Kaj vse Miklavž ve!
ggTpfcredlanskim o sv. Miklavžu se je Zorinovemu TIj^ Tončku res slaba godila. Seveda, repa in '"i^Tp. šiba — to že niso darovi, da bi jih bil člo-•šfeM. vek posebno vesel. In še kakšua šiba! Bre-zovka s petimi vrhovi! Vsak vrh pa je imel listek, kjer je bil zapisan en Tončkov greh. Po pravici in odkrito povedano, Tonček ni boljšega zaslužil. Bil je ves drugačen kakor brat Loizek. Kratko in malo: bal se je vsake hvale, zato ga tudi niso hvalili ne v šoli, ne doma in najmanj sosedje po vasi.
A prebrisan je bil. Ni verjel vsega in vsakemu kar na besedo. To njemu ni šlo v glavo, kako more Miklavž vedeti vsakega otroka napake in vrline. Mati so sicer vedno trdili to, a verjel ni. No in če bi Miklavž vedel, da on ni priden, tolažil se je s tem, da se Miklavž lahko zmoti, in da njemu vse dobro mesto Lojzku, ker bo delil v temi. Da se je opekel, sem povedal že od začetka, pa prišel je tudi do pre-pričanja, da Miklavž res vse vi\
— 184 —
Zarana je vstal na dan sv. Miklavža. Hitel je k oknu, kamor je bil nastavil. Žalostne reči je uzrl. Njegov klobuk je bi! poveznjen, pod njim je bila repa, a v repo je bila zapičena šiba ter gledala skozi klobukovo luknjo na vrhu beli dan. Najprvo je pre-gledal napise. Na srednjem je bilo zapisano: ker se v cerkvi grdo obnašaš.
,,Hm, to je deloma res."
ln Tonček se je spomnil, kaj je bilo pred nc-davnim časom. Stal je v cerkvi tam pred altarjem. Mihčev Tonač je pa sedel na tisti klopici, ki jo cer-kovnik podslavi gospodu, kadar izposlavljajo Najsve-tejše. Tonček se je naveličal stati in nevoštljiv je bil Tonaču, da bi ta vedno sedel. Jel ga je torej vleči za ušesa. Oni tega seveda ni bil vesel in je odgovarjal s sunki. Cerkovnik iu je opazoval. Ko se mu je zdelo zadosti, je 5el Ija, prijel TonCka za ušesa in ga tiščal k tlom, da je pokleknil. Očo so to videli in zelo jim je bilo hudo. Ko so prišli domov, so natresli ajde na (la, pa niso poklicali putek k nji, ampak Tončka. Šel je, rad seveda ne.
Na ta dogodek si je domislil Tontek pri prvem listku.
BKer se preteplješ", mu je grozil drugi vrh.
Ždaj se mu je že čudno zdelo. Nehote se je vprašal: ,Kaj tudi to ve?"
Za pretepanje pa je bil Tonček kot ustvarjen. Redko je prišel iz šole, da bi ne bil povaljal tega ali onega. Najbolj sirov je bil proti Žeukovernu Pepčku. Pepček je bil naniref v šoli prvi, Tonček zadnji. In nekoS je rekel ,prvi" ,,zadnjemu" na poli iz šole: .Saj nič ne znaš."
,,Tebe položifi na tla'', je bil odgovor. To se je tudi zgodilo. Prije! ga je, stresel ga in vrgel z vso močjo Sibkega nasprotnika. Ko je ta pobiral svoje prerahljane kosti, so zapazili, da mu teče kri iz nosa in usl. Dogodek ni ostal prikrit in Tonček zopet enkrat ni bil pohvaljen.
Da Miklavž to misli, je takoj iztuhtal.
nKer lažeS". mu je žugal tretji vrh.
,Joj. še lo ve. kaj je bilo po  letu", je vzdihnil.
— 185 —
Če mu je kazalo. je Tonček res lagal. Posebno kosmato se je bil nalagal po letu.
Pustili so ga samega doma. Drugi so odšli na polje. Dali so mu sicer kos kruha, a tolči suh kruh se mu ni ijubilo. Malo sme(ane na kruhu bi bilo boljc. Šel je v kuhinjo k omari, jo odprl in stikal po pre-dalih. Prav v zgornjem predalu je bila latvica kislega mleka. Tu je niislil posneti malo smetane in obdolžiti molčečo muco.
Latvica pa je bila preveč težka, omahnila je nje-govim rokam. in na tleh je bilo toliko črepinj, da najbolj prebrisan Ribničan ne bi napravil iz njih cele latvice. Malo je bil v zadregi, a kmalu si je pomagal. Kakor prej, tako naj ga tudi zdaj reši muca. Vse je premislil, kako bo govoril, da bodo verjeli.
Muca pa je bila prav pohlevna in prijazna ži-valca. Ko so odšli drugi na bližnje njive, šla je za tijimi in tamkaj lovila miši. Na to se TonCek ni do-mislil.
Tudi tisto popoludne je bila na polju. Mati so jo videli. kako je prežala \vd mižko, kako se je igrala ž njo in kako jo je polirustala. F-^otem je ležata mirno na solncu. Ko je torej mali lažnik zvečer Irdil, mačka je naredila škodo, so vprašali mati z vso resnostjo: ,Čigava ?" Šel je v nastavljeno past in trdil, da do-mača. Seveda so mu mati povedali, da je bila do-mača mačka, a tista na dveh nogah.
,Ker se ne učiš". mu je klical listek četrtega vrha.
Tonček je zmaja! z glavo, češ: nemara pa Miklavž res vse vi.
E, šolal te res ni bil vesel. Po poti v šolo je sicer prijetno, a v šoli žalostno za Tončka. Ce kdo pove kaj prav nespametnega, je to gotovo on: če kdo molči, ko je vprašan, je zopet on: čc kdo kleči za kazen, zopet Tonček.
Kaj čuda, da je vedel Miklavž tudi o tem!
,,Ker nerad moliš", je bilo zapisano na zadnjem listku.
In zdaj je Tonček vzdihnil s prepričanjem: ,Mi-klavž res vse v^."
—  1S6 —
Ne, molil pa ni rad; Lojzek je molil vsak večer lako lepo, Tonček se je temu izognil, če se je le dalo. Mati so ga sicer klicali: ,,Pojdi setn, bova molila." A imel je vedno kak izgovor, da mora še to in ono sloriti. Če je bilo pa že bolj pozno in so ga klicali k molitvi, je bi) kar nenadoma tako zaspan, da ni tnogel moliti, ampak je morai iti spat.
To je Miklavž vedel.
Ko se je prepričal, da Miklavž res vse ve, hotel je nesti šibo v peč. A oče so bili mnenja, da vsaka reč enkrat prav pride in mu tega niso pustili. Nad vrata so jo spravili  tako,  da so  vrhovi  doli gledali.
Tonček je pogledal takrat očeta prav s ,,1a belim". tako je bil nejevoljen.
A vse to je bilo predlanskim.
Lani Tonček ni dobil šibe. Tisti strah nad vrali, ki je imel pet vrhov, vedni opomini v šoli, vedni opomini doma so vendar nekaj izdali. Popolnoma ga sicer niso zapustili gfrehi, a Ce so bili prej veliki, so bili zdaj majhni. Zato Miklavž ni dal repe in šibe. Tako ga seveda ni obdaroval kot Lojzka, a kar tako ga tudi ni pustil. Letos pa bi se znalo zgoditi, da dobita oba enake darove. Tončku je znano, da Mi-klavž vse vi, zalo prav prldno moli in vsak večer dostavi še en očenaS v čast sv. Miklavžu.
Morda vam o priliki  sporočim,   kako  bo letos.
Selko.