LUI
Št. 12.
eilagen

Ki i
Maribor, dne 19. marca 1914.
Tečaj XLYIII.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
fe&aia vsak četrtek iti velja a poŠtam« vred ta v Maribora o MŠiijaajaiii aa dom sa octo tato 4 K, pol lata 2 K ta sa fei tajale 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa leto samo 3 K. Karočnina s« pošilja aa: Baroratfcro .Slovenskega Oospodarja"
i«trt leta 1 K. Naročata aa Nemčije S K, za druge tevenavstrijake ^lele 6 K. Kdor hodi sam ponj, piaca aa leto samo 3 k. Naročnina se penija aa: p»mniw .aiovensKega uospoaarja" v Maribora. — List so dopošilja do odpovedi. — Udje .Katol. ŠHfcovaega društva" dobivajo list brez poaebae aaročniao. — Posamesai listi stanejo 10 vta. — Uredništvo: Korona cesta štev. 5. — Rokopisi se ae vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema ntroialee, taoerato ta reklamacije. Sa taserate se plačuje od enostopse pstitvrste za oakrat M vtv m dvakrat 25 via., za trikrat 38 rla. Za večkratae oglas« primeren popust. Iaserati a« sprejemaj© do torka opoldne, — Ne
zaprte reklas&sig« so poštatae prosto.
Današnja številka obsega 12 strani.
Ne gre.
Dunaj, 15. marca.
Od lanske jeseni sem kolo državnega zbora ne teče več gladko. Vsak čas se zastavlja. Sicer v sedanjem državnem zboru, v katerem imajo vodilno vlogo nemški, Češki in poljski svobodomiselci, že od vsega početka ni šlo posebno dobro, toda za silo je še veljalo, Lansko jesen pa so začeli Ukrajinci (Rusini) ob-štruirati, in ko so ti nehali, so stopili na njihovo mesto češki agrarcl, radikale! In realisti.
Zakaj so Ukrajinci obštruirali, nam je znano. Poljaki, ki so Ukrajincem nasprotni, kakor nam Slovencem Nemci, jim niso hoteli dovoliti pravičnega za^ stopstva v deželnem zboru gališkem. Zato so Poljakom najprej razbili deželni zbor, potem pa jim še začeli nagajati v državnem zboru. Naposled so se Poljaki udali in Ukrajinci so odložili bojno kopje. Na njih mesto so stopili Cehi pod vodstvom agrarne (kmečke) stranke.
Nemci na Češkem se s Cehi nočejo spravit: zaradi deželnega zbora. Obštruirali so ga več let in lansko leto jim je vlada prišla na pomoč, razpustila je deželni zbor in odbor, a novih volitev nI razpisala. Na Češkem vlada sedaj od vlade imenovana in upo-stavljena komisija. Cehi ponujajo Nemcem dalekosež-ne pravice. Toda Nemci se ž njimi ne zadovoljijo, oni hočejo delitev češke dežele v nemški in češki del. Na ta način se nove volitve za češki deželni zbor .nUi ne razpišejo, ker bi deželni zbor gotovo ne deloval, in ■Češka večina mora gledati, kako ji gospodari in ko-mandira vladna komisija.
Cehi pa pravijo: Na Dunaju, v državnem zboru pojejo Nemci prvi' glas. Ako so nam oni razbili Češki deželni zbor, jim mi razbijemo državni zbor. Kakor govorili, tako storili. Odkar so Rusini, ali kakor se sami' imenujejo, Ukrajinci,, opustili obštrukcijo, so jo začeli Cehi, ampak samo agrarna, radikalna in realistična stranka, MladoČehi in konservativci so namreč v vladnem taboru z Nemci skupaj. Zanimivo je, da je v mladočeškem klubu tudi zastopnik slovenskega liberalizma, dr, Ravnihar, torej z mladočehi vred vladni hlapec.
Od 5, marca ie državni zbor zopet zbran. Toda vsled češke obštrukcije ne pride k sapi. Pretekli teden sta bili seji v Četrtek in petek. V obeh sejah je vladala obštrukcija, Vlada je hotela že v petek odgo-d ti državni zbor, a nemški nacionalci so jo preprogi !i, češ, naj se še enkrat pogaja s Cehi in češkimi Nemci. Pogajali so se celo soboto, pogajajo se danes in pogajali se bodo tudi jutri v ponedeljek. Toda če se ne zgodi čudež, ne bo šlo. Nemci imajo trde buče in Cehi ne mehkih, V torek ali sredo bo najbrž zadnja seja za dolgo časa.
Vlada ima namreč, kakor se govori v poučenih krogih, ta načrt: Ako ne pride do sporazuma, bo ta teden odgodila državni zbor. Koncem aprila bo sklicala delegacije v Budimpešto, ki bodo trajale tudi skozi celi maj. Po delegacijah bo še enkrat sklicala državni zbor. Ako še tudi sedaj ne bo šlo, bo državni zbor zaključen in ne več odgoden. In sedaj bo vlada izdelala .načrt, da vsili na Češkem nov deželni red, na Dunaju pa baje državni zbornici nov opravilnlk. Kako bo Šlo naprej, tudi vlada sama ugiba. Bržkone bo v jeseni, ako vlada izpelje svoj načrt, izbuknila v državnem zboru na češki in nemški strani obštrukcija. Vlada bi na to odgovorila z razpustom in tako bi imeli meseca februarja prihodnjega leta nove volitve za državni zbor. Vendar do februarja se še lahko marsikaj zgodi, kar bo dalo naši notranji politiki čisto novo smer. Čakajmo torej, opazujmo in stojmo na straži!
Navodilo glede osebnodohod-ninskega davka.
(Spisal drž in dež. poslanec Fr. Pišek.)
(Dalje.)
Vse odbitke mora posestnik kot take verjetno in resnično dokazati, Ce hoče, da se obresti od privatnih dolgov odpišejo, mora v napovedi navesti ime, stan in stanovanje upnika, kakor tudi ime hranilnice in posojilnice. Ce pa tega ne stori, se davčna oblast na obresti, B bi se kot odbitki pri odmeri osebne dohodnine navedli, ne ozira.
Ugodno je v novem zakonu, da bo kmet lahko poleg obresti od dolgov med stroške Vštel tudi pravno obvezno amortizacijo do 1% svojega dolga; vendar le pri dohodkih pod 300 K in do najvišjega amortizacijskega zneska 1000 K. Dozdaj tega ni bilo. Kmet, ki ima dolg v hranilnici in ga odplačuje z letno a-mortizacijsko svoto, bo lahko to svoto zaračunal med stroške, ki se morajo odbiti od njegovih dohodkov.
Kmečki poslanci so odbili veliko nevarnost, ki je pretila od socialnih demokratov in industrielnih zastopnikov. Ti so namreč hoteli, naj bi se hrana, ki jo porabi kmet za-se in za svoje otroke, ki mu delajo, upoštevala med dohodke, To se je srečno preprečilo.
Največja ugodnost za kmeta se nam pa zdi v tem, da bo zdaj mogoče velike bogatine ne samo višje, marveč tudi od njihovih pravih dohodkov obdavčiti. Milijoni dohodkov so se dozdaj lahko poskrili. Zdaj bo pa mogoče pregledati knjige raznih velikih podjetnikov in na tej podlagi Izračunati dohodke. Bali se bodo visokih kazni in navedli bodo že zavoljo tega mnogo pravičnejše. Upati smemo, da se bodo tu dobili milijoni in da zato ne bo treba stikati za gro-ši po suhih kmečkih mošnjičkih. Izkušnja bo pokazala, da je to, kar zahteva nova postava, v korist kmetu, pa tudi davčni gosposki, ki si bo s tem, če se je bo držala, prihranila sila mnogo .nepotrebnih pisarij m praznega dela,
Kaj se v napovedi osebno - dohodninskega davka pemore odpisati?
1.	Kupne svote za povečanje ali arondirahje posesti, če se s tem posestvi) tudi izdatno izboljša, — Vzgled: Posestnik knpi njivo, travnik ali gozd, in sicer radi tega, ker leži dotična parcela poleg njegove, ali pa, ker si hoče s tem izboljšati posest in mu bo mogoče rediti več živine.
2.	Zneski, s katerimi se plačajo dolgovi,
3.	Vsi stroški, oziroma izdatki, kateri se porabijo za lastno osebo, kakor tudi za rodbino, ženo in otroke, to je: za hrano, pijačo, stanovanje, kurjavo, luč, hišno opravo, kuhinjsko opravo, obleko i, dr. Ravno tako se ne morejo odbiti izdatki za zdravnika, stroški za Časa bolezni, za zdravila in pogrebni stroški. Hrana in plača stalnim delavcem se pa more, kakor poprej povedano, odracuniti.
Dovoljen odpis iz ozira na rodbino.
Ce ima posestnik več kot 2 nepreskrbljena otroka, potem se sme za druge otroke odpisati za vsakega ena dvajsetina čistega dohodka. Vzemimo vzgled: Posestnik Kopriva ima 1800 K čistega dohodka, pa 6 nepreskrbljenih otrok, on sme torej za 4 otroke za vsakega eno dvajsetino ali za vse 4 vkup eno petino od 1800 K, to je 310 K, odtegniti. In ker mu ostane potem samo 1490 K čistega dohodka, je vsled tega davka prost.
Kaj je storiti, če dobiš od davčne oblasti naročilo, ker taista dvomi, da je tvoja napoved o napovedanih dohodkih utemeljena?
1. Davčna oblast trdi, da si prodal toliko živine, zrnja, da je tvoje stanovanje ali hrana prenizko vračunjena itd? V t m slučaju moraš z dokazili utemeljiti, da so tvoje napovedbe resnične. Odgovori sledeče:
Res sem prodal vola za 500 K, ne pa, kakor trdi davčna oblast, za 700 K. — Priča ali dokaz je —
Vina sem prodal za 200 K, in ne za 900 K, priča
Stanovanje--------—-------
Da sem od svojih dolgov ptačal res toliko obresti, kakor sem napovedal, dokažem s pobotnicami ali odrez-ki poštnih položnic.
Ako je davčna oblast mnenja, da si vrednost svojega stanovanja prenizko cenil, povej, koliko se plača navadno za tako stanovanje, kakor ga imaš ti za-se, svojo ženo in male otroke v tvoji občini. Opomniti pa je, da če tvoji otroci pri kmetiji pomagajo, potem ni treba napovedati vrednosti tistega stanovanja, ki ga daješ za otroke, kajti Če bi ne imel otrok, potem bi moral najeti posle, stanovanjska vrednost stanovanja za posle se pa ne upošteva. Opomniti je tudi, da se samo za take otroke, ki ne pomagajo pri kmel ji, zamore dovoliti odpis dveh petin. Glede onih
otrok pa, ki pri kmetiji pomagajo, pa je treba vedeti, da se hrana, obleka in drugo, kar dobivajo od staršev, šteje med stroške gospodarstva. Kaj je storiti, Če ti pošlje davčna oblast plačilni nalog za oseb .no dohodnino?
Plačati moraš vsaj polovico zneska, ki je v plačilnem nalogu naznačen, ker priziv, če ga vložiš, ne ovira plačila. Ce se tvojemu prizlvu ugodi, potem se ti ta že vplačani davek vpiše v dobro v drugi davek, ali se ti pa povrne. Ugovori (rekurzl) so vsled paragrafa 219 zakona o osebni dohodnini koleka. prosti1. Ugovor se pa mora tekom 30 dni pri davčni oblasti (okrajnemu glavarstvu, davčni oddelek), pri katerem se je plačilni nalog izdal, vložiti. Cas za priziv se računi od tistega dne, ko se ti je plačilni nalog od pošte ali županstva vročil, in zato je potrebno, da se na plačilni nalog vedno zapišel dan sprejema. Vsakdo lahko v določenem času pri okrajnem glavarstvu, oz. davčnem oddelku, pregleda, kateri dohodki so mu predpisani. Da priziv ložje utemeljiš, priporočam, da vložiš v slučaju, če je dohodek v plačilnem nalogu večji, kakor si ga napovedal, oziroma ga je postavila cenilna kom-sija, pismeno prošnjo, (Konec sledi.)
Morilec svojega brata prijet čez 40 let.
Na Miklavžev večer 1, 1874 se je v Peklu pri Novem Mestu (Dolenjsko) zgodil velik zločin. Martin Rogelj je svojega starejšega brata Jožefa, ki je imel dobiti posestvo, ponoči spečega v postelji napadel. U-daril ga je s polenom po sencu in ga pustil. Cez nekoliko časa, ko je že umiral, pa ga je še parkrat u-daril po glavi. Na hrbtu ga je potem odnesel v pol ure oddaljeni kraj „prepad". Tam ga je vrgel v prepad, zraven prepada pa pustil nekaj obleke. Na velikonočni ponedeljek J. 1875, so našli obleko in potem tudi ubitega brata Jožefa. Ko je to .Martin Rogelj do-znal in so ljudje hiteli po orožnike, se je izgubil v gozd in od tega časa izginil. Domnevalo se je. da si je vzel življenje. Proglasili so ga za mrtvega.
Živel pa je nekje na Gorenjskem pod tujim imenom. Letos pa je obolel in odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Mislil je, da ne bo več okreval. Povedal je svoje pravo ime Martin Rogelj. Rogelj skesano vse prizna, pove, da je to storil iz dobičkaželj-nosti, da je dobil grunt. Ker ga je pa vest vedno bolj pekla, je povedal pravo ime in hoče kazen prestati. Brata Jožefa bo sodišče izkopalo. Morilec ne pride pod obtožbo umora, temveč radi težke telesne poškodbe, če je bil med tem časom sodnijsko kaznovan. Tudi dosmrtna ječa ali smrt na vislicah je izključena, ker je med tem časom minulo že nad 20 let. — Po za^ konu more biti kaznovan z ječo 5—10 let. — Te dni so celo našli v podstrešju del obleke umorjenega brata.
Politični ogled.
— Slovensko-Hrvaško. Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor na Kranjskem za rajnim dr. Žitnikom, ki se je vršila dne 1.2. marca, kakor je bilo pričako-^ ati, je sijajno zmagala Slovenska Ljudska Stranka s svojim kandidatom in državnim poslancem Jožefom Gostinčarjetn, kateri je dobil 3505 glasov, njegov liberalni protikandidat krčmar Urbančič pa samo 2455 glasov. Za GostinČarja so posebno pridno agitirali delavci, za Urbančiča pa 1'iberalni učitelji, uradniki, mešetarji in krčmarji. Liberalci so skoro z gotovostjo računali, da zmagajo, a so se močno posmodili. Našim kranjskim kmečkim in delavskim bratom k lepi zmagi iskreno Čestitamo! — V Gorici se Slovenci z združenimi močmi pripravljajo na mestne občinske volitve in upajo doseči uspeh. Pri nas na Štajerskem pa se liberalci celo v bližini nemškutarskih gnezd (glej PolenŠak!) družijo z najhujšimi „štajerčijanci" — Dne 13. t. m. je prišlo na tržaški trgovski Šqii „Re-voltSTar do velikih nemirov med italijanskimi in slovanskimi dijaki. Strupeno sovraštvo Lahov napram slovanskim dijakom na tej šol-i ne bo ostalo brez posledic, Italijanski dijaki so izjavili ravnatelju zavoda in odposlanstvu slovanskih slušateljev, da bodo napram slovanskim kolegom mirovali in da bodo smeli nemoteno hoditi k predavanjem. Z ožirom na to so slovanski dijaki šli zopet k predavanjem, toda vsled groženj in napadov od strani italijanskega dijaštva,
ki so se dogodili na ulici, so slovanski dijaki spoznar li, da .niso varni življenja. Z ozirom na to so Sli dne 13. t. m. zjutraj na policijo, kjer so prosili za orožne liste, da bi se v slučaju potrebe lahko branili pred tolovajskimi napadi. Policija prošnji slovanskih dijakov ni ugodila, vsled česar je Italijanom pogum še bolj zrastel, Popoldne ob 3. uri je napravila policija pred „Kevoltelo" velik kordon, ker je bilo jasno, da bo došlo vsled izzivanja italijanskih dijakov do izgredov. Kljub izzivanju so ostali slovanski dijaki, ki jih je bilo 25, mirni. Italijanskih dijakov je bilo še enkrat več. Ko so Italijani videli, da se slovanski dijaki nočejo spustiti v pretep, so poklicali na pomoč z u-lice Sv. Frančiška italijansko fakinažo, Fakini so se seveda rade volje odzvali vabilu „kulturnih" soroja-kov, naskočili so s silo policijski kordon, ga prodrli in udrli skozi stranska vrata v šolske sobe „Revolte-le". Ko so italijanski dijaki videli, da jili je s iakini vred precejšnje število, so besno naskočili mirne slovanske dijake in začeli po njih udrihati z železom in ckovanimi palicami. Došlo je do hudega pretepa, v katerem so bili takoj izpočetkh. ranjeni 4 Hrvatje, ki so bili vsi obliti s krvjo. Slovanski dijaki so se seveda branili napram besnosti italijanske iakinaže, kar je dalo povod Italijanom, da so še z večjo silo pritisnili na-nje. Na ulici pred „Revoltelo" je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je pričakovala izgredov. Iz sobe se je čulo veliko vpitje ip hrup, naenkrat pa so zado.neli tudi klici na pomoč. Bili so slovanski dijaki, ki so, napadeni od iakinaže, klicali na pomoč. V tem hipu so se začuli tudi streli Iz revolverjev. Policija, ki je mirno poslušala na cesti razgrajanje v šoli, je nato udrla v šolo. V šoli so bili ranjeni štirje Hrvatje, in sicer od palic, In 1 Italijan, Policija je a-retirala 7 dijakov. Nato so prišli tudi zdravniki, ki so obvezali ranjence. Lahi se Igrajo z ognjem. Razburjenje, ki se bo polastilo slovanske, zlasti pa hrvaške
i javnosti, bo nepopisno. Lahi bodo dobili za to nestrpnost plačilo, da je bodo pomnili. Ce je dozdaj še bil kak Jugoslovan, ki se za Trst ni zanimal, ga odslej nič več ne bo! Kakor se nam poroča, se je radi izgredov pouk na „Revolteli" ustavil, zavod zatvoril ter se vršijo preiskave.
—	Češko. Krivda načelnika državnozborskega kluba češke radikalne stranke, dr«. Svihe, da je bil v zvezi s policijo, oziroma vlado, in ji izdajal tajnosti lastne stranke, pa tudi druge, če jih je izvedel, se je^ dokazala. Narodno-socia-i.na stranka mu je ukazala! odložiti državnozborski mandat. Sviha tega noče sto-? riti. Odpotoval je preko Trsta v Dalmacijo, Kdaj in' če bo prišlo do razprave, ni gotovo; med tem je že tu-] di Svihov zagovornik odložil zastopstvo, ker se je pre-j, pričal o njegovi krivdi* Sviha ;e že prosil, da se ga' kot okrajnega sodnika upokoji. Žalostno, da se dobe voditelji najradikalnejših narodnih strank, ki se dajo od vlade podkupovati. Sicjer pa je Sviha pravcata rastlina, ki je zrastla na mlakužnih tleh svobodomi-selstva. Ko se je nesreča zgodila nad njegovo glavo, je svojemu svobodomiselstvu dal duška z besedami: „Jaz ne verujem na Boga, toda če je pravica na svetu, bom dokazal svojo nedolžnost". Na Češkem je, kakor znano, svobodomiselni duh zelo razširjen. Žal, da se po vseučiliški liberalni mladini, ki študira v Pragi, širi tudi v naše kraje. — Poroča se tudi, da je dr. Sviha vohunil za Vlado tudi med delavci-rudarji, med katerimi je mnogo anarhistov, ter policiji izročil več ovadb.
—	Ogrsko. Madžari, vsaj nekateri, so vendar začeli trezneje misliti. Tako je v seji ogrske državne zbornice dne 13. t. m. opofcicionalni poslanec grof Karoly izjavil, da je potrebno, da se mladina drugih
I- narodnosti vsaj krščanski nauk uči v svojem mater-nem jeziku. Sedaj bodo neki naši Nemci, ki mučijo slovenske otroke v šulferajnskih mučilnicah, prišli do tega spoznanja. — Madžari so zopet si prilastili kos hrvaške zemlje. V Reki so proglasili del obrežja za madžarsko last in se ta kos odpiše od Hrvatske. Madžari postajajo vedno bolj predrzni, Hrvatje pa jim naprej tlačanijo.
—	Črna Gora. Na. prelazu Metalka na herce-govsko-črnogorski meji, je prišlo dne 8. marca do krvavega spopada med avstrijsko in črnogorsko mejno stražo; avstrijska straža je streljala in sta bila 2 Črnogorca ubita, 4 pa ranjeni. Ta slučaj se je zgodil sledeče: Ob meji stoji na avstrijskih tleh nekdaj turška stražnica. Črnogorski poveljnik je obvestil avstrijskega častnika, da je stražnica črnogorska last in da ne bo pripustili, da bi jo zasedli avstrijski vojaki. Črnogorci so dne 8. marca sami zasedli dotično postojanko, Ker se niso umaknili, ko so bili pozvani, so začeli od obeh strani padati streli. Po kratkem boju so Črnogorci zapustili stražnico. Imeli so 2 mrtva, 2 težko in več lahko ranjenih. Radi tega spopada ie nastalo med Črno Goro in Avstrijo zopet napeto razmerje. Kdo ima prav, bo določila sporna komisija.
—	Bolgarija. Kakor znano, je car Ferdinand po vojski s Srbijo in Grčijo, oziroma Rumunijo, v poznem poletju lanskega leta poveril vlado Radoslavovi stranki, ki zastopa v zunanji politiki Avstriji prijazno smer, dočim so preje vladali Rusiji prijazni narodnjaki, ki se imenujejo po svojem voditelju tudi Ge-šovisti, Pri volitvah za sobranje, katere se vrše po ..proporcu" (razmerju) in jih je Radoslavov razpisal lansko leto sredi decembra, pa vlada ni dobila večine, dasi so bili rusotili (narodnjaki in cankovisti) občutno poraženi, narastli pa so agrarci in socialisti, ki so za mirno politiko, ter demokrati (Malinov), ki so tudi hudi opozioionalol. Vlada j» zato sobranja razpustile In vrhu tega prosJaeila r novooBfojenih kra-
jih čez 30 novih mandatov, katere je upala vsled pomoči Makedoncev in muslimanov vse dobiti* Volitve so se vršile dne 6. marca t, 1. in je izid zdaj kolikor toliko znan. Vlada je dobila 11 glasov večine., Ali bo mogoče s to primerno majhno večino vladati, je vprašanje. Najbrže vladi zopet ne bo drugega kazalo kakor skušati z opozicijo potom koalicijskega ministrstva skupaj vladati, to je, vsaj z nekaterimi strankami o-pozicije, Agrarna stranka se je zopet sijajno držala, zelo so pa padli socialisti, dočim so demokrati (Mali-novj zelo narastli, rusofiii so le neznatno poskočili. Posebno se položaj v Bolgariji s temi volitvami ni iz-premenil, Izid je približno sledeči: Vlada 128 (1913. leta 95; več 33, torej toliko več, kolikor je novih mandatov v Traciji in Makedoniji; agrarci 51 (1913, lerta 48; več 3),; socialisti 22 (1913, leta 36; — 14); narodnjaki (Gešov) 7 (1913. leta 5; več 2); cankovisti (Da-nev) 3 (1913. leta 1; več 2); radikalci 5 (1913, leta 5); demokrati (Malinov) 26 (1913, leta 14; več 12). Po zadnjem poročilu je opozicija dobila še 3 poslance, torej vsega skupaj 117, Sofija je volila protivladno. Kakor se vidi, bo treba zopet najbolj računati s kmetsko stranko, ki šteje skoraj polovico vse opozicije. Z ozirom na notranjo in zunanjo'politiko vlade uspeh volitev ni absolutno slab. Vlada bi se, ako bi imela pretežno večino, lahko zaletela, tako pa bo imela močno kontrolo, Agrarci niso brezpogojno rusofiii, ampak so za mirovno politiko in gospodarske spremembe, kar je za Bolgarijo v sedanjih razmerah dobro, — V soboto, dne 4. t. m., se je v Sofiji začela sodna razpra^ va proti bolgarskim generalom, katerim se očita, da so vodili zadnjo vojsko izrecno v Škodo domovini. Obravnava bo trajala več dni.
—	Rusija. Zadnji čas so nekateri listi poročali, da je**raž"inerje med Avstrijo in Rusijo vse drugo, sa^ mo prijateljsko ne. Slišali so se celo glasovi, da Rusija ob avstrijski meji pomnožuje svoje vojne čete, da med avstrijskimi Rusini tajno podpihuje protiavstrij-sko gibanje. Pred nekaj dnevi pa je izjavil ruski ministrski predsednik Sasonov, da je razmerje med obema državama zadnji čas popolnoma dobro in da je izključeno, da bi prišlo do vojske med Rusijo in Avstrijo. Ta državnik je izjavil, da je sicer Rusija sedaj popolnoma zacelila rane, ki so ji bile vsekane po Japonski vojski in da se ne boji stopiti v bojni ples s kako sosednjo državo, če bi to zahtevale koristi Rusije. Domneva se, da je Sasonov s tem mislil Nemčijo, Čudno je, da nemški listi, posebno oni v Nemčiji, nalašč pišejo, da so prijateljski odnošaji med Avstrijo In" Rusijo od dneva do dneva hladnejši. To delajo Nemci nalašč, da bi Rusijo v Avstriji zasovražili. Že vedo, kaj delajo! — V ruskih vladnih krogih se misli na to, da bi se odpravilo znano prognanstvo v Sibirijo. V Rusiji namreč večje, posebno politične hudodelce, pošljejo v daljno ledeno Sibirijo v prognanstvo. Ta kazen je na Ruskem najhujša,
—	Nemčija. IzBerolina se poroča: Cesar Viljem se pelje čez Dunaj, kjer ostane nekaj ur, v Trst, kjer obišče v Miramaru nadvojvodo prestolonaslednika Franc Ferdinanda, Od tu se odpelje v Benetke, kjer obišče laškega kralja Viktorja Emanuela. V Benetkah ostane več dni. Iz Benetk se odpelje na Krf, kamor se za njim pripelje tudi nemška cesarica. — Dne 13. t. m. je razpravljal nemški državni zbor o interpelaciji „centra" radi dvoboja v Mecu, kjer je en Častnik drugega ustrelil. Vojni minister Falkenhayn pravi, da ni bilo vse pri dvoboju v Mecu v redu. Dvoboji se ne dogajajo samo v armadi in' mornarici, marveč tudi v drugih krogih. Le postavodaja se ne more proti dvoboju boriti. Delati hoče na to, da se dvoboji ome-je, a s prepovedjo bi se ne dosegli uspehi radi: častnih nazorov. Dvoboji se bodo z vzgojo Častnikov v duhu pravega viteštva in krščanske nravnosti omejili. Haase (soc. dem.) zahteva, da naj se dvoboj prepove. Narodni liberalec Calger predlaga, da naj se izda določilo, da kdor koga razžali, ni več sposoben, dati zadoščenje. Konservativec Westarp izjavi, da nasprotuje dvoboj proti božjim in človeškim postavam. Častno sodstvo pa spada v cesarjevo oblast. Dr, Spahn (centrum) zahteva, uplivati na to, da se bodo Častniki tako obnašali, da dvobojev ne bo, — V Nemčiji so še vedno razburjeni duhovi, ker prihajajo dan za dnevom glasovi iz Rusije, da se ta mogočna država pridno oborožuje in pripravlja na krvavi ples s svojim nemškim sosedom.
—	Angleško. Ta država ima hudo ženstvo. Že leta in leta se bori del Angležinj za dosego volilne pravice, kakor jo posedujejo možki. Posebno krepko in celo s silo deluje voditeljica ženskega gibanja, gospa Pankhurst. Priredila je že veliko število burnih shodov in Izgredov, Dne 9. marca pa jo je policija prijela na nekem shodu ravno, ko je govorila liujska-joč govor proti vladi. Nastal je pravi tepež med policijo in razburjenim ženstvom, ki je svojo voditeljico z vsemi sredstvi branilo. Padali so streli in batine. Šele, ko je prišlo vojaštvo na pomoč, je policija hude ženske premagala. Zdravniki so obvezali 20 ženskam rane, ki so jih dobile.
—	Afrika. Italijani se morajo v Tripolisu neprestano boriti. List „Agenzia Štefani" poroča, da so blizu Zoetina 11. t. m. okoli 2. ure ponoči napadli ustaši tabor laške kolone Latini. Sovražnik je štel 1500—2000 mož, Lahi so zagnali sovražnika s silnim protinapadom v bog. Ob 4. uri zjutraj je kolona zopet odbila močne vstaške čete. Na bojišču so našli 263 sovražnikov mrtvih, Lahi so izgubili 2 častnika in 43 mož, ranjenih je bilo 9 častnikov in 100 mož. — Iz-venitalijanski listi pa poročajo, da so bili Italijani ▼ zadnjem tednu parkrat pofeUno lepenl.
Razne novice.
Godovi prihoilnjega tedna.
22.	Nedelja. 4. postna (sredpostna). — ¡Nedeljski evangelij
Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6, 1—15.
23.	Pondeljek. Viktorijan.
24.	Torek. Gabrijel, nadangel.
25.	Sreda. Oznanjenje Marije Device.
26.	Četrtek. Emanuel, muč.
27.	Petek. Rupert, šk.
28.	Sobota. Janez Kap.
*	f De.kan Jakob Caf. V petek, dne 13. marca, je pri Sv. Tomažu blizu Ormoža umrl vlČ. g. Jakob Caf, dekan velikonedeljske dekanije. Rajni je bil rojen dne 3. maja 1849 pri Sv. Rupertu v Slov, gor. V mašnika je bil posvečen dne 27. junija 1873. Pastiro-val je kot kaplan od 1, 1874 do 1876 v Vuzenici, kot drugi kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru od 20. junija 1876 do 31. maja 1878, istotam kot prvi kaplan od 1, junija 1878 do 31. marca 1891. Tega leta je bil imenovan za župnika pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji; 4 leta pozneje, dne 28. novembra 1895, je postal dekan velikonedeljske dekanije. Leta 1897 je bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetovalca. Rajni je bil blaga duša, vzgleden duhovnik, vnet za vsako pošteno in dobro stvar. Našo mladinsko, društveno in politično organizacijo je blagi pokojnik še tudi na stare dni krepko in velikodušno podpiral. Pogreb se je vršil v ponedeljek, dne 16. marca, — Svetila mu večna luč!
Iz učit. službe. Za nadučiteljal v Apačah je imenovan učitelj Ernest Jager, — Učiteljica ročnih del v Orešjem Ljudmila >Moric je imenovana za učiteljico ročnih del pri Sv. Petru pod Sv. goraimi. — tea Debelak je imenovana za učiteljico W Šmarju pri Jelšah. — Stalni učitelj v Slivnici Leon Dobnik je imenovan za učitelja na Ponikvi ob južni železnici. — Nadučitelj pri Sv. Kungoti na Pohorju Matevž Žgajner je imenovan za nadučitelja v Blagovni.
Iz poštne službe. Poštar Mihael Straus v Kri-ževcih na Štajerskem je premeščen na lastno prošnja za poštarja v Rajhenburg.
*	Umrl je na Ponikvi ob južni železnici 10. t. m., spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, v 86. letu svoje starosti g. Jožef Vrečko, oče deželnega poslanca Vrečka. N. v m. p.!
*	Papež obsodil liberalne nauke. Že papež Pij VI. je obsodil nauke, ki jih širijo liberalci, kot nevarne Cerkvi in redu. Proti liberalnim modrijanom se je oglasil v svojem pismu, v katerem pravi: „Ko so ti pogubni modrijani vsepovsod zanesli temo brezboštva in iztrgali ljudem vero iz srca, skušajo tudi pretrgati vse vezi, ki ljudi med seboj in vladajočimi vežejo. Glasno kričijo v svet, da je človek rojen svoboden, in ponavljajo brez prestanka, la ni nobeni katerikoli oblasti podvržen. Da je sedanja družba množica nevednih ljudi, ki leže pri nogah duhovnikov, ki jih sleparijo v njihovi neumnosti, in kraljev, ki jih tlačijo. Kdo ne uvidi, da ogrožajo te velikanske zmote In druge take prismojenosti, ki jih s tako spretnostjo pri-, krivajo, red in varnost? Ti brezbožni nauki so za duše, s krvjo Kristusovo odkupljene, tem nevarnejši. Čim bolj razjedajo na svetu vse, kar je zdravega, in se utihotapljajo celo v svetišča." — Ali ne govore tu-, di naši liberalci skoro ravno tak jezik in ne ponav-. Ijajo skoro istih prismojenosti, proti katerim se je že Pij VI, oglasil v svoji poslanici na tedanji krščanski svet? Ali liberalne zmote niso utihnile in so rastle skozi celo 18. stoletje, prav kakor plevel, ki vedno raste, če ga tudi stokrat izpuliš. Zato so bili rimski papeži tudi vedno primorani braniti Cerkev pred liberalnimi zmotami in opozarjati krščanski svet pred pogubnostjo teh ljudi. Liberalizem so nadalje obsodili. Pij VII. 1. 1821., Leon XII. 1. 1826., GregorXVI. leta 1832., Pij IX, leta 1846. in 1865., Leon XIII. 1. 1884,. Proti tem zmotnim in goljufivim naukom je Leon XIII. priporočal v svojih poslanicah in' pismih na krščansko ljudstvo sledeča obrambna sredstva: edinost ka~. ioliča,nov med seboj, tesno zvezo ljudstva s škofi in glavarjem Cerkve, pogumno javno in skupno izpove-danje In priznanje katoliških načel na katoliških shodih, pravo krščansko družinsko življenje, dobro vzgojo otrok, izrabo državljanskih pravic, katoliška društva in katoliško Časopisje. Zlasti je povdarjal. katoliško organizacijo in snovanje katoliških strank. Katoličani naj se združujejo v katoliške politične stranke, ki naj branijo proti liberalnim pogubnim naukom pravice ljudstva i.n Cerkve.
*	Zalostinke pojejo. Slovenski liberalci na Štajerskem čutijo, da se jim bliža zadnja ura. V „Slov. Narodu" so si že začeli peti posmrtnice. V Št. 60. pišejo: „Naprednjaki smo sedaj povsod v manjšini in vsled tega imamo malo vpliva na vlado, pa tudi malo ugleda napram našim narodnim nasprotnikom . . . Naprednjaki smo preslabi . . . PolotavU se nas apatija (brezbrižnost) in gnjus do vsakega javnega dela . . ." Tone solnce, tone za večerne gore, pravi Gregorčič.
*	Žalostni pojavi medučiteljstvoni. Zavarujemo., se, kakor" da bf TioteTIT cetermr Učiteljskemu stanu kaj očitati, toda kot Časnikarji imamo dolžnost, slovensko javnost opozarjati na vse pojave, ki so zvezani z njegovo srečo in nesrečo. Ni Še dolgo, kar smo obžalovali, da sta učitelja Robnik (soustanovitelj Narodne stranke) in Moder zapustila slovenske vrste, moramo že zopet javiti novo izgubo. Prej navdušen slovenski učitelj Maks Smole se je uvrstil med nemško misleče učitelje. V znak tega prestopa se je dal voliti za predsednika namškega Sulferajna v RaČah, Vedno večja postaja gaJirliji btrfiih slovanskih uiit»ljrr:< Sa^tu1 v
St. llju, Spende na Stavnici, Sac in Moge v St. Ix>v-rencu, Aliič v Smarjeti, Breznik v Ceršaku itd. Imenovani so vzeti samo iz mariborskega glavarstva. Kmetje in delavci postajajo vedno bolj narodni, gospoda pa se izgublja.
*	Soštanjska posojilnica je Imela v četrtek občni zbor.. Liberalci v „Slovenskem Narodu" grdo napadajo poslanca dr. Verstovšeka, ker je prišel na shod in pojasnil kmetom bilanco, katero je predložila celjska liberalna Zveza, Liberalci se liudujejo, da sta pomagala poslanec dr. Verstovšek in nadrevizor Pu-šenjak kmetom in jima odkrito povedala, kako da stoji stvar. Radi bi bili videli Celjani, da bi bil občni zbor kar potrdil njih početje kakor je žalibog svoj «as potrdil nakup nesrečne dunajske hiše. Kmetje so bili zelo vznemirjeni in Celjani so morali več bridkih slišati. Zakaj niso prišli v Šoštanj govorit dr. Kukovec, Stibler in dr, Božič, ki govorijo v Rajhenburgu in Žalcu o zaslugah za Šoštanjsko posojilnico? Poslanec dr, Verstovšek in nadrevizor Pušenjak sta bila naprošena od zadružnikov ter pooblaščena, zastopati na občnem zboru koristi kmetov. Razložila sta tudi stvarno celo delovanje na podlagi bilance, katere niso odobrili zadružniki, Proti izvajanju obeh se niti e-den ni oglasil; Če nista pravilno nastopala, zakaj ju ni popravljal zastopnik Ziveze iz Celja, gospod Ku-nej, ki je molčal kot grob? iSeveda liberalci bi bili radi imeli, da bi tudi zastopniki Kmečke Zveze delovali proti kmetom, kakor to razumejo liberalni advokati.
*	V nemškem taboru. Odličen agitator mariborskega neffiŠTvaTg Museg, je okrivljen, da je pri zlat-
^Titirarju Ilgerju vlomil in ukradel zlatnine v vrednosti okoli 20,000 K, — Nadstražnik mariborske, policije, g. Kusmanek, kateri je imel posebno strogo oko za rdeče srajce naših Orlov, je okrivljen tatvine v javni trafiki. Zadeva nemškega voditelja AVastiana, katerega. zasleduje državno pravdništvo radi tatvine, še tudi ni rešena,
*	Kjer delo, tam — sijajna zmaga. Iz Loke pri Zidanem Mostu nam prihaja vesela vest: Pri občinskih volitvah za III. razred dne 14. sušca so zmagali pristaši Kmečke Zveze z veliko večino nad rdečkarji in liberalci. Ko je bila volitev razpisana, soi s'i socialni dem. samostojno postavili svoje kandidate brez liberalcev, ki se sami sebe imenujejo „narodnjake" ali ,.naprednjake"i. Liberalci, vrženi od svojih prejšnjih zaveznikov, so se ponudili Kmečki Zvezi ip kričali, da je treba skupnega nastopa proti „nemčur jem", dasiravno so prejšnja leta ravno s tistimi socialnimi demokrati vkup držali, katere so zdaj nazivali nem-čurje. Kmečka Zveza je pa take značaj.neže odklonila. In glejte, stai*a liberalna ljubezen do socialnih demokratov se je zopet oglasila, i.n zadnje dni pred volitvi-jo so z veliko naglico hoteli delati zmešnjavo s tem, da so kandidirali 4 socialne demokrate in 4 naše. — Vendar niso nič dosegli. Naši so bili trdni kot skala; 172 naših glasovnic se je glasilo z vsemi 12 kandidati popolnoma enoglasno. Dobili so Kajtna Ivan, Ko-
• ritnik Jur, in Mlinar Tvan po 225 glasov, Vehovc I-van 219, Kacian 199, Blatnik 193, Koren 192, Jug 184, namestniki od 196—225 glasov. Socialni demokrati in „narodnjaki" pa od 93—142 glasov. Vsi dobro misleči prebivalci se veselijo te lepe zmage. Drugi razred je tudi v rokah Kmečke Zveze še od lani, prvi razred pa je za zdaj še nemški, vendar upamo, da ne bo dolgo, ker se je marsikaj izpremenilo v teku leta. Liberalci najbolj pametno storijo, če so lepo pri miru, še bolj pametno pa bo, če se pridružijo katoliški Kmečki Zvezi, in tistim glavnim hujskačem, ki so jih zapeljali v liberalno zmoto., za vselej vrata in figo pokat-žejo. Slava pa vrlim volilcem, ki se niso dali nič premotiti od liberalnih in demokraških spletkarij! (Našim vrlim pristašem in čitateljem v Loki iskreno častita k veličastni zmagi — uredništvo „Slov. Gospodarja".)
*	Oficirji za nemški Siilferajn. Dobili smo iz Pač sledeči dopis? „Članek i dne" 19. februarja t. 1. z napisom: „Oficirji za nemški Sulferajn", je neresničen; res pa je, da so komandant, vojaški živino-zdravnik in kadet žrebčarne obiskali, odzivaje se vabilu, proti plačilu vstopnine, veselico nemškega Sul-ferajna, — Fischer, 1. r,"--Popravek sicer ne odgovarja zahtevam tiskovnega zakona, a priobčujemo ga, ker se v popravku naravnost priznava, da se celo c. kr, častniki udeležujejo slavnosti društev, ki i-majo namen, delovati proti Slovencem.
*	Državni zbor oclgoden. Že v uvodnem članku smo povdarjali, da skoro gotovo državni zbor ne bo deloval. V torek, dne 17. marca, bi naj bila zopet seja, A do seje ni prišlo, ker je ministrski predsednik že poprej naznanil predsedniku državnega zbora, da, pooblaščen po vladarju, odgodi s 16. marcem državni zbor. Cehi in Nemci so imeli dne 16. t. m. skupno posvetovanje glede sporazuma. Cehi so izjavili, da dovolijo delo v državnem zboru le tedaj, Če se izvršijo deželnozborske volitve .na Češkem in bi Nemci pripustili tudi sestavo deželnega odbora ter bi se sedanja upravna komisija opustila. Nemci pa so ostali kakor vedno, trmoglavi; češka, obštrukcija bi se bila nadaljevala, zato je vlada raje poslala poslance — domov.
Na delo! Mnogo je podružnic Slovanske Straže, ki Erasno delujejo in uživiajo vsled tega obče priznan sloves. Ali koliko jih je žalibog, ki malodane spijo in so, kakor da jih ne bi bilo. Ali ni to žalostno, če ni življenja, če ni gibanja, kjer bi to moralo biti? Ali ne zahteva tega naša vest, ali ne gori v našem srcu vlečna ljubezen do rodne grude? V župnijah, kjer pa Še ne more delovati Slovenska Straža, tam narodni delavci skupno z združenimi močmi vsi
na delo, na Čelo si postavite moža preddelavca in u-stanovite takoj podružnico Slovenske Straže. Naj bodo nam vzgled Kranjci, ki so zopet ustanovili novi 2 podružnici, namreč v Podlipi pri Vrhniki in v Na-brežini! V nas samih je rešitev slovenskega doma, v nas samih odločitev usode slovenskega rodu!
*	Kako delujejo nemške mladeniške zveze na Češkem? Češki Nemci imajo dobro razvito mladeniško organizacijo. Iz letošnjega letnega poročila posnamemo, da so mladeniške zveze posebno skrbele za gospodarsko izobrazbo svojih članov, V poletnem Času so prirejale skupne izlete na vzorne kmetije, kmetijske šole itd. Taki izleti več izdajo kot debela knjiga ali še tako lepo pred.našan govor. Mladeniči sami vidijo na vzorno urejenih posestvih, kaj se lahko doseže, če se na posestvu napredno gospodari. Slovenske mladeniške zveze, posnemajte!
t Jugoslov. Strokovna Zveza, kakor se imenuje slovejisko-katoliška delavska organizacija, je izdala poročilo o delu v preteklem letu 1913, Samo na Štajerskem je imela J. S, Z. okoli 50 javnih predavanj. Plačilnic, oziroma skupin, ima Zveza pri nas okoli 30. Štajersko okrožje ima lastnega tajnika v Mariboru,. Tudi v delavski organizaciji storijo naši voditelji svojo dolžnost. Lepo je gledati, kako se zadnja leta tiho in mirno, a nenavadno krepko, razvijajo različne naše organizacije. Mi gremo naprej! Ta vsklik je danes bolj upravičen kakor poprej kedaj.
*	Za kmečke pravice. V Sleziji obstoji taka kmetijska družba kot pri nas na Štajerskem, v kateri so pa Imeli Neme: vedno večino, Slovani (Cehi in Poljaki) so že leta in leta zahtevali, naj se ksmteltijska družba razdeli na 3 oddelke (sekcije). V deželnem zboru je prejšnji teden prišla stvar v razpravo. Sklenilo se je, da se namesto kmetijske družbe upeljejo 3 oddelki kulturnega sveta, in sicer češki, poljski in nemški, Tudi večina nemških poslancev je glasovala za predlog. Kedaj bodo neki štajerski Nemci prišli do prepričanja, da je pravično in pošteno, da se naša kmetijska družba razdeli v slovenski in nemški oddelek?
*	Za ohranitev kmečkega stanu. Zelo umesten in pameten predlog so vložile v pruskem deželnem zboru nekatere stranke. Predlog zahteva, da naj da vlada 300 milijonov mark za to, da nakupijo za pridne kmečke delavoe in posle mala zemljišča in se jim ista pod ugodnimi pogoji odstopijo. Predloga pravi, da se hoče s tem zabraniti beg delavskih moči z dežele v mesta. Glavni pogoj, da dobi delavec ali posel od države posestvo, je, da je vsaj 5 let od vštevšega 20. leta služil ali delal pri kakem kmečkem gospodarju.. Ako ne bi bil glavni namen tega predloga, da se naseli med Poljaki nemški živelj, bi bila taka postava za kmečki stan gotovo zelo dobra, A dobri Nemci imajo pri tem hudobni namen in hočejo spraviti na ta način med Poljake čim več Nemcev.
*	Mož postave -- grešen prijatelj smodk. Ka-■ -ftor poroiTa nemški list „Grazer Volksblatt", je poli-1 oijski nadstražnik Kussmann v Mariboru, izvršil v
neki prodajalni tobaka na Koroški cesti tatvino. Izvemo pa, da se to ni zgodilo tokrat prvič, ampak o-petovano na sledeči način: Kussmann je hodil v prodajalno, se nasla\njal na omaro, kjer se nahaja, tobak, v desnici držal časopis in na glas Čital, z levico pa je hitro izmaknil najboljši tobak in ga brzo v-taknil v žep. Ker je pa prodajalka po odhodu vedno zapazila pomanjkanje, sklenila je to pot paiziti na policaja. In res, dobila ga je, ko je začel ppnavljati svojo sladko navadico. Mož pravice je takoj priznal svojo slabo lastnost. Odpuščen je bil iz službe. Ta Kussmann je bil baje v službi jako trd nasproti svojim podložnikom in ni poznal nikakih ozirov. Ravno tako se mu je že vrnilo; kajti kakor se posojuje, tako se vračuje. Ce se še pomisli, da je dotična prodajalka vdova, ki samo s prodajanjem tobaka preživlja sebe in Štiri nepreskrbljene otroke, vidimo veliko brezčutnost in brezobzirnost moža, ki je poHlican ne samo delati red, ampak celo paziti, kako se isti izvršuje. — Dodatno se še poroSa v zgoraj imenovanem listu, da Kussmann ni samo v trafiki v Koroški ulici si na nedovoljen način prilaščal fine smodke, ampak da je tudi v drugih tobakarnah izvrševal isto opravilo. Trafikantinja Živko, ki ima svojo prodajalno blizu policijske stražnice, na oglu Meljske in Tegetthof-ove ceste, je izjavila, da ji je po Kussmannovili obiskih zmanjkalo tekom časa za čez 50 K smodk in tobaka. Naznaniti pa te zadeve ni marala, ker se je bala raznih neprijetnosti. Tudi v neki gostilni je po Kusamannu izginilo nekaj smodk. Čudno je, da je bil ta mož, ki je nekdaj služil ctelo kot orožnik, pred Časom priporočan na najvišjem mestu v odlikovanje.
*	Turk je postal katoličan. Iz mohamedanske vere v katoliško je prestopil pri Sv. Petru v Ljubljani 331etni delavec Atif SadibaŠič. Več mesecev ga je pripravljal g. župnik J, Petrlč in ga v nedeljo, dne 22. m. m. krstil. Pri krstu je Sadibašič dobil ime A-dolf. Takoj po krstu je prejel sv. obhajilo, nato pa je bil poročen z vdovo Alojzijo Lah, roj. Vetoraz.
*	Konec „kmečkega strahu". — Volk ustreljen. Tz Wolfsberga na Koroškem je prišlo poročilo, da je ,kmečki strah" uničen. Našli so ga lovci v takozva-nem Waldsteingrabnu blizu Štajerske meje na Golici. Zadnji strel mu je dal ravnatelj papirnice, g. M- Di-amand. Takoj, ko se je izvedelo, da biva zver med štajerskimi i.n koroškimi alpatml, so se podali spretni lovci na lov. Vsi v urni naglici mobilizirani lovci so korakali hrabro na Golico in takoj našli sledi. Prejšnjo sredo ob 4. url popoldne je opazil zver najbolj ko-rajžen lovec Steinbauer in takoj ustrelil na razdaljo 150 korakov, vendar pa tako spretno, da je zadel zver
naravnost v prsa. Zver je zbežala hudo krvaveča in natančna preiskava sledi je dognala, da je zver smrtno ranjena. Kroglo so našli popolnoma potlačeno na kraju, kjer je bila zver obstreljena, v snegu. V prepričanju, da je zver hudo ranjena, so lov prekinili,V četrtek ob 7, uri zjutraj se je lov nadaljeval. Sled je zver izdala. 'Strelci1 so opoldne našli zver, ne daleč od kraja, kjer je Stefinbauer streljal na njo, ležečo pod neko skalo, Strel je počil, ali zver je zopet zbežala in g. Diamandu seje posrečilo, v razdalji 200 korar-kov z 2 strelama ubiti zver. Med lovci je zavladalo velikansko veselje. Zanimanje za nekdaj tako zagonetno zver je splošno. Velik, precej star volk, ki je popolnoma divje živel od mladih nog. Visok je približno 70 cm in tehta 38 kg. Ustreljeno zver so prenesli v Wolfsberg, Srečnim strelcem hiti vse naprav-ljat burne prizore, sprejela jih je velika množica z godbo, Lovec Steinbauer je v službi grofa Henckel-Donnersmarcka, — Ubitega volka so poslali v Gradec, kjer ga je nek profesor nagatil. 8, t. m, je bil „kmečki strah" razstavljen. Na tisoče ljudi je proti vstopnini hodilo gledat ustreljenega volka. V torek se je lovec Steinbauer z volkom odpeljal nazaj v "\Volfsberg. — Ustreljeni volk menda ni bil zadnji in ¡edini strah štajerskih Nemcev, kajti te dni prihaja poročilo, da so pri Sv. Nikolaju na Srednjem Štajerskem videli zopet večjo divjo zver. Torej še lovec Steinbauer ne bo dobil onih 3000 K, ki so bile razpisane za ussmr-čenje „kmečkega strahu".
Kmečki strah je povzročil veliko Škodo, ki že znaša baje 16 goved in 80 ovac; če cenimo govedo povprečno po 480 K in ovco 30 K, znaša škoda skupno okrog 10.000 K, ki jo bo menda država poravnala. V Briicklu pa je preteklo leto napravil „kmečki strah" škodo samo na polju okoli 10.000 K. V Gradcu so temu požrešnežu pregledali želodec in čreva. Mislilo so, da mu bodo v želodcu našli kaj strupa, ki mu je bil nastavljen, pa se ga je srečno izogibal. Dognali so, da je bila zadnja njegova pojedina srna, od katere mu je v želodcu obležalo nekoliko kosti in kosmate kože. Nadalje so našli v njegovi drobovini 8 trakulj in ostanke od 4 trakulj; imel je torej gotovo kakšnih 12 trakulj. Najdaljša trakulja je bila 88 cm dolga, najkrajša pa 26 cm. Tako je torej ta požrešna mrci'na morala rediti sebe in zajedno tra-kulje V sebi in te olajševalne okolščine se morajo vzeti v, poštev, Če se obsoja njegova velikanska volčja požrešnost.
*	Grozen potres na Japonskem. — 435 h i Š p o-r u š e n i h. — 106 mrtvih. Iz Tokija na Japonskem prihaja poroGilo, da je v okraju Akita divjal 15. marca tako strašen potres, da se je zrušilo 435 hiš, do 100 ljudi pa je prišlo ob življenje,
*	Viharji. V južni Rusiji so razsajali dne 11. in 12, marca veliki viharji. Ob Črnem morju je morsko obrežje mnogo kilometrov daleč preplavljeno. Na stotine hiš je porušenih. Koliko je človeških žrtev, se Še ne ve. Pač pa znaša škoda na uničenih žitnih poljih in hišah več milijonov,
*	Zvest do smrti. Ganljiv vzgled službam zvestobe poročajo s Francoskega, la so na malem parni-ku „Gem" opazili ogenj, ki se je hitro razširil, dasi je 20 mož močna posadka na vso moč gasila. 651etni kapitan Brarry je sam krmaril proti obrežju in ni kljub dimu in ognju zapustil svojega mesta. Ko je zavozil parnik .na obrežje, je bila posadka rešena, kapitan je pa umiral.
*	Smrt konjskega tatu. Iz Kozjega se nam poroča: Kakor je že znano, prišel je vendar enkrat Čas, da je dosegla glasovitega konjskega tatu roka pravice. Že leto dni so kranjski, štajerski in hrvaški orožniki zasledovali uzmoviče. Večkrat so jih imeli že ta-korekoč v rokah; a vsakokrat so jim pravočasno odnesli pete, pustivši ukradeno živino ali konje. Tak nevarni živinski tat je gnal dne 24. svečana čez Kozje, ko je bil ravno isti da.n živinski sejem, 1 par lepo lisastih volov s telegami, misleč, da ga tako ne bo nik-do spoznal, da je tat, in jih ponujal tukajšnjim sej-marjein za slepo ceno 600 K; a vredni so bili Čez tisoč kron in so tehtali 1200 kg. Čuteč, da ga roka pravice že zasleduje, je pustil vole in jo popihal po stran' ski poti. Proti večeru je prišel na cesto pri Gluhi peči— Kozje—Podsreda; tam ga je srečal šentpeterski o-rožnik, zasledujoč ga; a tat je dal nato klobuk pod pazduho in jel teči, kar so ga mogle nesti noge. 0-rožnik je klical, da naj postoji, drugače bo streljal, a vse zastonj, tat je še bolj tekel. Orožnik je nato sprožil in ga dobro pogodil, kajti krogla mu je šla v prsa In na drugi strani ven. Od krogle zadet je tekel še nekaj korakov in nato se je zgrudil v krvi na tla. Potem so ga naložili na voz in peljali k sodniji. Med vožnjo je še govoril in tudi. v sodnijski lopi, akorav-no mu je kri bruhala kar curkoma iz rane. Hitro so poslali po duhovnika, a bilo je že prepozno, nič več ni mogel govoriti, samo s sv. oljem so ga še mazilili in potem je zatisnil za vedno svoje oči. Umrlega so dali takoj fotografirati. Tat se je pisal Vinko Figer, bil je okrog 29 let star, rojen In pristojen na Hrvaško. Na vesti ima še gotovo več drugih ulomov, sle-parstev in enakih lopovstev. — Bog se usmili njegove uboge duše!
*	Obrtne olajšave. Predno stopijo obrtne olajšave, ki so bile sklenjene v deželnem zboru, v veljavo, mora biti tozadevna postava od cesarja potrjena. Pričakovati je, da vlada hitro preskrbi najvišje potrje-nje. Mi bomo pravočasno poročali, kako je treba občinam in obrtnikom postopati, da postanejo deležni o-brtnih olajšav,
*	Osebna dohodnina. Napovedi za osebno-do-liodnlnski davek je treba vložiti letos najpozneje do
dne 15. aprila. Tako nam je te dni naznanilo c. kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu.
*	Seno in slama. Na graškem tržišču je znašala dne 14, marca cena za seno: sladko 10—12 K, kislo 9'50—10'50 K; slama za krmo 8'— do 8'50 K; slama za steljo 5'50—5'80 K.
*	Se]ini prepovedani. Radi kuge-slinovke, ki se je pojavila v nekaterih občinah v okrajih Maribor— I ipnica—Radgona, so živinski sejmi v teh okrajih prepovedani. — Da se slinovka ne razširi, naj se živinorejci strogo držijo navodil, ki jih izdajo živino-zdravniki in oblasti..
P. n. gg. katehetom naznanjamo, da ima Tiskarna sv, Cirila v Mariboru velikansko zalogo ob-hajilnih podob najrazličnejših vrst popolnoma po tovarniških cenah, C6. gg. iraj takoj zahtevajo vzorce,
ki se jim brezplačno dopošljejo.
*	Gradec. Skupina J. S. Z. v Gradcu priredi del. shod, kateri se vrši v nedeljo, dne 29. marca, ob 4. uri ¡popoldne, v prostorih slovenskega katoliškega izobraževalnega društva Kres, Prokopigasse 12. Na shodu bosta govorila okrožni predsednik F. Zebot in tajnik Vekoslav Zaje. Ob tej priliki vabimo vse naše graške Slovence in Slovenke, da se tega za nas graško delavstvo zelo važnega shoda gotovo udeleže. Vabimo tudi vse slovenske delavce iz Gornjega in Srednjega Štajerja, da se v večjem številu odzovejo našemu povabilu.
*	Velikonočno streljanje. Opozarjamo na današnji inserat „Papirnati topiči." Streljanje s temi ni nevarno, pok pa je močnejši, kot oni iz železnih.
*	Pozor — mladeniči in dekleta! Knjiga „Dragoceni biseri", ki je prej stala s poštnino 60 vin., velja od sedaj naprej en komad samo 40 vin. brez poštnine. 10 komadov pa s [poštnino vred samo 4 K. Knjiga se prodaja v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri pisateljici Pepici Senica v Šmarju pri Sevnici.
*	Ijastnik turške srečke, ki je kakor splošno znano, prva tovrstna srečka, zamore postati vsakdo, kajti mesečni obrok za nakup iste znaša samo K 4.75, kateri znesek zmore pač vsakdo, kdor pomisli, da mu v srečnem slučaju prinese resnično bogastvo, v najneugodnejšem slučaju pa mora ,zadeti na vsak način vsaj najmanjši dobitek, s katerim dobi večji del kupnine zopet nazaj. Naj nikdo ne prezre današnjega zadevnega oglasa Slov. Straže, kajti s tem zgreši možnost, pri prihodnjem žrebanju dne 1. aprila t. I. zadeti 400.000 zlatih frankov!
25 mornarjev vrženih na samoten
otok.
Francoska ladja La Tour d'Anvergue" je meseca oktobra 1, 1913 plula proti Novi Kaledoniji; dne 16. oktobra pa jo je v Polineziji (Mnogo otočja) v Tihem morju zalotil silen vihar in jo vrgel ob zapuščen otok. Ladja se je takoj začela potapljati. Moštva je bilo 24 mož, ki mu je načeloval kapitan Ducos. V vsej sili so se rešili na otok in vzeli seboj živeža ter najpotrebnejših reči. Otok je bil popolnoma zapuščen in hraniti so se morali z živežem, ki so ga prinesli seboj z ladje. Cez kakih 14 dni se samotnemu otoku približa neka ladja, ki so jo Robinzoni opozorili na položaj. Ladja pa ni imela prostora več kot za 15 mož. Kapitan se ni hotel vkrcati na ladjo, dokler ni zadnji njegovih mornarjev rešen. Toda tudi nobeden' mornar nI hotel zapustiti kapitana.
Ladja je odplula dalje, V prvi luki, v katero je dospela, je naznanila nesrečo 25 pomorščakov. To seveda je trajalo dolgo. Med tem so na otoku pošla živila, prinešena z ladje. Cez 2 meseca se je na otoku začela lakota. Hraniti so se morali z ribami In vsem mogočim, dokler nI po 98 dnevih pregnanstva došla pomoč. — Dne 24. januarja je priplula vojna ladja ..Zelee", ki je mornarje vzela na krov. Te dni so prispeli francoski mornarji iz Novega Jorka domov na Francosko.
Mariborski okraj.
m Maribor. Mestni očetje delajo sedaj z vso naglico za preuredbo mestnega kopališča. Ta naprava bo stala svojih 100,000 do 200,000 K. Seveda bodo to svoto morali plačati davkoplačevalci, Cud.no je vse-kako, da so pri mestni občini in obenem pri okrajnem /astopu eni in isti „purgarji" zraven. A še bolj Čudno je, da se ti gospodje za mestno kopališče silno brigajo, za dobre ceste ali pa za napredek živinoreje, ali recimo za toli potrebni most pri Dupleku pa se ne zmenijo mnogo. Seveda: mariborsko kopališče bo za nemško gospodo, most pa bi rabili samo slovenski kmetje!
Sv. Atm-na Krembergn. Že zopet prihajajo vesti, da želi nemški Sulferajn na Sčavnici kupiti hišo ter si tam ustanoviti mučilnico za ubogo slovensko deco. Žal i bog, moram reči, da se za to posebno dva najbolj mučita, vriniti nam sudmarkovce. Njih i-meni za zdaj zamolčim, pa v prihodnje že preskrbim, da prideta v javnost, fn vi občani, kaj pravite k temu? Kakšen odgovor bodete dali tem agentom? Ali se boste podpisali? Kakšne posledice ima to za vas? Ce nočele verovati, vprašajte Sentlenartčane; on! vam bodo lepo razložili, kakšna so ta germanska nebesa. Prepričajte se !
m Sv. Benedikt v Slov. gor. (Razno.) Bralno društvo je dne 8, svečana priredilo pri Sv, Lenartu veselico s predstavo igre: „Krivoprisežnik". Dobiček gre v prid našemu novemu Društvenemu Domu. — Na pustno nedeljo pa smo imeli doma veselico z dvema predstavama. Tokrat je bil obisk klavern. Vzrok slabo vreme, posebno pa neznansko blato, ki ga najdeš le v Slovenskih goricah. Razun tega je strašila ljudi tudi povodenj, ki je nastala vsled naglo se taja-jočega snega. Nekateri naših igralcev radi povodnji, ki je pokrila na Drvanji vse mostove, zvečer skoro domov ne bi bili mogli. — Letošnji hudi mraz pri nas ni ostal brez posledic. Ljudje so zelo bolehali in u-mirali, dvakrat smo celo po 4 mrliče naenkrat položili k počitku. Težko bolna Še leži naša vrla sotrud-nica pri Bralnem društvu, Lizika Kurbus. Revica se
je prehladila in je dobila silen revmatizem ter je veliko pretrpela. Sedaj se ji, četudi le počasi, obrača na bolje, — Novega krčmarja In obenem peka dobimo. Pride od Sv, Jurija ob Pesnici in se piše Kappel. Govori se, da je član Siidmarke. — V soboto, dne 7, marca okoli 3. ure1 popoldne prišla je od severo-vzlio-da silna nevihta z bliskom in gromom, kar je v tem času nekaj nenavadnega. V Benediškem vrhu je u-darila strela v visoko hruško tik ob hiši Marije Za-vernikove. Se lanskih 2 nesreč vsled strele nismo porabili, pa se nam letos že zopet ponujajo, in to tako zgodaj.
Sv. Barbara pri Vurbergu. V nedeljo, dne 8, marca, smo pokopali pridno lOletno deklico Juliko
Slaček, posestniško hčerko v Veliki Zimici. N. v m. pj____________________________
Ptujski okraj.
p Ptuj. Naša mlada delavska organizacija, to je skupina jugoslovanske Strokovne Zveze, prav lepo napreduje. Je pa še mnogo zidarjev, delavcev, hlapcev, dekci, viničarjev, železničarjev, ki Še niso pristopili. Kdor želi pristopiti, naj se oglasi pri predsedniku ali pa pri našem mladeniču Fr, Veru,
p Sv. Marko niže Ptuja. Kakor je bilo že v listih omenjeno, je bilo naznanjeno za nedeljo, 15, t. m., zborovanje „Svete vojske", Gosood profesor Kovačič, ki je v treh izbornih govorih opisal škodljivost alkohola in nujno potrebo boja proti njemu, je bil res dobrodošel, ker so ga vsi z zanimanjem poslušali. Da uvidevajo tudi možje in mladeniči, da je boj proti pijančevanju zelo, posebno še pri nas, potreben, so pokazali s tem, da so primerno veliko dvorano v posojilnici, kjer je g. profesor dr. Kovačič predaval po večernicali, napolnili popolnoma. Obnašal; so se vsi dostojno. Seveda, začetek je težaven, a vendar se je oglasilo za prvo stopinjo treznosti 5, za drugo 15 mož oziroma mladeničev. Nadaljujmo to delo z veseljem in vstrajnostjo, polagoma se bodo pokazali tudi sadovi tega dela, katerih bomo vsi veseli.
p Sv. Urban pri Ptuju. Slučajno dobim v roke ..Narodni List". Vsled radovednosti si ga natančno ogledam. Kar v začetku stoji: „Današnjo številko pošljemo mnogim zavednim Slovencem v ptujskem o-kraju na ogled. Naj jo prečitajo in potem ta list takoj naročijo", — Presneto malo boš skupil pri Sv. Urbanu. Kajti mi smo bili i.n ostanemo zavedni Slovenci, ne da bi to vsiljivo liberalno Čtivo nas k temu spodbujalo. Liberalnega časopisja mi ne prebiramo; imamo dosti lepega in poučljivega berila v našem priljubljenem „Slovenskem Gospodarju", katerega prebirajo že skoro v vsaki hiši. — Nadalje tudi najdem dopis s Polenšaka.. Tam se vedno liberalno dopisunče zaganja v č. g. župnika in mu predbaciva novi fa~ tovž ter jadikuje, da Polenčane to veliko stane. Vprašam Vas, ali mislite, da bodo gospod župnik v slučaju smrti ali Če se kam peljejo, farovž s seboj nesli? Ali ni vaša lastna in tudi čast za celo faro, da imate boljše stanovanje za svojega dušnega pastirja kot ste ga imeli dosedaj ? Pridite enkrat k 'Sv, Urbanu in si o-glejte našo bodočo novo Šolo, ki bo tudi precej stala posameznega davkoplačevalca, ker znaša cela vsota okroglih 75.000 K! In ne bo stavba samo za Šolsko mladino, temveč gospodje učitelji potrebujejo tudi zase prostorna stanovanja. Seveda, kar je liberalne inteligence, tam je treba krasnih sob, za duhovnika pa bi bilo vse dobro,
p Sv. Lovi-enc na Dravskem polju. Dne 16. svečana se je poročil v Cirkovcah Jernej P&ršuh iz znane Zimetove hiše v Zg, Pleterjah s pridno mladenko Lizo Napast iz Strasgonjce pri Pragarskem. Poročal je ženinov brat č. g. Anton Peršuh, kaplan v Dolu pri Hrastniku, Veseli svatje so ob tej priliki darovali za Slovensko Stražo 17 K. Obilo sreče!
Ljutomerski okraj.
I Ljutomer. Orel postaja vedno močnejši Naše Število raste od dne do dne. Liberalci nas seveda škodoželjno od strani opazujejo, a mi se jih kar nič ne bojimo. Upamo, da bomo v poletju napravili večjo orlovsko prireditev. — To bi bilo pa res dobro, če bi poslanci Kmečke Zveze napravili pri nas shod in bi nam poročali o svojem delovanju.
I Iz ljutomerske okolice. Pred kratkim je otvo-ril gospnTTtTentz svojo trgovino za steklenino in por-celanino. Trgovina je moderno opremljena, da bi delala čast vsakemu mestu. Blago najboljše kakovosti in po zmerni ceni. Ljutomerski in okoliški Slovenci: Držimo se gesla: Dobro blago pri dobrem trgovcu!
Slovcnjgraški okraj.
s Šaleška dolina. V naši dolini je veliko razburjenje radi Soštanjske posojilnice. Naš poslanec dr. VerstovŠek je les pridobil podporo 200.000 K; upali smo vsi, da smo rešeni skrbi in hvaležni amo poslancu. Toda kakih 50 kmetov je svoj čas podpisalo obveznice za velike svote, katere sedaj tirjajo liberalci oči nas. Reklo se nam je, da ne bode treba nikdar plačevati. Zato simo šli na lim in nismo ubogali poslanca dr, VerstovŠeka in „Slovenskega Gospodarja", ki je tedaj pisal in nas rotil, riaj ničesar ne podpišemo.
s Razbor pri Slovenjem Gradou. Že več let sta se prepirali občini Razbor in Podgorje radi občinske ceste, katera vodi iz Podgorja na Suhi dol, čegava da je in kedo naj jo popravlja. Bila je že tako slaba,
da človek skoro peš ne bi prišel v Slovenji Gradec. Kmetje so se upirali na vso moč in je niso hoteli popravljati, češ, mi je ne potrebujemo, čeravno je ves promet teh občin na tej cesti. V tem žalostnem položaju je posegel vmes okrajni načelnik g. A. Giinter in si je prizadeval tako dolgo, da sta se občini Podgorje in Razbor mirnim potom sporazumeli, začeli cesto popravljati in sta jo do meseca junija 1913. za silo posuli in popravili. Čeravno je bila še bolj slaba, se je na prizadevanje g. Giinterja sprejela za okrajno cesto.
Celjski okraj. •
c Celje. Pri zadnjih volitvah v okrajno bolniško blagajno je tašča liberalnega voditelja dr. Kukov-ca volila z nemškutarji. To se govori po celem mestu in celem okraju. — Videti je, da „'Slovenski Narod" od pretekle sobote odgovarja na napade, ki vsled tega prihajajo opravičeno od vseh strani proti dr. Ku-kovcu, na ta-le čuden način: „Grajate nas prav ostro, zakaj nismo odločnejše proti pemškularjem nastopili? Nočemo se zagovarjati,.." Jasno je, da libe' ralcem ugašajo vse moči, da se voljno udajajo žalos -ni usodi. Ljudstvo jih je zapustilo, sedaj razpadajo zadnje liberalne vrste.
c Žalec. Pri nas so se nedavno vršile občinske voltve, po katerih bodo liberalca tudi zanaprej gospodarji občine. Naša stranka se je volitve udeležila v II. in III. razredu. Vsak pameten človek ve in u-vidi, da ima sleherni volilec pravico, svojo volilno pravico tudi izvrševati. Do tega spoznanja se seveda liberalni kričači v Žalcu še niso povspeli in je tudi zastonj vsako upanje, da bi se kedaj. Zmerjali so naše pristaše pred volitvijo, na dan volitve in zmerjajo jih tudi po vol't vi. Liberalna omika je enkrat takšna m ne more biti drugačna. Pravijo in pišejo, da je naša stranka propadla sramotno. Če se govori in piše o sramoti, iskati jo moramo pri liberalcih i.n našli jo bodemo v toliki meri, da pride na vsakega liberalca nekaj. Sramota je bila liberalna agitacija, sramoten je pa tudi izid sam za liberalce, V?led tega je sramotna tudi liberalna „zmaga", nT pa sramoten naš poraz.
c Hmelj. Promet s hmeljem v naši državi. Meseca septembra, oktobra, novembra, decembra 1913 m januarja 1914 se ga je izvozilo 92.402 stota več kakor uvozilo, čeravno je bila lanska letina v Avstro-Ogrski bolj slaba kot dobra. Tudi piva se je izvarilo v Avstriji 1. 1913 od 1, septembra do 30. novembra 4,488,200 hektol trov (hI = 100 1) in v tem času 1, 1912 4,052.567, torej je v letu 1913 napredovalo varenje piva v Avstriji za 435,639 hI. V Savinjski dolini se bo letos tudi dokaj hmelja na novo sadilo in k temu bi še pripomnili, da imajo že nekateri hmeljarji nekaj hmelja iz Alosta. Ker je pa ta hmelj na kakovosti e-de.n najslabših hmeljev kar ga je na svetu, čeravno obrodi bogato, ga vendar ni priporočati, da bi ga sadili v Savinjski dolini, S slabim blagom ne bomo mogli tekmovati z drugimi deželami. Pač pa je priporočati naš „Golding", ki je že zelo priljubljen, in tudi naš pozni hmelj, ki tudi dobro obrodi in ima tudi svoje prijatelje. Da je ta trditev o hmelju iz Alosta resnična, dokaže poročilo iz Norinberka ob koncu februarja, ki je sledeče: Hmelj iz Spalte stane do 215 mark, iz Holeda.na do 240, iz Virtenberga do 230, iz Alzaci-je do 230, poljski do 220, avstrijski različni do 200 in Alosta do 175 mark. Tedaj že v letih, ko .ni hmelja v izobilju, ima ta hmelj veliko nižjo ceno, kaj bi bilo šele v letih, kadar ga je obilo, najbrž bi se dobil težko kupec za to blago. Poročilo od 26. februarja iz Belgije pravi, da stane tam hmelj iz Alosta 142—150 frankov 50 kg (1 frank je 80 vin, naše veljave) in ga za prihodnjo bernjo ponujajo tam po 95 frankov za 50 kg. In še za te cene nI kupca, ker ta hmelj ni dobre kakovosti, Torej previdnost, kakšne vrste hmelj se naj sadi. — Cene hmelju v Žatcu na Češkem so sedaj sledeče: žateški do 305 K, iz AiuŠe do 265 K, štajerski do 235 K, iz Ogrske in Galicije do 230 K stot po 50 kg.
c Braslovče. Dne 14. t. m. smo spremili k večnemu počitku deklico Tončko Ortl iz Malih Braslovč, Rajna je bila zares pravi, vzor pobožnega, poštenega in nedolžnega življenja, Bogu je bila ljuba in zato jo je poklical k sebi. Kako je bila zavedna, lahko priča marsikateri dopis v „Našem Domu" in „Domoljubu". Pogreb rajne je bil izredno lep. Sestrica počivaj sladko!
c Sv. Jurij ob Taboru. Neizprosna smrt nam je vzela dne 27. februarja preljubo mamo Antonijo Ver-zel, posestnico v Lokah, mater šolske sestre Eveline. N. v m, p.'!
c Vransko. Obešenega so našli na kozolou mladega posestnika Franca Paul iz Merince. Bil je komaj 10 mesecev poročen, Sodnijska preiskava je dognala, da se mu je omračil um.
c Vransko. Pri nas je boj naših poslancev zaradi olajšav pri snaženju dimnikov našel hvaležno o-dobravanje po celem okraju. Storili so res vse, kar so mogli. Malo jih je, a postavijo se možato in krepko. Veliko glasov so dobili za predlog, kar kaže, da njihov upliv raste. Tem bolj odločno pa moramo obsoditi proti kmečkim zahtevaan naperjeni nastop dr. Kukovca. Voditelj liberalne stranke je, med kmeti išče pristašev, govori in glasuje pa proti kmetom. Izkazal se je v deželnem zboru kot najbolj zagrizen nasprotnik vseh, za kmete namenjenih olajšav. Noben drug poslanec, tudi nemški meščanski ne, se ni toliko pehal proti kmečkim težnjam. Naj vendar sedaj dr. Kukovec naredi eno kmečko zborovanje, da mu kmet-
je povedo svoje mnenje. Dr. Ivukovec si je s svojim zadnjim nastopom v deželnem zboru sam napisal smrtno obsodbo.
c Dramlje. Vsak čas naredijo naši libéralo!; kaj takega, da je lari na škodo in v sramoto, Volilni imenik so izdelovali trikrat in trikrat je bil razveljavljen. Delajo ga četrtokrat. Cez 50 pogreškov in krivic zoper volilce jim je uradno že dokazanih. Izpuščeni pa so še skoro vsi plačniki dohodninskega davka. S četrtim imenikom se jim nič ne mudi. V rokah ga ima tisti mož, ki je napovedal, da odstopi z'a novo leto, pa je možato besedo pojedel. Bo treba enkrat smolo izpod njega odtrgati.
c Ponikva, ob juž. žel. Kandidat županskega stoica, gospod Anton Podgoršek, mi je že trikrat o-čital, da sem ob času zadnjih občinskih volitev nekaterim volilcem že izpolnjene glasovnice črtal ter pojem napisal kandidate Slov, Kmečke Zveze. To je neresnica. Zato takoj plačam 100 K vsakemu, kateri mi dokaže samo 1 slučaj, da bi mu bil kaj popravljal. Ker je to lep zaslužek, zato upam, da se ga gospod Podgoršek v kratkem času posluži, — Vitomir ŽliČar.
Sladka gora. Kaj živahno je bilo zadnjo nedeljo v naši društveni sobi. Vršil se je občni zbor Bralnega društva, mladinskih zvez in' podružnice SI, Straže. Kakor povsod, stopa tudi na Sladki gori krepko na plan zlasti mladina. Predsednik Martin Krajno omenja, da so neopravičeni vsi vzroki, ki so društveno življenje zamorili. Nujno potrebno je, tla se v tem oziru izvrši srečen in plodonosen preobrat. Kaplan g. Ivan Bosina oriše v daljšem govoru namen našega izobraževalnega dela, obrazloži načela, po katerih se naj v bodoče razvija društveno življenje, polaga zlasti mladini na srce, da se z vso silo svojega nadepol-nega mladega življenja poprime izobraževalnega dela. Po volitvi posameznih odborov je v častnem Številu vstopila zopet zlasti mladina v krog društvenih Članov. Nato spretno prednaša pesem: „Slovenkam" mladenka Rozalija Stiplošek, mladenič 'Mihael Gobec pa se oglasi z „Žalostno pesmijo Šnopsarjev", ki jih žalibog ne manjka tudi na Sladki gori. Zato pa bo s tem večjo vnemo skrbel mladi pevski zbor, da bo odmevala tudi vesela pesem po sladkogorskem svetu. — Soditi po veselem in zanimivem razpoloženju na občnem zboru, je trdno upati, da se bo v ljubkem objemu s svojo naravno sestrico oglasila pri nas tudi nežjia društvena pomlad z vsem svojim zelenjem in cvetjem, ki naj svoj čas tudi rodil zaželjene sadove!
c Trbovlje. V nedeljo, dne 15. sušca, se je vršil nad vse dobro obiskan shod J. S. Z. v Društvenem Domu. Predsednik skupine J. S. Z„ g. Ivan Zupan, otvori in vodi zborovanje. Najprvo je dobil besedo g, Ivan Zupan ml., ki je podal poročilo o glavnem bla-gajnein stanju od zadnjega glavnega občnega zbora v Ljubljani, Nato dobi besedo delavski tajnik Zaje iz Maribora, ki .nam je odkril razne krivice, ki se godijo pri delavcih, osobito pa v nremogokopili. Da se nam dajo pravice, nam je treba močne delavske sloge in ta je Jugoslovanska Strokovna Zveza. Jasno nam je pokazal, kako rdečkarji samo obetajo in nič ne storijo, in zato se je njihova organizacija že marsikje globoko pogreznila v prepad. Le edmo J. S. Z. bo stala vedno na temelju, da se bo borila za pravice slovenskih delavcev. Nato se je oglasil še k besedi g. Iv. Zupan mlajši in stavi predlog, da se priredi v sredi leta velik izlet J, S. Ž. iz Trbovelj na Brezje.
Brežiški okraj.
. b Rajhenburg. Smrtna kosa nam je iztrgala ljubeznjivega očeta, našega č. g. župnika Franca Cer-jak, moza stare poštene slovenske korenine. Nad 80 let star se ni "mogel več upirati hudi bolezni ter je zaspal, večkrat previden s sv. zakramenti, v nedeljo, dne 1. sušca. Njegov spomin ne bo kmalu izginil med nami. Vsa rajhe.nburška iara ga je visoko spoštovala kot skrbnega, globokovernega moža, ki je imel največje veselje v cerkvi pri Gospodovi mizi in pa pri novi lurški cerkvi, katere posvetitve je tako željno pričakoval. Kolikokrat je nadzoroval razna dela o-krog cerkve, s kakšnim veseljem se včasi sam oprijel dela. To vse dobro vemo in tega ne bomo pozabili. Ce ni dosegel zemeljskega sPavlja Marijinega pri naše novi oerkvi, je pa tem srečnejši tedaj, ko se veseli svoje sreče pri Mariji v nebesih. Vsa rajhenbur-ška fa.ra sočustvuje s Čast. g. župnikom in njegovimi sorodniki ob bridki izgubi. — Svojo ljubezen do rajnega očeta in udano sočutje do žalostnih njegovih otrok in sorodnikov je pokazala množica ljudstva iz dalnjih krajev, zlasti iz Rajhenburga, s svojo navzočnostjo pri pogrebu, ki se je vršil v torek, dne 3. marca pod vodstvom preč. <:. dekana Tamažiča in še-sterih duhovnikov. — Nisi zastonj živel, blagi oče! Vzgojil si svoje otroke z lastnim zgledom v čast svete katoliške cerkve in ponos slovenske domovine! Svetila ti večna luč!
b Rajhenburg. Naša Martina družba in Dekliška Zveza žaluje nad izgubo vrle mladenke Terezije Krejan, ki je umrla v krški bolnici dne 8. marca v 20. letu. Bila je vneta častilka Marijina, njeno srce ni poznalo druge ljubezni kakor ljubezen do Marije in Jezusa.. — Se ni dolgo, kar je klečala pred mizo Gospodovo, a zdaj jo krije črna zemlja. Nastopila je tudi večkrat pri sestankih Dekliške Zveze. Vse mladenke so jo ljubile, a zdaj je ni več med nami. Ne pozabite, družabnice Marijine, ranjke v svojih molitvah! Spominjajte se pa tudi sarae večkrat, da ne varuje mladost pred smrtjo, da je človek kakor kapljica na veji, ki jo strese vsak najmanjši vetrič! Tužnim sta^ rišem pa kličemo v tolažbo besede sv. pisma: In otr-
nil bo Bog vsako solzo iz njihovih oči; ne bo več smrti, ne žalovanja, ne tugovanja, ne bolesti, ker prvo je minilo.
b Kozje. Umrl je pri nas vrl posestnik v najlepši dobi svojih let, Janez Bah v Ješovcu. Bil je vedno eden najzaneslivejših in najzvestejšili pristašev katoliško-narodne stranke, Razven domačih, ki so izgubili ž njim skrbnega gospodarja in dobrega očeta, bo tudi občinski odbor pogrešal v njem razumnega odbornika, K zadnjemu počitku ga je spremljal razven Številnega ljudstva občinski odbor z županom na čelu^ N, v m. p.!	_
Društvena naznanila.
m Maribor. Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 22. marca, ob y*8. uri zvečer, se vprizori, kakor smo že poročali, krasna zgodovinska slika „Quo vadiš?" Igra se vrši v štirih dejanjih in šestih slikah. Nastopili bodo rimski vojaki, kristjani in krist-janke v najlepših kostumih iz rimskih časov. Živo se bo predstavljalo strašno preganjanje kristjanov ob Neronovem času. Kdor je že videl igro „V znamenju križa", ta si more približno predstaviti igro „Quo vadiš?" Ker se igra ne bo ponavljala zaradi pomanjkanja časa, naj si jo to pot vsakdo ogleda.
m Hoče. V nedeljo, dne 22. marca, popoldne po večerni-nicah, mesečno zborovanje D. Z.
Sv. Lovrenc na Dravskem ¡polju. Na Jožefovo, dne 19. marca, priredi bralno društvo poučni shod z govori, deklamaoi-jami in petjem. Vsi župljani se uljudno vabite k obilni udeležbi.
p Sv. Miklavž pri Ormožu. Na gostiji Janežič-Jurkovič so nabrali zbrani gostje za Slovensko Stražo K 21.10.
1 Vučjavfas. Kmetijska podružnica zboriije v nedeljo, dne 22, marca, popoldne ob 2. uri, v gostilni 'Majjer na „Gorici" v Bučečovcih. Predaval bo tajnik c. kr. kmet. družbe g. F. Hole o doh. davku, napovedih zanj itd. Pridite, kmetovalci!
s Št. »i inž na Vinski gori. Dne 25. sušca se vrši shod J. S. Z. ob 11. uri dopoldne v cerkveni hiši. Delavci, zidarji, rudarji, dninarji, posli ter vsa zavedna mladina, vsi na shed, da izvemo, kake važnosti je ta organizacija. Pridite tudi gospod-nii in drugi na shod. Govornik (Vekoslav Zaje) pride iz Maribora.
s Št. Hj pri Velenju. Na praznik, dne 25. marca, je pri nas po sv. maši shod S. K. Z. Poročat pride deželni in državni poslanec dr. Verstovšek. Kmetje, udeležite se vsi shoda!
s Šmartno pri Velenju. Po večernicah na Marijin praznik, dne 25. marca, imamo v Društvenem domu občni zbor bralnega društva. Na občnem zboru bo govoril poslanec dr. Verstovšek.
c Dol pri Hrastniku. Na praznik Oznanenja M. D., dne 25. marca, po prvem sv. opravilu, bo govoril v tukajšnjem kat. izobraževalnem društvu 5. g. L. Kolenc, župnik iz Sirja. Vsi člani in prijatelji društva pridite v (velikem številu.
c Ltitkovavas. Prostovoljno gasilno društvo ima dne 22. t. m., ob 2. uri popoldne, svoj redni občni zbor v prostorih načelnika, g. župana Prana Cilenšeka.
c Teharje. V nedeljo, dne 22. marca, ima naše katoliško slovensko politično društvo svoj redni letni občni zbor. Na sporedu so običajna razna poročila, govor >o potrebi in važnosti ter nalogah političnega društva za našo župnijo, in nova volitev. K obilni udeležbi vabi odbor v kaplanijo po večernicah. Sprejemajo se novi udje. — Odbor.
c Trbovlje. Dne 22. marca bo občni zbor kmečkega Bral. društva v dvorani Društvenega doma. Začetek ob 3. uri popoldne. Spored je kakor po navadi.
Dobje. Zelja, ki smo jo dolgo gojili, se nam bo izpolnila na praznik Marijinega Oznanjenja, dne 25. marca. Ta dan bode namreč stopilo v življenje naše izobraževalno društvo. Po drugem cerkvenem opravilu, pri katerem pridiguje dr. Hohnjec, bo ustanovni shod, na katerem bo govoril isti govornik kot zastopnik Slov. kršč. soc. zveze za Štajersko. Povabljeni odrasli, ka-
kor tudi osobito mladina. Pridite!
— — - ______
„Stajerc" — nepoboljšljiv grešnik«
„Stajerc" je Lurd imenoval kraj „navadnega smešnega babjeverstva" ter se v dokaz zato skliceval na „visoke" duhovnike. Dokazali smo mu z besedami in dejanji „najvišjih" duhovnikov, rimskih papežev, da je Lurd kot kraj, kjer se je prikazala Marija In kjer se je na njeno prošnjo zgodilo veliko Čudežev, svet kraj. Pa kaj se zmeni „krščanski" „Stajerc" za papeža in njegovo besedo?! On pobira stopinje za „krvavečo sveto Johanoo", ki je prišla do velike Časti, da je postala zavetišče ptujskega šnopsarstva, zn papeževo besedo pa se zmeni toliko kot za lanski sneg. V sled tega je za „Štajerca" Lurd še vedno kraj „smešnega navadnega babjeverstva". Pregovor pravi, da hudobija in neumnost prebivata pod isto streho. Pod streho „Stajerčevih" možganov čisto gotovo. Njega proti-krščanske, brezbožne hudobije, je samo vredna še njegova nevednost, „Stajerc" nič ne ve o Lurdu in o Čudežnih ozdravljenjih, ki so se dogodila tamkaj ali1 pa na priprošnjo lurške sv. Device tudi drugod. Poziva nas, naj naznanimo „v resnici in ne v zvijači in domišljiji tiste ljudi, ki so v imenovani vodi Čudežno ozdravljenje zadobili". Ker vemo, da je dobro delo poučevati nevedne, Čeprav so tako hudobni kakor je „Stajerc", mu storimo to delo krščanskega usmiljenja, Evo, v svoji nevednosti napredni „Stajerc", nekoliko slučajev! Peter de Rudder je bil poljski delavec v občini Jabbeke v Belgiji, Dne 16, februarja 1867. ga je zadela velika nesreča; padlo je namreč na njega drevo ter mu zdrobilo levo nogo. Kolika nesreča za delavca, ki mora skrbeti za-se in za družino. Tem večja je bila nesreča, ker rana ni hotela zaceliti vkljub temu, da se je bolnik obrnil na več zdravnikov. Obe kosti na nogi sta mu bili zlomljeni, od koncev prelomljenih kosti se je pokostnica odločila, konci so plavali v gnoju. Nastala je na sprednji strani noge gnojna rana, ki je bila v zvezi s konci prelomljenih kosti; druga gnojna rana se je nahajala ira zadnji strani noge. Rana ni hotela zaceliti, temveč je postajala hujša od meseca do meseca, od leta do leta. Meseca januarja 1875 ga preišče drugi zdravnik, ki je izjavil: „Rudder ima pod kolenom rano; za rano se vidita 2 kosti, ki sta oddaljeni 3 cm druga od druge. Ni najmanjšega znamenja, da se rana zdravi." Nekoliko pozneje ga preišče tretji zdravnik. Za nogo ni pomoči in rešitve. Tu se zateče ubogi delavec k Materi božji v Oostacker, kjer so si Belgijci postavili „majhen Lurd" kot viden spomin prave iurške božje
poti. Dne 7. aprila 1875 je dospel do blažene votline. Dvakrat je šel z velikim naporom in med hudimi bolečinami okoli votline, v tretjič ni mogel več, Pa molil je z veliko iskrenostjo in velikim zaupanjem pred vsem za odpuščanje grehov, potem je prosil Mater božjo milosti, da bi mogel delati in služiti kruh za ženo in otroke. Naenkrat začuti Čudno vzbujenost in zbeganost. Pozabivš",, da že 8 let ni mogel hoditi brez bergel, vstane, začne brez opore hoditi, gre skozi vrste romarjev in poklekne pred votlino. Zdrava je bila njegova noga, nobene rane več, zlomljeni kosti sta se prijeli kljub razdalji, ki se je prej med njima nahajala, — Prikazen „navadnega, smešnega babjeverstva": bi sodil „Stajerc",
Drug slučaj. Bilo je 17, decembra 1899, Ponočni brzovlak drdra iz Bordo-a proti Parizu, V predzadnjem vagonu sedi poštni uradnik Gabriel Gargam, star 30 let, in ž njim 3 tovariši. Naenkrat se od zadaj sliši grozen ropot in v trenutku vdari ekspresni vlak, ki je 10 minut pozneje odpeljal se iz Bordo-a, na zadnje vagone prejšnjega vlaka, ki je obstal v temi. Zadnji vozovi brzovlaka so razbiti in 4 poštne u-radnike je grozno poškodovane vrglo s tira stran. Gargan je 18 metrov daleč zletel in padel v sneg. Njegove poškodb© so bile grozovite, od pasu dol! je bil hrom in uživati ni mogel nič. Kmalu so mu pošle vse moči. Bil je kakor okostnjak; ves spodnji del njegovega života je bil neobčutljiv, njegovi udje so bili trdi, truplo mu je začelo gniti, Sodišče v mestu An-žulem je na podlagi zdravniške preiskave izjavilo, da je njegovo truplo „prava človeška razvalina". Železniška družba mu je morala priznati zelo visoko letno dosmrtno pokojnino. Njegova gmotna prihodnjost je bila zagotovljena, pa življenje mu je bilo uničeno. Bolnik je obupaval, in sicer tem bolj, ker ni imel vere; že več kot 15 let ni bil v cerkvi. Toda njegova pobožna mati je venomer molila za njega ter ga preprosila, da se je podal na romarsko romanje v Lurd, Dne 20, avgusta 1901 se je ob 7, uri zjutraj z materjo prine-Ijal v Lurd. Takoj so ga ponesli pred votlino. Njegova vera, ki se mu je med obupnim stanjem začela u-trjevati, je bila sedaj trdna in pobožno je molil ter prejel sv. obhajilo. Ob 2. uri popoldne so ga nesli h kopalnicam. Goreča je bila njegova molitev, še goreČ-nejša molitev njegove matere. Zvečer je bila procesija z Najsvetejšim, V trenutku, ko obrne duhovnik najsvetejši Zakrament proti njemu, se dvigne in vstane nesrečni bolnik, ki je dosedaj nepremično ležal kot mrlič in zakliče: „Ozdravljen sem!" Dve veliki solzi sta mu potekli po suhih licih do brade. Postrežlji-ve roke so mu pomagale stopiti In stal je pred drugimi romarji, kakor bi od mrtvih vstal, gologlav, brez hlač ter ni imel na sebi .nič drugega kakor nočno srajco in spalno suknjo. Vpričo tisočerih gledalcev je ta „človeška razvalina" storila nekaj korakov. Telo se mu je utrjevalo vedno bolj in bolj, in sedaj je Gabriel Gargan bolniški strežaj v Lurdu,, zdrav in krepak. — Na kraju „smešnega babjeverstva" je dobil zdravje, ki mu ga ni mogla dati nobena Človeška moč.
Se nekaj slučajev iz 1. 1913, Lurški poročevalec protestantovskega angleškega lista „Dailly Mail" je sporočil v štev, od 15, septembra: „Cel Lurd je veselo razburjen od 3 novih ozdravljenj. Gre za 511etno Julijo Bournay iz Dofine, Clenski revmatizem jo je v 4 letih napravil popolnoma pohabljeno, ki se je komaj premikala po dveh bergljah, Ko se je zjutraj vrnila od votline, je berglje vrgla proč od sebe ter hodila lahko Ln brez bolečin. Drugi slučaj je devetletna deklica, Ivana Bodet iz Litiha, Pred tremi leti je obolela na škrlatipi, bila nema in vrhu tega jo je trlo. Včeraj zjutraj je deklica naenkrat izpregovorila in rekla materi: „Izgubila sem čeveljček". Mati je polna radosti, in to tem bolj, ker otroka tudi več ne tare. Se tretji slučaj je. Sedemletni Tomaž Downey iz Belfe-sta je imel jetiko v kolkih. S težavo se je premikal ob dveh bergljah, Danes zjutraj, ko je obiskal votlino, je naenkrat izjavil, da bergelj ne rabi več, da lahko sam hodi," — Tako protestantovskl list,
Prinesli smo le nekoliko slučajev iz Lurda, Ali bo „krščanski" „Stajerc" še vedno ostal pri.tem, daje Lurd kraj „navadnega smešnega babjeverstva" ?
Listnica uredništva.
Dopisnikom „Našega Doma": „Naš Dom" ne bo priložen vsaki številki „Slovenskega Gospodarja", ampak samo vsak mesec enkrat. Torej bodite kratki s svojimi poročili, sicer bodo Vaši dopisi romali v koš. — Sv. Andraž v Slov. goricah: Ce Vaš dopis priobčimo, bi moral iti urednik kašo pihat; to ga pa kar nič ne miče, ¿radi tega se je pogreznil Vaš dopis na dnu uredniškega koša. Pozdrave! — Kozje: Hvala! Le kratko, ne tako na dolgo in široko. — Sv. Eupert v Slov. goricah: Kako bo z Vašimi orgijami, to uredite sami. — Sv. Frančišek Ks.:fi Ali ni mate kaj bolj zanimivih novic? S takimi poročili postane list dolgočasen. Agitirajte pridno, pa bo! Pozdravljeni! — Sv. Urban pri Ptuju: Vaš podpis je nečitljiv, jradi tega smo poročilo o „poroki" vrgli v koš. — Zikarce: Poročajte natančneje o tem, da občina nima nobenih doklad. Nam je zadeva nejasna. — Male Braslovče: Ce hočete zahvalo, nam sporočite, a med dopise ne spada. Zahvala med inserati stane 6—12 K. Pozdrave!
3-ra.šIso tržno poročilo.
Sejem z rogato živino dne 12. marca 1914. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 86—104 kron (izjemoma 104 kroni, poltolsti 70—84 kron; suhi od 64—68 kron; voli za pitanje od — do — K; klavne krave, tolste od 64—82, poltolste cd 40-62, suhe od 80 -38, biki od 66—84, dojne krave do 4. teleta od — do — K, čez 4 tele od — do — K: breje krave od — do — K; mlada živina od 64 do 84 kron. Kupčija slaba.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1 20, K 1 86 teleta Ia (izjemoma cena od K 1*40 do K 1*44); mlade svinje od K 1'50 do K 1'54; nemške pitanske svinje od K 1*40 do K 1*44; ogrske pitauHke svinje Ia od K O'OO do K 0 00; ogrske pitanske svinje Ha od K l-40 do K 1*48; mesne svinje od K 1*36 do K 144; bošnjaške pitanske svinje, od K —•— do K —*—; ovce od K — 80 do K 0 90; kozliči in jagneta od K —•— do K —•—. Kupčija živahna. Veliko popraševanje po mladih svinjah.
Pomlad Je tukaj. Velikonočni prazniki se
bližajo!
Največja izbira.	Skrajno nizke cene.
Priznano solidna postrežba.
Najnovejše, najlepše moderno in trpeino blago za moške in ženske, svilnene robce in krasne rute v nežnih barvah, vsakovrstno p< rilo, sedite obleke za otroke in odrasle konjske nepremočljive pUhte, iočae torbice za nakupovanje, cenjice, otročje vožičke, obuvalo, potne kovčeke kakor tudi najboljše šivalne stroje priporoča cenjenemu občinstva domači in narodni trgovec
Mihael Cimerman y Ljutomeru.
J. DONOSA prej A. Huber Ljutomer
priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah: traverze, cenent, trsje, vse vrste poljedelskega orodja, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde, žice in mreže za vrtne ograje, strešna le-panka, vodovode itd.	239
1 Vabilo k
občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Dramljah
reg. zadruge z neom. zavezo, kateri se vrši
v n e d e 1 j o , dne 29. marca 1914 o b 3, uri popoldne v p o s o j i 1H i č n i h prostorih. DNEVNI RED:
t, Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.	237
2.	Poročilo nadzorstva in naČelstva.
3.	Ordobrenje računskega zaključka za 1. 1913,
4.	Slučajnosti.
NACELSTVO,
Cepljeno trsje In Jtljuč;ce prodaja Jernej Mikolič v Zetalah. Cepljeno trsje po 10 in po 13 K 100 kom. Ključe za Buho cepljenje po 11 K 1000 kom. Rip Portalis. 138
Cepljeno trsje In ključ'! Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rnlander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1296
Manjše kmečko posestvo s hišo in 1—4 oralov zemlje se išče v mariborski okolici v najem. Ponudbe na upravništvo Slov. Gosp.
143
Nad 10.000 cepljenih trt im za oddati. Beli burgundec, laški rizling, rulandec, silvanec zeieni, žlahtnina bela, moslovec, grganjo, glero in druge. Cena I. vrste po 18 kron, II. vrBte po 12 kron. Imam tudi bela in črna vina po ceni 16 kron dalje. Za oboje se priporočam: Josip Cotič, trtničar in posestnik vinogradov, Vrhpolje, p. Vipava, Kranjsko.	148
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Rla-mazilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono. 1426
„Kemeny Kasehan
L poštni predal 12/76 (Ogrsko)."
Cepljeno trsje.
Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. In sicer: laški rilček, (Walschrizling), žlahtnina (Gut-edel) beli in tudeči, muškat-gut-edel, trunta, plavi in beli burgundec, beli ranfol, pošip (Mosler), silvanec, izabela, pertugizec, kap-čina, traminec, šmarnica, in mešane vrste, ter več tisoč divjakov. Vse trte so cepljene na Riparia Portalis in dobro zaraščene in popolnoma vkoreninjene, za kar se jamči. Cena trtam je po dogovoru. Oglasiti se je pismeno ali ustme-no pri Francu Slodnjak, trsničarju, pošta Juršinci pri Ptuju. 1399
Oznanilo.
Matevž Strašek, sadje- in vinore-jec in posestnik pri Sv. Emi p. Pristava naznanja vsem vinorejcem, da ima letos čez 45'000 korenjakov, Rip. Portalis in Rup. Monti-kola posebno močnih, krepkih za nove nasade. Cene po dogovoru.
V najem se da
dobroidoča gostilna
z mesarijo, ležeča ob državni cesti nasproti cerkve, 8 minut od kolodvora v vasi blizu Maribora.. Kje pove upravništvo.	167
O krbniHvoKrižovljan pri Ormožu ima lepa, ravna sadna drevesa s krasno razvito krono na prodaj in sicer jabolka, hruške, slive in črešnje ter pritlikovce, vse najbol ših vrst.	199
Dva krojaška pomočnika (izurjena) sprejme takoj za stalno delo (.roti dobri plači Louis Arbeiter, krojač v Maribora, Koroška cesta 101.
Pridnega pomočnika, kateri zna vsako delo, sprejme takoj Martin Sporer, krojač. Sv. Jurij ob j. žel.
Cepljeno trsje. Franc Seršen, trsničar v Veržeju, Križevci. ima več tisoč cepljenega traja na prodaj na podlagi Rip. Portalis. Vrsta trt: Bela žlahtnina in Velš Rizling. Cena po dogovoru. Trsje je dobro zaraščeno in vkoroninjeno. 197
Prod i se srednje posestvo blizu cerkve, šole in železniške postaje Poljčane. Hiša lepo zidana in na prav prometnem kraju tik ceste. Zraven se tudi da premičnina, voz itd. Najbolj sposobno za rokodelce, ker jih v tem kraju primanjkuje uena nekaj čez 600 kron. Precej ostane vknjiženega. Naslov: „A.B. št 25.k poštnoležeče Poljčane.
Krojaški pomočnik se tekoj sprejme pri g Simon Majer, Koroška cesta 64, Maribor.	189
Samostojni čevljarski pomočnik se takoj sprejme pri g. Meohard K. Maribor, Koroška cesta 90. 190
Kupcem posestev se nudi prilika, priti na eno izmed dveh jako prijaznih in lepo urejenih posestev, na večje ali maojše, — po dogovoru. — i edna vas poleg okrajne c ste, ne daleč od cerkve in od železnice. Naslov v upravništvu pod št. 180.
Oves
Lep, težek, in zelo rodoviten oves „Wunderhafer" in „goldregen", ki prospeva v vsaki legi in zemlji, se proda za seme 100 kg po 30 K 50 kg po 16 K, 25 kg po 10 K. Župnišče v Remšniku. Marenberg.
Proda se lepih 20 posestev pri
Mariboru. Cene od 5000—30000 K, tudi višje cene, kakšne kdo hoče. Oglasiti se je pri Matija ¿ižek v Kamnici 16 pri Mariboru. 126
Vinoreici pozor!
Trsje na prodaj. Laški rizling, renski rizling, žlahtnina bela in rdeča, ranfol, bnrgundec beli, silvanec in korenjaki od Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Ant. Turin, Globoko. Studenice pri Poljčanah.
V najem se da pod ugodnimi pogoji pristava, kjer se lahko redi 14—i6 glav goved, eventuelno se tudi proda. Vpraša se pri gosp. Kaul, ekonomu, graščina Vitanje.
Mlinarki učenec in zanesljiv konjski hlapec se sprejmeta pri parnem mlinu v Kaniži pri PeBnici
Novo stanovanje se da v najem; dve sobi, kuhinja in klet, pripravno za kakšno obrt, krojača ali čevljarja. Posruk, Gornja Sv. Kun-gota št. 2.	225
Mao posestvo, hiša zidana, dve sobi, kuhinja, klet, gospodarsko poslopje, svinjska kuhinja, pod kuhinjo klet, hlev za dve kravi, 3 svinjaki, listnik, skedenj, vse z opeko krito in vse pod eno streho, 2 orala njive, oral gozda in malo vrta, nekaj brajd (izabela), na dvorišču studenec z zdravo vodo, vse ležeče ob glavni cesti, 3 četrt
ure od Maribora, 5 minut do šole in cerkve se proda po nizki ceni. Vpraša se pri posestniku samemu. M.Brezje (Fraustauden) pri Mariboru št. 58.	224
Lepo posestvo na prodaj pri Gor. Sv. Kungoti. Meri 10 oralov, lepa rodovitna zemlja, njive, travnik, gozd, sadonosnik in novi vinograd. Vse okoli hiše. Cena 7000 K. Več pove g. Jožef Podho tnik, Cajzič, Gor. Sv. Kungota.	227
Dvoje lepih krav je na prodaj. Janez Pukl, Gornje Hoče 14.
Zanesljiv in trezen konjski hlapec se takoj sprejme pri gosp. Konrad Zamolo v Framu, lesni trgovec.
Vinogradnikom!
Priporočam lepe cepljene trse na Rip. Port. in sicer beli burgunde , silvanec in mosler. Franc Vračko, posestnik in trsničar Sv. Peter pri Mariboru.	174
Pošten majer z družino se takoj sprejme. C.Petriček, velep sestnik, Celje, Lisca.	176
1730 m železniških tračnic (šin), 7 kg težkih 285'J m tračnic, 11 in 12 kg teških, 6 pripravnih Bojibal-nic, 25 šeleznih vozičkov, 12 pla-teau vozov, vse že rabljeno a dobro ohranjeno in porabno, se po ceni proda. Pisma pod „ A. B. 500„ na upravništvo.
Trafika in trgovina!
Pri farni cerkvi, 2 uri od Maribora, ob okrajni cesti, v obljudenem kraju, se v hiši, kjer je sedaj trgovina z mešanim blagom in dobro idoča trafika, da ta prostor s trafiko in stanovanjem s 1. aprilom t. 1. kakemu trgovcu v najem. Prostor bi bil pripraven tudi za kakega obrtnika. Natančneje pove upravništvo Slov. Gosp, pod šifro „Trafika št. 79".
Amerikanske vkoreninjene rozge (bilfe) od Rip. Portalis, Berlandie-ri, Teleki in Rip. RupestriB zelo močne in po ceni pri P. Srebre, Maribor.	67
Učenca sprejme takoj gosp. Jakob Skaza, krojaški mojster v Slov. Bistrici.	66
Proda se pos< stvo blizu Maribora žel. postaje in farne cerkve z zidanimi poslopji, čez 30 oralov veliko; travniki in sadonosniki, posebno za mlekarijo in živinorejo ugodno. Proda se z vsem, kar leži in stoji. Več pove upravništvo Slov. Gospodarja pod št. 65.
V n>jrm se da s 1. majem dobroidoča trgovina v ŠmTtnem na Pohorju. Pripravno posebno tudi za lesno trgovino. Lastnik Rupert Potočnik, gostilničar. Šmartno na Pohorju. Slov. Bistrica.	149
Učenec ail učenka se sprejme v trgovino mešanega blaga od poštenih gtarišev in z dobrimi spričevali pod šifro „P. K. 183" na upravništvo.
80 oralov sečnega
p.(i7fln in 40 oralov polja >. O »/.liti mnogimi sadnimi drevesi, 3 velikimi gospodarskimi po slopji itd. ležeče ob železnici Maribor — Celovec, se radi bolezni proda za 60000 kron. Pojasnila resnim kupcem daje brezplačno uprava Realitätenmarkt, Gradec, Hamerlinggasse 6 (3236) 229
Kdor želi kupiti lepo vkorenjeno šmarnico (trtel komad 6 vin., naj se oglasi pri Franc Rakuša v Ruc-mancih, Sv. Tomaž pri Ormožu.
Kuharica vajena vsakega dela se išče v župnišču v lepem kraju. Vstop takoj. Mesečna plača 24 K. Naslov v upravništvu.	231
Dva pridna, poštena hlapca, enega h konjem, enega v trgovino sprejme takoj Anton Koleac, veletrgo-vec v Celju. Ponudbo naj se pošljejo direktno na firmo. 233
Vinogradniki pozor! Vkoreninjene cepljene trte I. vrste so na prodaj. Laški rilček, žlahtnina, bela trunta, portugizec, izabela in mešane vrste ter več stotin vkoreninjenih divjakov. Vse trte so cepljene na Rip. Portalis ter dobro zaraščene in popolnoma vkoreninjene, za kar se jamči. Cena trtam je po dogovoru. Franc Slodnjak, trtnar, Juršinci pri Ptuju.	198
Lepo posestvo na prodaj. Meri o-kroglo 40 oralov in sicer 20 oralov dobrih njiv, 8 oralov travnikov, 2 orala žlahtnega sadnega drevja v najboljšem stanu, dva orala bukovega in smrekovega gozda, 7 oralov pašnikov in en oral vinograda. Lepa zidana hiša z o-peko krita, 4 sobe s 3 pivnicami, mesnica. Gospodarsko poslopje je vse zidano v najboljšem stanu, 10 minut od Sv. Duha na Stari gori in poleg okrajne ceste ter je sposobno za mesarijo, gostilno in trgovino. Cena po dogovoru. Marija Kupčič, posestnica v Senčaku. Juršinci pii Ptuju.	235
Ženitna ponudba. Rad bi se spoznal s krščansko -enako lepega vedenja, ki bi imela veselje do kmetijstva, s prodajalno, lahko tudi z gostilno ako bi jo veselilo. Starost od 35 do 45 let, bodi dekle ali vdova; eden otrok ni izključen. Denar se ne zahteva, samo da je poštena in pridna; prosi se za sliko, katera se v 8. dneh pošteno vrne I. K. Leahim, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Poštni predal.	230
Hiša z večjimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo se takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3, I. nadstropje. 1316
Učenec iz poštene hiše ki je ljudsko šolo dobro dovršil, slovenskega in deloma nemškega jezika zmožen se takoj sprejme, ivan Dežman, trgovec s steklom in porcelanom, Maribor, Novi Glavni trg. 216
Učenec za trgovino mešanega blaga se takoj sprejme. Prednost ima oni, ki zua slovensko in nemško brati in pisati. Sprejme se tudi deklica od 14 do 18 let stara, ki ima veselje do otrok. A. Zemljič, trgovec, Sv. Lenart v Slov. gor
Malo posestvo pri st. Jurju v SI. gor., 20 minut do postaje, 20 minut do cerkve, zidana hiša, vse v dobrem stanu, se pod ugodnimi pogoji proda. Cena 4400 K. Vpraša se pri g. Janezu Polaku, krčmar pri postaji.	179
Iščem hlapca za delo na posestvu Lahke je tndi oženjen brez otrok, /jena bi imela zaslužek za delo na posestvu. Vstop in plača po dogovoru. Naslov: Ferdinand Roš, veleposestnik, Hrastnik ob juž. žel.
Kdrenjevo seme (merne) domače, primerno dobro in zanesljivo, razpošilja Franc Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek—Kranjsko. Daje ga po 40 v. liter, pri odjemu nad 10 litrov po 35 vin., če se naroči pa 30 1, pa 30 vin. 1. Najboljše vrste pesa ekendorfska in mamut—velikanska valjasta po 30 vin. liter; pri odjemu nad 30 1, pa po 25 v. V zalogi ima i adalje domačo ali črno deteljo, nemško deteljo ali lucerno, različne vrste trav, kakor tudi izvrstno zelje, solato in pristno gorenjsko repo. — Kaljivost zajamčena!	165
Ekonom za vinograie.
Za moje, 35 oralov velike vinograde iščem izvežbanega človeka, ki se razume tudi na kletarstvo. Absolvent kake vin rske šole z večletno prakso in tak, ki razume kak jugoslovanski jezik ima prednost. Ponudbe na Marko J. Popo-vič, vinogradni veleposestnik Sri-jemski Karlovci (Slavonija). 168
Učenca sprejme takoj Frani- Cvilak svečar in medičar v Slov. Bistrici.
Sprejmeta se takoj dva učenca a potrebno šolsko izobrazbo in poštenih starišev v trgovini Škerbec, Rajbenburg.	163
Pap;rnati toplčl V proslavo velike noči se priporočajo namesto nevarnih in prepovedanih železnih možnarjev najbolje papirnate to-piče, ki počijo gomovito in neverjetno močno. L'ja pravočasno na-ročbo ¿6 priporoča že sedaj: Glavno zastopstvo za Južnoavstrijsko Zinauer & Komp. Sv. Jakob v SI. gor.
Loterijske Številke.
Trst: 11. marca 66 15 29 27 9 Dunaj: 14. marca 34 15 61 39 43
Cenjeni gg. kmetovalci!
Kdor si namerava nabaviti gospodarske stroje, naj se zaupno obrne na podpisanca. Priporočam se v dobavo vsakovrstnih vitelnih garnitur, m 1 a t i 1 n i c, slamoreznio, reporeznic, najnovejših mlinov na vitelni pogon za mletje vsakovrstne moke, motorjev, prevoznih in neprevoznih kamno-lomcev, strojev za izdelovanje opeke itd. Za vse stroje, ki so najskrbnejše sestavljeni in najboljše kakovosti, jamčim. Zadostuje dopisnica in Vas na cenj. željo v svrho raznih pojasnil in nasvetov radevolje ob-iščem in je obisk brez obveze. Najnovejši ceniki so vam vsikdar brezplačno na razpolago. Zagotavljam vas točno in v vsakem oziru zadovoljive postrežbe in se vam priporočamo.	155
IVAN HAJN Y, Maribor, Kokoš:nekova ulica 32,
SiowenskiBistrici
in celi okolici ponudi in priporoča razven velike, lepe zaloge znano dobrega blaga za obleko, moško; žensko itd,, -— tudi sedaj za spomladanski čas vsake vrste zanesljivega semena, kakor deteljno seme, lucerno, travno seme, semenski oves, korenjevo, repno, sa-lat.no itd. — Galico in tudi novo sredstvo: Žveplenek mešan z galico, brizgalnlce, Žage, gumijeve trako, prejo za cepiti, ličje, raf:.a, motike, grablje, vile. srpe Itd, — Tomaževo žlindro (prava znamka „Zvezda"), kajnit, kalijeva sol, fosfor, kisli prašek za živino in svinje, lukulus, bučne in pšenične otrobi, Majiiičevo moko, železo, cement itd.
Vse to v zanesljivem blagu in po nizki ceni.
Alojzij Pinter,
trgovec pri farni cerkvi v Slov, Bistrici.
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
«X • Kova*cic9
Trgovina s steklom in porcelanom, Dolga nlica št. 100 RADGONA, telef. 19.
Priporoča svojo veliko zalogo steklenega (glaženega) blaga najboljše vrste kakor: šipe za okna, ogledala, stekle niče fine in proste za gostilničarje in domačo rabo. Porcelanasta in kamena posoda vsake vrste. Različne lepe reči za olepšavo iz stekla, porcelana in kovine, primerna za vsakovrstna darila. Svetilke in posamezne dele za petro-lejno, spiritus in električno luč. Konce-sijonirana trgovina s podobami; svete in druge podobe proste in najbolj fine.
Okvirje za podobe ln ogledala vsake vrste po n&inlijlh otnahl Steklarsko (glažarsko) 234 delo se Uvrlnje hitro ln solidno!
ffsaha ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh ge na želje denar vrne.
Bee- Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40"—
Srebrne ure........K 6-50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9-60 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 18"— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— Amerikanske zlate double-ure . „ 10"— Goldin Roskopf ure...... 4"—
Prave želszničarske Roskopf-patent
Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure........ 2'40
tke......... 8-
ezvojnim p zvoncem . „ 8 60

Zahvala.
Za premnoge dokaze sočutja ob smrti našega predragega, nepozabnega očeta gospoda
Jerneja Piki
usojamo si tem potom izreči vsem najsrčnejšo zahvalo.
Zlasti si pa štejemo v dolžnost se še posebej zahvaliti prečastiti duhovščini iz Žalca in Griž; gospodom učiteljem in gospodičmam učiteljicam iz Griž, ki so s šolsko mladino blagega pokojnika spremljali na zadnji poti; gg. pevcem in gg. pevkam za ganljivo petje ob odprtem grobu; sploh vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo nepozabnega rajnega na zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena zahvala. Bog plačaj vsem stotero.
Griže, 16. marca 1914.
LISTER.
Iz življenja Smolaikarjevega
Brejčeta«
(Spisala Marica Topoli)ikova.)
Preteklo je že več let, odkar se je preselil v nebesa iz te doline solz Smolnikarjev Drejček. To so bilo namreč njegove srčne želje in najlepše upanje, bivati v nebesih. Gorje pa tistemu, kdor mu je te na-de hotel zanikati in ga siliti v pekel. Nikoli več ga ni pogledal, ne pozdravil takega predrznega.
Kje se je rodil in kdo so bili njegovi starši, ni bilo nikomur znano. Prišel je od nekocl in se naselil v napol podrti bajti ob gozdu, kjer ni hotel nihče prebivati. Pravili so, da straši v nji, da imajo tam co-pernice svoje sestanke po noči in Bog vedi, kake skrivnosti je še hranila ta podrtina med ženskimi jeziki, Resnici je odgovarjalo samo to, da je smel Drejček s privoljenjem posestnikovim, na katerega posestvu je stala, brezplačno v njej prebivati.
Spoštovali ga ravno ljudje kakor tudi otroci niso, ker je bil jako čudnega obnašanja ter imel strar liovito strgano in zanemarjeno obleko, a radi so ga Imeli vendar-Ie, Hlače so mu na eni nogi segale do gležnjev, a na drugi niti do kolena ne, ker je Drejček kar proč odtrgal, če so se mu malo razparale. Tudi en rokav je imel pri suknji, a drugega Bog zna kje drugje; kajti če je bil že malo strgan, ga je kar odtrgal in nikoli več pogledal. Čevljev in klobuka pa še največkrat niti imel ni, ampak je hodil bos in go-loglav ter vedno trdil, da se v lase in podplate ne more nihče prehTaditi,
Imel je še bolj stare gosli, na katere je igral pa tako lepo in milo, da so ljudje postajali pred njegovo hišo in poslušali. Cestokrat je prišel k nam v vas, posebno ob poletnih večerih, igral in pel kakor nihče drugi daleč na okrog.
„Kdor je ljubitelj lepih pesmi in godbe, nima hudobnega srca", dejal je neštetokrat.
Otroci so mu nagajali, kolikor in kjer so le mogli. Ti poredni otroci! Ko je zatopljen y svoje misli igral sredi vasi, sedeč na podrtem deblu, pripenjali so mu po hrbtu raznobarvnih trakov in krp, v žepe mu natlačili trave, listja, nasuli kamenčkov in sploh vsega, kar jim je prišlo pod roke. Starejši so se jim pa smejali ter dražili Drejčka na drug način.
„Kedaj boš pa ženin, Drejček? Preracunjeno je, da pride na vsakega moža 9 žensk in pol, torej tudi na-te toliko, Drejček. A ti se še ene bojiš, kaj bi si pa z ostalimi začel?"
„Eh, pustimo ženitev. Imam družbo, moje ljube goslice nadomestujejo ženo. Ce sem vesel, si zaigram, če sem žalosten, pa tudi, In kanarčka imam doma, ki tako lepo prepeva."
„Kaj boš omenjal te gosli, ki so že tako stare, da pomnijo, kedaj je Bog Adama ustvaril. Ženico pa si lahko vzameš mlado," veselo, ki bo še vse lepše prepevala kot tvoj kanarček", so ga dražili nekateri in se mu smejali.
„Le vi drugi se prej oženite in vzemite jih vsaki po 9'/2, kakor pravite, da na vsakega pride. Katere potem preostanejo, bodo pač morale biti z DrejČ-kom zadovoljne ..."
„Ne bodi neumen, Drejček", so ga svarili med smehom, „nazadnje dobiš same stare, grčave, plan-tavo, gluhe in napol slepe . . ."
„Dobro, hvaležen sem vam za ta svet. Bom pa začel kar tukaj od začetka izbirati med mlajšimi in lepimi, Če že hočete, da dobim kaj pametnega."
In začel je motriti okoli sebe stoječa dekleta, katera so pa vsa zarudela odbežala domov. Vsaka se je bala, da pokaže na njo; druge bi se ji potem smejale in jo oponašale, da je DrejČkova nevesta.
Tako življenje je torej naš Drejček živel več let. Kuhal si je sam, največkrat ajdove žgance, ki so se mu. zdeli tako dobri. Moke je dobil v vasi zastonj, ker je znal lepo gosti in še lepše prositi. Zabele pa ni rabil, ker so se mu zdeli dobri tudi nezabeljeni.
Enkrat jih je pa vseeno mislil zabeliti, ker je dobil zabelo zastonj od dobre vaščanke. Pripravil si
Iz celega sveta»
Pet obsojencev po nedolžnem v SOletnem zaporu. V noči od 17. na 18. septembra 1905 sta bila u-morjena blizu Bari na Laškem grof Domenico Viti in njegova služkinja Apolonija Lucatelli. Sum je letel na .5 okoličanov, katere so po dolgotrajnih in mučnih preiskavah aretirali in postavili pred 3 leti pred porotno sodišče v Bari. Porotniki so jih spoznali za krive u-mora in sodišče j:m je naložilo na Laškem najhujšo kazen, namreč na 80 let hude ječe. Obtoženci so neprestano trdili, da so nedolžni in so se pritožili na kasacijsko sodišče, ki je odredilo ponovno obravnavo. To la tudi pri drugi porotni obravnavi so spoznali porotniki obtožence za krive, sodišče jih je zopet obsodilo in jih poslalo kot najhujše zločince po raznih velikih kaznilnicah po Italiji. Obtoženci so vstrajali Še vedno pri tem, da so nedolžni, toda bilo je zaman. Obtoženci so bili obsojeni največ zaradi pričevanja nekega Nikolaja Massafre in orožniškega podčastnika Enrica Riceiardija. Ižpovedbe teh dveh prič so se zdele sorodnikom obtožencev zelo sumljive in začeli so se za ta dva možakarja malo bolj zanimati. Kmalu so nabrali proti njima toliko obtežilnega, da je uvedlo sodišče proti njima preiskavo zaradi krivega pri-
je skledo, jih začel jemati iz lonca ter mislil polagati v njo.
»Poskusiti pa vendar moram, če so dosti solje-ni", de sam pri sebi,
Ena, dve, tri . . ., in požiral je slastno dobre Žgance, jih pokušal tako dolgo, da je prej vse pojedel, kakor si je domislil, da ima za danes zabelo.
Tudi s fižolom sta si bila prijatelja, „Tako dober je in tako lepo se prileže mojemu želodcu", dejal si je neštetokrat. Samo tega od začetka ni vedel, da postane fižol večji, ko se kuha, da ga mora biti od začetka malo, pozneje ga je pa ravno dovolj. Dejal ga je kuhat poln lonec, a ko je videl, da začne lezti ven, usipal v drugega polovico, a ko je Še hotel uiti iz obeh, je vsul iz vsakega nekaj v tretjega in tako si je enkrat skuhal 3 ronce fižola, katerega je imel potem za cel teden zadosti.
Sreča je bila, da so bii trije lonci dovolj, kajti Četrtega bi ne mogel vzeti, ker ga imel ni, .-.
Bilo je enkrat že bolj proti jeseni, ko smo zastonj čakali Drejčka, da bi prišel v vas. Cel teden ga že ni bilo in tožilo se nam je vsem po šalah, ki smo jih uganjali ž njim, in po njegovih goslih, na katere je tako lepo igral.
Nisem se mogla več premagati, pustila sem svoje delo in pohitela pogledat k njemu v kočo.
Stara omara, razpokana miza, Črniva postelja, en stol, to je bilo Drejčkovo pohištvo. Ležal je na postelji, roke imel prekrižane na prsih in neprenehoma gledal v strop, ko sem vstopila.
„Drejček, zakaj ne pridete več doli v vas, tako Vas pogrešamo. Ali ste bolni?"
„Bolan in žalosten, Povedal bi, kaj me teži, a tako vem, da me ne more nihče razumeti."
„Bom Vas razumela, le povejte. Človek lažje trpi, ako komu potolaži svoje gorje, ki ga teži", sem mu prigovarjala.
„Verjamem, ampak potem mora tožiti drugačen človek kot sem jaz. Ljudje sodijo samo po rumenja-klli, kakor vidijo, a da ima Drejček pod umazano, strgano obleko tudi srce, ne tega ne razumejo in si ne morejo misliti,"
Imam talent, da hitro spoznam človeka. Videla sem ga vedno kot umazanega, raztrganega postopača s čudnim obnašanjem, smejala se raznim šalam in burkam, koje so uganjali ž njim ljudje, a sama mu nisem rekla nikoli žal besede. Neštetokrat sem ga o-pazovala, ko je igral tako lepo in milo, kako mu je obraz žalosten, kako mu sili oko nekam daleč, daleč, kot bi hotelo v daljavi najti nekaj lepega, izgubljenega. In v tem očesu sem videla kot v zrcalu njegovo dobro, a trpečo dušo.
In danes sem po njegovem govorjenju spoznala, kako prav sem sodila, izprevidela, da nimam pred seboj navadnega postopača kot izgleda na zunaj.
„Ako Vas nihče drugi rie razume, ako nihče drugi ne verjame, da imate blago srce in dobro dušo, vem in razumem to jazi! Vedela sem že takrat, ko ste v vasi sedeli in igrali tako lepo in milo, da je segalo v globino duše, ko je Vaše oko iskalo nečesa tam daleč ..."
„Prav, govorite resnico. Sedaj pa že vem, da Vam lahko povem svoje boli in vzrok,' zakaj ne pridem več v vas. Našel sem bitje, ki me razume. Poglejte v tisto kletko na steni, prazna je, kanarček mi je poginil. Ne poje več, ni ga več ... Poglejte moje gosli, tam vise, utrgane so strune . . ."
„Ako .nimate drugih bolečin, te so malenkostne. Jutri Vam prinesem že drugega kanarčka, kateri bo še lepše pel kot prejšnji, ki je bil že gotovo star, in kupim nove strune in zopet boste lahko Igrali doli v vasi."
„Ne maram drugega kanarčka, ne drugih strun. Nikoli ne bom več igral, nikoli ne bom več vesel . . ."
„Saj bom Vam kupila vse le za svoj denar, In gotovo ne zavržete mojegti darila, katero Vam dam zato, ker se mi, kakor tudi drugim, toži po Vas."
„Hvala za prijaznost! Vem, da bi mi kupili vse za svoj denar, ker jaz ga itak nhnam, a vseeno nočem drugega kanarčka, ne drugih strun. To je bil moj zadnji spomin na njo, na mojo nevesto. Smešno se Vam zdi, kajne, da je imel tak Človek kot sem jaz, tudi enkrat nevesto. A imel sem jo, lepa, mlada in
čevanja. Ta preiskava je imela presenetljiv uspeh. Justični minister je odredil na poročilo sodišča, da se po nedolžnem obsojeni toženci takoj izpuste, obe priči, ki sta to zakrivili, pa sta bili aretirani. K sreči so odpravili v Italiji smrtno kazen, ker bi se bil izvršil v tem slučaju petkratni justični umor.
Kaj Je. dežnik? Dežnik je oseba, ki je oblečena v črno, žalno obleko, dežnik je oseba čmernega razpoloženja. Podoben je nočnim pticam, ker stisne k sebi svoja krila, kakor hitro posije solnce. In skriva se pred njim, Posledica tega je, da gre dežnik ven samo, kadar je oblačno. Vendar dolgega sprehoda ne mara. Iz stanovanja gre v kavarno, v cerkev, v u-rad, ali na kako veselico. In tam izgine. Dežnik je nezvest služabnik, ki rad zapusti svojega gospodarja. Vzamejo ga vam, oziroma zamenjajo vam ga v kavarni, v restavraciji ali pa v gledališču. Ako bi ga zopet radi zasledili in ga iščete, ga prav gotovo ne najdete. Sicer pa ni čuda, da dežnik ne mara svojega gospodarja. Mi smo dežniku mačehe. Vzamemo ga seboj le takrat, kadar ga moramo. V salon ni sprejet, vedno mora ostati zunaj. Dotikamo se ga s konci prstov, in to z nekako zaničljivostjo. Dežnik je neulju-den in neljub predmet. In vendar nam služi, ker varuje našo obleko pred dežjem.
pridna je bila moja Marija. Bil sem v učiteljišču in še samo par tednov mi je manjkalo do izpita in do — službe, in potem bi bila postala Marija moja žena, A gradovi, zidani v oblake, so se porušili, nevesta mi je umrla nagloma, par dni pred izkušnjo ... Ž njo vred je umrla moja sreča, moje nade, ž njo je bil pokopan moj prejšnji ponos, veselje do pravega treznega življenja. . .
„Žalostno res, a sedaj vseeno ne smeta tako žalovat',. Kajne, da sprejmete drugega kanarčka in druge strune, da lahko zopet Igrate in se potolažite?"
„Ne morem, ta kanarček je bil njen, izročila mi ga je v oskrbo, ko je videla, da se bliža h koncu njeno mlado življenje. Prosila me je, naj ji ga lepo negujem, ker ji je bil v veselje, da ne bo pogrešal ničesar. Izpolnjeval sem njeno zadnjo željo, bil je tudi meni v veselje, spominjal me ,ie s svojim lepim petjem nje, moje neveste. A poginil mi je sedaj, ko je bil že star, drugega pa ne maram ... In strune, to so bile tiste strune, na katere sem ji zadnjič igral, igral par dni pred smrtjo, ker me je prosila. In pela je zraven, tako tiho in mirno je pela o svidenju nad zvezdami. . .
Strti, uničeni so torej ti zadnji spomini, ki so me vezali ž njo, katera trohni že precejšnjo vrsto let v hladni zemlji. Ničesar drugega si več ne želim kakor smrti, katera bi me združila ž njo. Mogoče je že blizu, kajti čutim se jako slabega, izguba najdražjih spominov me je tako potrla."
„Kdo bi mislil, tako revni ste na premoženju, a na izkušnjah in trpljenju tako bogati. Tako rada bi videla Vašo prerano umrlo nevesto. Ali nimate mogoče nobene slike?"
„Imam. To, česar še nisem nikomur pokazal, pokažem danes Vam. Tukaj, poglejte, imam sliko iz življenja, in tukaj na mrtvaškem odru,"
Potegnil je v debel papir zavite slike iz nedrij a ter mi jih dal. Videla sem podobo dekleta, polnega življenja in sreče na eni podobi, a na drugi brez življenja, mrtvo ležati na odru.
„Kaj pa, ali potem niste dogotovili svojih študij ? In kako pridete v ta kraj?"
„Nisem se hotel več mučiti. Zakaj? Za koga? Poslal sem malomaren, udal se pijači i.n tako izgubil ves ugled med ljudmi. Bitje, na kojega podlagi sem snoval svojo srečno bodočnost, ležalo je v grobu, a za druge nisem maral. Svojo srečo sem samo srečal, a zapustila me je, najina ljubezen se je morala ločiti, Bog je tako odločil.
In tako sem po letih prišel v ta kraj, opustil pijančevanje, kupil si tega starega pohištva in tako živel življenje izgubljenega človeka. Imel sem samo skrb za kanarčka in svoje gosli, najlepše In zadnje spomine na njo, a teh spominov ni več, zato sem bolan . . ."
Cez par tednov je Drejček umrl. Vaščani so mu preskrbeli vse potrebno za zadnjo pot. Hvaležni so mu bili za vesele urice, katere jim je pripravljal ob poletnih večerih s svojimi gosli,
„Moliti pa ni treba za Drejčka", so rekli nekateri, „ker je gotovo v nebesih, saj je vedno trdil, da pride tje, Ako bi sedaj molili za njega, bi se gotovo jezil."
„Seveda bi se jezil, Mar bi moral potem našo molitev deliti drugim trpečim dušam, ker je njegova ne rabi."
Tako in enako so se šalili ljudje še po njegovi smrti. Poznali in gledali so ga pač samo na zunaj, svet pa sodi navadno tako kot vidi. Edino jaz se nisem zmenila za take šale, Gledala sem v duhu veselje človeka, katerega je teža življenja uničila, ker sedaj je našel, če ne na tem, pa na onem svetu, izgubljeno srečo, o kateri je toliko sanjal . . .
In še sedaj po preteku tolikih let, nisem izgubila spomina na nesrečnega Drejčeta. Večkrat se ustavim ob njegovi gomili, zrahljam zemljo, pod katero počiva, in čeprav me ljudje čudno pogledujejo, vsa-dim tu in tam kako cvetko, da otmem grob pozabljivosti in zapuŠČenosti. Bil je v očeh ljudstva razcapan, umaza.n postopač, a srce je Imel ve.ndar-le, kar sem zvedela samo jaz , . .
Lisice namesto psov. V leki berolinski ulici se je pojavil nad vhodom nekega trgovca z živalmi velik napis: „Ne bo več davka od psov!" Pod napisom je bila velika kletka z udomačenimi lisicami, katere priporoča trgovec imeti namesto psov vsled tega, ker je bii davek od psov zopet zvišan. Berolinska občina je, stoječ na principu, da „živali ne spadajo v mesta", zvišala davek od psov, tako, da se plača od psa že 30 K na leto. Od lisic pa ni treba ničesar plačati. In premeteni trgovec proglaša, da se lisica da ravno tako ukrotiti in udomačiti kakor pes. Lisice se prodajajo še dosti poceni, namreč po 8 K.
Valentin Vodnik o slamnikih. Vodniku so bili ženski slamniki še nekaj novega in Čudnega. V „Novicah" 13. dne junija 1797. je poročal: „Novine iz Benetk" pišejo: Izpremembe v obleki v Parizu so še bolj nestanovitne, kakor so bile včasih. Nekaj dni sem nosijo ženske slamnate klobuke, slamnate poveže, slamnate pahljače, kmalu bodo nosile še slamnata krila. Dobro je vendar, da te lepe prijateljice niso same slamnate!" — Kaj bi dejal dobri Vodnik, Če bi videl Slovenke v današnjih klobukih, slamnikih in toaletah ?
Največja hvala. Zlatar: „Vidite, ti biseri so tako lepi, da bi jih človek imel skoro za ponarejene!"
Htrjt» 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
19. marca 1914.
Ženski vestnik.
x Radi politike razdedil ličeri. Nedavno umrli njujorški župan Gayuor, ki je zapustil P/2 milijona dolarjev premoženja, je v svoji oporoki določil, da dobita njegovi najstarejši hčeri samo po 1000 dolarjev, ker sta se poročili z njegovima političnima nasprotnikoma.
x Ženske v državni službi na Francoskem. V francoski državni službi je ženskam zagotovljen jako ugoden položaj; delovni čas traja povprečno od 9. u-re zjutraj do 2. ure popoldne, imajo prav dobro plačo in pravico do pokojnine. Zato je naval žensk v državno službo velik. Sedaj je v francoski državni službi 128,000 žensk, od teh 18.702 v poštni službi, 7356 pri železnicah (kot prodajalke voznih listkov, snažilke v vlakih, postavljalke ogibov i. dr.), 6000 pri cestnih železnicah, 300 pri zunanjem uradu (kot tolmači v Španiji, Maroku in Turčiji) in 800 v vojnem ministrstvu, ki imajo jako zaupna mesta. Pri vspre-jemu v državno službo se upoštevajo pred vsem u-radniške hčere, zlasti tiste, katerih očetje so si pridobili zaslug za državo.
Ženske v rusko-japonski vojni. Popotnik, ki je živel več let na Japonskem, pripoveduje dozdaj malo znano dejstvo, da se je v japonski armadi v rusko-japonski vojni bojevalo tudi 10% žensk, ki so oblekle moško obleko in bile uvrščene med vojake. General Kuroki, ki je poveljeval 60,000 mož močni armadi, je imel med njimi 6000 v vojaško obleko preoblečenih deklet in žen,
x Ženske v vojaški sanitetni službi. Višji načelnik ogrskega „Rdečega križa", baron Svarc, je izdelal zakonski načrt, glasom katerega se pritegnejo ženske v vojaško sanitetno službo. V službo poklicane bodo le one, katerim to pripuščajo življenske razmere in še tem se nudi veliko ugodnosti glede oprostitve službe.
x Obiskovanje bolnikov. Ce bolnika po daljši ločitvi zopet vidiš, zatajuj svoje občutke in ne kaži svoje žalosti. Ce bolnik slabo izgleda, ne kaži, da si se ustrašila, a ga tudi ne tolaži z lažnjivo opazko, da dobro izgleda. Ne nosi bolniku jestvin ali pijač, pred-no nisi povprašala, ali so mu v korist. Ne govori veliko z bolnikom in kolikor mogoče malo ali nič o njegovi bolezni. Ne govori ž njim o kupčijah. Zamolči bolniku neprijetne družinske razmere. Ne godrnjaj proti bolniku zoper naredbe zdravnika, ker s tem mu od-vzameš zaupanje v zdravnika, Ce je bolnik žalosten in obupan, potolaži ga s prijazno besedo. Ne ostajaj dolgo časa pri bolniku.
x Kako se dajejo dote. Neki Henry Hodgson v Saint Louisu v Ameriki je tako-le odmeril doto svojim trem hčeram: Najstarejši hčeri je dal toliko zlata, kolikor je sama tehtala, drugi toliko srebra in tretji toliko bakrenega denarja. — Londonski veletrgovec I. P. Orven je svoji edini hčeri na poročni dan izročil skromno molitveno knjižico. Toda knjižica je imela 75 listov — samih bankovcev po 2500 funtov. Spredaj v knjižici je bilo očetovo posvetilo, v katerem priporoča hčeri, naj vsako leto iztrga iz knjižice le po en list. — Založnik lista „Novoje Vremja" v Petrogradu je svoji hčeri odstopil za doto dohodke iz inseratov na 4 strani lista, kar znaša okroglo 75,000 kron na leto, — Posebno nenavadno doto je dobila hčerka posest-gika menažerije, Beckerja, ki ji je dal pri ženitvi 1 slona, 1 leva, 2 leoparda, 4 krokodile, 2 morska psa in 1 kraljevskega tigra. Vsak po svoje!
x Dobro ga je izplačala. Hčerka nekega tovarnarja na Češkem je bila nevesta. Zadnji dan pred poroko je pa ženin — trgovec — izjavil očetu, da ne more njegove hčere poročiti, ako ji ne podvoji dote. Oče je govoril s hčerko in izjavil, da noče razdreti njene sreče, da pa bo s tem svoja ostala dva otroka oropal dedščine. Hčerka je prosila očeta, naj izpolni ženino-vo zahtevo. Oče ji je ugodil. Naslednji dan je bila poroka. Glasno in jasno se je glasil ženinov: „Da!" — Toda še jasnejše in glasnejše ter odločneje se je pa nato glasil nevestin „Ne!" Duhovnik je še enkrat ponovil vprašanje, ker je mislil, da se je nevesta zmotila. Toda tudi drugič je nevesta odločno in glasno rekla: „Ne!" Nato se je nevesta kratko obrnila k svojemu očetu in ob njegovi roki odšla iz cerkve, ne da bi se bila na ženina le še enkrat ozrla. Ko jo je oče začuden vprašal, zakaj je to storila, je dekle odgovorilo: „Ako bi se bila poroka že včeraj razdrla, bi bili vsi govorili, da me je ženin pustil na cedilu. To sramoto sem si pa hoteia prihraniti. Naj jo nosi on, ki jo je zaslužil, ker se je hotel oženiti samo radi denarja."
x Novo sredstvo. Da se moške, ki radi ne delajo, zopet k delu navadi, se uporablja sedaj v mestu Seatle v državi Vašington v Severni Ameriki za težka dela v kaznilnici. Tam obstoji postava, glasom katere se možje, kateri se stalno branijo dela ali iz lahkomiselnosti zapustijo svoje družine, lahko obsodijo v hude kazni v ječah. Kaznjenci morajo za Čas kazni hudo delati, -morajo podirati les, sekati drva, kidati gnoj in druga težka dela. Zato dobijo na dan gotovo plačo, katera pa se ne izplača njim, ampak njih družinam. Pravijo, da te kazni marsikaterega moža do dobra izučijo in so po prestani kazni v družini mnogo pridnejši in pametnejši.
x Novejše v kuhinjski umetnosti. Kuhar nekega velikega berolinskega hotela in velik strokovnjak piše v listu „Dama", da se je na kuhinjskem polju začel prevrat v prilog priprostosti. Pred vsem se to kaže v tem, da se začenjajo posamezne jedi imenovati tako, da vsak takoj ve, za kakšno jed se gre, ne pa
kakor doslej, ko so se posamezne jedi imenovale po raznih iznajditeljih. Tudi jedi same se žele vedno bolj priproste in lahko prebavljive. Veliko veljavo imajo zelenjadne prikuhe, solate in sadje. Preje tako priljubljeno umetno okraševanje jedi se na celi črti odklanja; ljudje polagajo vso važnost na dobroto jedi same, za dvomljive okraske jim ni. Svet postaja pametnejši!
y Pouk v šivanju za dečke so uvedli na državni kmetijski šoli v Minesoti. Stvar ni tako smešna in narobe, kakor bi si kdo mislil, Kolikokrat pride lahko moški v položaj, ko bi mu bilo nujno treba, da bi si sam kaj zašil, a si ne zna pomagati. Mnogo moških se ne oženi in nima ženske roke,, ki br mu oskrbela potrebno šivanje; drugi se oženijo, a vseeno lahko mnogokrat pridejo v zadrego, bodisi da žene ni doma, da nima časa ali da oboli, V vseh takih slučajih bi nekoliko spretnosti v šivanju moškim jako prav prišlo. Ravno isto velja o kuhi ter so v nekaterih londonskih deških šolah že tudi uvedli pouk v kuhanju. Na ta način se dela pot moški samostojnosti; moškemu se ne bo treba več ženiti zato, da bi mu žena kuhala in šivala, kakor se tudi ženski, ki si zna sama služiti svoj kruli, ne bo treba možiti radi preskrbe. V bodoče se bodo potemtakem sklepali zakoni samo iz i-dealne ljubezni. Zlati časi se nam obetajo.
x Kako se nosi dežnik, oziroma palica. Nikdar ne nosi dežnika, oziroma palico, vodoravno pod ramo, posebno če greš po potu, kjer je veliko ljudi, ali iz cerkve, veselice, na kolodvorih, pri pogrebih, procesijah itd. Kaj lahko se zgodi, da ž njim suneš v gnje-či človeka, ki gre za teboj, posebno če te tvoj prednik porine nazaj. Naravnost nevarna je taka neprevidna noša dežnika, oziroma palice, za otroke, ki gredo za teboj, ker jih suneš ravno v glavo in jih lahko nevarno raniš. Tndi ne vrti dežnika, oziroma palice, po zraku, posebno če je prostor tesen in obljuden, tudi tako lahko udariš mimoidoče, Ce greš z razpetim dežnikom poleg koga drugega, pazi, da ne teče s tvojega. dežnika voda na njega, Ce gre kdo tik mimo tebe, nagni dežnik v stran in ga vzdigni, da gre neovirano mimo. Ce gresta dva pod enim dežnikom, drži dežnik bolj na drugega kakor na sebe in dovolj visoko, da mu ne dregaš v glavo. Pusti dežnik vedno pred vratmi ali v predsobi, ne nosi ga v sobo seboj, da ne pomočiš tal.
x Nekaj o divjakih, na katere se cepijo vrtnice. Nakoplji v gozdu lepih, ravnih, mladih divjih vrtnic meseca oktobra in novembra, prej ne, ker so mladike sočnate in takih se primejo po zimi črne pege in rade segnijejo. Pri koreninah glej 11a to, da imajo dosti vlaknic, ker sicer se ti nerade primejo. Korenine nakopanili mladik potakni v redko ilovico 111 zakoplji v zemljo. Spomladi, ko so poganjki že 1 cm dolgi, preglej korenine, poreži jim morebitna očesa, potakni še enkrat v redko ilovico in posadi tako, da dobro potlačiš zemljo h korenini in dobro zalij. Posadi jih na stalno jim odločeno mesto. Nekateri prijatelji vrtnic polože po presaditvi mladike nazaj v zemljo, a to ni priporočljivo, ker se pri upogibanju zrahljajo korenine in izgube svojo prvotno lego. Pač pa zatakni k divjaku kol, na katerega ga dobro priveži.
x Na 11 mivaln0 sklede iz porcelana ali emajli-rane pločevine se kaj rada nabere umazana tolšča. Isto odpraviš hitro, Če pomočiš krepko krpo v sol in ž njo drgneš skledo.
Milijonarka, psi in mačke. V Petrogradu na Ruskem je pred kratkim umrla večkratna milijonarka Varpahovska, ki je stanovala v svoji palači v ulici Morskaja z več nego 40 psi in mačkami. Vsak pes in vsaka mačka sta imela svojo sobo. Ti prostori so bili vzorno čisti. Hrana živali je bila izborna. Porabili so 16 funtov mesa, 9 kur inveČ litrov smetane in mleka na dan.
Srečna dedinja. V Wisbadnu na Nemškem je umrla neka gospa, ki je poldrug milijon svojega premoženja zapustila ženi mizarskega pomočnika Gibner-ja, ki ji je v dolgoletni bolezni stregla. Oporoka je neovrgljiva in se je moral brat pokojnice zadovoljiti z odpravnino 300,000 K.
Kmečki delavec.
y Slovenski liberalci in delavstvo. Glasilo J, S, Z., „Naša Moč", piše: Da slovenski liberalci niso bili nikdar prijatelji delavstva, o tem govori zgodovina liberalnih dejanj. Se vselej, kadarkoli so liberalci kje zahtevali izboljšanja in so morda malo odločneje nastopili za svoje zahteve, takoj je stal za njih hrbtom liberalni valpet s papirnatim bičem zaničevanja in sramotenja. Kolikokrat je bilo delavstvo tarča liberalnega prijateljstva. Kaj vse se je v liberalnih listih pisalo o delavstvu in se mu hotelo škodovati.
* 50 let pri enem gospodarju. V občini "Wöhlsdorf pri Wettmannsstälttenu na Srednjem Štajerskem služi pri kmet. Thor dekla Cecilija Obenaus neprenehoma od 1. 1863, torej celih 50 let kot dekla. Zvesta služabnica je bila že trikrat obdarjena z lepimi darili za svoje zvesto in vzgledno službovanje. Letos ji je c. kr. namestništvo v Gradcu podelilo častno kolajno za 501et.no zvestobo. Pridni dekli se kolajna posebno lepo podaja. Želeti bi bilo, da bi tudi slovenske dekle posnemale svojo nemško tovarišico v Wohlsdorfu in bi tako dolgo zvesto služile svojim gospodarjem, da bi se tudi njim podarile enake kolajne.
y Kmečki mladini v svarilo. Pred kratkim je poročal „Slovenski Gospodar" o strašni nesreči v rudniku Kardif na Angleškem. O nesreči piše nek delavski list sledeče: „Drugače tako zaposleni brzo-
jav prinaša iz Londona le še počasno vest, da ni prav nobenega upanja več, da bi izmed 359 še pogrešanih rudarjev bilo mogoče iz glavne jame spraviti še kakega živega na dan. Zdi se, da igra ogenj z reševalci naravnost strašno igro. Komaj na enem kraju ugasne, že izbruhne zopet kje drugje, včasih pa celo z večjo silo kakor preje. Obupno skušajo reševalci enkrat iz enega, drugič iz drugega konca prodreti v u-sodepolni zapadni rov, dasi ne vedo, koliko časa bi rabili, predno bi naleteli na zakopane tovariše. Nekega reševalca je podirajoče se tramovje ubilo, toda navzlic preteči nevarnosti so delali reševalci z levjim pogumom, nadčloveškim naporom in vstrajnostjo. Gori pa so v globoki t:hoti čakale velike množice svojcev na uspehe reševalnega dela. Samo tuintam prekine nenaravno tihoto blazen krik kake mlade žene, ki potem v stoterih ženskih srcih najde bolesten odmev. Obupni jok 111 stok se kakor grozna obtožba dviga proti nebesom, na kar sledi zopet strašna tihota. Tukaj kriči neka uboga mati: „Moram priti do svojega sina", tam zopet se vrže neki kakor smrt bledi fant na reševalca, ki je ves črn ravnokar prišel iz jame in ga vpraša: „Ali ste bili v Mafekingu? Moj oče je v Mafekingu!" (Mafeking je ime delu zasutega rova. „Ali ste bili v Pretoriji?", tarna neka revna deklica, „moj brat je tam". Reševalec brez vsake besede pa le odmajuje z glavo, da ni bil. Kardifški lord-major je sprožil denarno zbirko za ostale po rudarjih, ki so v jami „Univerzal" prišli ob življenje. O' genj še razsaja. Da bi prišli strašiiemu jamskemu požaru v okom, so napeljali od vodnega nabiralnika 3 cevi, ki mečejo velikanske množice vode v jamo. Menjajoč se partije reševalcev'prihajajo iz jame črni kakor sam premog in skrajno izčrpani. Da se zopet 0-krepijo, dobivajo vročo kavo in toplo hrano, 11a kar jih v avtomobilih vozijo v hitrem tempu po okolici, da dobe njihova pluča va-se zopet potrebno zračno kislino." — Tako je življenje onih, ki zapustijo nesmiselno svoj rodni mirni dom in hitijo v tujino.
y Slovenski delavci, posnemajte*. Avstrijski nemški krščansko misleči delavci imajo močne organizacije. V strokovni nemški zvezi za Avstrijo je združenih 82.000 delavcev, v nestrokovnih društvih pa 46.000. Močna armada 128.000 krščansko mislečih mož! Vsak neuspeh delavstva je dobil satansko zadovoljni odmev v tem časopisju. Ako si ogledamo dobo boja za splošno in enako volilno pravico, tedaj opazimo liberalce vedno v nasprotujočih vrstah. V državnem zboru je b:l liberalni zastopnik masta Ljubljane najhujši nasprotnik volilne preosnove. V kranjskem deželnem zboru je morala tedanja katoliško-narodna stranka več let nastopati celo z obštrukcijo za izpremembo in razširjenje volilnega reda, nasproti združenim in zvezanim slovenskim liberalcem ter Nemcem, ki so i-meli tedaj večino v tej. zbornici. Liberalec ni hotel ničesar slišati o volilni pravici delavstva. Istotako ni ukrenil prav nič za razširjenje volilne pravice slovenski liberalni občinski zastop mesta Ljubljane, dasi so bili vsi zastopniki slovenski liberalci. Da so dobili tudi delavci v kranjski deželi volilno pravico za deželni zbor, če tudi omejeno, se imajo zahvaliti res demokratični Slovenski Ljudski Stranki. Istotako se nam je priborila po tej stranki kljub vsem odporom liberalcev volilna pravica v občinah. S tem. se je dalo delavskemu stanu priznanje upravnih pravic v deželi kakor v občini. Obenem pa tudi opravičenost po splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor in občinske odbore. Hinavski liberalci, ki so delavski stan povsod poniževali, se hočejo sedaj temu stanu laskati, da bi tako za svoje politične namene dobili kolikor mogoče glasov. V deželnem zboru zahtevajo splošno volilno pravioo samo zato, ker vedo, da to brez dovoljenja veleposestva ni mogoče. S tem po svoji navadi farbajo javnost. Ustanoviti hočejo tudi .— strmite ljudje božji — delavsko organizacijo. Kakšno, naj-brže še sami dobro ne vedo. Pred 3 tedni so jim prišli v Ljubljano na pomoč tržaški socialno-demokratič-ni odpadniki. Bič, ki tepe ob vsaki priliki delavski stan med Slovenci, delavstvo ne bo poljubovalo. Par — Bog se jih usmili — duševnih revčkov pa za delavstvo ne pomeni nič. Pošteno slovensko delavstvo se popolnoma zaveda škodljivosti liberalizma in neče biti ž njim v nobeni stiki. Tistim, ki nam odrekajo v resnih trenotkih naše pravice, ki nas ob vsaki priliki zasmehujejo in zaničujejo, delavci ne moremo In ne smemo verjeti, ako nočemo biti osleparjeni. Zato pa nič z liberalci in proč od socialne demokracije! Mi slovenski krščanski delavci imamo lastno krepko organizacijo J. S. Z., na katero smo po njenih uspehih lahko ponosni in katere se oklepamo s prepričanjem, da je edino pravo resno delavsko zavetišče. Nobeden resen in misleč delavec ne more biti liberalec in dajati pod nož mesarjem delavskega stanu svoj vrat.
y Podraženje. živil v Sev. Ameriki. Iz Statistike (seznama) delavskega urada v AVašingtonu jo razvidno, kako naraščajo v Ameriki cene živilom. V zadnjih 10. letih so se cene živil zvišale od 19—118%. Statistika je bila vzeta 15. aprila t. 1. v 39 industrijskih mestih. Primerjava te štatistvke s Statistiko iz desetletja 1890—1899 pokaže sledeče odstotno zvišanje cen: Govedina 81'6%, svinjina za peči 118, slanina 112'9, gnjat 78*1, zabela 66'8, kuretina 79'7, moka 27'2, jajca 26'4, surovo maslo 61'3, mleko 39'2. Cena sladkorju se je znižala za 7*3'%". Od 1. aprila 1912 do 1. aprila 1913 so odstotne cene tako-le poskočile: Govedina 16'6%, slanina 17'2, zabela 14'6, surovo maslo 8'7, svinjina za peči 17*5, gnjat 14'7, kuretina 9'8, mleko 4'9. Cena premogu se je zvišala v zadnjih 10. letih za 7%.— In vendar Še sadijo naši ljudje črez luža
Noben kmetovalec naj ne pozabi pri pomladanskem gnojenju tudi na gnojenje s kalijem, bodisi
z 40 odstuln© kalijevo gnojilno saijO; bodisi s kajnitonv. 69
kajti le popolno gnojenje s kal7 jem prinese največji dobiček. Na 1 oral (njive in travnika) se naj raztrosi 100 do 130 kg 40% kalijeve gnojilne soli ali 300 do 400 kg kajnita. Slednjega se mora čim le mogoče rano raztrositi. Ako Se je zamudilo jesensko gnojenje ozimini, naj se zamujeno popravi z gnojenjem gor po suhi setvi s 100 kg 40% kalijeve soli. Rastlinam pa se naj da razventega tudi fos-forove kisline in dušika.
Ta umetna gnojila se dobijo pri vseh kmetijskih društvih in trgovcih z umet. gnojili pod pogoji kalijevega sindikata. Pojasnila kakor tudi broSurice o uporabi vseh umetnih gnojil
daje brezplačno

LJUBLJANA, Marmontova ulica štev. 14 (Kranjsko).
Važen oglas Slovenske Str>aže. Čit»jte!
V današnjih težavnih razmerah samcre «beg»teti le s srečke!
^ 4*
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako let, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 000, 200 000, 200.000, 200.000, 2(0000 zlatih frankov, - ker v sike srečke mora zadeti najmanj 400 frankov, - ker je tedaj za njo izdan denar varno naložen kot v hranilnici. - kir igra že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, - ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 v. in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. — Prihodnje žrebanje se vrši dne I. aprila 1914-. — Ena turška srečka in ena srečka italjanskega rdečega križa z lo žrebanji vtaVo leto, na mesečne obroke po stmo 8 kron. — Pojasnila daje in naročila sprejema za Slov. Stražo g. Val tJrb nol6, Ljubljana 4. Sp e me]o se marljivi sotrudnlfel pod ugodnimi pogoji. 171

sv m
tooto

Kdor ljufhi >ro kavo,
lila se pomlad
Hellka priložnost za nakup
obleke za moške in dečke, vremenskih vratnikov, perila za delavce, belih in barvnatih spodnjih hlač, škornjev, čevljev, itifletnov, ga-lošen, v vsaki velikosti. — Pletenin, jerbasov za potovanje, torb, vreč za hribolazce itd.
Jurši H@ym@^trf Haribor, Glavni trg %
Prodaja za vsako sprejemljivo ceno!

uporablja kot pridatek pravi zagrebški : Franck i z kav i ni m mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Njegova nadaljna dragocena pred-nost je velika izdatnost.
4 m 45/85.649
Kakšna gnojitev — talžna žete?!
mažev dra
EIN8ETRASENE SCHliTlMA.TCa
žeteznato kina-vin
Higien. rMitava Dunaj 1906: Drbru o«5-::, lika in častni dipiem k «lati kolajn)
iregilco «redrt** » slabo)®», msto-krvs« in rekonvaisotete Pcmedk veljo do jedi, utrjuje iivoe ia pepra kri. Isboren okaa. Nad 8000 sdm--nižkih spričeval.
h diorul dobnMIl
Tricste-BftfoslH.
pi m t Itkanak t steklenicah po pol litre i K 3"90 te t	po 1 liter i K 4-80.
je najboljše in najcenejše fosfornokislo gnojilo aa spomladne setve.
Gotovi učinek! Visoki dohodki!
Tomaževa žlindra „Zvezdna znamka" se razpošilja kot zajamčeno čisto polnovredno blago v plombiranih vrečah, na katerih je označena količina vsebine in varnostna znamka.
Dobiva se v rseh prodajalnah, ki so z našimi plakati označene ali pa se piše naravnost na Oe. I. 300
ThomasphosphatfabrikeB, Berolin W 35
z. Z 0. J.
6.1.14
Pred manjvrednim blagom se svaril
Prewei*
ali
sugestij
7
Glas gre kakor blisk od kraja do kraja,
da prva kranjska pošiljateljska trgovina
R. Miklauc:: Ljubljana 205
razpošilja najboij zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče velikega dobička in ima najboljše tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje.
Torej zahtevajte
takej cenik različnih predmetov iz Prve kranjsko ra*p^iljateljske trgovine
R. Miklauc:: Ljubljana 205
Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki.
Obstoj tvrdke čez 40 leti u«
POZOR
POZOR
Za pomlad priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe. posebno veliko izber svilnenih robcev za veliko noč! — Vse po jako nizkih cenah. Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
Jožef UISaga maribor
Tegetthoffova cesta 21. 70
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zttslužek pa majhen. Ako hočete t malim trudom gotevo 10 do 20 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
J.Batič, ¡¡irska Bistrica26, Kranjsko.
E
al
Ponuja se občinstvu že leta s»m ustne vod«, ki so jako lepo parfumirane.
Občinstvo jih r»bi in jih označi kot jako dobre, ker so dobro-okusne, brez d» bi o tem premišljevalo, je-li imajo tudi katerokoli medicinsko vredno»t. Ako bi o tem premišljevalo, ne polagalo bi glavno vrednost le na oku«, marveč bi vprašalo tudi po desinflskujočih snoveh. — Tudi ni vse eno, ali uitna voda neprijetni duh zakrije, ali pa ga resnično odpravi. Dobra in vplivajoča ustna voda naj ne parfu-mira samo, temveč naj tudi vse »novi vnetja ter nalezljivosti uniči, neprijetni duh odpravi ter vkljub temu osvežujoče upliva.
Po teh temeljnih »tavkih napravljan je Pfi ff«teilDZ-ly8»f»rm. Pfefferminz Ly»«f«rm presega po znanstvenih preitkavah tudi do»lej kot najbolj!« priznane u»tne vode »estkratno na vplivu. Obledi zobel Ker se rabi za en koaarec ustne vode samo deset kapljic Pfef-fermine-I.jioforma, isda ena brizgalna steklenica skozi cele tri me»e«e! Kolosalno ceno in izdatno.
Ena originalna steklenica Pfeffermini-Ly»oforma stane", K l-60^v vseh lekarnah in drožerijah.
Zanimivo knjigo „Kaj je higijena" ? pošljem Vam zastonj in franko. A, C. Hubmann, r«fer»nt „Lysoform tvornie" Dunaj XX., Petrasehga»se 4.
Več kot 1 milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111
„MSdchenHort".
Prvo sploino dobrodelno drnStvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti y zakon
Vsak član plača v dvth letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju porodi tre 600 K. rn se torej sveta obrestuje z 124%. Sprejem 6lanov: brez določene staroeti, brez gazlike glede vere, brez zdravniškega atesta.
Noben rizikol Zahtevajte takoj brezplačne prospekte od glava« izplaiiluee „Midkenharta" za Štajersko, Gradec Anneostraase 9, ali od njenih izplačilnic v mnogih krajih. Voditelji vplafilnlc se aa Štajerskem in Koroškem povsod ped ugodnimi pogoji sprejemaj*.
Vsak» odjemalka Stumpfove dobre ržene kave dobi k vsakemu zavoju (5 kg K 4"— franko) S darili, pri večkratnem odjemanju tudi sukno za
s kavo podane Vrelca se da poraiitž kot posodia prt
Jožef Stumpf,
tovarna ržeae kave
Siotov na Lmtoi (Oešk®).
Vzorci in piošpekti za«k>sj in franko
Prosim, da se naroča naravnost pri gornji tvrdki, ker je glasom postave agentom pod kaznijo prepovedano v privatnih hišah žitno kavo prodajati. Vzorci in prospekti zastonj in franko.	1321
J.FaulandvPtuiu
trgovina z manufakturmm blagom se vsem priporoča
676
za zelenjavo, cvetice in polja zanesljive vrste kupite pri $llv. fontana jun. Merlbor, Te$eff-hoffeva cest« 23.	160
azpošilialnica ah kmate!
69
O
smrekovo strel (med),
katero j9 že več let preizknšeno in priperoiMjiro dietetično sredstvo. — Odpravlja slive in blaži kašelj! 1 stekenica 90 vigarjev.
Mpvo modno, volneno in perifno
blago za ženske, sukno in cajge za moške obleke, platno ter vse manufakfurno blago kupite boljše iu cenejše kakor povsod le v domači trgovini
Lekarna „h zamorcu4' Karola Wolf g, SEPEC. Narlbor
MAKSE»»!«. OSnsn» Irf, naKiirt)<l rotovi«.	"	*
Stolni trg itev.
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, policirano, od 160 K; spalnice v staronemškeo) slojiu, moderne, od 240 K. Žiranice (vložki) K 9-50, mize K 10—, stoli K 2 50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, ppalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni e otroške omrežne postelje oi 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omaraate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine iu polmedenine od 60 K. Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto
Kal I@ to?
39
Trgovina	Solidna Trgovina z moko
8 špecerijskim blagom postrežbi, in deželnimi pridelki
Iv. Ravnikar: C®H®
Graika ulica it. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imsm zanesljiva šaljiva semena n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetljična semena cd dobro znane tvrdke Msuthcer.	44
Olavna zaloga Vedno sveža Glavna zaloga vrvarskega blaga Žgaaa kava.	oljnatih barv
Kakoršna gnojitev — taka žetev!
Tomaževa žlindra

99
„Sultan" je i zborno nadomestilo za kavo, najpopolnejša vrsta cikorije, pripravljena iz pravih smirenakih fig z dodatkom najfinejše cikorije.
Ako ravno sem iskal le z neznatno opozoritvijo svojemu novemu produktu odjemalcev, sem bil presenečen od nenavadnih rezultatov in od nevsakdanjega interesa, kar pričajo laskavi dopisi in priznanja, ki sem jih dobil iz vrst svojih odjemalcev, katerim sem ponudil v resnici dobro stvar po nizki ceni. — Kakor navadno je bil „Snltan" takoj ponarejen od dsmačih in tujih tvrdk in tovaren; da temu zabranim, sem dal zavitek in ime „Sultan'1 zakonito zavarovati. — Prosim toraj, da odvračate dosledno vse, kar se pod podobnim imenom ponuja — 6 kg težke zavojčke (5 ztvojčkov po 1 kg.) pošdjam za 5 K franko na vsako poštno postajo. — Kot premijo, katero prilagam k figovemu dodatku „Sultan"', se dobi sledeče: 2 veliki ali 3 male žlice iz pravega aluminija, jekleni jedilni nož in vilice, zelo praktično sklopno vešalo in druge koristne predmete Steklenice, lončki, škatljice in druge podobne stvari, ki se prilagajo k žitni kavi, se radi neprimerne oblike tu ne dajo prilagati. — Figovi dodatek Salta«" je priporočati toplo vsaki gospodinji, ker daje kavi zelo prijeten okus, posebno dišeč aroma in krasno barvo. — Ker je tudi v malem zavžita zelo izdatna, se da ž njo jako dobro varčevati. — Figovi dodatek zmesi „Soltsn" dopolnjuje neoporekljivo oku3 kave prirejene z mojo znano neprekosljivo žitno kavo in kdor je enkrat s to poskusil, postane moj stalen odjemalec in sploh ne išče boljših izdelkov.
Opozorite prijazno tudi svoje znance, za kar se Vam v naprej zahvaljujem.
Z odličnim spoštovanjem
Jos. Yesely, Praga VII. (Češko),
27
trgovina z žitno kavo.
znamka
w
StalJW^Marte
zvezda
preizkušeno in po ceni fosforno-kisla umet. gnojilo
za spomladansko s&fev»
Gotov učinek! Visok donesek!
Tomaževa žlindra zajamčeno čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah
Veletrgovina Merkur
P. Majdič v Celiu
■kjet- je prodajališče tvrdke »Thomaspbosphaliabri-ken« G. m. b H Berolin W. 35. 22a
Najboljše in najlepše blago|
za moške in ženske obleke dobite po
niifeih cenah pri
Janko Artmanu
v šent Jurju ob južni žel.
Za pomladni čas sem dobil ravnokar in še vedno dohaja velika množina trpo-čega in lepega, volnenega, bombaževega, suknenega, platnenega in raznovrstnega drugega manuiakturnega blaga.
Cene so znižane, postrežba je zanesljiva. mera in vaga je poštena
Za ebilen obisk se priporoča
Janko Artrnan, trgovec
ii3	Št. Jur ob juž. žel.
Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne že-leznine kakor: palično železo, jeklo, pločevina, žica, hodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trsfje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste poljedeljskega orodja, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah
ni debelo in drobno. 22b
IIin m aw« sumim EpsssNi ri«w »m bkkm L^a.m am |W»
fili lili lili lili lili
Vsled prevzetja večjega podjetja oddam zelo dobro
vpeljano
trgovino z mešanim blagom,
pod z-lo ugodnimi pogoji. Trgovina se nahaja na zelo prometni ce ti tik Ljubljane. Na željo oddam alt tudi celo hišo z gostilno prodam po jako solidnimi pogoji. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slov. Gospodarja« pod ugodna prilika 13.

Burgplatz štev. 2.
najnovejšega blaga za ženske in moške obleke pri pošteni slovenski tvrdki Jos. Druikovle v Slovenjgr^dcu.
D
unst
distriktni zdravnik v ZalCU
naznanja, da je otforil svoj z električnimi stroji na najnovejši načn n rej eni zobozdravnici ateiier s stalnim asistentom. Vsa zobotehnična dela v kaučuku *li ziatu zgotovi v najkrajšem času g Horde*, bivši tehsiini asistent na c. kr.
zoboidravniški kliniki na Dunaja.	26
■s
Q<
Najvišja odlikovanja!	D.žavno darilo!
Tisoče priznalnih pisem!
Namažite vso usnjato robo SJ™!6), S
izbornim, cenim, smole- in kisline prostim
cnrftvim VlVlinnm l!ti konse"ira llSDie> je delanepre-
auiuillll laociiuum, m0an0i mehko, lično in trpežno. Tudi ¡zborno pripravno za mazilo podkev, vozov in raznih tehničnih priprav. Cena ] kg 54 vin. Embalaže se zaračunajo za lastno ceno. Na zahtevo prospekti in of -rti o naših prvovrstnih specialitetab: „Pan"-mazilo za usnje, „Panol"-krema za podkve, mazilo za vozove, olje za osi, živalska krmilna in redilca sredstva vseh vrst.
M
izdelovalnica kemičnih pred- E; <a>UL metov iz epecialitet,
sam reg- T,arn-fósFA znamka.
Dunaj XIII,
Anhofatr. «5/11.
15-1
d •n e
5r
ezovnik
trgovina v Vojniku
priporoča svojo bogato zalogo manuiakturnega špecerijskega in galanterijskega blaga, želežnine, cementa, barv, firneža, lakov, usnja, stekla, kislih vod,
najboljših semen itd. Domači pridelki se kupijo vedno po najvišjih dnevnih cenah.	1420
^ma
m
m
Lekarna
Ernst Scherks: Podčetrtek
priporoča najboljše sredstvo proti kurjim očem, ki odstrani vsa V o kurje oko brez bolečin. Eaa steklenica 60 vin. Maiilo preti trganju in revmatizmu. Bolečine ponehajo takoj po uporabi. 1 st. 1 krono Pr&vi balzam. Ena stekl. 20 vin, Želodčne kapljice, najboljše domače sredstvo pri želodčnih slabostih in težko-čah, pri pokvarjenem želodeu itd. Ena steklenica 20 vin. in 40 vin. vse vrste živinskih praškov po receptih priznanih živinozdravnikov. Pošilja se s pošto vsak dan. 31
ICdor hoče dobiti?
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnje štajerske razpoiiljalnlce"
J. I Šoštanč, Maribor, Gosposka ulica St. S
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8 (10, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna ¡d parhen*a. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
-mm
ALOJZIJ VRŠIČ v LJUTOMERU
Za veliko mo<5 (Viizen)
vsakovrstno novo, lepo, sveže blago, svilnati robci že za K 1-20. Posebno za otroke najlepše štofaste in caj ¡raste letne sešite obleke — Najboljše deteljno seme, nadalje rnnino in vsakovrstno semenje
Prosim pridite in se prepričajte. Letos vse po najnižji ceni Kovaški premog iz Moravskega.
Kdor ve razločiti dober likčr od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni
894—8
Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan!
»FLORIAN« ne slabi in ne omami, ampak daje
moč in veselje do dela.
Prva slovenska izdeloralnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo
Ivan £ebek
Celje, Poljsfc» ulic« M. 14
priporoča svoje tehtnice. Iiust-rorani cenik na razpolago brezplačno in frank«.». 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
Tabilo
na
redni občni zbor
hranilnice m posojilnice na Frankolovem
r. z. z n. z.,
kateri se vrši v nedeljo, d.ne 29. marca 1914 popoldne po večernlcah v posojilničnih prostorih s sledečim vsporedom:
DNEVNI RED:
1.	Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2,	Poročilo načelstva in nadzorstva,
8. Predložitev in odobrenje računa za 1. 1913. 212
4.	Citanje1 poročila o izvršeni reviziji,
5.	Volitev načelstva in nadzorstva,
6.	Prosti predlogi.
Ako bi ob določeni uri ne došlo zadostno število članov za sklepčnost, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor z istim vsporedom, k'3 pa postane sklepčen brez ozira na število Članov,
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnici v Št. Iljn v SI. gor.
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši dne 29. marca 1914 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih (Slovenski Dom v St. Ilju).
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva,	215
2,	Poročilo nadzorstva,
3,	Odobritev računskega zaključka za leto 1913,
4.	Slučajnosti,
Ako bi ne bil ta zbor ob navedenem Času sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po i-stem sporedu drug občni zbor, brez ozira na število navzočih Članov.
Načelstvo.
Naznanilo.
Podpisani usoja naznaniti velecenjenemu občinstvu, da se dobi pri njegovi žagi in novi opekarni v Makolah (pri dobri okrajni cesti) zidna in strešna o-peka (Strangialz, Biberschwanz) in tudi kolje za vinograde Iz kostanjevega lesa, drva vsake vrste za kurjavo in tudi kupuje vsake vrste les. Občinstvu se pa takoj izžaga ali zamenja les po najugodnejših cenah.	170
Za prav obilni obisk se priporoča Janez Bo gina, žaga in opekarna v Makolah.
		
	P$fp§!	
Prosim ne pregledati! Jako redki priložnostni nakup !
Povodom smrti mojega moža sem prisiljena, vso zalogo vseh mogočih vrst blaga globoko pod ceno stroškov prodati in oferiram, dokler traja zaloga: 240 kosov prima rumburške tkanine, 1 kos 23 m. K 12. — 125 kosov najboljših platnenih rjuh, 150 cm šir., 1 kos 14 m. K 17. — 125 kosov belih damastov za posteljne prevleCke 120 cm šir., 1 kos 18 m. K 19. — 175 kosov prima kanafas za posteljne prevleCke, 120 cm šir., 1 kos 18 m. K 14.50. — 480 tucatov platnenih damast-obrisalnikov, 1 tucat K 9. — Velika izbira v kavinih garniturah z a jour v vseh barvah od K 4.40 naprej. — Jedilne garniture, bele, čisto platno od K 6 naprej. — Žepni robci za gospode in dame, 1 tucat od K 2.60 naprej. — 30 do 35 m sortiranih restov, najprimernejših za dam-ske obleke, bluze, srajce itd. K 13.50. Vsak ostanek najmanje 3 m
dolg.
Ako bi blago ne ugajalo, sem pripravljena, jo vzeti nazaj in vrnem denar; pa sem prepričana, da bo vsakdo zadovoljen. Raz-pošiljatev po povzetju.
Marij« Bekern, vdova.
Naenod, tkalnica, Čeiko.
P. n. trgovcem in krošnjarjem posebne cene.
Hmeljarji!
Uporabljajte v svojo lastno korist umetnega gnojila edino le
domače tvrdke
107—3
Posojilnica v Makolah
vabi svoje zadružnike na
11
im
ko Mafeie Žalec
ni aK^III 11 A!1	odstotke se garantira,
i tjUlil UUUii liUUI Najnižje cene! Zahtevajte cenik!
Na željo jako ugodni plačilni pogoji.
kateri se vrši
v lastnem domu v Makolah, h, št 11, v četrtek, dne 26, marca 1914 ob 11. uri dopoldne z naslednjilm vsporedom:
1, Poročilo načelstva.	219
2 Poročilo računskega pregledovalca.
3.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1913 in razdelitev čistega dobička,
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5.	Slučajni nasveti in predlogi.
M a k o 1 e , dne 14. marca 1914,
Načelstvo.
Hranilnica in Posojilnica v Selnici ob Dravi
reg. zadruge z neom. zavezo, vabi na svoj
redni občni zbor
kateri se vrši
v nedeljo, dne 29. s u š c a 1914 ob 3. uri pop. v posojilničnih uradnih prostorih,
DNEVNI RED:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.	221
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva,
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1913,
4.	Volitev nadzorstva,
5.	Slučajnosti,
Ako bi v navedenem času občni zbor ne bil sklepčen, se vrši isti eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu brez ozira na število navzočih udov,
V Selnici, dne 15. sušca 1914.
NAČELSTVO.
proti vsem sovražnikom sadnih dreves in trt bo novokonstruirano, postavno zavarovane in z darili obdarovane vinograd-Biske (peronoepora) ikrtpilnice (Bistem Jezernik), dvojni žvepljalniki, drobno razprši, nobenega popravila. Jamstvo 8 leta. — P« eni Praktičn». Prihrani m»ii. Zahtevajte cenike o vseh tozadevnih novostih zastonj. — Na stotine primalnih pisem. — S0000 komadov že v rabi.
Jož. JESSERNIGG,
«j» ^urok«imii 9 pri Dunaju, o
(Vrok«P«i M iičejo).	lil
Samo 5 dni

vozijo brzoparnikl francoske prekomerske dražbe
Havre v Nevyork
■ajkraj. ia najhit y#iaja.
V>.Ija7se not lii&t (Šifkarte) za. potnike t 4«?rik» ia ?»s»e listke z« pitaike iz Amerike aaaaj r dk»R»«Tia« izdaja edino
Ed.Smarda :: Ljubljana
«mm. pteratea patrma Duaiaka eeste 18
? tisi	ptttjOito, ftaaproti m» g*
stiJa* JTIftMrt".	87§
I. Slo\enj?goriški umetni parni mlin priporoča svojo lepo moko na prodaj ali v zamenjavo vsakovrstnega
zrnja.
Zagotavlja se najboljša postrežba. Cene najnižje.
Parno-umetni mlin v Kaniži pri Pesnici (ob državni cesti Pesnica—Šc.Ilj.
Orožje in kolesa Krasno Yeleposes'YO
na obroke. Posamezni deli najceneje. Ilustrov.
Razprodaja.
V konkurzu JOŽEFA M A C U H A , krojaškega mojstra v Mariboru, se bode prodala dne 26. marca 1914 v Mariboru, Stolna ulica , š 1. 5, na javni dražbi cela zaloga njegovega blaga, ki obstoji iz sukna za moške obleke in iz na-rejenih oblek v 37 oddelkih v cenilni vrednosti 4086 K 47 vin.
Začetek dražbe točno ob 9. uri dopold.
Blago se lahko ogleda dne 24. marca 1914 po prejšnji prijavi pri konkurznemu upravitelju g. dr. Franju Rosina, odvetniku v Mariboru, TegetthoII-ova ulica, št. 16.
Cenilni zapisnik se lahko pregleda vsaki delavnik od 9.—12, in od 3.-6, ure ali pri konkurznemu komisarja c. kr, dež. nadsvetniku g. dr. Gustavu Wo-kaun, pri okrožni sodniji v Mariboru, ali pa pri konkurznemu upravitelju g. dr, Franjo Rosina, odvetniku v Mariboru, Tegettholi-ova ulica, št. 16.
Konkurzni upravitelj: Dr. Franjo Rosina.
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. Opočno na drž. žel št. 2121. 1333
Jajca za valenje od zlatorumenih Orpingtonk, najboljših zimskih jajčaric in rudečih staroštajerskih kokoši 15 komadov 5 kron. Od Emdenskih gosi 1 komad l krono prodaja z zavojnino vred Anton Slodnjak, perutninar, pošta Jur-šinci pri Ptuju, Štajersko. 25
Pozor rojaki!
Zaradi odpotovanja prodam svoje lepo, dobičkanosno posestvo v Ojsterski vasi pošta Sv. Jurij ob Taboru. Lepa zidana hiša, hlevi, svinjaki, mlin, žaga, vse novo, zemlje 13 oralov in sicer: 3 orale vrta, žlahtno drevje, 2000 sadežev hmelja, drugo travniki, njive in gozdi. Cena 30.000 kron z vsem pohištvom in ferentom, 8000 kron lahko ostane. Cena se obrestuje samo pri mlinu in žagi. Kogar veseli, naj hitro pogleda. Franc Ocvirk, Ojsterska vas, Sv. Jurij ob Taboru.	50
Mizarski učenec se sprejme. Ima pri meni popolno oskrb. Karol Posch, Gradec, Lazarethgasse 3.
Na prodaj je GOSTILf^^
sred večjega okraja tik glavne ceste na Spod. Štajnrskem. K gostilni je še drugo poslopje za najemnike z gospodarskim poslopjem vse v najlepšem redu. Tudi sekaj polja in gozda, da se lahko redi par goved. Alojzij Jug, posestnik, Ruše.	200
JOŽEF NEKBEP
tesarski mojster in stavbeni podjetnik Maribor, Mozartstr.št.59 se priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vseh popravil in novih stavo v mestu in na deželi po najnižji ceni. Delo izvršim točno in solidno.
I Za industrija poiljetid
[ Železniški tir s potrebnim I . materialom in sicer: 13500 | m železniških šin (32 kg! f težke), 12 k temu spada-, l jočih izogibalnic, vse že i , rabljeno se po ceni proda., [ Vprašanja pod „A. B. 500" | , na upravništvo Slov. Gosp, 104
Briljantiia eksistenca.
za prodajo nove izvrstne kave (nežgana žitna kava) se iščejo zastopniki, ki bi obiskavali zasebnike, proti proviziji 20*/o- Vzorci stonj. — Franc Marciiir, Praga, Kraljevi Vinohradi 1573.	147

v Mariborski okolici (voli v skupini veleposestva), zeio pripravno za mlekarstvo, 20 minut od žel. postaje, blizu cerkve in lepe ceste, izvanredno rodovitni travniki in sadonosniki, vinogradi, se radi bolehnosti posestnika takoj proda z vsemi živimi in mrtvimi premičninami pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena samo 45.000 K. 9.000 K je hranilnice. Kdor hoče dobiti res lepo in dobičkanosno posestvo, naj se potrudi. Posestnik stanuje v Mariboru., Naslov pove iz prijaznosti Fr. Zebot, urednik Slov. Gosp., Maribor.	1353
Vilkom-oves
za seme. Cena po dogovoru. Ivan Leskovšek, posestnik v Šmihelu nad Mozirjem.	164
Živinozdravnik v Ljubnem
med. vet. Franc Baš
Dva klavirja,
dobro ohranjena, z lepim glasom, cena 60 K oziroma 240 K, se pro-dasta pri Berti Volkmar, Maribor Gosposka ulica 56.	60
Dobro ohranjen piano,
s 7 oktavi, cena 404 K, se takoj proda pri Beti Volkmar, Maribor, Gosposka ulica 56.	61
Ce doseči hočeš letino bogato, Spremeniti moraš seme tretje leto vsako I
Oves
(Willkom).
Ta težka vrsta ovsa stori v vsaki zemlji, pokazala se je kot najzgodnejša, najbolj plodna, daje visoko, dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker se mora ta oves redko posejati, zadostuje za en ha 60 kg semena Razpošilja se: 25 kg Za 9 K, 50 kg za 17 K, 100 kg za 32 K z vrečo vred. Vzorci v vrečicah po 5 kg po pošti franko, če se vpošlje K 3 20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štaj. 23
* *
* * +
M
Štefan Kaufman it
trgorac z ielszom
v Radgoni
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. 178
* * * * *
**********
* Kava cenejša!
Fina Soja - Perl - bobova kava egalno žgana, izvrst-ne kakovosti in izdatna. V Nobeno žito ali slad. Po- ^Z šilja se na vse strani v H Avstriji in na Ogrskem,
1 postkoli netto 4 in pol
kg za K 4 80 franko. Naj-Jj$£ centjSa in najboljša kavi Jf podobna tvarina. Kraj nar»čbe: Kaffebrennerei „Bantosa", Kralj. Vino-hradi 1573. Češko.
****** *u
3
zobno kreme
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo.		
Uradne ure ■o: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. nre dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju	Hranilne vloge obrestuje po 5•/# od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15 in zadnjega pred dvigom. Nsvzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripilejo glavnici ter kakor ta-l« obreitajej». Sprejemaj« se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.	Posojila se dajejo na vknjižbo po 5l/i do 6*/«, na vknjižbo in poroHv» po 6*/«, na menice po 61/«%> na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih proinje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo koleke.

kocke za govejo juho
družbe Liebig so vsled svoje velike vsebine najboljšega mesnega izvlečka pripravne ne samo za takojšnje napravljenje fine goveje juhe, nego tudi za izboljšanje in okrepitev juh in omak, sočivja itd.
WmKmmmmm

(3 C 0
18 A
S
M
O
a
POZOR!
Ne zamudite!
Za pomlad!
Domači in narodni trgovec
Franc Lenart v Ptuju
priporoča bogato izbiro modernega, novodošlega pomladanskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Nadalje nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice, ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri. Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pova svojim kancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove mani.
Priporoča se	Franc Lcnart v Ptuju.
O vi
3
N<
er m
TI O
«M ©
3
G»
Več
mM
ostankov
Jermena za stroje in drugo jermenje
najboljše kakovosti se po nizki ceni prodaja in je vedno dobiti v trgovini z usnjem, GRUBER, Maribor, Grajski trg (Burgplatz).
222
Pozor I Cen j. kupovalci. Pozor I Nova slovenska trgovina tik poste

s»«®
in razno moderno blago za moške in ženske obleke pošilja po najnižjih cenah
vsake vrste za moške in ženske obleke, hlačevine, (cajgov) belega in rjavega platna, pisanega blaga za srajce ter lepili in močnih kamprikov samo še en kratek
čas razpošilja	j* • © _	vav	.
Prva gorenjska razpošiljalnica AlOJZ OfGIICIC, PEHi
Ivan Savnik, Kranj (Gorenjsko.)
Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega
blaga I
to o o»
Jugoslovanska razpoil Jalna
R, STERMECKI v Celju flt soo,
Eustrovani cenik o več tisoč stvareh se pošlje zastonj. — Pri naro | | čilih iz Amerike in Balkana je treba poslati denar naprej. 211
Univ. med.
Dr. T. Bergmann v Slivnici
štajersko, za bolnike doma od 8.—10. in 2.—3. V nedeljo in praznike le dopoldne.
nudi cenj. občinstvu
za pomlad najnovejše blago
za moške in ženske obleke ter razne blaze, veliko izbiro trpežne hlačevine, različne ripse in satene obstoječih barv, raznovrstnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše svilnate robce ter vsakovrstnega narejenega blaga kakor: hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, zavratnice, manšate, nogavice, dežnike ter sploh vse, kar v to stroko spada. — Za mnogoštevilen obisk se priporoča
narodni in domaži trgovec Alojz Brenčič v Ptuju. u
Novo blago!	Nizke ceae!
Poštena in hitra postrežba!
*•• nr<Wnwawffgi»»«Mri~i'ir-iwwHiMiiT<—ry~i»Mw'T~i-Tiiurr vr •iinMMnnrirfinna»!— umiiiMi 1 .iirr*nnw"—""" —■ — - -------
Spodnjcštajepsha ljudska posojilnica v Mariboru
z neomejeno mnm
Posojila se
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarm varnosti po 5'/,, na vknjižbo sploh po 5l///oi na vknjižbo in poroštvo po 5'/t'/t ia u osebni kredit po 6'/,. Nadalje iiposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Profaje
MM»— za vknjižbo deia posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
UrSdne lire 80	,re<*° četrtek od 9. dO 12. ure dopoldne m vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnila seTajejo jr^SET^tB^ «¡"i" i™' t»« >« m,m ftmti miu mrnu.
Stolna ulica Stev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkviio).
leda] atol j ln ealoKnlk: Katollfiko tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
STUk tiskarna sv, Olrlla x Maribor«.