S 263997 nosa skupnost letnik V JANUAR 79 številka 1 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE 8. FEBRUAR - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK S. fiebtiuaAja, p^izd 130 tzti, jz v Kranju umnJ! velikan iloventke kultune, pesnik dn. Tfiance P^ieŠeAen. Rodil se je 3.12.1800 v Vnbi na Gorenjskem. Vel otroštva je preživel tudi v naši občini, pri svojem stricu na Kopanju. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani,^ £i-lozorijo in pravo pa na Vunaju. Že v študentskih leti. je njeQovo napredno mišljenje pritegnilo pozornost policije, zato mu je bila kar petkrat zavrnjena prošnja za advokaturo. Po povratku z Vunaja se je Prešeren soočil s težkimi problemi zasužnjenega in kulturno nerazvitega slovenskega naroda. Postal je glasnik naprednih i-dej. Povezal se je z Matijo Čopom. Ob pesniškem almanahu "Kranjska Čebelica" sta združila tedanjo napredno li-teralno mladino in začeli so odločen književni, jezikovni in družbeni boj. Glavne teme Prešernove poezije so svoboda človeka, nacionalna svoboda zasužnjenega naroda in erotična izpoved. Z izredno ustvarjalno sposobnostjo je oblikovat nov pesniški jezik, poln bo-ate metaforike. Najpomembnejša pesni-ova dela so Sonetni venec, Zdravljica, Kfist pri Savici, Gazele. Prešernova lirika ostaja večno sveža in živa. V spomin na obletnico pesnika dr. Franceta Prešerna slavimo Slovenci svoj kulturni praznik. Pe^fo?/^7ei IN KJE SMO S KULTURO V NAŠI OBČINI? (JE) Odgovor na to vprašanje je poskušala dati problemska seja Občinske konference zveze komunistov Grosuplje^ decembra 1978. Tvorna razprava je o-pozorila na kulturn. nrtvilo v občini v bližnji preteklosti3 katerega posledice so prisotne še danes. Zato mora zveza komunistov, skupaj s kulturno skupnostjo in ustreznimi sekcijami pri socialistični zvezi, krepiti kvalitetno rast amaterske dejavnosti na vseh področjih kulturnega življenja ter zagotavljati vsestranske pogoje za delo in razvoj amaterskih skupin. Z načrtno politično akcijo je treba kulturne dobrine približati našemu delovnemu človeku in občanu ter ga vspodbuditi, da bo začel sam izražati potrebo tudi po tej dobrini. Znotraj kulturne skupnosti si morajo komunisti prizadevati, da bo le ta resnično postala mesto soočanja, povezovanja in vsklajevanja interesov po kulturi v vseh samoupravnih sredinah. Zato mora načelo programiranja v delovni organizaciji in krajevni skupnosti zaživeti tudi za področje kulture. Le tako bo program kulturne skupnosti odražal resnične potrebe delovnih ljudi in občanov. Pred delegacijami in delegati za samoupravno kulturno skupnost ter komunisti v njih, je torej odgovorno delo. Kako uspešni pa bodo pri izvajanju zaključkov in sklepov problemske seje o kulturi v občini, je v mnogočem odvisno od družbenopolitične in strokovne usposobljenosti delegatov, njihove pripravljenosti, zavzetosti in odgovornosti za poverjeno delo. KRAJEVNE SKUPNOSTI - SREDINE/ KJER SE URESNIČUJEJO NAŠI INTERESI Krajevne skupnosti so temeljne celice, kjer živimo in zadovojujemo vrsto svojih potreb in interesov. Od tega kako smo organizirani, kako se zavedamo pomena teh skupnosti je odvisno naše zadovoljstvo, naš razvoj, naša sreča. čeprav delujejo krajevne skupnosti že vrsto let, čeprav smo skoraj vsi posredno ali neposredno udeleženi v samoupravljanju, se nam zgodi, da delamo napake. Bodisi, da ne pritegnemo vseh občanov, uštejemo se pri načrtovanju, neredko nam zataji sistem odločanja. 0 tej vprašanjih so na seji dne 16/1-1979 spregovorili delegati občinske konference SZDL. Ugotovili so, da mora biti organizacija KS enostavna, da bo lahko vključila čimveč delovnih ljudi in občanov. Poseben poudarek je dil dan zboru občanov in skupščinam KS, kajti vse odločitve morajo biti soreje-te v teh sredinah. Delegati so ugotovili tudi nekatere pomanjkljivosti olanira-nja, delovanja delegatskega sistema s skupščinah SIS ter poudrarili potrebo po nadaljevanju krepitve obrambnih priprav v KS. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE Letos bo v Sloveniji organiziranih 10 zveznih mladinskih delovnih akcij, med temi tudi akcija "Suha krajina 79". Te akcije, ki bodo v občinah Novo mesto, Kočevje, Trebnje in Grosuplje, se bo udeležilo 600 brigadirjev. Mladi iz Slovenije se bodo udeležili zveznih akcij v Sloveniji in razen tega se zveznih akcij izven Slovenije. NOVOTE V NAŠEM SODSTVU S 1. januarjem 1979 je bil napravljen nov in pomembne korak v reformi slovenskega pravosodnega sistema. Začela so veljati nova določila zakona o rednih sodiščih, ki urejajo organizacijo slovenskih rednih sodišč. Nova zakonodaja je prinesla pomembne spremembe. Ukinjena so vsa občinska, okrožna in gospodarska sodišča v naši republiki. Namesto njih smo dobili temeljna sodišča in višja sodišča, ostalo pa je kot prej Vrhovno sodišče SR Slovenije. Temeljna sodišča poslujejo na sedežih nekdanjih okrožnih sodišč v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru, Murski soboti, Kopru in Novi Gorici, višja sodišča pa v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru. Temeljna sodišča bodo opravljala svojo pravosodno funkcijo po enotah, katere bo vodil vodja enote. Taka enota temeljnega sodišča v Ljubljani bo v bodoče tudi v Grosupljem. To je zunanja oblika naše sodne reforme. Mnogo pomembnejša pa je notranja, vsebinska reforma. Po novih zakonitih določilih bodo temeljna sodišča obravnavala po svojih enotah na 1. stopnji prav vse sodne zadeve, to je od najpomembnejših in najvažnejših pa do najmanj pomembnih in preprostih. V kolikor so doslej .na 1. stopnji sodila le okrožna sodišča, bodo odslej njihovo nalogo prevzela temeljna sodišča oziroma njihove enote. Višja sodišča bodo po reformi pravosodja samo še pritožbena sodišča (sodišča II. stopnje) in bodo odločala o pritožbah zoper sodbe in druge odločbe temeljnih sodišč oziroma njihovih enot, ne bodo pa več sodila na 1. stopnji. V tej zvezi je potrebno pripomniti, da bodo imele posebno vlogo enote tistih temeljnih sodišč, ki so na sedežu temeljnih sodišč, na primer v Ljubljani. Te enote temeljnih sodišč bodo za vse območje temeljnega sodišča (ljubljanska e-nota tedaj za področje enote v Grosupljem) opravljala določene sodne posle: preiskovalno službo, sodile mladoletnikom, za katere velja poseben postopek in sodile v gospodarskih sporih in gospodarskih prestopkih. Kot že omenjeno, bodo v vseh drugih zadevah odločale enote temeljnega sodišča za svoje krajevno področje. Nova zakonodaja daje našemu državljanu široko možnost za zagotovitev in uveljavljanje njegovih ustavnih in zakonskih pravic. Tako bo ob posebnih pogojih (pomembnost zadeve, daljša zaporna kazen) mogel vsak državljan v svoji pravnomočno razsojeni kazenski ali civilni zadevi sprožiti poseben postopek pred Vrhovnim sodiščem SR Slovenije, ki bo tako v zadevi dokončno odločalo. Prav tako se bo pa lahko v teh zadevah obračal državljan tudi na Javnega tožilca SR Slovenije in mu predlagal naj vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti v njegovi zadevi. Tako je dejansko slehernemu državljanu zajamčena najširša zakonitost in zaščita njegovih pravic. POROTNIKI TEMELJNEGA SODIŠČA LJUBLJANA - ENOTE GROSUPLJE PODALI SLOVESNO IZJAVO Delegati Skupščine so dne 13/12-1978 izvolili 60 sodnikov - porotnikov Temeljnega sodišča Ljubljana enote Grosuplje. Z njihovim sodelovanjem je zagotovljen tudi vpliv delovnih ljudi in občanov pri odločitvah sodišča. Sodniki - porotniki, ki so izvoljeni za dobo štirih let, so dne 18/1-1979 podali slovesne izjave pred predsednikom Skupščine občine tov. Janezom Lesjakom. ŠOLSTVO V LETU 1977/78 V OBČINI GROSUPLJE Delegati vseh zborov skupščine občine so obravnavali poročilo občinske izobraževalne skupnosti o vzgoji in izobraževanju. Na seji dne 27.12.1978 je bila ugotovljena podobna problematika kot zadnja leta. Sprejete so bile naslednje ugotovitve in predlogi: - učni uspehi učencev so zadovoljivi, - razširiti je treba podaljšano bivanje učencev v šoli in v večji meri zadovoljiti interese za glasbeno vzgojo, - šole se morajo vedno bolj odpirati in več sodelovati z združenim delom in krajevnimi skupnostmi, - še nadalje je treba skrbeti za kvaliteto in trajnost znanja učencev, da jim bo omogočeno uspešno vključevanje in šolanje na srednjih in poklicnih šolah, - voditi je treba ustrezno kadrovsko politiko štipendiranja in odpravljati kadrovske težave na deficitarnih področjih vzgoje in izobraževanja, - omogočiti je treba neposredne stike med uporabniki in izvajalci ter doslednejše uveljavljanje menjave dela na vzgojno-izobraževalnem področju, - opozoriti je treba tiste krajevne skupnosti, ki ne upoštevajo in izvajajo družbenega dogovora o financiranju gradnje šolskih objektov v občini. URBANISTIČNI PROGRAM IN URBANISTIČNI RED Skupščina občine je sprejela na seji 27.12.1978 oba zgoraj navedena odloka. Noveliran urbanistični program opredeljuje v vodilnih naseljih v občini (Grosuplje, Šmarje-Sap, Ivančna gorica, Stična, Šentvid pri Stični, Višnja gora, Videm in Zagradec) družbene objekte, površine namenjene stanovanjski izgradnji, dopolnilni gradnji, spomeniško zaščitene površine, športno-rekreacijske in zelene površine ter prostorske površine za industrijo in obrt. Urbanistični program vsebuje tudi vodno gospodarsko ureditev, prometno in energetsko omrežje. Z urbanističnim redom se urejajo, razen vodilnih naselij, ostala naselja v občini in gradnja oziroma lokacija počitniških hišic. Z novim urganističnim redom bo možna izdaja gradbenih dovoljenj za novogradnje v 50 krajih oziroma naseljih v občini. V ostalih krajih pa bo možna gradnja nadomestnih kmečkih hiš, gospodarskih poslopij in objektov javnega lokalnega pomena. V 24 krajih v občini bo možna gradnja počitniških hišic, kjer že obstajajo tovrstne hišice. PRIHODKI IN ODHODKI PRORAČUNA OBČINE ZA LETO 1978 SO URAVNOVEŠENI Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so 27.12. 1978 sprejeli odlok, s katerim se prihodki proračuna občine za leto 1978 zvišajo od 32.000.000 na 36.3^0.000 din ali za 4.3^0.000 din. Za isti znesek se zvišajo tudi osebni dohodki proračuna in s tem pokrijejo prenizko planirane nekatere postavke proračuna. Delegati so poleg spremembe proračuna sprejeli še odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine za I. tromesečje 1979. POČITNIŠKE HIŠICE V OBČINI Počitniške hišice je v občini možno graditi v skladu s sprejetim odlokom o urbanističnem redu na 24 območjih, obdelanih z grafičnim prikazom. Ta območja so: čagošče I., čagošče II., Debeli hrib. Dobrava nad Stično, Dole, Ga-brovčec, Gabrovka, Hočevje, Kompolje, Križka vas, Male Lipljene, Mekinje, Metnaj, Petrušnja vas, Podbukovje, Polica, Staro apno, Valična vas I. in II, Velike Lipljene, Videmski hrib, Vino, Vodice, Vrh nad Višnjo goro. Prav tako je možno v vseh naseljih, ki se urejajo s cit. odlokom preurediti obstoječa stanovanjska in gospodarska objekta v počitniške hišice. Gradnja počitniških hišic ni dovoljena na območjih doline Krke, razen v conah, ki so posebno določene za gradnjo počitniških hišic. - na širšem območju Pristava nad Stično, - v vedutnem območju avtoceste in regionalnih cest, - na vplivnem območju kulturno zgodovinskih, arheoloških in naravnih znamenitostih, na območju vodnih rezervatov Dosedaj je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve izdal 377 dovoljenj za gradnjo počitniških hišic, brez lokacijskega dovoljenja je zgrajenih 60, v postopku za izdajo dovoljenja pa je 31 zadev. NEDOVOLJENE GRADNJE RAZVRŠČENE V TRI KATEGORIJE Odlok o merilih za razvrščanje objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja V skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 8/78) je skupščina občine Grosuplje sprejela odlok o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, pa so že v uporabi. S sprejetim odlokom je treba v roku enega leta narediti seznam nedovoljenih gradenj in jih razporediti v tri kategorije. S sprejetim odlokom so zgrajeni objekti razvrščeni v tri kategorije: - v objekte za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje; - v objekte za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo v določenem času odstraniti; - in v objekte, ki se morajo takoj odstraniti. Z RESOLUCIJO JE PREDVIDEN DRUŽBENO-EKONOMSKI RAZVOJ OBČINE V LETU 1979 Na podlagi številnih pripomb in predlogov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti so vsi zbori skupščine občine 27.12.1978 sprejeli r e s o 1 u -c i j o o družbenoekonomskem razvoju občine za leto 1979. Prvotni tekst osnutka resolucije je dopolnjen z investicijskimi gradnjami ali razširitvami proizvodnih programov v naslednjih delovnih organizacijah: Iskra TOZD Tela Predstruge, ABC - Trgovsko podjetje Tabor, Motvoz in platno Grosuplje, Kovinastroj Grosuplje, IMP Livar Ivančna gorica in Stolarna Dobrepolje. Upoštevani so tudi predlogi krajevnih skupnosti in sicer: gradnja trgovsko-poslovne stavbe v Zagradvu, priprave na gradnjo šolskega centra Ivančna gorica - Stična, stanovanjska in komunalna gradnja v Dobrepolju, gradnja blagovnice in avtobusne postaje v Grosupljem položitev finega asfalta na cesti Ivančna gorica - Stična, gradnja gasilskega centra in prostorov za občinski štab teritorialne obrambe v Grosupljem, popravilo zadružnega doma na Spodnji Slivnici in gradnja gasilskega doma v Šmarju. Izvršni svet skupščine občine bo izdelal dokončni tekst resolucije (vnesel bo še nekatere dopolnitve) do konca januarja 1979. V mesecu septembru bo poročal skupščini o izvajanju resolucije. Glavne smernice razvoja občine v letu 1979 pa so bile prikazane v eni prejšnjih številk "Naše skupnosti". ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO 27, 12. 1978 ŠE SPREJELI: 1. Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč občine Grosuplje 2. Odlok o osnovah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Grosuplje za leto 1979 3. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Grosuplje ZBORI SKUPŠČINE OBČINE BODO NA ZASEDANJU, KI BO PREDVIDOMA 14, FEBRUARJA 1979, OBRAVNAVALI: - poročilo o delu zborov skupščine občine za obdobje april-december 1978 - program dela zborov skupščine občine za leto 1979 - program reševanja problematike Romov v občini Grosuplje - informacija o dejavnosti Območnega izobraževalnega centra občine Grosuplje - odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1979 - samoupravni sporazum o ustanovitvi organizacije združenega dela posebnega družbenega pomena - delovne organizacije "veterinarski zavod Krim" Grosuplje - samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva Grosuplje - odlok o varstvenih pasovih podtalnice in vodnih virov na območju občine Grosuplje - odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Mrzle njive Grosuplje - odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Jerova vas Grosuplje UPORABA SREDSTEV SOLIDARNOSTI Izvršni svet je na seji dne 11/1-1979 obravnaval predlog odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu in uporabi ter upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, po katerem naj bi dovolili občinima Lendava, Gornja Radgona, Lenart, Murska Sobota, Ormož in Ptuj uporabo sredstev, zbranih na njihovih območjih v višini sredstev, zbranih za leto 1979. Prav tako je odbor podpisnikov tega družbenega dogovora predlagal, da se združi za delno odpravo posledic naravnih nesreč, to je neurja in toče v navedenih občinah sredstva na območju ostalih občin v višini 43 % vseh razpoložljivih sredstev solidarnosti iz leta 1977- Po približni oceni znaša 43 % na območju naše občine okoli 1,500.000 din. Po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za uporabo sredstev predvideva zakon in družbeni dogovor, je izvršni svet dal soglasje odboru podpisnikov za uporabo teh sredstev. ODREDBA 0 VETERINARSKO-SANITARNEM REDU V KLAVNICI Izvršni svet je na seji dne 11/1-1979 sprejel odredbo o veterinarsko-sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov. S to odredbo je določen veterinarsko-sanitarni red za klavnico, predelovalnice ter skladišče mesa in mesnih izdelkov z namenom, da se zagotovi proizvodnjo in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih bolezni na ljudi in živali ter da se zagotovijo pogoji za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. Prav tako ima odredba namen preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov. Odredba bo stopila v veljavo 30. dan po objavi v Uradnem listu, to je predvidoma ob koncu februarja. DELAVCI OBRATA ZMAJ V ŠENTVIDU USTANOVILI TOZD Dne 20/10-1978 so delavci v obratu Zmaj Šentvid pri Stični na javni razpravi ugotovili, da izpolnjujejo vse pogoje, da se organizirajo kot temeljna organizacija združenega dela. Tako odločitev so sprejeli ob ugotovitvi, da zlasti njihov proizvodni program omogoča merjenje rezultatov njihovega dela. Da je bila njihova odločitev pravilna, kažejo tudi rezultati referenduma, ki je bil 23/11-1978. S 83 % so izglasovali, da se bodo organizirali v TOZD PROIZVODNJA BATERIJ v okviru DO Iskra-Industrija baterij Zmaj Ljubljana. Nova temeljna organizacija bo izdelovala različne vrste specialnih baterij, polnila za baterije, električne pastirje ter bo predelovala manganove rude, surovino za izdelovanje baterij. PRIPRAVE ZA INVESTICIJO V OBRATU ISKRE VIŠNJA GORA Iskra TOZD "TV Pržan" je pripravila investicijski elaborat za modernizacijo in povečanje obstoječe proizvodnje, za zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev in za sanacijo delovnih, sanitarnih in ekoloških pogojev v obratu Višnja gora. Obrat Višnja gora posluje sedaj v prostorih, ki so bili prvotno predvideni in zgrajeni za potrebe kulture. Zaradi premajhne površine je nadaljnje povečanje proizvodnje v obstoječih prostorih nemogoče. Zato je potrebno zgradbo obrata v Višnji gori prilagoditi potrebam proizvodnje in jo v ta namen primerno adaptirati in povečati. Tudi oprema je precej pomanjkljiva in delno zastarela. Zaradi tega ter povečanih potreb matične tovarne po izdelkih, ki jih proizvaja obrat v Višnji gori, je nujna posodobitev in povečanje obrata. Investicijski elaborat predvideva, da bi bilo potrebno z adaptacijo in dograditvijo novih prostorov pridobiti 1.300 m2 proizvodnih površin. To bo omogočilo do leta 1981 dodatno zaposliti 40 delavcev. Sedaj je v obratu zaposlenih okrog 80 delavcev. Upamo, da bodo samoupravni organi sprejeli in potrdili ta investicijski elaborat ter zagotovili tudi sredstva za izvedbo tega načrta. INVESTICIJE NA FARMI BOŠTANJ Delovna organizacija Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva namerava zgraditi na obstoječi farmi Boštanj nov hlev za 296 krav. Poleg hleva bodo zgradili še molzišče z mlekarno, 3 cisterne za gnojevko, 2 senena stolpa, sušilnico za žito, 4 samostojne silose za žito, 3 silose za močna krmila, mostno tehtnico nosilnosti 20 ton in še nekaj drugih pomožnih objektov. Delovna organizacija je že zaprosila za gradbeno dovoljenje. PLAKETI TUDI ZA DO LIVAR IVANČNA GORICA IN NJENEGA GLAVNEGA DIREKTORJA ~ DOPOLNITEV V decemberski številki sestavka, pod gornjim naslovom, je pomotoma izpadel drugi odstavek, zaradi česar je sestavek izgubil namen informacije in ga zato dopolnjujemo. Poleg tovariša Tita in tov. Edvarda Kardelja so zlato plaketo jugos 1 ovanj s i h livarjev prejele tudi štiri jugoslovanske livarne, med njimi DO Livar Ivančna gorica. Glavni direktor DO Livar- ne Ivančna gorica tov. Mendiževec Valentin pa je prejel plaketo kot predstavnik združenja jugoslovanskih livarn, za izredne zasluge pri uresničevanju ciljev in nalog v razvoju jugoslovanskega livarstva. NOV PRODAJALEC MESA V ŠENTVIDU PRI STIČNI SOZD Emona - delovna organizacija Mesna industrija Zalog bo s 1/2-1979 vzela v najem poslovne prostore3 last Andreja Klemenčiča iz Šentvida pri Stični 68 in v njih odprla svojo maloprodajno poslovno enoto. V tej poslovalnici bodo prodajali na drobno proizvode mesne industrije Zalog z dopolnilnim asortimentom To je prodaja svežega mesa, mesnih izdelkov3 mlečnih proizvodov3 konzerv3 brezalkoholnih pijač in ostalih živil. To poslovalnico bo do 31/1-1979 imela v najemu še KZ Stična za prodajo svojih izdelkov. NARODNI DOHODEK V OBČINI Po časopisu Delo z dne 6/12-1978 povzemamo3 da je znašal narodni dohodek v občini Grosuplje (podatki so verjetno za preteklo leto) na prebivalca 32.074 din. Republiško poprečje narodnega dohodka na prebivalca je znašalo 57.024 din3 najvišje je bilo v občini Ljubijana-Center3 in sicer 227.438 din in najnizje v občini Lenart 15.967 din. V naši občini smo s tem poprečjem narodnega dohodka šele na 53. mestu med 60. občinami v Sloveniji. Zapisati pa moramo, da ta podatek ne pomeni tudi, da so dohodki našega prebivalstva nizki, saj kakih 3.000 naših občanov dela v ljubljanskih občinah in je njihov delež v narodnem dohodku izkazan seveda v Ljub Ijani. ZA LOKACIJO BLAGOVNICE OB TABORSKI CESTI Trgovsko podjetje Grosuplje že dalj časa pripravlja potrebno dokumentacijo za izgradnjo blagovnice in obrata družbene prehrane v Grosupljem. Predvidevajo, da bi s pripravljalnimi deli začeli v naslednjem letu, investicijo pa bi zaključili leta 1981. V blagovnici bi bilo po sedanjem programu 4.000 m2 prodajnih prostorov, 1.300 m2 skladiščnih in pomožnih prostorov; v obratu družbene prehrane pa 700 m2. Predračunska vrednost gradbenih del bi po sedanjih ocenah znašala 72 milijonov din in predračunska vrednost potrebne opreme 19 milijonov din. V prohodnjem letu mislijo izdelati idejni in glavni projekt, odkupiti zemljišča, pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter zagotoviti sredstva za gradnjo. Z neposrednimi gradbenimi deli pa bi začeli leta 1980. Precej je razprav o lokaciji blagovnice. Po eni varianti naj bi bila blagovnica locirana ob Taborski cesti med pošto iz zgradbo SGP, Tabor Grosuplje pa predlaga lokacijo nasproti športnega centra v Jerovi vasi, tu pa je po zazidalnem načrtu predviden otroški vrtec za novo naselje Jerova vas. Kot naslednjo možno lokacijo pa predlagajo v okolici sedanjega gasilskega doma. Izvršni svet, ki je to problematiko obravnaval na seji dne 20/12-1978 ter proučil utemeljitev lokacije trgovskega centra, ki jo je pripravil pooblaščeni urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana. Ta pa utemeljuje in predlaga lokacijo ob Taborski cesti. IS je menil, da imajo argumenti Projektivnega ateljeja Ljubljana tako težo, da jih je treba upoštevati ter bodo zaradi tega predstavniki izvršnega sveta vodili s trgovskim podjetjem Tabor razgovore o tem, da bi bila gradnja na tem mestu. PRIPRAVE ZA GRADNJO DRUŽBENEGA DOMA GROSUPLJE V Grosupljem tečejo priprave za gradnjo družbenega doma kot spremljajočega objekta v zazidalnem otoku ob Adamičevi cesti v Grosupljem. IS je s TOZD SGP Grosuplje - Projektivni biro Ljubljana že podpisal pogodbo za izdelavo izvedbenega projekta za to gradnjo. Cena projekta znaša 957.900 din. Projekt bo dokončan do 1/5-1979. Celotna investicijska vrednost, to je gradbeni del in oprema, znaša po oceni 76,780.000 din. ZAZIDALNI NAČRT ZA ŠOLSKI CENTER MED IVANČNO GORICO IN STIČNO IS Skupščine občine je 28/12-1978 sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za šolski center med Ivančno gorico in Stično. Predlog zazidalnega načrta je izdelal Urbanistični institut SR Slovenije. Predlog zazidalnega načrta je na vpogled na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine in v prostorih krajevnih skupnosti Ivančna gorica in Stična in sicer 30 dni od dneva objave sklepa v Uradnem listu, to je do 13/12-1979. V tem času lahko poda svoje pripombe, in predloge k predlogu zazidalnega načrta vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija . ZAČETEK DEL V DOBREPOLJU Marles Maribor je obvestil Skupščino občine, da bo 23. tega meseca začel z deli pri gradnji osnovne šole Dobrepolje. POTROŠNIŠKI CENTER DOBREPOLJE Takoj po odobritvi zaprošenega kredita namerava trgovsko podjetje Tabor Grosuplje začeti z izgradnjo potrošniškega centra v Dobrepolju. Ta center bo imel 900 m2 površin. Predračunska vrednost gradbenih del znaša 8,400.000 din, predračunska vrednost opreme pa 1,700.000 din. KDAJ BO PRIŠLO DO GRADNJE TRGOVINE V ZAGRADCU NA DOLENJSKEM Krajevna skupnost Zagradec že dalj časa predlaga in zahteva gradnjo trgovskega objekta v Zagradcu, ker so sedanji prodajni prostori mnogo premajhni in popolnoma neustrezni. Trgvosko podjetje Tabor Grosuplje resno razmišlja o tej investiciji. Dobilo je že ponudbo Marlesa za izgradnjo tipsko montažnega objekta v izmeri 560 m2. Predračunska vrednost takega objekta pa znaša 5,800.000 din. Če bo Republiški izvršni svet podpisal družbeni dogovor o razvoju Suhe krajine, izgledov za to pa je precej, bo precej možnosti, da bi trgovsko podjetje dobilo pod ugodnejšimi pogoji kredit za ta namen. V takem primeru bi obstojala tudi možnost, da bi do gradnje prišlo v doglednem času. RAZGOVORI S PREDSTAVNIKI SOZD ABC POMURKA 12. tega meseca je bil v Murski Soboti razgovor med predstavniki SOZD ABC Pomurka, Skupščine občine Grosuplje in delovne organizacije Trgovsko podje- tje Tabor Grosuplje, ki je v sklopu tega SOZD-a. Z naše strani so v razgovorih sodeloali: predsednik občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja ZK in direktor DO Tabor Grosuplje. Dogovarjali in dogovorili so se o načinu in rokih za financiranje gradnje blagovnice v Grosupljem ter drugih trgovskih objektov na območju občine. Razgovori so uresničitev zamisli o gradnji blagovnice v Grosupljem približali, ker so bili zelo uspešni. NOVI TP V JEROVI VASI TOZD Elektro Ljubljana okolica je v tem mesecu začela tudi z gradnjo transformatorskih postaj v Jerovi vasi I. in II. Vrednost investicijskih del znaša 350.000 din, investitor pa je Komunalna skupnost Grosuplje iz sredstev komunalnega prispevka. ZAČETEK GRADNJE TP DOB TOZD Elektro Ljubljana okolica je v tem mesecu začela z gradnjo transformatorske postaje Dob. Vrednost te investicije znaša 370.000 din. PRIPRAVE ZA GRADNJO GD ŠMARJE-SAP Gasilsko društvo šmarje-Sap je zaprosilo za lokacijsko dovoljenje za gradnjo gasilskega doma. Nova zgradba naj bi imela tlorisno površino približno 10 x 15 m. Z GRADNJO POČASNEGA PASU NE BO NIČ Po Dolenjskem listu povzemamos da po vsej verjetnosti v letošnjem letu še ne bodo zadeli z gradnjo pasu za počasni promet na Višnjegorskem klancu. Stroški za gradnjo pasu za počasni promet na višnjegorskem klancu za dolžino cestišča 5>45 km bi po sedanjih cenah znašali 166^2 milijona din. Strokovna služba Republiške skupnosti za ceste je predlagal IO te skupnosti, da se začne z gradnjo polževega pasu pri Pljuski, ki bo dolg 2,92 km, stroški gradnje pa bodo znašali 87,6 milijona din. To gradnjo predlagajo kot prioriteto zaradi tega, da bi si strokovna služba in izvajalci del pridobili izkušnje, razen tega pa je gradnja tega odseka tehnično najmanj zahtevna in bo za gradnjo potrebno tudi najmanj denarja. IZVRŠNI ODBOR REPUBLIŠKE GASILSKE ZVEZE V OBČINI Izvršni odbor Republiške gasilske zveze se je 15. decembra 1978 sestal na redno sejo v sejni sobi IMP v Ivančni gorici. Seji, ki jo je vodil predsednik 10 Republiške gasilske zveze prof. Branko Božič, so prisostvovali tudi poveljniki gasilskih področji z območja vse Slovenije. S1avnostntega dela seje pa so se udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti Ivančna gorica, delovne organizacije Livar Ivančna gorica, skupščine občine, izvršnega sveta SOb in družbenopolitičnih organizacij občine. Republiška gasilska zveza je ob tej priliki podelila gasilska priznanja predsedniku skupščine občine, sekretarju Občinskega komiteja ZK, predsedniku izvršnega sveta in glavnemu direktorju delovne organizacije Livar Ivančna gorica. Po končani seji so si navzoči ogledali proizvodni proces v delovni organizaciji Livar Ivančna gorica. NEVAREN OVINEK V PONOVI VASI (JE) Delegati Krajevne skupnosti Podtabor so v občinski skupščini že nekajkrat oppzarjali na nevaren, nepregleden evinek v Penovi vasi, katerega zastira dotrajan lesen skedenj. Lastnik skednja, Krajevna skupnost in Komunalna skupnost pa za odstranitev objekta nikakor ne morejo najti skupnega jezika. Tako skedenj še naprej ostaja kamen spotike, ostaja pa tudi ogroženost udeležencev v prometu. Kako dolgo še? Dokler ne bo na cesti omahnil človek? OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE: I. TEHNOLOGA PROIZVODNJE Pogoji: srednja izobrazba lesne smeri, dve leti ustreznih delovnih izkušenj Z. VEČ PK .in KV DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI Pogoji: PK ali KV izobrazba 3. VEČ NEPRIUČENIH DELAVCEV V PROIZVODNJI Pogoji: nepopolna osnovna šola Za vse sprejete kandidate se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 2 meseca . februar" dan računovodskih in finančnih delavcev SLOVENIJALES STOLARNA Dobrepolje 61312 VIDEM - DOBREPOLJE ( 061 ) 782 008 Počastitev "1. februarja" - dneva računovodskih in finančnih delavcev je nova manifestacija v aktivnosti naše društvene in strokovne organizacije. Odlok AVNOJ-a od 1.2.19^5 je zelo pomemben za razvoj in napredek računovodstva in financ v naši državi. Že priprave za ta odlok, ki so se pričele 1941 leta so prispevale, da se je računovodska in finančna znanost in praksa pri nas razvila vsklajeno s spremembami v našem družbeno-ekonomskem razvoju. Nastale so kvalitetne spremembe po določilih nove Ustave in po uveljavljanju določil Zakona o združenem delu. Danes mora računovodstvo služiti v prvi vrsti delavcem za informiranje in odločanje, tako da je računovodstvo nova kvaliteta, ter je od prejšnjega čisto tehničnega dela dobilo družbeno-politično pomembnost, ker mora nuditi delovni organizaciji-de 1avcem pravočasne kvalitetne podatke tudi za planiranje in kontroliranje. Delavec je postal gospodar dohodka, odloča pa tudi o porabi ustvarjenega dohodka, v vsem tem pa pomagajo računovodski in finančni delavci, ki pokažejo pot kako priti do rezultatov. Knjigovodski in računovodski kader mora biti v določenem smislu zavest delovnih ljudi, samoupravnih in poslovodnih organov, ki pravočasno pokaže na situacijo v poslovanju, na rezultate, pa tudi na sredstva s katerimi se lahko razpolaga. Za njihovo uspešno delo in budnost, ter prizadevanja na tem področju jim čestitamo ob njihovem prazniku "1. FEBRUAR", ter želimo še večja prizadevanja v bodoče. Zalka Marinček SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V LETU 1978 Pod vodstvom komisije Občinskega sveta Zveze sindikatov Grosuplje za šport in rekreacijo in v sodelovanju z občinsko TKS Grosuplje so bile v decembru zaključene 13- sindikalne špornte igre. Na teh igrah je sodelovalo rekordno število tekmovalcev (557)- V posameznih panogah so bili doseženi naslednji rezultati: KEGLJANJE a) borbene igre za moške (tekmovalo je 23 ekip) Rezultati: 1. mesto - Instalacije I. Grosuplje (995 kegljev) 2. mesto - SGP Sektor III. Grosuplje (981 kegljev) 3. mesto - SGP KLO Grosuplje (97^ kegljev) b) borbene igre za ženske ekipe (tekmovalo je 7 ekip) Rezultati: 1. mesto - Black & Decker Grosuplje (613 kegljev) 2. mesto - DVZ Ponikve (602 keglja) 3. mesto - SOb Grosuplje I. (A74 kegljev) c) tekmovanje posameznikov v disciplini 2 x 100 luč. (nastopilo je 33 posameznikov) Rezultati: 1. mesto - Novak Andrej DPO in SIS Grosuplje (940 keglj.) 2. mesto - Predalič Franc Motvoz Grosuplje (923 keglj.) 3. mesto - Turk Alojz SGP Sektor III. Gros. (920 keglj.) d) tekmovanje posameznic v disciplini 50 lučajev (nastopilo je 29 posamezni) Rezultati: 1. mesto - Horvat Marta Black 6 Decker Gros. (180 keglj.) 2. mesto - Kovačič Tončka DVZ Ponikve (169 kegljev) 3- mesto - Beguš Tatjana Black 6 Decker Gr. (168 kegljev) STRELJANJE a) moški ekipno (tekmovalo je 10 ekip) Rezultati: 1. mesto - IMP Ivančna gorica (647 krogov) 2. mesto - SGP Grosuplje (630 krogov) 3- mesto - Instalacije Grosuplje (615 krogov) b) ženske ekipno (tekmovali sta 2 ekipi) Rezultati: 1. mesto - SGP Grosuplje SDS (3oo krogov) 2. mesto - SOb Grosuplje (238 krogov) c) tekmovanje članov posamezno (tekmovalo je 40 posameznikov) Rezultati: 1. mesto - Zaletelj Jože - IMP Livar Ivančna g.(173 kr.) 2. mesto - Plankar Jože - IMP Livar Iv.g. (168 krogov) 3- mesto - Mehle Jože - SGP Grosuplje (167 krogov) d) tekmovanje članic posamezno (tekmovalo je 9 tekmovalk) Rezultati: 1. mesto - Bavdež Tatjana - SOb Grosuplje (126 kr.) 2. mesto - Marentič Tatjana - SGP Grosuplje (113 kr.) 3- mesto - Cotman Janja - SGP Grosuplje (97 krogov) NAMIZNI TENIS a) moški ekipno (tekmovalo je 7 ekip) Rezultati: 1.mesto - Osnovna šola Grosuplje I (12 točk) 2. mesto - SGP Grosuplje SDS I. (10 točk) 3. mesto - SGP Grosuplje SDS II. (8 točk) b) ženske ekipno (sodelovala je samo ena ekipa) 1. mesto - Osnovna šola Grosuplje ODBOJKA : Tekmovanja v odbojki se je udeležilo 6 ekip - 3 moške in 3 ženske Rezultati: ženske - 1.mesto - Osnovna šola Dobrepolje (4 točke) 2. mesto - Dekliško vzgajal išče Viš.g. (2 točki) 3. mesto - Osnovna šola Grosuplje (0 točk) moški - 1.mesto - Osnovna šola Dobrepolje [b točke) 2. mesto - Dekliško vzgajal išče V.g. (2 točki) 3. mesto - Osnovna šola Grosuplje (0 točk) VELESLALOM: ekipno moški (sodelovalo je 7 ekip) 1. mesto - SGP SDS Grosuplje 2. mesto - IMP Livar Ivančna gorica 3. mesto - Kovinastroj Grosuplje ŠAH : sodelovale so b ekipe 1. mesto - DVZ Ponikve I (10,5 točk) 2. mesto - IMP Livar Ivančna gorica (7 točk) 3. mesto - DVZ Ponikve II (1* točke) MALI NOGOMET: sodelovale so b ekipe 1. mesto - IMP Livar Ivančna gorica (10 točk) 2. mesto - Sinoles Ivančna gorica (5 točk) 3. mesto - Agrostroj Ivančna gorica (2 točki) POKAL ZA MNOŽIČNOST Prehodni pokal za množično udeležbo na delavskih športnih igrah 1978 je osvojila 00 ZS SGP Grosuplje SDS, drugo mesto IMP Livar Ivančna gorica, tretje mesto Instalacije Grosuplje. Pokali, medalje in diplome bodo podeljene na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Grosuplje dne 25- 1. 1979- ISKRA INDUSTRIJA BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA STEGNE 23 OBRAT ŠENTVID PRI STIČNI Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja dela oziroma naloge : 1. VODJA IZMENE 2. KOVINOSTRUGAR 3. 10 IZDELOVALK BATERIJ Pogoji za opravljanje del so: pod 1. srednja Sola (4 letna) strojne ali elektro smeri in Štiri leta delovnih izkušenj; poskusno delo dva meseca pod 2. srednja šola - kovinostrugar ali ključavničar in dve leti delovnih izkušenj; poskusno delo dva meseca pod 3. Osemletka in izpolnjenih 18 let starosti; poskusno delo en mesec. Delo je v eni izmeni. Izbrani kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. če želite postati naš(a) sodelavec(ka), vas prosimo, da pošljete vlogo s kratkim opisom dosedanjega dela na naš naslov v splošno kadrovski sektor. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Vse kandidate bomo obvestili v 15-ih dneh po sprejetju sklepa. REPUBLIŠKO STRELSKO PRVENSTVO 7 dneh 12. do 14. januarja 1979 je bilo v Grosupljem republiško prvenstvo s standardno (precizno) zračno puško in pištolo3 za 5lane3 Slanice3 mladince in mladinke. Nastopilo je 158 strelcev iz 21 strelskih družin3 med njimi vsi najboljši slovenski strelci in tudi trije mladinci strelske družine "29. oktober" Grosuplje. Tekmovanje je otvoril predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Grosuplje tov. Dare Gabrijel, ki je v pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da je tako veliko tekmovanje v Grosupljem, strelcem pa zazelel dobre rezultate. Strelci so dobre zelje "vzeli resno" in so ze prvi dan tekovanja mladinci strelske družine "Olimpija" iz Ljubljane dosegli nov ekipni republiški rekord s 1097 krogi od 1200 možnih. S standardno zračno puško je ekipno pri Slanih, Slanicah in mladincih zmagala "Olimpija" Ljubljana, pri mladinkah pa SD "Heroj Vitez" OmuSe. Med posamezniki pa so prvo mesto osvojili: Pri Slanih Debevec Rajmund, pri Slanicah Klemenc Branka, oba Olimpija, pri mladincih Spasojevič Miomir JLA in pri mladinkah Murovec Mojca iz Kranja. Grosupeljčan Kolenc Zvene je med mladinci osvojil 10. mesto, med Slani pa 18. S standardno zračno pištolo pa so ekipno osvojili prva mesta: Olimpija Ljubljana pri Slanih in RŠC Velenje pri mladincih, med posamezniki pa Slan Olimpije Gaber Franc in mladinec Slanšek Bogdan SD "Mrož" Velenje. Grosupeljčan Žitnik Vinko je med mladinci zasedel 14. in med Slani 46 mesto. K ..... ~»