K. 50 fil. Vküp 113 K. 20 fil. i za 63 K. žita. Celi dar Zanesé 176 K. 20 f.
Vsem. Slednja štrtina leta se je približala, kalendar se že tiidi lepo tiska, prosimo zato zaostale naročnike, naj naročnino čem prie poravnajo. — Kat. Antolin. Piljenice. Naročnino Tn 1 K. podpore na list sem dobo. Povrni vam Dev. Marija.
POŠTA.
Naročite si Marijin List! Dobi se pri ■KLHKL JOŽEFI v pok. p le ban oš i v Čren sove ih. CSERFÖLD, ŽALAM.
•* * i v ■ * - j
T*	t	t.	*J
Cena Mjirijinoga.MŠta je doma 2 K., v Ameriko 3 K- -
Posila ses za to ceno samovečim naročnikom na jden naslov
skiipno. — K listi dgtffio naročniki'^brezplačno, proti konci '
leta kalen dar. r '--------------' , ' > ( *	S**	»-■'■'
✓Hfe*-.*. ■	• .-'V-
sNaročniki Marijinoga lista méjo del v štirijezerih■ svetih mešali vsefko leto, štere da služiti sirotinsko deco oskrbjäva-joče „serafinsko driištvo."
-i
Za use -pokojne naročnike i živoče širitele .Marijinoga Jista se zviintoga služi vsako leto 14 svetih meš v romarskftf.fi cerkvi Matere Sedem Žalosti na Gradi.
VSEBINA.
Misli od žalostne Matere Bože..............257
List za deco (Dečacje — pastirje).........258
Sad bojne.................267
Zveličani Ivan Gabriel Perboar, dühovnik misijonske driižbe
sv. Vincencija P..............269
f Dravec Lojz................273
Molitev svete Hedvike v bojnoui časi .......280
f Kühar Štefana...............282
t Cigan Jožaf ........... ......	283
Cerkvene Novice — Raznotere Reči ........284