Četrti kongres SKEI Z novim vodstvom in večjo enotnostjo izboljšati skrb za ljudi Delegati 4. kongresa SKEI so prejšnjo soboto pregledali delo v minulem štiriletnem obdobju in sprejeli nov program in spremembe statuta. SKEI bo razvijal socialni dialog, s katerim se bo Postavljal po robu posledicam globalizacije. Novi program so delegati potrdili enotno in ob zaključku kongresa izrazili tudi prepričanje, da bodo Ros vsem novim izzivom. . Po besedah novega predsednika Draga Gajzer-Ja oo SKEI svoje cilje skušal dosegati zlasti na po-§ajanjih. O kongresu poročamo na straneh 2 do 6. Usklajujejo se vse izhodiščne Dlače s Predstavniki sindikatov članov ZSSS ^Področja gospodarstva so na delovnem s, govoru 13. junija soglasno sprejeli na-.etinjg tolmačenje usklajevanja izbočenih plač: »Usldajujej0 se izhodiščne plače po P '»sni kolektivni pogodbi za gospo-arske dejavnosti in po kolektivnih , Rodbah na področju gospodarskih . Javnosti. To pomeni, da se usklaju-zit ^Se 'zh°diščne plače, ne glede na ni ifC,eno ravt‘n, ki so določene v sploš-Če n°, t*vni pogodbi, izhodiščne plati if'- ^0lektivnih pogodbah d^ravnos-ko,neEh0di-ne Plače po pu<§elnis®^ Spi(it'vn,h p°sodl,ah’ Kvhmrnm dej.,^ oz,r°nia kolektivne pogoriIre / Brane Mišič, izvršni šefčfetar Novi program so delegati enotno podprli z dvigom rok. Konferenca o problematiki gospodarstva in brezposelnosti v Pomurju Za zakon o ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest v najmanj razviti regiji Strani 7, 8, 9 Več narediti za človeka Novi predsednik SKEI je Drago Gajzer V dvorani Smelta v Ljubljani je bil v soboto, 15. junija, 4. kongres SKEI. Delegati so sprejeli poročilo o delu v preteklem obdobju, nov program, spremembe in dopolnitve statuta ter izvolili nove organe in funkcionarje. Za predsednika sta kandidirala Albert Vodovnik, dosedanji predsednik, in Drago Gajzer, dosedanji podpredsednik. Delegati so na tajnih volitvah za novega predsednika izbrali Gajzerja. terih pravice delavcev niso kršene. S svojimi izkušnjami v tem procesu lahko SKEI pomaga kolegom v državah, ki tega procesa še niso začele ali končale. Ste med prvimi v vrsti za vstop v EU, bodite tudi prvi pri prizadevanjih za mir in medsebojno spoštovanje, je zaključil Ferrigo. Predstavnik EMF Bart Samyn je najprej dejal, morajo sindikati ohraniti prijateljstvo in medsebojno solidarnost, čeprav desne opcije v zadnjem času zmagujejo na volitvah. Globalizacija je svetovni pojav, na katerega številne vlade ne najdejo pravih odgovorov in Kongres se je začel s kratkim filmom o SKEI. Pevski zbor Gorenja iz Velenja je zapel himno kovinarjev in tri pesmi. Ob otvoritvi kongresa je Albert Vodovnik pozdravil delegate in številne goste, med njimi so bili: Dušan Semolič (ZSSS), Toni Ferrigo (IMF), Bart Samyn (EMF), Vlado Dimovski, minister za delo, predstavniki kovinarskih sindikatov držav bivše Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, predstavnika delodajalcev in združenj GZS. Po določitvi dnevnega reda je kongres izvolil delovno predsedstvo na čelu z Jožico Hercog in verifikacijsko komisijo. Dušan Semolič pozdravlja delegate. Delegati so zatem poslušali pozdravne govore. Dušan Semolič je najprej dejal, da ZSSS želi in mora vplivati na prihodnost, saj to ne sme biti privilegij zgolj politikov. “Treba je spremeniti filozofijo, da plače povzročajo nekonkurenčnost gospodarstva, neodvisno od tega, kako živijo delavci. Tri tisoč tolarjev večje plače ne uničujejo slovenskega gospodarstva,” je poudaril in požel aplavz delegatov. Ploskali so mu tudi za besede, da moramo sindikati doseči, da bodo delodajalci spoštovali podpisane kolektivne pogodbe. Pri zakonu o delovnih razmerjih so se Svobodni sindikati dobro povezali in bili tako uspešni proti tistim, ki so ponujali amerikanizacijo in liberalizacijo delovnih razmerij. “Povezani moramo biti tudi v prihodnje, saj bomo le tako lahko vplivali na spreminjanje razmer. Krepiti je treba miselnost, da nihče ni tako močan, kot smo močni vsi skupaj. V bitke pojdimo enotni, povezani in odločni, le tako bomo uspešni v boju za delavske pravice,” je dejal Semolič. Delegati in gostje poslušajo himno kovinarjev. Toni Ferrigo iz IMF je najprej povedal, daje SKEI že dalj časa član te mednarodne zveze kovinarjev in pomembno prispeva k njenemu delovanju. V svetu globalizacije imajo vsi sindikati enak položaj in vlogo. Socialni dialog je treba razširiti v vsa okolja. Sindikati se morajo povezati za medsebojno solidarnost. IMF podpira le tiste oblike privatizacije državnega in družbenega premoženja, pri ka- M V imenu IMF je kongres pozdravil Toni Ferrigo. Janez Renko je zastopal sekretarje treh združenj pri GZS. zato prihaja do desnih premikov. Desne op' cije za sindikate ne smejo pomeniti končnih odgovorov, je poudaril. Ne smemo pristati |e na globalizacijo gospodarstva, globalizirati je treba tudi pravice delavcev, mir, varnost ii1 medsebojno sodelovanje in tudi pravice sin-dikatov. Sindikati, ki imamo v EU pomenih' no vlogo, se moramo boriti za bolj socialn0 Evropo, v kateri pa bodo ohranjene tudi na' cionalne posebnosti, je dejal Samyn. Janez Renko, sekretar združenja prl GZS, je uvodoma dejal, daje močna ko' vinska in elektroindustrija tudi v inte' resu sindikatov. Preživela bodo le pod' jetja, ki se bodo prilagodila razmeranj na trgih. Naprej vodijo le novi proizvod* in vlaganja v programe in tudi v Ijndt Podjetja pa potrebujejo podporo svoj1*1 okolij in predvidljive pogoje gospoda*' jenja. Delaje za vse dovolj in vsakdo naj opravi svoj del. Pri skupnem delu pa st‘1 po Renkovih besedah med socialni*1*1 partnerji potrebna strpnost in partnerstvo-Minister za delo Vlado Dimovski.b menil, da seje SKEI v preteklosti uvS' Ijavil kot eden od najpomembnejših pa*1 kj je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinov ^'It !• I EKv IH U*l! U*K1' 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Uroša, tel. 01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnin-tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev . Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: DeloJC d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-550 Evrospko zvezo kovinarjev (EMF) je zastopal Bart Samyn. nerjev socialnega dialoga. Partnerstvo mora tudi v bodoče pomembno vplivati na razvoj. Socialno partnerstvo je pomemben element zagotavljanja stabilnosti, za kar so odgovorni vsi trije partnerji 'Vladaje le eden od enakopravnih partnerjev). Ti so dosegli dogovor o zakonu o delovnih razinerjih, kije delovna razmerja individuali-Zlral. Morali se bodo dogovoriti tudi o zako-j111 o kolektivnih pogodbah, ki bo uredil ko-lektivna razmerja. Pomembno je, da se vsaka odločitev pre-^'ja tudi po tem, kako bo vplivala na položaj V°veka. Človeka moramo imeti vedno pred je poudaril Dimovski. T)brad Belenza- ^ predsednik Sin-'kata kovinarjev pePublike srbske, ■!e Po pozdravu de-Jal-da verjame, da So časi razraščanja ^cionalizmov in PJn na območju Dlvše skupne drža- mimo in da pri-aJa čas sodelova nja. pozdravih Delo statutarne komisije je predstavil Ivan Sotošek. Sostov je verifika-Jska komisija ^Poročila, da na ^0|igresu sodeluje 152 od 177 delegatov in kongres lahko veljavno sklepa. . 0 izvolitvi volilne komisije je Albert Voha ^ Prebral svoj uvodni referat (objav-,ei^0 ga v okvirju). Poročili o delu v minu-kg Udobju sta predstavila tudi predsedni- je .nadzornega odbora in statutarne komisi-b0 •. U^an Golnarje v imenu nadzornega od-prjra Povedal, da ta ni ugotovil nepravilnosti lazpolaganju s sredstvi. Le pri obračunavanju članarine je bilo ponekod nekaj odstopanj od veljavnega pravilnika. Za bodoče bi bilo prav, da se sprejeta pravila dosledno spoštujejo, za kršitelje pa naj Vlado Dimovski, minister za delo, je za SKEI dejal, da se je uveljavil kot socialni partner. O poročilih je kritično razpravljal le Milan Zupančič. bi ugotavljali odgovornost. Statutarna komisija je po besedah Ivana Sotoška poskrbela za uskladitev 13 izvedbenih aktov s statutom SKEI. Različne pravilnike in pravila so pripravili posamezni člani komisije, potem ko so si delo med seboj razdelili. Tako so po vrsti pripravili in sprejeli: poslovnik o delu republiškega odbora SKEI, pravilnik o evidentiranju, kandidiranju in volitvah, pravila o delovanju sindikalnih podružnic in konference, stavkovna pravila, pravila o podeljevanju priznanj in odličij, pravilnik o finanč-no-materialnem poslovanju SKEI, pravila regijske organizacije SKEI. Komisija je pripravila tudi predlog sprememb in dopolnitev statuta SKEI za obravnavo na 4. kongresu. V razpravi o poročilih je sodeloval le Milan Zupančič iz Kovinarja Novo mesto. Bil je zelo kritičen do rezultatov dela pogajalske skupine in tudi do oblik pritiska, ki jih je SKEI uporabljal v zadnjih letih. Dejal je, da direktor njegovega podjetja delavcem ne priznava nobenih odstotkov povečanja plač in delavcem izplačuje le tisto, kar jim je dolžan po kolektivni pogodbi. "Pri plačah je zato SKEI dosegel premalo in direktor se mi zaradi tega smeji v brk. Moč bi morala biti pri nas, ne pri gospodih, ki se napajajo iz proračuna. Članstvo v Revozu smo izgubili, ker smo naredili premalo. Vodstvo SKEI je bilo ob težavah v podjetjih premalo prisotno. Predsednik bi si moral vzeti čas tudi za nas, je dejal,” je dejal Zupančič. Predlagal je še zamenjavo skeieve himne, nova bi se po njegovem začela: Od naših se žuljev ... Delegati so ga nagradili z aplavzom. Po tej razpravi so delegati z veliko večino glasov sprejeli poročila, le pri nadzornem odboru jih je 14 glasovalo proti. Nato so razrešili organe in začeli volitve. Predsednik komisije za kadre Emil Krušič je najprej predstavil predloge, o katerih naj bi odločili delegati. Za predsednika sta bila _ f ‘ ^ Dušan Golner je predstavil poročilo nadzornega odbora. dva kandidata, Drago Gajzer in Albert Vodovnik. Za tri mesta podpredsednikov so kandidirali: za področje elektroindustrije in elektronike: Valter Bensa, Anton Hohnjec, Brane Medija in Marjan Riosa; za kovinsko industrijo, strojegradnjo in proizvodnjo vozil: Slavica Čuk, Aleš Klarič, Vili Novak in Franc Trbuc; za kovinske materiale in livarne: Janez Klančnik, Jože Korpar, Dušan Posedi in Milan Šulc. Kandidati za člane nadzornega odbora so bili: Marjan Biderman, Dušan Golnar, Darko Jonke, Vinko Ledinek, Štefanija Lutar, Viktor Maurer, Marija Napotnik, Vladimir Popovič, Darinka Šturm in Olga Troha. Za člane statutarne komisije so kandidirali: Uroš Ložak, Niko Pižem, Peter Razpotočnik, Silva Testen in Branka Timo-šenko. Trije od kandidatov so izkoristili možnost, da se predstavijo tudi delegatom. Drago Gajzer je med drugim povedal: “Ko smo se štirje drznili kandidirati za predsednika, smo bili izpostavljeni diskreditaciji in omalovaževanju, to ni bilo prijateljsko. V SKEI gre za krizo vodenja. Vodovnik je avtoritaren tako, da oblastno zahteva pokorščino, s čimer se ne morem strinjati. Članek v Magu je bil potreben, čeprav škoduje SKEI. ( % \ Drago Gajzer predstavlja svoja videnja delovanja bodočega predsednika. MM *iM: i: 'f f . •; z 'A \*-'v j* ,, '~>:j f: .4 HI •' A ■ ■ Delovno predsedstvo je vodila Jožica Hercog. 4 ii73 aenotnos n 1' št. 23 / 20. junij 2002 ČETRTI KONGRES SKEI Uvodni referat Alberta Vodovnika: Samo močan SKEI bo izpolnil svoje poslanstvo Preteklo obdobje je bilo zaznamovano predvsem z resnimi napori znotraj organizacije, Se bolj pa navzven, da bi izpeljali tako imenovano drugo fazo organiziranosti SKEI - Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije. Zanjo smo se odločili, da bi povečali usposobljenost sindikata, da bi postali Se boljSi sindikat, kar nam je v veliki meri tudi uspelo. Pri teh prizadevanjih smo pri drugih sindikatih in tudi drugje večkrat naleteli na nerazumevanje, tudi na napade, s katerimi so želeli zmanjSati vpliv SKEI na dogajanja v Sloveniji. Vzrok za to je jasen. Vlada in delodajalske asociacije so zelo veSče sprejele razdore med posameznimi sindikati oziroma zvezami ali konfederacijami, s čimer se je začel proces, ki je za sindikalno gibanje zelo nevaren, to je drobitev sindikatov na posamezne poklicne organizacije, ki potem med seboj kaj hitro pozabijo, kaj pomeni soodvisnost pri delu ter solidarnost pri boju za pravice in plače. Zaradi nevarnosti drobitve tudi našega sindikata smo SKEI utrjevali kot sindikat vseh zaposlenih v naših dejavnostih, od čistilke in delavca za strojem do doktorja znanosti. Zaradi tega moramo vlagati veliko naporov v lastno organizacijo. Evropska zakonodaja določa le minimume, vsaka država članica pa ima pravico graditi socialno ureditev in raven pravic delavcev, kot se sama odloči in pri tem upošteva svojo tradicijo in druge posebnosti. Naše članstvo je včasih zbegano, saj ob volitvah prikimava oblasti in strankam, že naslednji dan pa od SKEI in drugih sindikatov zahteva skorajda revolucionarne aktivnosti, da bi jih zaščitili. Obdobje odjunija 1998 do junija 2002je zaznamoval tudi boj za kolektivno pogodbo dejavnosti in proti nadaljnjemu propadanju kovinske in elektroindustrije Slovenije. Čeprav smo včasih nasedli tudi na čeri, smo s podpisom memoranduma o plačni politiki med sindikati KO-VO Češka, KOVO Slovaška, VAS AS Madžarska, IGM, kovinarji Avstrije dosegli velike premike tudi za člane SKEI. Kljub ostrim odporom delodajalcev nam je uspelo nekajkrat povečati izhodiščne plače, sprejeti so bili trije aneksi h kolektivni pogodbi. Pogajanja so bila težka, uporabiti smo morali prav vsa sredstva sindikalnega boja. Posebno enotnost je članstvo izkazalo ob zadnji dveurni opozorilni stavki. V minulem medkongresnem obdobju smo se aktivno vključevali in pomagali rešiti marsikatero delovno mesto. Pomagali smo tudi marsikateri sindikalni podružnici v spopadu z nesposobnimi in proti delavcem naravnanimi delodajalci. Omeniti moram enega od najtrših problemov, da bi prešli na nov plačni sistem v gospodarstvu. Stvar se je začela premikati pozitivno, ker so tudi delodajalci spoznali, da je to nujen pogoj za razvoj socialnega partnerstva. Nauk iz te zgodbe je, da moramo temeljito oceniti, kaj Albert Vodovnik med uvodnim referatom smo dosegli pri velikih ciljih. Če tega ne delamo, lahko hitro začnemo dramatizirati in zmanjševati svojo sposobnost in dosežke. V tem obdobju smo formirali tudi stavkovni sklad, ki je za SKEI zelo pomembna pridobitev. Z njim smo ustvarili povsem nove možnosti za zaščito članstva in tudi za vodenje sindikalnega boja. V naslednjem mandatnem odboju bodo sindikatu in njegovemu članstvu še kako potrebna lastna finančna sredstva in skladi. Pripraviti moramo tudi kriterije za uporabo teh sredstev. Ko govorimo o Sloveniji, o njenem delavstvu in socialni stabilnosti, ne smemo pozabiti, da se je kar precejšen del visoke družbe okoristil z denarjem iz industrije. Ti ljudje sedaj poslujejo s papirji na borzi - tudi če nimajo realne podlage in so predmet špekulacij. Ti ljudje bodo slovensko družbo pripeljali v položaj, ko bo treba odgovoriti na vprašanje, kdo bo obvladoval kapital. To bo treba narediti, saj nam ne smejo, kot v bivši Jugoslaviji, odnosov diktirati od zunaj. Za kovinarje je zelo pomembno, da bomo lahko delali. Kajti le tako bomo ustvarjali novo vrednost, ki je pogoj za razvoj in socialno varnost. V SKEI smo pripravljeni tudi na udarce, ki jih povzroča globalizacija. Zaradi tega se tudi tako tesno povezujemo s sindikati v Sloveniji in tudi v Višegrajski skupini, Evropski zvezi kovinarjev in Mednarodni zvezi kovinarjev, sindikati jugovzhodne Evrope. Le povezani sindikati bomo ustvarili fronto socialne pravičnosti proti terorju globalizacije, ki krepi kapital in obvladuje delavske množice tudi na najbolj surove načine. SKEI ne more mimo tega, da ponovno opredeli odnos do privatizacije. Po našem mnenju je delavsko delničarstvo dovolj dobra rešitev za Slovenijo kot socialno državo. Notranje lastništvo je uporabno tudi za najbogatejše države, ki se soočajo z velikimi krizami. Reševanje kriz ne sme povzročiti le skrb za reševanje kapitala v škodo delavstva. V SKEI ne moremo pristati na politiko, da je biti zaposlen v Sloveniji privilegij, nezaposlen ali začasno zaposlen pa diskvalifikacija ali celo ponižanje. Ob opredelitvi za pripadnost SKEI in boju za socialno državo in pravičnost, nova delovna mesta in solidarnost, moramo povečati tudi svoje znanje. SKEI je k sodelovanju pritegnil tudi druge indus- trijske sindikate in na drugi konferenci industrijskih sindikatov v Celju smo ustanovili koordinacijo, ki že kaže konkretne rezultate. Tudi člani drugih industrijskih sindikatov zahtevajo še tesnejše sodelovanje in aktivnejšo vlogo SKEI kot najmočnejšega sindikata. S strokovno usposobljenimi kadri lahko pomagamo tudi drugim sindikatom, kjer koli se soočajo s težkimi problemi. Pri oblikovanju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije si prizadevamo za takšno zvezo, ki bo strokovno pomagala vsem sindikatom, ki jo sestavljajo. V zvezi naj bi se soočali in tudi usklajevali različni interesi sindikatov industrije, sindikatov storitvenih dejavnosti in sindikatov javnega sektorja. Tako bomo premostili prepad, ki ga je državna oblast ustvarila med delavci vjavnem sektorju in delavci, ki s trdim delom ustvarjajo novo vrednost. Dovolite mi, da opozorim tudi na pasti političnih opcij, ki se kažejo v ponovnem oživljanju nacionalizma, fašizma in desnega radikalizma. Vsi ti procesi so poznani iz zgodovine kot največji sovražnik delavcev in sindikatom. Njihovi nosilci izrabljajo sindikalne zahteve za razbijanje delavstva. Pri vsem tem pa nosijo najtežje breme in so tudi najštevilnejše žrtve prav delavci in njihove družine kot v časih velikih kriz in recesije. SKEI in sindikati dejavnosti v ZSSS moramo s svojim delovanjem graditi neo-korporativizem inznjim zmanjšati politične vplive na delavstvo. Posebej želim omeniti izredno dobro delo posameznih odborov in komisij SKEI, katerih poročila ste prejeli z gradivom. Vsaka od omenjenih skupin obravnava posebna vprašanja, ki jih moramo upoštevati pri določanju in vodenju skupne politike. Samo močan in enoten SKEI bo lahko izpolnil svoje poslanstvo v interesu članov in slovenskih delavcev. Močan SKEI bo tudi močna opora mednarodnim sindikalnim gibanjem in pomoč kolegom iz centralne, južne in vzhodne Evrope. Če bomo dobro usposobljeni za zaščito svojega članstva, bomo veliko prispevali k mednarodnemu sindikalnemu gibanju. Novi statut bo osnova za graditev SKEI in odpravljanje napak, ki smo jih zaznali. Vsi pravi skeievci že 12 let skušajo graditi močno in vplivno organizacijo, ki pa marsikomu v tej državi ne ustreza. Z vsemi sredstvi skušajo preprečiti, da bi SKE! ostal največja in najbolj homogena sindikalna organizacija v Sloveniji in močan partner v pogajanjih in boju za delavske pravice. To je razvidno tudi iz poizkusov blatenja organizacije, ki jih je objavil časopis Mag. Čeprav bi lahko z argumenti obrazložil in zanikal objavljene trditve, se ne bom spustil na raven akterjev časopisnega prispevka. Zakaj in v čigavem interesu zavajajo javnost, vedo le oni sami. Zal mi je, da ne uvidijo, da jih zlorabljajo za slabitev in drobitev SKEI. 2 vnašanjem nezaupanja med članstvo želijo doseči, da se bo z delavci delalo tako, kot hočejo delodajalci in vlada. Organi SKEI so za obravnavo in sprejem pripravili sodoben predlog programa deta za prihodnje štiriletno obdobje. Poudarjamo predvsem socialno in podjetniško odgovornost, k čemur bo prispevala aktivna vloga SKEI nO državni ravni, v dejavnostih, podjetjih in tudi lokalnih skupnostih. Pričakujem široko podporo programu in pripravljenost vseh v SKEI za njegovo izvajanj?- Zanj pa je odgovoren Vodovnik, saj je novi narka najprej govorila z njim. Hotela je go Vor'ti tudi z mano, vendar nisem pristal. . Oporečniki hočemo drugačno delo našeg; Slndikata, hočemo odnose spoštovanja, sode 0vanja, strpnosti, topline ... Moja videnja, objavljena v prejšnji števil ' NDE, so odgovor na to v pozitivno smer 'Opomba uredništva: Pri njihovi redakcijsk obdelavi smo nehote naredili napako. Namestc I govoriti se za svobodo politične opredelitve o strankarske politike in pripadnosti bi mo-ral° pisati: difmirati odnos do politike, tud strankarske, z upoštevanjem svobodne izbi-re Politične opredelitve.) Sprememb ne bo lahko izvesti, tudi delo ne 0Jahko. Mislimo pa zelo resno.” Kandidatka za podpredsednico Slavica Čuk Je Povedala, da se bo zavzemala za krepitev Sl0,6 (tudi sama je fakultetno izobražena) ,. usala bo tudi povezovati predsednike sin-Kalnih podružnic s področja, za katero bc Pravljaia podpredsedniško funkcijo. 'mšan Posedi je najprej predstavil svoje bo-.. ve sindikalne izkušnje, saj je v organizaci-26 let. Pri delu si bo prizadeval za de-o.kratične odnose, enotnost in medsebojne b^darnost. Predsednike sindikalnih podružnic skušal sklicevati vsaj dvakrat letno. Priza-^I si bo za vsaj 30 odstotkov večje plače, _• ^ar bi SKEI moral okrepiti pogajalsko sku-n('10' ^ ospredje bo postavil tudi mednarod-« s°delovanje, še posebej s sindikati iz dr-' nastalih iz bivše Jugoslavije. n Vsem tem bo skušal povečati prepoznav-pl SKEI med članstvom. /edsednica volilne komisije Barbara Ko-a jo zatem razložila način volitev. Dušan Posedi se je predstavil kot kandidat za podpredsednika. Prejemniki odličij SKEI 2002 (od leve): Edmund Ozimic (dolgoletni sindikalni delavec, letos se bo upokojil), Milena Kovačevič (predsednica SKEI v podjetju EKO Velenje, ki je sindikat ustanovila kljub nasprotovanju delodajalca), Dušan Golner (dosedanji predsednik nadzornega odbora, dolgoletni sindikalni zaupnik v Železarni Ravne), Ivan Sotošek (predsednik statutarne komisije, ki je v tem mandatu opravila veliko dela), Martin Dular (za sindikalno podružnico TVT Nova, ki je dosegla zamenjavo nesposobnega vodstva podjetja), Jožef Kočevar (za območno organizacijo SKEI Dolenjske in Bele krajine, ki združena daje velik prispevek učinkovitosti SKEI), Jožica Hercog (dosedanja podpredsednica SKEI, ki se poslavlja od aktivnega dela) in Emil Krušič (za sindikalno podružnico Gorenje Gospodinjski aparati, ki je s podjetniško kolektivno pogodbo uspela povečati pravice zaposlenih). Le-te so se kar malo zavlekle, saj je bilo treba zaradi napake na eni od glasovnic volitve v statutarno komisijo ponoviti. Po odmoru je volilna komisija sporočila, da je volilo 152 delegatov. Za predsednika je bil izvoljen Drago Gajzer, prejel je 80 glasov, Albert Vodovnik pa 71. Za podpredsednike so bili izvoljeni Slavica Čuk, Branko Medija in Dušan Posedi. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Dušan Golner, Štefanija Lutar, Marija Napotnik, Darinka Šturm in Olga Troha. V statutarno komisijo je bilo izvoljenih vseh pet predlaganih kandidatov. Po razglasitvi volilnih rezultatov je Dušan Semolič zaželel novemu vodstvu uspešno delo in tudi srečo. Obenem se je Albertu Vodovniku zahvalil za opravljeno delo. Drago Gajzer, kije po izvolitvi prevzel vodenje kongresa, pa se je zahvalil vsem, ki so glasovali zanj. Vse je povabil k sodelovanju, še posebej pa pri tem računa na člane izvršnega odbora in sekretarje regijskih in območnih organizacij. Ivan Sotošek je nato razložil predlagane spremembe in dopolnitve statuta. Posebej je omenil, da bodo novi člani SKEI deležni brezplačne pravne po- moči šele šest mesecev po včlanitvi. Pomembne so tudi spremembe pri vlogi in pristojnostih organov SKEI ter pri njihovi sestavi. Republiški odbor bo imel po novem bolj politično vlogo, izvršni odbor pa operativno. Delegati so polemično razpravljali le o amandmaju k 58. členu, ki ga je na predlog območne organizacije SKEI Dolenjske in Bele krajine vložil republiški odbor. Po njem regijske in območne organizacije ne bi bile določene s statutom in sekretarji regijskih organizacij ne bi bili v delovnem razmerju v SKEI Slovenije. Po razpravi so ti določbi črtali iz statuta in z veliko večino glasov potrdili novi statut. elavskaenotnos št. 23 / 20. junij 2002 Skupni posvetovalni odbor Slovenije in Evropske unije začel delati Prejšnji teden seje v Ljubljani sestal skupni posvetovalni odbor Slovenije in Evropske unije, ki ga tvorijo predstavniki ekonomskih in socialnih interesov ter civilne družbe. Iz Slovenije so v njem Metka Roksandid, Vitko Roš, Primož Šporar in Martin Nose. Kot nam je povedala sopredsedujoča Metka Roksandič, to telo v Evropski uniji imenujejo “ecosoc”, to je eko-nomsko-socialni svet. Podlaga za ustanovitev skupnega posvetovalnega telesa je v pridružitvenem sporazumu. Sklep o ustanovitvi skupnega posvetovalnega telesa je sprejel tudi pridružitveni svet EU in Slovenije. Posvetovalno telo je organ socialnega partnerstva, ki se bo pravilom sestajalo dvakrat letno in obravnaval aktualna vprašanja pridruževanja. Na dnevnem redu ustanovnega zasedanja so bila vprašanja regionalnega razvoja Slovenije in prostega pretoka delavcev. Na prihodnjem zasedanju v Bruslju bodo obravnavali položaj nevladnih organizacij in rezultate pogajanj o vstopu Slovenije v EU. Udeleženci dvodnevnega zasedanja niso sprejeli sklepne listine, ampak le skupno izjavo. Vanjo so med drugim zapisali, da so skupni posvetovalni odbor EU in Slovenije ustanovili zaradi spodbujanja dialoga med socialnimi in poklicnimi združenji ter vzpostavitve delujoče civilne družbe. Posvetovalno telo naj bi se o vprašanjih, povezanih z SEDEM DNI V SINDIKATIH vstopom v EU, posvetovalo z vlado. Skupno posvetovalno telo bo pridru-žitvenemu svetu pomagalo pri pripravi poročil in mnenj o pogledih gospodarskih in socialnih skupin na vprašanja v zvezi s priključevanjem. V izjavi še piše, da skupni posvetovalni odbor trdno podpira širitev EU in daje položaj EU odvisen od uspešnosti širitvenega procesa. Odbor bo spodbujal dialog in sodelovanje gospodarskih in socialnih skupin EU in Slovenije. Poleg tega bo partnerjem zagotavljal tudi informacije o pristopnih pogajanjih. Gdke Frerichs je izjavil, da Slovenci gradimo moderno in uspešno državo ter da vključevanje naše države v EU lahko pozitivno vpliva na mir na Balkanu. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Slovenija med najbolj uspešnimi članicami EU. Na zasedanju je sodeloval tudi Janez Potočnik, minister za evropske zadeve. Menil je, daje ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora rezultat prizadevanj vlade in interesnih skupin. V razpravi so člani skupnega posvetovalnega odbora izrazili potrebo po čim širšem vključevanju organizirane civilne družbe v razpravo o prihodnosti EU. Ko so razpravljali o kmetijstvu, so člani skupnega posvetovalnega odbora menili, daje Slovenija na tem področju zelo napredovala. Zaprosili so Evropsko komisijo, naj v pogajanjih upošteva poseben položaj naše države. Udeleženci zasedanja so tudi ugotovili, da kljub ugodnemu makroekonomskemu razvoju Slovenija ni odpravila razlik v razvoju regij’ Ustreznim organom so priporočili, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje položaja manj razvitih iu obmejnih regij, posebej naj bi preprečevali odliv možganov. F. K' O programu dela sta razpravljala Vinko Banovšek in Leopold Očko. Banovšek je med drugim dejal: “Čas je za pokončne sindikate, ki bodo znali reči ne. Izkoriščanja in poniževanja delavcev mora biti konec, sicer bomo v lastni državi kot tujci in hlapci. Članstva ne smemo več razočarati. V Celju nismo zadovoljni s plačno politiko, saj v delavčevem žepu ni dovolj denarja. Če delavec stoodstotno opravi svoje delo, ne sme biti odvisen od socialnih pomoči. Za evropsko delo moramo prejemati evropske plače. SKEI svojih zaupnikov ne sme puščati na cedilu. Moramo doseči, da delodajalcem ne bo več prišlo na misel, da bi se igrali z nami.” Po Očkovih besedah razmere zlasti v Zasavju za delavce niso rožnate. SKEI se mora po njegovem mnenju po kongresu učvrstiti, da bi izpolnil pričakovanja članstva. Doslej je bil med postavljenimi cilji in njihovim uresničevanjem razkorak. Delodajalci so nas s 3250 tolarji odvrnili od stavke. SKEI mora zato iti takoj v akcijo za sprejemljiva razmerja plač (za te besede je dobil aplavz). Preveč časa smo porabili za reševanje naših internih problemov. Vsi organi in funkcionarji morajo biti usmerjeni k temeljnemu cilju, več narediti za človeka. “Svoj program” je predstavil Vinko Banovšek. Tudi Leopold Očko je razpravljal o programu. u SKEI bo ohranil vodilno mesto med sindikati z bolj kulturnim dialogom, večjo strpnostjo in demokratičnostjo in tudi strokovnostjo. Delegati so z dvigom rok potrdili predlog programa. V naslednji točki dnevnega reda je Drago Gajzer skupaj s predsednikom in članom komisije za odličja Emilom Krušičem in Bogdanom Likarjem podelil odličja SKEI. Pred zaključkom kongresa so se k besedi prijavili nekateri nagrajenci in tudi drugi. ' Edmund Ozimič je povedal, daje zadovoljen, ker je bil na pravi strani. Jožica Hercog je dejala, da morajo tisti, ki ostajajo, poskrbeti za članstvo. Branko Amon je dejal, da poražencev in zmagovalcev naj ne bi bilo. Branko Medik je dejal, da upa, da si ne bodo tudi odslej med seboj nagajali, da upa na večjo enotnost. Zlatko HernčiČ je menil, da morajo skeievci pri' sluhniti drug drugemu, se poslU' sati. dosedaj jim je to manjkali'' Vladimir Pajek iz NSS je pozval k dobremu sodelovanju. Dobro sodelovanje je zaželel tudi Koti' rad Breznik, predsednik Sindika' ta upokojencev Slovenije. V zaključni besedi je novi predsednik SKEI Drago Gajzer med drugim dejal: “Hvala vsem, ki ste sodelovali, čaka nas nelahko delo. Časi delavcem niso naklonjeni. Plače delavcev so nizke, pravna država ne funkcionira. Naš sindikat moramo okrepiti, da bo močan partner, da bo cilje dosegal na pogajanji!1- Odgovornost je velika, sam sem jo pripravljen prevzeti po najboljših močeh. Brez sodelavcev, ki nam dajejo moč, ne bomo mogli biti močni. Moramo se manj ukvarjati s sabo, bolj Pa z vlado in delodajalci. Vztrajati moramo začrtani poti, proti kapitalu se moramo tud1 mednarodno povezovati. Žal mi je, da Vodovnika ni več tu. Najino sodelovanje je bilo korektno, nesoglasja so paC posledica... V sindikalno delo na državni ravni meje pripeljal Vodovnik, hvala mu! Zasluž’ si je priznanje te organizacije (aplavz). Franček Kavčic a enotnos OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS POMURJA št. 23 / 20. junij 2002 n \ i 7 Problemska konferenca o gospodarstvu in brezposelnosti v Pomurju Za zakon o ohranjanju in odpiranju novih delovnih mesi v najmanj razviti regiji Na problemski konferenci se zbralo veliko sindikalnih funkcionarjev, predstavnikov oblasti je bilo bolj malo. V veliki dvorani mestne občine v Murski Soboti je bila ta ponedeljek konferenca o problema-Oki gospodarstva in brezposelnos-j.1 v Pomurju. Poleg članov kon-J^rence območne organizacije ^•SSS Pomurje so na njej sodelo-tudi predsednik in sekretar ZSSS Dušan Semolič in Milan JJtfoša, izvršni sekretar ZSSS “rane Mišič, predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejav-nosti Slovenije Mijodrag Popove, predsednik in sekretar Sindikata KŽI Srečko Čater in Jovo kabanac, predsednik in sekretarja Stupisa Tone Rozman in “ranka Novak, predsednik Sin-esa Danilo Vedlin, sekretar ^pTS Sandi Bartol, sekretar Sin-*kkata obrtnih delavcev Slovenije ^artin Muršič, sekretarka SGiT barinen Leban, poslanca v dr-zavnem zboru Marija Pozsonec 'n/>eza Džuban, podsekretar v ministrstvu za delo Sašo Sedmak, P°dsekretar v ministrstvu za gos-P°darske dejavnosti Tomaž Ku-nviea ter nekateri župani pomur-kih občin, predstavniki območ-ne gospodarske in obrtne zborni-Ce’ območne službe zavoda za zaposlovanje, regionalne razvojne gencije in direktorji nekaterih P°djetij iz Pomurja. opozorila sindikalistov 0,so zalegla k* vodoma je sekretar območne Ionizacije ZSSS Danilo Šipoš • P°zoril na veliko brezposelnost n najnižje plače v Pomurju. Za-0 tega čedalje več ljudi živi pod pragom revščine. Po Sipoševih be- sedah pomursko gospodarstvo zaostaja v razvoju, pa tudi država premalo stori za enakomeren regionalni razvoj v Sloveniji. Sindikat ni in ne more biti razsodnik v teh vprašanjih, vendar pa ima pravico in dolžnost opozoriti na usodo blizu 10.000 delavcev, ki so v minulem desetletju izgubili delo v več kot 50 stečajih ter v številnih prisilnih poravnavah in v postopkih odpuščanja trajno presežnih delavcev. Svobodni sindikati so odgovorne v gospodarstvu in vlado nenehno opozarjali, da ob prestrukturiranju gospodarstva in ob ukinjanju delovnih mest v Pomurju ne ustanavljajo novih. Ker opozorila niso veliko pomagala, se razmere še naprej poslabšujejo. Po Sipoševih besedah v mnogih gospodarskih družbah napovedujejo, da bodo morali zmanjšati število zaposlenih. To ne bo prizadelo samo delavcev v industriji, temveč se bo odrazilo tudi na področju negospodarstva. »Odgovorne v državi resno opozarjamo, da bodo ukrepi aktivne politike zaposlovanja in regionalni razvojni plani premalo učinkoviti, da bi lahko z njimi izboljšali razmere v Pomurju,« je poudaril Šipoš. »Pomurci pregovorno veljamo za delovne in potrpežljive. Vendar pa od svoje delavnosti nimamo nobene koristi, potrpežljivosti pa nam zmanjkuje. Zato nestrpno čakamo, kdaj in kakšne ukrepe bo sprejela država, da bi se v Pomurju položaj delavcev izboljšal in da bi se v naši regiji ponovno začelo povečevati število delovnih mest.« Pavel Vrhovnik je opozoril, da je bilo na začetku leta v Pomurju 9985 brezposelnih oseb, stopnja brezposelnosti pa je za kar 5 odstotkov presegala republiško povprečje. Med brezposelnimi je kar 54 odstotkov dolgotrajno brezposelnih oseb, ki že več kot leto dni zaman iščejo delo. Vrhovnik je opozoril tudi, da lahko težke gmotne razmere in visoka stop- Pavel Vrhovnik nja brezposelnosti privedejo v Pomurju tudi do povečanja bolniških, invalidnosti in celo kriminala. Nekateri delodajalci namreč izkoriščajo visoko stopnjo brezposelnosti in delavce zelo izkoriščajo (delo na črno, nadurno delo, preprečevanje izrabe dopusta ...). Delavci se sicer lahko potegnejo za svoje pravice s tožbo na sodišču, vendar so postopki dolgotrajni in delavcem velikokrat ne prinesejo zadoščenja in odškodnine. Da bi vse te in druge probleme rešili, se je Vrhovnik zavzel za krepitev socialnega dialoga v regiji in za skladen regionalni razvoj v državi. Predsednik območnega odbora Stupisa Jože Turki iz Mure je opozoril, da je tekstilna panoga na račun delavcev dolgo kljubovala krizi, zdaj pa so se razmere tako zaostrile, da to ni več mogoče Jože Turk! in bo treba nujno kaj ukreniti. Turki seje zavzel za to, da bi delavci oziroma njihovi sindikati v Pomurju strnili svoje vrste, saj bi se lahko tako bolj učinkovito zavzeli za svoje pravice. Neustrezen odnos države do delovno intenzivnih panog Tone Rozman je dejal, da na konferenci najbolj pogreša tiste, ki so bili povabljeni in bi lahko 8 [LIMITO št. 23 / 20. junij 2002 OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS POMURJA Tone Rozman tudi kaj spremenili. Po njegovih besedah naša država nima pravega odnosa ne do delovno intenzivnih panog in ne do predelovalne industrije. Sindikati bi lahko organizirali stavko, vendar bi ta samo škodovala podjetjem, zato bodo sindikati nadaljevali z opozarjanjem in klicanjem na odgovornost. Če bo treba, bodo v javnosti razkrili tudi imena in priimke ljudi, ki so po njihovem mnenju najbolj odgovorni za neugodne pogoje gospodarjenja v tekstilni industriji. Rozman je opozoril, da vsega ni kriva država, pač pa tudi premalo sposoben menedžment. Na področju tekstila pa razmere niso kritične samo v Pomurju, temveč še v nekaterih regijah v Sloveniji. Rozman seje vprašal, kje naj najde novo zaposlitev tekstilna delavka, stara 45 let, ki ima 28 let delovne dobe in je razvrščena v drugi ali tretji tarifni razred, če bo delo izgubila v kakšni od tekstilnih tovarn v Pomurju. Pristojni na to vprašanje morajo ponuditi odgovor! »V Pomurju so gospodarske razmere najslabše v državi, občin pa imate največ, kar je po svoje tudi zgovorno,« je dejal Brane Mišič. Po njegovih besedah je največji problem Pomurja v tem, da nima srednje velikih in malih pod- jetij. V Pomurju je samo 2,7 odstotka slovenskih podjetij. Največ jih posluje na področju tekstila, trgovine in popravila motornih vozil in gradbeništva, ki že tradicionalno ustvarjajo najnižjo dodano vrednost. Zato ni čudno, da so plače za 20 odstotkov pod republiškim povprečjem, prav tako pa Pomurje močno zaostaja po narodnem dohodku na prebivalca in po kupni moči. V Pomurju imajo po Mišičevih besedah dve možnosti: ali sami poskrbijo za razvoj, ali pa bo morala država sprejeti podoben program kot za Zasavje. Vsekakor pa bo treba v skladu z opozorili sindikata začeti s sanacijo Pomurja čim prej, saj vsaj dve leti po začetku sanacije še ni mogoče pričakovati rezultatov. Direktorica območne službe republiškega zavoda za zaposlovanje Cvetka Čahuk Mandič je dejala, da bo država letos namenila za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja v regiji 1,6 milijarde tolarjev, kar je za 25 odstotkov več kot lani. Zavod si bo prizadeval za pospešeno zaposlovanje, zmanjševanje strukturnih neskladij, ohranjanje delovnih mest, razvijanje javnih del in hitrejše zaposlovanje težje zaposljivih delavcev ter invalidov. Predsednik sindikata v lendavski Nafti Ivan Krpanje pojasnil, da težave v tem podjetju, ki je eno od največjih v Pomurju, izhajajo iz prejšnjih let, ko sta se z usodo podjetja neodgovorno poigravala država in Petrol. Pred vsakimi volitvami so predstavniki vlade delavcem Nafte veliko obljubljali, dejansko pa se je v zadnjem desetletju število delavcev zmanjšalo za polivico. »Potrpežljivosti, kije tako značilna za Pomurce, bo enkrat konec!« je dejal Krpan. Ker delavci Nafte ne zaupajo niti najnovejšim predlogom za sanacijo podjetja, mora ZSSS dvigniti svoj glas in predstaviti prave argumente. Predstavnik območne gospo- darske zbornice Tone Blažek je menil, da so gospodarski problemi v Pomurju večplastni. Sedanje razmere so v veliki meri tudi posledica tega, da se v Pomurju niso »znali iti« lastninjenja. Kljub težkim razmeram pa po Bla-žekovih besedah ne bi smeli pozabiti, da so se v zadnjem času gospodarske razmere vendarle nekoliko izboljšale. Tako seje število zaposlenih povečalo za dva odstotka, prav tako pa se je povečal izvoz. Po drugi strani pa dodana vrednost zaostaja za slovenskim povprečjem za 30 odstotkov. Milan Utroša Socialnih problemov regijsko gospodarstvo ne bo zmoglo rešiti samo, saj je več kot 50 odstotkov delavcev nekvalificiranih. V regiji primanjkuje kadrov za uvajanje novih in višjih tehnologij. Takšnim razmeram botrujejo tudi nekateri v državi, ki se zavzemajo za enakomeren regionalni razvoj s figo v žepu. Milan Utroša je menil, daje o razmerah v Pomurju veliko podatkov, veliko manj predlogov za rešitve. Ker je skoraj tretjina aktivnega prebivalstva zaposlena v Muri, bi bilo treba podatke prikazovati posebej za Muro in za druga podjetja v regiji. Za Utrošo je največja ovira za hitrejši razvoj Pomurja slaba izobrazbena struktura. Pomurje po številu študentov močno zaostaja za republiškim povprečjem. Utroša je vprašal, kako bo Slovenija ravnala z denarjem iz bruseljskih strukturnih za regionalni razvoj v Sloveniji. Zavzel se je za razvoj socialnega dialoga v regijah. Kmetijska politika pozablja na živilsko industrijo Po besedah Srečka Čaterja Pomurje še posebej občuti posledice neustrezne kmetijske politike. Ta politika je še posebej prizade- Srečko Čater la pomursko živilsko industrijo, saj država v pretežni meri podpira samo kmete. Po Čaterjevih besedah je vlada v zadnjem obdobju namenila sramotno malo sredstev za prestrukturiranje živilske industrije, ki se pripravlja na vstop Slovenije v Evropsko unijo. »Če država ne more živilski industriji in kmetijskim proizvajalcem pomagati, naj jim vsaj ne nagaja,« je poudaril Čater. Zaradi neustrezne politike se v predelovlani industriji že pojavljajo trajno presežni delavci, kakor je to primer v Jati. Miodrag Popovičje spregovoril o težkih razmerah v gradbeništvu, ki je v Pomurju močno razvito. Po njegovih besedah je ekonomski položaj delavcev v gradbeništvu tako slab, da se za grad' bene poklice ne odločajo več niti mladi. Popovičje opozoril na zastoje v izgradnji avtocest, na birokratske ovire pri gradnji stanovanj in na druge probleme, ki P&' tijo gradbeništvo tako kot v vsej Sloveniji tudi v Pomurju. Sekretarka v območni organizaciji ZSSS Zdenka Bobovec se ni strinjala z mnenji, da so za razmere v regiji krivi Pomurci sami-Ali smo krivi za pojave nelojalne konkurence v gradbeništvu • Ali smo krivi za zaposlovanje na črno? Kje so inšpekcijske službe- OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS POMURJA Ali smo krivi za slabo izobrazbeno strukturo v regiji? Štipendij-politiko in ekonosmki položaj študentov ureja država! Državni podsekretar z ministrstva za delo, družino in socialne Nadeve Sašo Sedmak je dejal, da bo država z izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja omogočila letos zaposlitev najmanj 1500 delavcem. Poslanec 9eza Džuban pa je podrobno raz-ofenil, kaj pripravljajo v državnem zboru za izboljšanje razmer v re-Kiji in državi. Svoje poglede na 'nzplet krize v Pomurju sta raz- tek organiziranega socialnega dialoga v regiji o razvojnih vprašanjih. Semolič je opozoril na realizem pri razpravah o možnem razvoju regije. Spoštovati je treba tudi delo v nižjih tarifnih razredih, saj vsi ne morejo biti inženirji, zdravniki ali ekonomisti. Država bi morala podobno kot v razviti Evropi, pomagati delovno intenzivnim panogam in jih razbremeniti visokih dajatev na baito plače. Morda pa je treba rešitev iskati tudi v skrajšanju delovnega tedna. Semolič je opozoril, da delovna mesta ne nastajajo po volji sindikalistov, temveč samo po ekonomski logiki. Zato bi morala država zagotovoti bolj ugodne pogoje gospodarjenja v delovno intenzivnih panogah, sindikati pa bodo takšne pogoje pomagali sooblikovati. Poseben zakon o reševanju Pomurja Po večurni razpravi so člani konference območne organizacije ZSSS na predlog Danila Šipoša sprejeli več sklepov. Zahvalili so se tudi vsem gostom, ki sojini pomagali pri analizi razmer in iskanju rešitev. Nato so od vlade in državnega zbora terjali, naj sprejme poseben Geza Džuban šilila tudi Tomaž Kukoviča iz ^'nistrstva za gospodarstvo in di-ktor avtobusnega podjetja Mur-a Sobota Jože Veren. ^uien je socialni dialog * regijski ravni lj v rt(Jsednik ZSSS Dušan Šemo-I Je dejal, da na zapletene prob-le> ki pestijo delavce v Pomurju, enostavnih odgovorov. Nujno pa c]rIJe treb)a začeti reševati, saj bo-^ sicer čez dve leti, ko bo Slove-. J postala članica Evropske unije, ie ^liivi. »Probleme regije °8°*e rešiti samo s socialnim pr "^t^nv.je dejal Semolič in v p1 agal, naj Svobodni sindikati °IT|urju dajo pobudo za zače- zakon o ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest v Pomurju. Zahtevali so, da se vlada do tega predloga opredeli še pred počitnicami in jih o tem pisno obvesti. Če vlada in drugi zahtevam območne organizacije ZSSS ne bo prisluhnila, bodo Svobodni sindikati Pomurja zaostrili metode sindikalnega boja. Ker bi škodvali zlasti sami sebi, ne bodo stavkali v podjetjih, ampak prirejali različne demonstracije in proteste na javnih mestih. Člani konference so predstavnike lokalnih skupnosti in vodstva gospodarskih družb pozvali k oblikovanju ekonomsko-socialnega sveta na regijski ravni. Tomaž Kšela št. 23 / 20. junij 2002 9 Sindikalna lista Junij 2002 Prvi del Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.252,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.125,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.480,00 2. Kilometrina (od 8. 1.2002 dalje) 50,46 50,46 (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 (od 5. 3. 2002 dalje) 51,63 51,63 (od 19. 3. 2002 dalje) 53,76 53,76 (od 3. 4. 2002 dalje) 55,35 55,35 (od 16. 4.2002 dalje) 57,24 57,24 (od 30. 4. 2002 dalje) 56,10 56,10 (od 14. 5. 2002 dalje) 55,47 55,47 (od 28. 5. 2002 dalje) 55,92 55,92 (od 12. 6. 2002 dalje) 54,54 54,54 3. Ločeno življenje' 90.223,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) _ za 10 let 64.887,00 52.178,00 _za 20 let 97.331,00 78.266.00 -za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 451.114,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 681.006,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 135.334,00 67.667,00 104.355,00 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) 125.805,00 - ali največ 158.901,00 (70 % povprečne slovenske plače) 125.805,00 * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v gospodarstvu je določen z Aneksom k kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS Posvet sindikalnih zaupnikov Dolenjske in Bele krajine Pred kongresom bo ZSSS strnila vrste Sindikalni zaupniki ZSSS Dolenjske in Bele krajine so se prejšnji petek zbrali v planinskem domu Miklavž na Gorjancih. Obravnavali so aktualne naloge pred decembrskim kongresom ZSSS, uresničevanje novega dogovora o plačni politiki in naloge sindikata pri izvajanju zakona o delovnih razmerjih. O tem so jim spregovorili Dušan Semolič, Brane Mišič in Vanja Vizjak, vodja pravne službe pri območni organizaciji ZSSS. Semolič je opozoril, da bo pregled preteklega dela, pripravljen za 4. kongres, pokazal, kje bi ZSSS lahko bila še uspešnejša. Poudaril je, da bo ZSSS močna le z vsemi sindikati skupaj, če bodo ti strnili vrste in delovali bolj enotno. Kongres naj bi bil zato manifestacija moči Svobodnih sindikatov. Funkcionarji in zaupniki ZSSS naj bi bili tudi bolj samozavestni, kar naj bi prispevalo k doseganju zastavljenih ciljev. Semo- Ker so bile v programu srečanja tudi igre, so udeleženci skupaj povlekli vrv in tako manifestirali enotnost v ZSSS. Jože Miklič pozdravlja sindikalne zaupnike in goste lič je omenil tudi možne nove oblike manifestiranja moči ZSSS. Ta naj bi podobno kot sindikati v razvitih državah prirejala manifestacije pred parlamentom. Brane Mišičje poudaril, da bo dogovor o plačni politiki uzakonjen zaradi tega, da bo imel še večjo veljavo. K temu naj bi prispevale tudi visoke sankcije za tiste, ki ga bodo kršili. Dogovor ureja le vprašanje eskalacije plač v letošnjem in prihodnjem letu. Partnerjem v dejavnostih dopušča možnost drugačnega povečevanja plač, kot je bilo dosedaj v navadi. Pri uveljavljanju novega plačnega modela pa je treba računati na kar lep kup težav, saj ga drugi sindikati iz. različnih vzrokov ne podpirajo. Po Mišičevih besedah se bodo izhodiščne plače letos realno povečale za več, kot bo znašala inflacija. Ključno v podjetjih pa je doseganje boljših poslovnih rezultatov, saj so ti edina prava podlaga za povečevanje plač, ki so v primerjavi z drugimi državami kar pravšnje, je menil Mišič. Gi- banja so pozitivna, saj vse več podjetij zaposlenim izplačuje tudi 13. plačo. Vanja Vizjak je uvodoma povedala, daje sprejeti zakon o delovnih razmerjih veliko boljši od J njegovih prvih variant. Posebej dobra so poglavja o plačah in drugih materialnih pravicah. To je tudi prav, saj je delovno pravo nastalo zaradi tega, da bi delavce, odvisne od delodajalcev, ščitilo pred njimi. Pravice delavcev bodo po novem določene tudi s pogodbo o zaposlitvi, ki je delodajalec ne bo smel enostransko spreminjati. Poleg pogodbe o zaposlitvi bo delodajalec dolžan delavcem izročiti tudi kopijo prijave v socialno zavarovanje' Pogodba o zaposlitvi bo morala vsebovati tudi kratek opis delovnega mesta in podatek, katera kolektivna pogodba se bo uporabljala pri odmeri pravic zaposlenih. Vizjakova je sindikalnim zaupnikom orisala pomembne rešitve iz zakona o delovnih razmerjih. Njen pisni pregled le-teh bom0 objavili v eni od prihodnjih številk. SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU Kako se je s pogodbo v Nici spremenilo sprejemanje odločitev v EU? (1) A A sbovenija Odgovor: EU ima pet glavnih institucij: evropski parlament, svet, evropsko komisijo, evropsko sodišče in računsko sodišče. Posvetovalni telesi sta še odbor za ekonomske in socialne zadeve in odbor regij. Na področju ekonomske in denarne politike ima pomembno vlogo še evropska centralna banka. Unija lahko sprejema odločitve le v okviru pristojnosti, ki so določene s pogodbami, ratificiranimi v državah članicah. Odločitve se sprejemajo na dva najpomembnejša načina: s soodločanjem in s posvetovanjem. Pri soodločanju evropska komisija po posvetu z zainteresirano skupino izdela predlog odločitve. Po potrebi se posvetuje še z enim ali obema odboroma. Odločitev je veljavna, če jo s kvalificirano večino potrdita evropski parlament in svet EU. Pri posvetovanju pa evropska komisija predstavi predlog, o katerem se posvetuje z evropskim parlamentom in obema odboroma. Končno odločitev sprejme svet EU s kvalificirano večino. Na nekaterih področjih (na primer davčna politika) pa je potrebno soglasje. V prihodnjih tednih bomo predstavili, koliko glasov naj bi po pogodbi iz Nice v prihodnje pri spremenjenem načinu sprejemanja odločitev v različnih institucijah EU imele posamezne države (sedanje članice in kandidatke skupaj). Vir: publikacija Informacijskega centra Delegacije Evropske komisije v Sloveniji PRAVNA §VETOVALKA Lučka B6hm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Veselite se, da ste še mladi Vprašanje: Rodil11 sem se 18. 3. 1957-Sem mati enega otroka, slovenskega državljana. Zaposlena sea1 neprekinjeno od 1. 9.1976. Od leta 1999 seUj delovna invalidka. Kdaj se bom smela na jprt‘J starostno upokojiti? Odgovor: Pokojninska reforma, ki seje začel" sedem dimi v rimdikatih Obvladajmo sms na delovnem mestu-7 Obvladovanje stresa na delovnem mestu se začne s prepoznavo stresorjev. Stresor je oko-Jiščina, ki ji je delavec pri delu izpostavljen 'n zaradi katere se avtomatično sproži stresna reakcija njegovega telesa. Pogoj za to je, da delavec to okoliščino zavestno ali celo podzavestno doživlja kot grožnjo. Prav zato nje- govo telo v hipu poskrbi, da se pripravi ali za boj ali za beg pred to grožnjo. Energija, ki jo telo porabi za bojno pripravljenost, zato zmanjka za vsakodnevno samovzdrževanje zdravja delavčevega telesa. Za zdravje nevarne so torej predvsem stresne okoliščine, ki trajajo dalj časa. Različni ljudje zelo različno reagirajo na iste stresorje. Ali se bo delavec čutil ogroženega zaradi neke okoliščine, je odvisno tudi od števila različnih stresorjev, ki mu istočasno grozijo, in od njihove intenzivnosti. Pokazalo seje, da kombinacija različnih stresorjev zelo povečuje učinek posameznega stre-sorja. Stresorji so lahko zelo različni: to so lahko okoliščine fizične, psihološke, družbene, vodstvene in organizacijske narave. Lučka Bohm Štirideset uspešnih let Prejšnji petek sem bil priča prijetnemu dogodku: svečanosti ob 40-letnici knjižnice v Lenartu. Koliko entuziazma, predanosti in strokovnega delaje bilo treba, da v tem času majhna skromna knjižnica zraste v pomembno, odzivno in za kulturno podobo svojega okoliša nepogrešljivo ustanovo! Srečanje smo izkoristili tudi za temeljit pogovor o novem plačnem sistemu in o zakonih, ki bodo v prihodnje urejali delovna razmerja zaposlenih v kulturi. Na svečanosti in pogovoru smo seveda so- SKEl-mladi smo bili gosti IG Metali Vabilu Bavarske mladine pri IG Metali za udeležbo v kampu pri Thalmassingu seje oddala 25-članska skupina SKEl-mladi. Pro-8ram je bil zelo pester. Začeli smoje jahanjem bika in različnimi drugimi družabnimi igra-^i- Seveda smo z pomerili tudi v malem no-Sornetu. Posebej smo se dokazali v drsanju P° trebuhu v mokri travi in blatu. V progra- mu kampa je bilo tudi srečanje s predsednikom IG Metalla za Bavarsko Wernerjem Ne-ugebauerjem. Seznanil nas je s taritno politiko tega sindikata. Srečali smo se tudi z vodstvom organizatorja kampa. Glavni sekretar bavarskih mladih kovinarjev je bil navdušen nad nami, saj smo med redkimi sindikati, ki nove člane pridobivajo z organiziranjem posebnih oblik dela med mladimi. Ko smo se po štirih dneh druženja pred halo Tivoli v Ljubljani razšli, smo bili kar malo žalostni, saj se bomo po načrtih ponovno srečali šele čez dve leti. Sonja Vaupotič Jedro naše ekipe na gasilskem posnetku delovali le tisti, ki se nam je zdelo to pomembno - zato tudi ni bilo županov in svetnikov iz občin, kjer živijo bralci in obiskovalci lenarške knjižnice. Zasluge za uspešen dogodek imajo vsi v knjižnici in ob njej, pa vendarle ni mogoče spregledati posebne zavzetosti in optimizma naše sindikalne zaupnice in »pravljičarke« Darinke Čobec (na sliki v pogovoru z novinarko lokalne radijske postaje). Doro Hvalica ,cta 2000, je ukinila možnost predčasnega upo-°jevanja za delovne invalide. Ti se odslej upo-I Jfjejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za zdrave klavce. Le če bi se vam invalidnost poslabšala ar pa mora ugotoviti invalidska komisija pri » bi se seveda smeli invalidsko upokojiti, e Preden bi dopolnili oba pogoja za starostno u Pokoj itev. P po starostne upokojitve vam manjka še pre-et- Letošnjega septembra boste namreč do-n° "Pršele 26 let pokojninske dobe. Za vas bo rnreč (po končanem prehodnem obdobju po-Jninske reforme) že veljala »polna« pokojnin- ■ 38 let. Toliko let boste vi dopolnili še- ■ septembra 2014. Takrat boste stari že 57,5 le i leta. s rost ^P0*110« pokojninsko dobo se pred to sta-Po° ne k°ste mogli upokojiti. datu>StaVl'ia Pa se vPrašanje, ali bi se pred tem °m lahko upokojili z »nepolno« pokojnin- sko dobo. Zaradi pokojninske reforme se matere z večjim številom otrok lahko upokojujejo mlajše, kot je to veljalo pred reformo. Vendar bo to uspelo zgolj ženskam z nadpovprečnim številom otrok. Kolikšna olajšava bo materi priznana, bo odvisno od posameznega leta prehodnega obdobja. Toda ko bo to končano, bo olajšava za enega otroka znašala 8 mesecev, za dva otroka 20 mesecev in za tri otroke 36 mesecev (cela tri leta)! Za četrtega in vsakega naslednjega otroka se bo k 36 mesecem dodalo še po nadaljnjih 20 mesecev. Zakon pa tudi določa spodnjo starostno upokojitveno mejo, pod katero na račun materinstva ne bo mogoče: 56 let (do leta 2013 velja začasna spodnja meja 53 let). To pa je kar dve leti prej, kot je bilo možno pred pokojninsko reformo! Kot rečeno, pa se bodo na račun materinstva lahko mlajše upokojevale le matere z nadpovprečnim številom otrok. Od leta 2008 dalje bo za ženske z »nepolno« pokojninsko dobo veljala splošna minimalna upokojitvena starost 61 let. Ta se bo lahko zniževala odvisno od števila rojenih in posvojenih otrok. Po končanem prehodnem obdobju bo ženska z enim otrokom mogla uveljavljati olajšavo le starosti za zgolj 8 mesecev. V vašem primeru ta olajšava torej ne bo omogočala zgodnejše upokojitve z »nepolno« pokojninsko dobo od upokojitve s »polno« pokojninsko dobo pri 57,5 leta starosti. To pa pomeni, da lahko računate na datum starostne upokojitve L september 2014. Upam, da vas moj odgovor ni preveč razočaral. Ljudje si v določeni starosti zaželijo upokojitve, ker si želijo odpočiti od vsakdanjih prevelikih obremenitev in stresa. Življenje si velja reorganizirati tako, da bo teh obremenitev manj, pa bo lažje zdržati do upokojitve. Veselite se dejstva, da ste še mladi! 12 n73f^!TTHTITnTIT^ št. 23 / 20. junij 2002 Druge športne igre Sindikata KZI v Ormožu je bilo vroče V Ormožu so bile konec prejšnjega tedna 2. športne igre Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI). V izredno lepem in sončnem vremenu, temperatura v senci se je dvignila na 32 stopinj Celzija, se je v tamkajšnjem športnem centru zbralo več kot 500 tekmovalcev iz osemindvajsetih podjetij, skupaj z vodji ekip, navijači in sindikalnimi zaupniki pa je bilo na igrah blizu 600 udeležencev. Kot gosti so na igrah sodelovali tudi predstavniki PPDIV iz Čakovca. Na otvoritveni slovesnosti na igrišču Nogometnega kluba Ormož je udeležence pozdravil predsednik republiškega odbora sindikata KŽI Srečko Cater. Po njegovih besedah delavci v kmetijstvu in živilski industriji potrebujejo svoje športne igre - pa ne zato, da bi za vsako ceno osvajali pokale in odličja, temveč zato, da bi se srečali s sindikalnimi sodelavci in prijatelji ter da bi med seboj izmenjali izkušnje. V časih, ki priha- jajo in ki za naše kmetijstvo in živilsko industrijo niso posebej obetavni, je to še toliko bolj pomembno. Udeležence pa sta pozdravila tudi ormoški župan Vili Trofenik in direktor Tovarne sladkorja v Ormožu Jurij Dogša. Najmočnejše ekipe so v Ormož poslali sindikati Perutnine Ptuj, Tovarne Sladkorja Ormož, Kolinske Ljubljana, VVS Jeruzalema Ormož, MlP-a iz Nove Gorice, Emone iz Ljubljane. Sindikat podjetja Ljubljanskih mlekarn je po načelu, daje važno sodelovati in ne zmagati, poslal na igre dve tekmovalki, ki pa sta se prav dobro izkazali v pikadu. Najbolj naporno je bilo tekmovanje v malem nogometu, ki je potekalo hkrati na štirih lepo urejenih travnatih igriščih, saj so najboljše ekipe z manjšimi premori igrale praktično ves dan na vročem soncu od 9.30 do 18 ure. Med gledalci pa je bilo največ zanimanja za ženski pikado, za kar so po- ______________SINDIKAT KŽI skrbele zlasti mične članice ekip, ki jim ni £ nikoli zmanjkalo navijačev. Zelo zanimiveje bilo tudi tekmovanje v vlečenju vrvi, kjer je bilo prvih pet ekip zelo * izenačenih. Tako so nekajkrat ekipe vlek- * le vrv več minut, predno je ena od ekip popustila. To je omogočilo navijačem, da so prišli na svoj račun in z bučnim bodrenjem ^ pomagali svojim. V vlečenju vrvi so v ekipi KZ Sevnica sodelovali tudi člani društva Gamsi (Jože Lisec, Mitja Kovačič in Jer- 1 nej Blatnik), kije lani osvojilo državno prvenstvo v vlečenju vrvi. Ker drugi člani ekipe niso bili tako krepki (Jože Lisec je de- ; nimo visok več kot dva metra in ima 156 kilogramov), pa v superfinalu vendarle niso mogli premagati žilavih predstavnikov VVS Jeruzalema Ormož, ki si moči nabirajo s težkim delom v vinogradih. Po tekmovanju sta priznanja in pokale najboljšim podelila Srečko Čater in Dušan De-tiček, udeleženci pa so se še dolgo zadržali na družabnem srečanju. Igre je tokrat že drugič zapored odlično organiziral sindikat podjetja iz Tovarne sladkorja v Ormožu na čelu s Stankom Podgorelcem. Organizacija tako velikega tek- | movanja, v katerem je v nekaterih discip' ] Močne ekipe so na igre poslali sindikati podjetij /z Žita, TS Ormož, KK Ptuj in Perutnine Ptuj. i -U V nogometu je bilo vroče. Udeležence iger so pozdravili (z leve) Vili Trofenik^ Juri) Dogša, Dušan Detiček, Anton Luskovič in Srečko Čater- Največ, kar 36 ekip, se je pomerilo v pikadu. gži ^ SINDIKAT KZ1 fo * SUDKORJA linah sodelovalo tudi do 36 ekip, zares ni mačji kašelj. Vendar pa so prizadevni sindikalisti iz ormoške “cukerice”, kakor ji pravijo domačini, dokazali, da niso samo odlični športniki, temveč tudi izvrstni organizatorji. Na koneu srečanja seje Srečko Čater za gostoljubnost in sponzorstvo posebej zahvalil ormoškemu županu Viliju Trofeniku, Tovarni sladkorja v Ormožu na čelu z direk- Najboljšim sta priznanja in pokale podelila Srečko Čater in Dušan Detiček. torjem Jurijem Dogšo, VVS Jeruzalemu Ormož na čelu z direktorjem Antonom Lus-kovičem, KZ Ormož in njenemu direktorju Antonu Salamonu ter Droginemu obratu v Središču ob Dravi na čelu z direktorjem Antonom Prosnikom. Seveda pa je največjo zahvalo namenil sindikalistom iz Tovarne sladkorja, ki so srečanje že drugič zares odlično organizirali. Tomaž Kšela V vlečenju vrvi je bilo prvih pet ekip zelo izenačenih, zato je bilo tekmovanje še toliko bolj zanimivo. ^'■L - , ' > ,> >.<• mi k* atera je močnejša, so preizkusile tudi nekatere najbolj *avzete članice KŽI. Zakaj je največje zanimanje vladalo za ženski pikado, je po pogledu na zmagovalke povsem jasno. k°nč anih igrah so si najbolj oddahnili organizatorji. Rezultati: Pikado: ženske: I. M1P II. Nova Gorica, 2. Perutnina Ptuj, 3. VVS Jeruzalem Ormož, 4. Jata TMK Žalec, 5. Koroške pekarne: moški: 1. Perutnina Ptuj, 2. KKPtuj,3. KZ Sevnica, 4. Jata Krmila Žalec, 5. KZ Ormož. Mali nogomet: 1. VVS Jeruzalem Ormož, 2. Kruh pecivo Maribor, 3. Žito Ljubljana, Perutnina Ptuj II., 5. Perutnina Ptuj I. Namizni tenis: 1. KZ Laško, 2. Vinag Maribor, 3. Tovarna sladkorja Ormož, 4. KG Rakičan, 5. Mesarstvo Šentjur. Vlečenje vrvi: 1. VVS Jeruzalem Ormož, 2. KG Rakičan, 3. Gruda Jurmes, 4. Perutnina Ptuj, 5. KZ Sevnica. Skupni vrstni red ekip: 1. VVŠ Jeruzalem Ormož, 2. Perutnina Ptuj, 3. KZ Laško. aenotnosl 14 št. 23 / 20. junij 2002 SIMDIKAT POKLICNEGA GASILSTVA SLOVENIJE 20. delovno-športne igre poklicnih gasilcev Usposobljeni za najzahtevnejše naloge v najtežjih pogojih V rekreacijskem centru Vogu v Besnici pri Kranju so bile konec prejšnjega tedna 20. delovno-športne igre poklicnih gasilcev. Sodelovalo je več kot tristo petdeset poklicnih gasilcev iz enaindvajsetih javnih zavodov in nekaterih največjih slovenskih podjetij, ki imajo lastne enote poklicnih gasilcev. Udeležence je pozdravil predsednik sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Bogdan Godnič. Povedal je, da si sindikat prizadeva vplivati na zakonodajo, ki ureja pravice poklicnih gasilcev, in z delodajalci sklepa kolektivne pogodbe. Sindikat z različnimi metodami delovanja varuje pridobljene pravice, ki jih imajo poklicni gasilci in drugi zaposleni v zavodih po zakonih in kolektivnih pogodbah. Godnič je vse udeležence pozval k ferpleju in jim zaželel veliko športnih uspehov in prijetnega druženja. Igre je odprl predsednik organizacijskega odbora Boris Kra- Reševalci so s krila letala reševali po-nesrečenko, ki so jo morali čim hitreje odnesti 200 metrov od kraja nesreče. Ijič. Letos je igre prvič organiziral Aerodrom Ljubljana, ki ima lastno gasilsko službo. Na otvoritveni slovesnosti so bili tudi poveljnik gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, glavni inšpektor in predstavnik inšpektorata Republike Slovenije za zaščito in reševanje Bogomir Zupančič in drugi. Udeleženci so pogrešali predstavnika ministrstva za obrambo oziroma vlade. V tekmovalnem in športnem delu srečanja je bilo največ zanimanja za gasilsko delovno disciplino. Štiričlanske ekipe zavodov (vsaj en član ekipe je moral biti starejši od 40 let) so se pomerile v reševanju ponesrečenke s krila letala. Čeprav seje temperatura v Besnici povzpela na 32 stopinj Čelzija in so morali gasilci reševati ponesrečenca v gasilskih oblekah, čeladah in rokavicah, so pokazali odlično usposobljenost in pripravljenost za delo in reševanje. Ker so ekipe druga za drugo dosegale boljše rezultate, so se očitno učile na napakah svojih predhodnikov. Udeležence iger je obiskal in pozdravil tudi predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može. Dejal je, da so v Aerodromu ponosni, da so lahko gostitelji požrtvovalnih ljudi, ki vsakodnevno rešujejo naše domove, življenja in materialne dobrine pred ognjem, ob nezgodah in naravnih nesrečah. Po končanih tekmah sta priznanja in po- kale najboljšim podelila sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Miloš Mikolič in Boris Kraljič. Igre so potekale v zelo prijetnem razpoloženju, za katerega so tokrat še posebej poskrbeli Primorci, ki so za prijatelje prinesli velik pršut in sodček ali dva dobrega vipavskega vina. Prav nič pa niso za njimi zaostajali Len-davčani in mnogi drugi udeleženci. V skrbi za prijetno razpoloženje in pravi športni dul1 pa so se še posebej izkazali člani ekipe Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina, ki so si na koncu prislužili tudi pokal za ferplej v najširšem smislu. Organizacijski odbor v sestavi Boris Kraljič (predsednik). Brane Kankel, Martin Šilar, Tomaž Škofič in Miloš Mikolič je igre res so brezhibno organiziral. Tomaž Kšetf Rezultati: Gasilska disciplina: L Tehnično gasilska služba Aerodroma Ljubljana, 2. Gasilska brigada Koper, 3. Gasilsko reševalna služba Kranj.3. Gasilska enota Nova Gorica; Odbojka na mivki: L Gasilska enota Nova Gorica, 2. Gasilska brigada Ljubljana, 3. Gasilski zavod Trbovlje; Metanje trojk na koš: 1. Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, 2. Gasilska enota Nova Gorica, 3. Poklicni gasilsko reševalni servis Jesenice; Streljanje: 1. Gasilsko reševalna služba Kranj, 2. Poklicna gasilska enota Krško, 3. Gasilski zavod Trbovlje; Skupno: 1. Javni zavod gasilska enota Nova Gorica, 2. Javni zavod gasilska brigada Koper, 3. Javni zavod gasilsko reševalna služba Kranj. Prehodni pokal za gasilsko disciplino je prejela Tehnično gasilska služba Aerodroma Ljubljana. Sponzorji srečanja so bili: Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, BMD inženiring Ilirska Bistrica, Webo Ljubljana, Ets Mihalič Škofja Loka, Mi Star Ljubljana, Trio Tržič, Franc Ovsenek Dvorje pri Cerkljah, Secu-rity - Equipment, Union Ljubljana. S Pokojninsko družbo SKB do dodatne pokojnine (2) Kako sklenemo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) pri Pokojninski družbi SKB d. d. Pokojninska družba SKB d. d. ima odobrene pokojninske načrte za kolektivna in individualna prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja. V pokojninskih načrtih so določeni pogoji za vključitev v zavarovanje, višina premije, naložbena politika in donosi, stroški, pogoji za pridobitev pravic do izplačila pokojninske rente in druga pomembna določila. Pokojninski načrt KOLEKTIVNEGA zavarovanja se izvaja v podjetjih, kjer se zaposleni dogovorijo s svojim delodajalcem o pogojih in možnostih pristopa k pokojninskim načrtom. Na osnovi sklenjenega dogov podpišejo PogodbirrpTi 1 ikovanju pok skega načrta, delockrjilec na nato s P^ttjr sko družbo SKfPSO^iotf^god k pokojninsk^mjj/račrtu. Sledi izpolnjeva pristopnih izjS^Tna podlagi katerih pokojninska družba vsem zaposlenim, ki so pristopili k pokojninskemu načrtu, izda police kot dokazilo o sklenjenem zavarovanju. Poudariti je potrebno, da mora v pokojninski načrt vstopiti najmanj 51 % vseh zaposlenih. V primeru pristopa k pokojninskemu načrtu INDIVIDUALNEGA zavarovanja je potreben podpis posebne pristopne izjave Pokojninske družbe SKB. Na njeni podlagi pokojninska družba pripravi polico in uredi vse potrebno za vplačevanje mesečne zavarovalne premije. V pokojninski načrt in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo vsi zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga izvaja ZPIZ. Sklenitvi zavarovanja in prejemu police sledi obdobje vplačevanja zavarovalnih premij. Premijo predstavlja denarni znesek, ki ga zavarovanec in/ali delodajalec plačujeta bodisi mesečno, polletno ali letno vnaprej. Le-ta se v neto vrednosti pripisuje na osebni račun zavarovanca. Določi se lahko v odstotku od bruto plače zavarovanca (običajno pri kolektivnih zavarovanjih) ali pa v absolutnem znesku (običajno pri individualnih zavarovancih), ki pa se v takem primeru enkrat letno valorizira. Znesek premije je tudi davčna olajšava, določena z zakonom in znaša minimalno 3.683 to- visno od višine poprečne mesečne premije, števila zavarovancev pri delodajalcu in drugih pogojev. Tudi v primeru individualnega zavarovanja le-teh v prvem letu zavarovanja ne obračunavamo, naslednja leta pa znašajo 4 odstotke vplačanih premij. Rečemo lahko, daje to ena najugodnejših ponudb, če ne celo najugodnejša trenutno v Sloveniji. Izstopni stroški se obračunavajo v primeru izstopa iz zavarovanja in znašajo odstotek od stanja na osebnem računu zavarovanca. Upravljalska provizija se obračunava mesečno v višini 0,125 odstotka od sredstev na ^®varovafl£au— pridobite pravico do izpla-i jninske rente, če izpolnite na- pisno vlogo v primeru izrednih dogodkov in s tem povezanim izpadom dohodkov uveljavljate maksimalno za dobo treh let. Kot vsaka stvar v našem življenju je tudi pokojninsko zavarovanje povezano s stroški, ki so predpisani v pokojninskih načrtih. Pokojninska družba SKB, tako kot vsi drugi ponudniki, zaračunava: - vstopne stroške, - izstopne stroške in - upravljavsko provizijo. Vstopni stroški se obračunavajo ob vsakokratnem vplačilu premije. V primeru kolektivnega zavarovanja le-teh v prvem letu ne obračunavamo, so 0 odstotkov, v nadaljnjih letih pa znašajo 3 oziroma 4 odstotke vplačanih premij, od- - ste vključeni v PDPZ najmanj 10 let, - ste dopolnili 58 let in - uveljavljate pravico do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju pri ZPIZ. Posebnost ponudbe Pokojninske družbe SKB sta dva načina izplačevanja pokojninskih rent. Prva možnost je izplačevanje pokojninskih rent do smrti, druga možnost pa je izplačevanje pokojninskih rent do smrti z zajamčeno dobo izplačevanja. Pri drugi možnosti si zavarovanec sam izbere število zajamčenih let izplačevanja rente. Če pred potekom tega roka umre, prejemajo rento do zaključene zajamčene dobe upravičenci oziroma dediči. Seveda pa zavarovanec, ki živi dlje od zajamčene dobe, prejema rento do svoje smrti. _______ ; Želim prejeti več informacij, s tem namenom vam pošiljam izpolnjen kupon: PODJETJE POKOJNINSKA DRUŽBA SKB Pokojninska družba SKB d. d Slovenska cesta 56-58 1000 Ljubljana Tel.: 01/300 94 60 Fax: 01/300 94 61 E-pošta: info@pd-skb.si www.pd-skb.si IME IN PRIIMEK FUNKCIJA NASLOV E - POŠTA TELEFON KDAJ VAS LAHKO POKLIČEMO OZ. VAM LAHKO OSEBNO PREDSTAVIMO POKOJNINSKI NAČRT IN VSE PODROBNOSTI? (DATUM IN URA) 16 iiT^r aenotnos št. 23 / 20. junij 2002 NAGRADNA KRIŽANKA GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 23 (20. 6. 2002): 1:............................................ 2:............................................ 3:............................................ 4:............................................ Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčne številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 1. julija 2002. Pravilna rešitev gesel iz 21. številke Nove Delavske enotnosti: 1. KALIFORNIJA. 2. SAN FRANCISCO, 3. LOS ANGELES, 4. SAN DIEGO. Nagrado 5000 tolaijev prejme Roman Marinšek, Livarska L 1241 Kamnik.