Stev. 1
1. JmuvarJa 1915
Letnik XXXX.
vitk đu,	tUdI redeljah to pravnikih,
B***	poCed^l> ob 8/opoldne.
V iMT KW»	Kcfrar5cf»pa ptana se ne v,^«* In •djavor^
Godina
konsordj

K 24 — - 12*—
W,W4m FTCWwi	■ ,n "P"" *cv ,l*57'
Ntro In 1 o t «n.#-: ^ celo teto ......
tt ^ teta............... . I 6 —
RfefSi* m M A:	f3
Zi fOl	* *
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje* zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolon«
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 30 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 —
vsaka na'laljna vrsta.....'........ 2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poSUjajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača ln to2i se v Trstu. Uprava ln Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančUkA AsUkega It 20. — PoltnohranilniČnl račun it 841.651
■ S
:
l
i

i:


|red seboj imamo prvo številko XV. letnika .Edinosti', ki je izišla na novoletni dan leta 1890. Majhna je bila tedaj^*Edinost" in izhajala je samo po'dvakrai na teden, a vendar smemo reći, da^)i ne bilo danes našega mogočnega slovenskega Trsta, pred čigar narodno zavednostjo in uspešno narodno samoobrambo se sedaj klanja ves slovenski svet, kobi.nG;W0 tedai onega malega lističa in ktM>i ne bilo mož, ki so .stali za njim ter v težkih, pretežkih časih pripravljali boljšo usodo tržaškim in sploh primorskim Slovencem.
V oni prvi številki leta 1890. vidimo na prvi strani v članku pod naslovom »Ob novem letu^ nekak pregled narodnega položaja v vsej Sloveniji in tu čitamo, da »se mora. kar se tiče tržaške okolice, fcuSta-tirati preobrat pa bolje.
t) mestu samem člankar ne govorilnic, pač pa takoj navaja zelo žalostne -momente* iz prošlega leta: »Hidra bratskega prepira dvignila je v Ljubljani in Gorici odurno svojo glavo___Gorje onim,
ki izživljajo prepire ter takim potem de-in< -aJizirajo dobro ljudstvo naše. Prokletstvo naroda iih bo doseglo!«
Tržaški Slovenci pa obljubimo danes ob začetku novega leta, da se hočemo ljubiti mej sabo. da si hočemo slabosti — m kdo iih nema? — drug druzemu odpuščati ter složno in v bratski ljubavi delati za narodno bodočnost.
Prepir ne najdi prostora in domačije v sredi naši. Kdo bi dvojil na preveliki važnosti mesta Tržaškega za naš narod? Vsi naši napori morejo se osredotočiti v nastojanju, da si ohranimo pozicijo to. Ker pa vemo, da le v slogi je moč in ker živo goiimo zavest, da smo vsi bratje — bili bi kateregakoli stanu — kličemo danes inteligentnim meščanom in vrlim okoličanom. vsem, ki goje vzvišeni čut domovinske ljubezni v srcu svojem s Napi ej, na delo veselo za rod in dom!«
Zlate besede, ki jih je napisal pod člankom podpisani »—t—«, zlate besede, ki veljajo danes, po petindvajsetih letih neprestane težke borbe še prav tako, kakor so veljale tedaj.	*
ln treba je bilo tedaj ljudi, ki so tako govorili tržaškemu, primorskemu Slovenstvu.
Razmere v Trstu so se začele tedaj preobračati čimdalje tem bolj proti Slovencem. Italijanski konservativci so podali roko »progresovcem«. »Siamo tutti una sola famiglia, tutti un sangue, tutti fratelli«, se je glasilo v združenem italijanskem taboru in ta klic je bil naperjen edino le proti Slovencem, ki so se komaj dobro začeli zavedati svoje narodnosti. 17. novembra 1. I&99. so se vršile volitve v tržaški deželni zbor. Slovenci so postavili svoje kandidate v vseh šestih oko-ličanskih volilnih okrajih, a izvoljeni so bili samo štirje. V drugem okraju (Rocol, Kiadin, Lonjer) je proti narodnemu kandidatu Klunu zmagal cikorijaš Mauroner s 125 glasovi proti 56, dočim je bil leta 1883. izvoljen Klun s 183 glasovi proti 14. Sedanji tako zavedni Lonjer je skoraj sklenjeno glasoval za Mauroneria. V petem okraju (Opčine, Trebče, Bane, Gropada, Pa-driče. Bazovica) je propadel narodni kandidat Martin GrgiČ z 91 glasovi proti 1N2, ki jih je dobil Pahor, dočim je v prejšnjih volitvah zmagal narodni kandidat Živic proti Danevu. Torej izguba dveh mandatov! V mestu so konservativci šteli med izvoljenimi poslanci 24 svojih, dočim pa jih je bilo pravih konservativcev med vsemi 52 komaj pet. »Progresso« je zmagal na vsej črti.
Istega leta 1889., takoj po končnih volitvah, je bil imenovan za tr/aškega namestnika vitez R i n a 1 d i n i, mož najzlo-glasnejšega spomina v zgodovini tržaških Slovencev, ki je pri teh volitvah pod krin-
ko »avstrijskih patrijotov« znal spraviti v ržaški deželni zbor najzagrizenejše italia-nissime in slovenožrce.
Pripomnimo naj le še, daje 11, novembra istega leta italijanska večina vrgla iz deželnega zbora istrskega tedanjega predsednika političnega društva »Edinosti«, prof. Matka M a n d i ć a, dušo vsega te-daniega narodnega delovanja na Primorskem. Nasilje je bilo tem večje, ker sta bila Mandić in Jenko izvoljena v istem okraju vološčansko-podgrajskem, z istim
tedanjo, bi pač hitro našel, da se tisto pero, ki je tedaj poživljalo k veselemu, delu, tudi še danes ni ustavilo v delu za rod in dom, da tudi danes, kakor tedaj, še vedno kliče na delo za domovino, na obrambo naše slovenske postojanke ob valovih sinje Adrije. Minilo je petindvajset let od tedaj, četrt stoletja, a mož, ki je tedaj v uredništvu »Edinosti« zastavil svoje pero v službi slovenskega naroda, vrši tudi še dandanes istotam isto svojo trudapolno in marsikaterikrat tako nehva-
»vSEE«fflS^nSl"eilSkega Urednika' kak°r
ni izvolitvi nikakega ugovora. Jenkova iz- JO^* volitev je bila potrjena, a Mandic je ob
divjaških krikih galerije: »Fora Mandić, fora il prete!« moral zapustiti zbornico. Jenko je seveda nato tudi odložil mandat.
Petindvajset let je minilo, kar je vstopil v uredništvo »Edinosti«, sedanji njen glavni urednik, Makso Cotič.
Življenja pot slovenskega časnikarja ni
OKO le StVCUd	IUU1 v'uiu/.u	— • -J------ « - -	, V	. ■ . •
Take so bile razmere ob koncu leta postlana z rožicami. O tej resnici bi mo-
I
i
Makso cotič, glavni urednik „Edinosti".
1889. in začetku I. 1890., ko so se začeli'gel zapeti svojo dolgo, dolgo pesem v »Edinosti* pojavljati članki, dopisi, pod- j bridkosti in razočaranj vsak Slovenec, ki listki itd. s podpisom č«, C—t—č« ali'se je posvetil slovenskemu časnikarstvu, >—t—<«, med njimi tudi članek, ki smo!tem bolj pa še tisti, ki stoji v tej tako od-
ga navedli že zgoraj. »Naprej, na delo veselo za rod in dom!« je zaključil »—t—« tisti svoj članek, in od tedaj je zavel po »Edinosti- neki nov, svež, krepak duh, ki je neprestano klical in budil, drami! in dviga! slovenski narod na Primorskem v novo narodno življenje, ga izpodbujal in vnemal k vedno večji vnemi pri narodnem delu ter ga utrjal in krepil v vedno sM-nejšern boju s čim dalje tem brezobzirneje nastopajočim narodnim sovragom. Izginile so pozneje te šifre izpod spisov, ni pa izginil iz lista duh, ki je zavel iz prvega spisa, nastalega pod tistim peresom; a kdor bi primerjal današnjo »Edinoste s
govorni službi naroda na tako izpostavljeni, za ves slovenski narod tako pomembni, življensko važni točki, kakor je ravno naš Trst. Trdne, neomajne volje je treba, treba je naravnost mučeniške potrpežljivosti in vztrajnosti in treba je one velike, brezmejne ljubezni do naroda, ki edina vliva v najtežjih časih človeku utehe in moči za nadaljno delo, treba je onega solnčnojasnega idealizma, ki preko vseli ovir in težav odpira človeku pogled v boljšo narodno bodočnost: le tako je mogoče vztrajati na onem mestu, na katerem je naš Makso Cotič vztrajal že dolgih petindvajset let, četrt stoletja.
Kdo bi mogel našteti vse one neštete borbe v tej dobi, one burne volilne čase v naši, tedaj po zloglasni »Coneordijic. zastrupljeni tržaški okolici, ali doli po Kopr-ščini, Pomjanščini, Piranščini in celo tam v BuzeŠčini! Shod za shodom, sestanek za sestankom, narodna veselica za narodno veselico v komaj se narodno probuja-jočih vasicah, kjer niso čakale »govornikov iz Trsta« sedanje narodno zavedne množice, pač pa tolpe nasprotnikov, ki »motiteljev medsebojnega dobrega sporazuma in miru« niso spremljale samo s krikom in vikom, pač pa tudi s kamenjem, gorjačami in revolverji. Saj so celo iz sedaj tako vzorno narodnega Lonjerja morali zastopniki političnega društva »Edinosti« bežati pred kamenjem in krogljamt zapeljanih nezavednih slovenskih domačinov. In v vseh teli bojih je sodeloval z vso vnemo, z vso ljubeznijo, z vsemi svojimi močmi tedanji edini urednik nase »Edinosti« in skoraj vseletni tajnik političnega društva »Edinosti«, naš Makso Cotič.
Časi so se izpreminjali. Narodno življenje v mestu in okolici je vzbuktelo po vsein tem neumornem delu: narodno društvo za narodnim društvom je vstajalo iu ljudstvo se jih je oklepalo, iskalo v njih samega sebe in narodne samoobrambe. Koliko je bilo tu zopet novega dela v odborih, pri društvenih prireditvah. Treba je bilo naučiti narod narodnega življenja, in to delo sta zopet imela v veliki meri na svojih ramah »Edinost« in njen urednik Makso Cotič. Gmotnih dobičkov si pač ni nabral v tem ogromnem delu niti list niti njegov urednik, ki si je moral od svojih in svoje družine ust odtrgavati oni velikanski narodni davek, s katerim se je gradila narodna, osamosvojitev na Tržaškem; toda eno zavest pa sta mogla imeti oba: delo in žrtve niso bile zastonj. Sedanja narodna zavednost tržaškega Slovenstva temelji v veliki, če ne največji meri na delu in žrtvah »Edinosti« in njenega urednika Maksa Cotič h.
Prišli so potem zopet časi reakcije, ono zlokobno leto 1897;, ko je naša okoiica izgubila po ljufem boju svojega državnega poslanca. Osivelim bojevnikom na narodnem bojnem polju so potekle tedaj solze bridkosti in gneva in treba je bilo tolažiti in krepiti, izpodbujati in hrabriti potrta srca, da so se dvignila zopet do one samozavesti, ki edina prinaša zmago. » Edinost« in njen urednik sta tedaj delala čudeže in naš narod na Tržaškem je kmalu stopil ozdravljen na novo bojišče in slavno zmagal.
S prerojeno narodno zavestjo je rastla tudi potreba naroda po čtivu. »Edinost« je rastla, začela je Jzhajati po trikrat na teden, potem po trikrat v jutranjem in večernem izdanju in končno leta 1900. kot dnevnik, ki se je leta 1914. razširil v sedanji veliki list, jutranji in večerni. l>eIo pri listu se je množilo, a vkljub temu je bil njegov glavni urednik poleg svojega uredniškega dela vse do zadnjih časov zaposlen i pri zunanjem in notranjem političnem i narodnodruštvenem delu ter je dovršil v tem delu četrt stoletja, petindvajset let.
Petindvajset let narodnega življenja in trplenja. ljutih borb in sijajnih zmag na Tržaškem, petindvajset let »Edinosti* — petindvajset let dela in truda našega glavnega urednika Maksa C o t i č a.
V krepki moški dobi praznuje Makso Cotič danes petindvajsetletnico svojega uredniškega delovanja in ni ga med tržaškim Slovenstvom, ki bi ne poznal njega in njegovega dela med nami. Zato pa smo tudi prepričani, da govorimo v imenu vsega Slovenstva na Tržaškem, ko kličemo ob tej slovesni priliki:
Slava njemu in njegovemu delu!
t")

FJ5) f") FJ3 ffi^Ea

■ B
BH
se
L9*.
Stran 17.
„EDINOST" $tev. 1.
V Trstu, dne 1. januarja 1915.
V Galiciji ruski mnil zavrnjen!.
Ji'
Položili na Uzhodncm PiUSKem in severno od Visle nelzpremenjen. - Ob Bzurl se boji nadaljujejo. - m m napreduje nemška ofenziva. - Na vzhodnem m\i Piifc
položaj nelzpremenjen. - Ob Nidi mirno. - Pred Prz«nyslsm Rasi v avstrijskih uniformah.....
Mir na balkonskem bojišču traja še vedno. - Črnogorci so se morali Uiti izpred Ireftlnjii.
Obstreljevanje belgijske obali z morja. - Nemški uspehi pri Relmsu in Arsonlii. - Francoski napadi odbiti. - Francozi razstrelili v gornji Alzatiji vas Stelnbach.
DUNAJ. 31. (Kor.) Uradno se razglaša: 31. decembra, opoldne.
Včeraj so razvili Rusi v Bukovini in v Karpu.Mi živahnejše delovanje. Naše čete stoje ob reki Sučavi v gornjem čeremoš-kem ozemlju, dalje južno na karpatskih grebenih, potem v dolini reke Nagy Aga pri Oekermezo, kjer se je včeraj zopet ponesrečil naskok sovražnika ob vilikih izgubah, ter končno v najgornjem porečju Latorče in severno od Uzoškega prelaza.
Zapadno od tega prelaza nima sovražnik. ki je tu ustavil svoje prodiranje, nobenega prelaza v svojih rokah.
V okolici Gorlic in severovzhodno od Zakliczvna so bili povsod odbiti včeraj In tudi poteklo noč nadaljevani silni ruski napadi.
Ob Nidi vlada mir. — Dalje proti severu napreduje ofenziva zaveznikov.
Pred Przemyslom so ugotovili ruske patrulje v avstro-ogrskih uniformah. Sovražni Častniki in moštvo, ki se poslužujejo te nedopustne vojne zvijače, nimajo pravice do ugodnosti mednarodnih zakonov in običajev v vojni.
K umiku naših čet v zapadni Galiciji.
BEROLIN 31. (Kor.) K vesti, da so se avstro-ogrske čete v zapadni Galiciji morale pred napadom močnejših sovražnih sil umekniti do karpatskega grebena, pripominja vojaški sotrudnik »Lokalanzei-gerja«:
Vest ne podaja niti najmanjšega povoda za kakokoli vznemirjenje. Zdi se nasprotno, da se ni posrečilo Rusom, da bi bili dosegli strategični dobiček, po katerem so stremeli, da bi namreč skozi zapadno Galicijo prodrli proti zapadu in tako odvrnili na Poljskem se nahaiajočega sovražnika od ofenzive. Ruska mora sedaj ali ostati brez posla pred karpatsko steno, ali pa bojevati boje, ki ne morejo na-pravljati niti najmanjšega učinka na vojne dogodke severno od Visle. Rusi so morali tudi izkusiti, da se tudi karpatsko predgorje ne da vzeti tebinič ineninič. Tako se je njihov načrt izjalovil, kajti avstroogrske čete so dokazale v tej vojni, da ne izpuste sovražnika iz svojih pesti. V tem slučaju se ga oprimejo še močneje nego preje.
Z Južnega bojišča.
DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se poroča: 31. decembra, opoldne.
Mir na balkanskem bojišču traja.
Vzhodno od Trebinja je naša artiljerija po večurnem artilerijskem boju prisilila Crnogorce, da so se umaknili.
Deželni šef bosensko-hercegovinski vsprejel častniški zbor z generaliteto in uradništvo.
SARAJEVO, 31. (Kor.) Danes dopoldne je vsprejel deželni šef FML pl. Sarkotić
najprej v vojaškem kazinu oficirski zbor
z generaliteto na čelu.
Nato mu je deželni podpredsednik dr. Mandić predstavil uradništvo. Dr. Man-dić je v svojem pozdravnem nagovoru na-glašal dolžnosti, katerih je uradništvo v tem težkem in resnem času prežeto. V svojem nadaljnem govoru je izrekel podpredsednik željo po srečnem koncu vojne in izrekel nado, da bodo avstro-ogrski narodi kmalu deležni sadov zmagovitega miru. Zaključil je z »Živijo« na cesarja.
Deželni šef se je v svojem odgovoru zahvalil za podporo od strani uradništva in rekel, da ne bo gledal niti na narodnost niti na veroizpovedanje, temveč edinole na to, kdo je zvest služabnik našega pre-svitlega cesarja.
Ob zaključku leta svetovno-zgodovin-skih dogodkov stojimo in vsaki naj prinese po svoji možnosti kaj k intencijam Nj. Veličanstva, našega preljubljenega cesarja. Novo leto naj bi bilo za monarhijo pol-
PODLISTEK
Madame Bovary
Roman. - Spisal Gustav«
>Kako neumno se dela!*
»Pojdi vendar bližje!«
Nato se je prikazala na odru majhna, stara mamica, ki se je zdela zelo boječa In ki bi se bila najraje skrila v svoje revne cape. Imela je na nogah velike coklje in okolu pasu moder predpasnik. Njen suhi obraz je obdajala priprosta avba. Bil Je ves gubast in raskav, izpod rokavov njene rdeče jope so molele njene zdelane roke s svojimi debelimi, modrimi žilami. Prah kašč, ostri lug mila in težko delo so tako pocrnili in zribali njihovo kožo, da so se zdele vse umazane, dasiravno so bile skrbno umite. Naporno delo je upog-nilo te prste, ki so nemo pričali o prestanem trpljenju. Starkin obraz je izražal uprav samostansko strogost. Iz njenih motnih oči ni govorila niti žalost, niti kako nežno čustvo. Saj je imela vedno opraviti z živino, in tudi njene oči so zadobile
no veselja. Leto 1915 naj bi okolu krone habsburške države ovilo najlepšo vejico.
Na koncu svojega govora je omenil govornik, da je bil v zadnjem času ponovno vspreiet od cesarja. Povdarjal je njegovo duševno in telesno svežost. Zaklical je Nj. Veličanstvu trikratni Zivio, katerega so navzoči ponovili z navdušenjem.
Novi deželni šef je vsprejel potem kne-zoškofa dr. Stadlerja z rimo-katoliško duhovščino in duhovne reprezentante drugih veroizpovedanj. Nato je vsprejel de-želnozborsko predsedništvo in občinski svet. Deželni šef in župan sta v svojih pozdravnih nagovorih izrekla tudi novoletna voščila in izrazila svoja čustvovanja lojalnosti in privrženosti do Nj. Veličanstva s »Živio!« klici.
Cesarjevo ormadno povelje.
DUNAJ 31. (Kor.) Njegovo Veličanstvo je blagovolilo izdati sledeče Najvišje ar-madno in mornariško povelje:
»2e pet mesecev se nahaja monarhija v vojni proti mogočnim sovražnikom, ki je bila vsiljena njej in njenim zvestim zaveznikom.
Z ozirom na vztrajnost in odpornost, bojaželjnost in hladnokrvno hrabrost Moje armade in mornarice, zadobiva vpogled v novo vojno leto vzvišeno zaupanje, da prestanejo avstrijski vojaki tako na kopnem kakor tudi na morju tudi najtežje izkušnje, ki jih naloži vojna njihovim vojaškim čednostim in sicer častno in v dobrobit domovine.
Hvaležno se spominjam mnogih, ki so žrtvovali na krvavem bojišču svoje življenje za pravično stvar.
Z najtoplejšim priznanjem pozdravljam vse Moje junake z željo, da privedo novo leto z božjo pomočjo do zmage.
Dunaj, 31. decembra 1914.
Franc Jožef m. p.
Odlikovanja.
DUNAJ, 31. (Kor.) Vojaški naredbeni list priobčuje raznovrstna odlikovanja, med temi podelitev Leopoldovega reda z vojno dekoracijo generalu konjenice, baronu Pflanzer-Baltinu v priznanje izvrstnega vodstva njegovih čet;
red železne krone II. reda z vojno dekoracijo FML Juliju Kaiserju, poveljniku 30. pehotne divizije in FML Viktorju We-berju pl. Webenau, poveljniku 47. pehotne divizije v priznanje hrabrega in vspešne-ga postopanja pred sovražnikom;
vojaški zaslužni križec II. reda z vojno dekoracijo polkovniku generalnega štaba dr. Bardoltfu, generalnemu štabnemu šefu druge armade v priznanje izvrstnega službovanja kot armadni generalni šef pred sovražnikom;
viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo FML Hefellerju, šefu drugega in GM Milionu, šefu tretjega armad-nega etapnega poveljništva ter generalnemu intendantu pl. Mosigu četrtega armad-nega etapnega poveljništva v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom;
dalie FML Rudolfu Braunu, trdnjavske-mu poveljniku v Trebinju in GM Oskarju liaola, trdnjavskemu poveljniku v Saraje-vem v priznanje hrabrega in vspešnega postopanja pred sovražnikom;
slednjič red železne krone II. reda FML vitezu pl. Martererju, nadomestniku šefa Najvišje vojaške pisarne v ponovno priznanje dolgoletnega vspešnega službovanja.	_
Z neinšiio-ruskBjii bojišča.
BEROLIN 31. (Kor.) Woffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 31. decembra.
Vzhodno bojišče: Položaj na Vzhodnem Pruskem in Poljskem severno od Visle nelzpremenjen.
nekak miren, živalski izraz. Bilo je prvikrat v njenem življenju, da je tvorila Katarina Leroux središče tako številnega zborovanja. Zastave, bobni, gospodje v črnih suknjah in svetnikovi redovi, vse to jo je spravljalo v zadrego in jo je vznemirjalo. Ostala je zato nepremično na svojem mestu in ni vedela, ali bi šla dalje ali pa bi zbežala. Ni razumela, zakaj jo je množica suvala naprej in zakaj so se ji gospodje smehljali. Tu je stala pred temi napihnjenimi polmeščani s svojim polstoletnim zvestim službovanjem.
»Stopite bližje, častitljiva Katarina Le-roux!« je vzkliknil svetnik, ki je vzel predsedniku iz rok listo odlikovancev.
Zrl je zdaj v polo, zdaj zopet v staro žensko in je ponovil z očetovskim glasom: »Stopite bližje«.
»Ali ste gluhi?« je zavpil župan, skočivši s sedeža.
Nato ji je zakričal na uho: »Za štiriin-dvajsetletno zvesto službovanje srebrno svetinjo in petindvajset frankov nagrade za Vas!«
Ko je dobila svetinjo, jo je opazovala. Naenkrat ii je zažarel obraz od sreče in mrmrala je pred seboj: »Dam jo našemu župniku, da bo bral zame maše.«
Ob Bzuri in vzhodno od Bzure se boji nadaljujejo. V okolici Rawe (mesto) na-prejjjge naša ofenziva.
Na vzhodnem bregu Piliće je položaj neizpremeTften.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški uspehi na Poljskem.
BEROLIN 31. (Kor.) Wolffov urad doznava iz velikega glavnega stana:
Naše čete, kise bojujejo na Poljskem, so pri zasledovalcu sovražnika po bojih pri Lodzu in Lo\viczu zajele 56.000 Rusov ter osvojile veliko topov in strojnih pušek.
Skupni plen naše ofenzive na Poljskem, ki se je pričela 11. novembra, je porastel torej na 136.000 ujetnikov, nad 100 topov in nad 300 strojnih pušek.
Z nemiKo-francoskega bojišča.
BEROLIN 31. (Kor.) Woffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 31. decembra.
Zapadno bojišče: Ob obali je bil v splošnem mir. Sovražnik je s topovi obstreljeval kopališče VVestende in razrušil del hiš, ne da bi bil poškodoval vojaške naprave.
Na bojni (rti Alger - Auberge - Ferme, južnozapadno od Reimsa, ki smo jo razbili mi, je bila uničena cela francoska stotnija.
Močni francoski napadi severno od taborišča pri Chalonsu so bili vsi odbiti.
V	z a padnem delu Argonskega lesa »o naše Čete, ki so zavzele več drugega za drugim ležečih jarkov in ujele nad 250 Francozov, znatno pridobile tal.
V	okolici FIereya, severno od Toula, so se izjalovili francoski naskoki.
V	gornji Alzaciji, v ozemlju zapadno od Sennheima so se vsi francoski napadi izjalovili v našem ognju. Sistematično so razstrelili v razvaline hišo za hišo v vasi Steinbach, ki smo jo imeli zasedeno mi. Naše izgube so pa majhne.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemčija ne misli na sklepanje posebnega miru s Francosko.
BEROLIN 3L (Kor.) »Nordd. Allg. Ztg.« piše pod naslovom »Izmišljotine«: »Journal de Geneve« trdi na podlagi posebnih informacij iz Pariza, da je bil dogovor trosporazuma 4. septembra 1. 1914., po katerem hočejo mir sklepati le skupno, odgovor na prizadevanja Nemčije za poseben mir, ki so se že tedaj pričela in se odtlej nadaljujejo. Pariški poročevalec lista »Journal de Geneve«, naslučuje, da Nemčija morda misli vrniti Francoski AI-zacijo in Loreno in za to obdržati Belgijo, od katere bi morda odstopila Francoski valonski del. — Pariške vesti so nov zgled, kaj vse upajo francoski politiki natresti nevtralnemu časopisju. Odkar je Francoska začela vojno z Nemčijo za angleške in ruske interese, nismo nikdar mislili na dovolitev posebnega miru za francoskega nasprotnika, kaj šele, da bi se bila Nemčija kaj prizadevala v tem smislu.
BEROLIN, 31. (Kor.) »Nordd. Allgem. Ztg.« piše dalje: Kar hoče poročevalec lista »Journal de Geneve« naslučevati kot vsebino od nas morebiti nameravanega posebnega nemško-francoskega miru, so izmišljotine. Alzaško-Iorenskega vprašanja za Nemčijo ni. O bodočnosti Belgije naj pa sedaj odločujejo politiki in strategi.
Lažnjive vesti glede mirovnih predpoga-janj s trosporazumom.
BUDIMPEŠTA, 31. (Kor.) List »Pester Lloyd« označuje iz Genfa prišlo vest, ki jo je list »Temps« prinesel po listu »Suisse«, Češ, da potuje nekaj ogrskih parlamentarcev v London, baje v svrho mirovnih predpogajanj s trosporazumom, kot infam-no laž.
»Kakšen fanatizem!« je vzkliknil lekarnar, ki je čul te besede, napram notarju.
S tem je bila slavnost končana, množica se je zopet razšla, vse je prišlo zopet v stari tir. Gospodarji so zmerjali hlapce, in ti so tembolj pretepali živino, ko so jo gnali znova v hleve in ki je imela še na rogovih zelene vence, s katerimi so jo bili okrasili.
Medtem ie odšla narodna straža v prvo nadstropje občinskega doma. Možakarji so si obesili kolače na konce bajonetov, nekateri so nosili s seboj koše, napolnjene s steklenicami. Gospa Bovary se je oprijela Rudolfa, ki jo je spremil domov. Par se je še nekoliko ustavil pred Bovaryevo hišo, nakar se je napotil Rudolf sam preko polja, da bi počakal na slavnostni obed.
Slavnostna večerja je bila dolga in hrupna. Postrežba je bila zelo slaba. Sedeli so tesno za mizo, da so komaj pregibali roke. Ozke deske, ki so tvorile klopi, so se udirale pod svojo težo. Jedli so mnogo, kajti vsakdo je hotel pošteno porcijo za svoje stroške. Vsem je lil pot z obraza. Kakor megla, ki se vzdiguje v jesenskih dneh nad reko, je visela nad mizo belkasta para. Rudolf, ki je slonel s hrbtom ob šotorovo steno, ie mislil tako mten-
Nezadovoljnost v koncentracijskem taboru na otoku Man radi slabega krompirja.
LONDON 30. (Kor.) Poslanik Zedinjenih držav je oddal v uradu za zunanje zadeve poročijo o svojem obisku v koncentracijskem taboru na otoku Man. Iz poročila izhaja, da so naprave v taboru v obče dobre in da so izbruhnile nezadovoljnost! vsled slabega krompirja. Nadzorovalna oblast tabora je pripoznala, da se je ena partija krompirja .pokvarila in da ujetniki tega krompirja niso hoteli uživati.
Konferenca vojnih in mornariških ministrov trosporazuma.
KOPENHAGEN, 31. (Kor.) Moskovski list »Ruskoje Slovo« doznaje, da bodo imeli vsi vojni in mornariški ministri trosporazuma v Londonu konferenco.
Prihod ujetnikov v Liverpool in Plymouth.
LONDON, 31. (Kor.) Predvčerajšnjim je dospel v Liverpool parnik »Appam« s približno 350 ujetniki iz Togo in Nigeria (v zapadni Afriki).
Tudi v Plymouth je istega dne dospelo črez 600 nemških, avstrijskih, ogrskih ln turških ujetnikov.
Policijska odredba na Angleškem glede naturaliziranih.
LONDON, 31. (Kor.) Policija je obvestila vse podanike sovražnih držav in pa moške in ženske naturalizirance ter vse na Angleškem rojene potomce tujcev do drugega kolena, da morajo vsi zapustiti okraj okoli Tyne. Izvzete so samo zelo stare osebe in otroci. Nemci v Sunderlan-du se morajo preseliti trideset milj od o-bali v odaljene notranje kraje. V tem slučaju se nanaša zapoved na moške, žen ske in otroke, če so naturalizirani ali pa ne.
Visoka zavarovalna premija.
LONDON, 31. (Kor.) Vsled nevarnosti, povzročene po minah v Severnem morju, se je za tovor neke nevtralne ladje za pot od severovzhodne angleške obali do Norveške plačalo 45 odstotkov zavarovalne premije.
Angleški carinski prejemki v primeri z letom 1913 znatno manjši.
LONDON, 31. (Kor.) »Daily Telegraph« z dne 29. t. m. pravi, da so carinski prejemki v primeri z letom 1913 znatno manjši.
Nevihta na Angleškem.
LONDON, 31. (Kor.) Zadnje dni je nevihta na Angleškem na suhem in na morju povzročila veliko škode. Več manjših ladij se je potopilo. Pogreša se več ribiških parnikov iz Grimsbyja. Enega teh par-nikov so Nemci našli v Severnem morju.
Vprašcnjr* obrane Tihega morja aktuelno.
LONDON, 31. (Kor.) List » Jimes« poroča iz Washingtona: lJri sprejemu avstralskega ministrskega predsednika Fi-sherja vAucklandu je ta slednji vprašanje obrane Tihega oceana označil kot zelo aktuelno. Domovina, pred katere vratmi stoji sovražnik, nima prav, da zahteva, da se izrablja energija za obrano oddaljenih dominij, ki so same dovolj močne, da si pomagajo. Avstralija in Nova Zelandija bi morali že iz lastnega spoštovanja opustiti politiko zanašanja na britijske davkoplačevalce.
Obrambeni departement poroča, da Nova Zelandija odpošlje vsaki drugi mesec 1800 mož v ojačenje kontingenta. Postopanje z japonskimi ujetniki v Nemčiji dobro.
FRANKOBROD ob M. 30. (K.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stockhoima: Ruski časopisi pišejo, da se postopa z japonskimi vojnimi ujetniki v Nemčiji zelo slabo. Posebno slabo da se godi onim, ki se nahajajo v Frankobrodu ob Meni, kjer morajo po 18 ur na dan prebiti v tako
zivno na Emo, da ni ničesar videl in čul okoli sebe. Za njim so polagali hlapci v travo svoje umazane krožnike; njegovi sosedje so govorili, toda on jim ni odgovarjal. Napolnili so mu kozarec, ne da bi bil opazil, in kljub naraščajočemu hrupu je vladal v njegovem srcu globok mir. Mislil je o tem, kar je danes govorila Ema in v duhu je videl pred seboj njene ustnice. Njena podoba mu je neprenehoma plavala pred očmi. Zdelo se mu je, da pada raz nje obleka, živo si je predstavljal razkošje, ki mu ga je imela nuditi bodočnost.
Zvečer pri umetalnih ognjih jo je videl zopet. Toda prišla je s svojim soprogom, gospo Homais in z lekarnarjem, ki je bil zelo v skrbeh, da bi nerazpočene rakete ne napravile zlega. Od časa do časa je tekal k Binetu in mu Priporočal l>o i>re-vidjen Rakete, ki so bile naslovljene na žu
nana. so iz previdnosti shranili v njegovi kfetf Vsled tega so postale vlažne in niso se hotele užgati, tako da je morala izostati nailepfa točka sporeda: ognjen zmL ki se je imel razpočiti v zraku. Od časa do časa ie kje vzplamtela bengaJična luč kar je vzbudilo med množico vzklike občudovanja. Zlasti so vpile ženske ki so
tesnih sobah, da se ne morejo niti prav vsesti, še manj pa ležati.
V rusko časopisje lansirana vest, ki vsebuje vsa znamenja laži, namerava oči-vidno doseči zastrupljenje javnega mnenja Japonske, da bi se poslabšalo tam stanje nemških vojnih ujetnikov.
»Frankfurter Zeitung« pripominja k temu: Informirali sino se na pristojnem mestu m konstatiramo zato, da se v Frankobrodu nikdar niso nahajali japonski vojni ujetniki Le v prvih vojnih tednih jih je bilo nekaj interniranih, a so bili že zdavnaj vsi odpuščeni. Postopanje ž njimi je odgovarjalo vsem zakonom človekoljubja.	_
Jubilejno slav]e v Carigradu.
CARIGRAD 30. (Kor.) Povodom obletnice turške države je mesto v zastavah, Prirejen je bil velik sprevod po mestu, ki se ga je udeležilo na tisoče dijakov in učencev v zgodovinskih kostumih. Pred več ministrstvi so se vršili navdušeni govori. Pred parlamentarnim poslopjem je sprejel predsednik zbornice Halil posebno deputacijo. Predsednik je imel govor, tekom katerega je v bistvu izvajal:
Neodvisnost Turčije je bila dosedaj le nominalna. Postala je dejanska šele z odpravo kapitulacij in taka tudi ostane, ker je stopila Turčija v tako važno evropej-sko zvezno skupino.
Tudi pred cesarsko palačo so se vršili navdušeni nagovori. Sultan je sprejel posebno deputacijo, ki se ji je iskreno zahvalil za udanostni poklon.
Novi italijanski senatorji.
RIM 31. (Kor.) Agenzia Štefani poroča: Kralj Viktor Eiuanuel je imenoval 34 novih senatorjev, med njimi ravnatelja »Čor-riere della Sera«, Albertinija, poslanika v Madridu Bonina Longare in izumitelja (juglielma Marconija.
Dva z orožjem na kanadsko ozemlje s<o-pivša lovca ustreljena.
LONDON, 31. (Kor.) »Daily Cronicle poroča iz Newyorka: Pri utrdbi Erie sta bila ustreljena dva moža, ker sta z orož-iem stopila na kanadsko ozemlje. Bila st^ na lovu na race in so. na ktir nUtn hr»tH« ustviti. Stražo, ki ju je ustrelila, so aretirali in uvedli preiskavo
Promet Zedinjenih držav v Evropo zna&i
na teden približno 15 milijonov funtom šterlingov.
LONDON, 31. (Kor.) Včerajšnji tet »Daily Nows« poroča iz Ne\vyorka z dne 29. decembra 1914: Dejstvo, da znaša promet z živili, obleko in drugimi oprcmniui sredstvi za Evropo v Zedinjenih državih na teden približno 15 milijonov funt)v Sfprliiigov. dovolj razjasnjuje interes, ki £a imajo amerikanski eksporterji na angleški kontrabandni politiki.
Nekaj veleeksportcrjev je izjavilo dopisnikom lista »Daily Ne\vs«, da se izvoz lahko podvoji, ako bi Velika Britanija ne postopala tako krivično. Nihče ne dvomi, da Angleška nima pravice pregledovati in preiskovati ladij, vendar pa se lahko misli, da bi se to lahko vršilo z gotovo obzirnostjo na pravice nevtralne trgovine.
Novoletna voščila nemškega cesarja in bavarskega kralja.
MONAKOVO 31. (Kor.) Povodom novega leta je poslal kralj Ludovik nemškemu cesarju sledečo brzojavko:
»Nj. Veličanstvu, cesarju Viljemu.
Glavni stan.
Ob poteku leta, ko je Nemčija morala pograbiti za orožje proti celemu sveti^ sovražnikov, navdaja nas samo ena misel: Naj bi se posrečilo naši hrabri armadi m naši junaški mornarici, poraziti sovražnika in naj bi se zagotovil v novem letu
i
jih zgačkali v temi. Ema je molčala, naslonjena na Karlovo ramo; zrla je kvišku in je zasledovala na nočnem nebu zlate sledove umetalnih ognjev. Rudolf jo je o-pazoval v svitu gorečih lampijonov.
Počasi so jeli ugašati, na nebu so se prikazale zvezde, sempatja je padla kapljica dežja. Ema si je zavila ruto okoli
goJe glave.	.	.
V tem trenutku je privozil mimo svetnikov voz. Kočijaž je bil pijan in je skoro spal. Že oddaleč se je videl njegov široki život, kako se je zibal med obema svetilkama.
»Proti pijanosti bi se moralo strožje po stopati!« je vzkliknil lekarnar. »Jaz b predlagal, da bi vsakih osem dni nabili na občinskem domu desko z imeni onih, ki so se napili med tednom. To bi tvorilo obenem statistiko, s pomočjo katere bi se lahko ... Toda oprostite.«
In že zopet je tekel k Binetu, načelniku požarne brambe, ter mu znova priporočaj, naj pazi, da ne nastane požar.
»Pustite me vendar enkrat v miru!« ie odvrnil načelnik. »Saj vendar ni nevarnosti.«
Nato se je lekarnar zopet vrnil k _.^ Driiateliem. rekoč: »Ste lahko Urez skrbi,
nikaks
v Tmu. dne 1. januarja 1915.
»EDINOST« Št 1.
Stran IIL
nemškemu narodu mir, ki ie vreden vell-Kih frtev, ki jih je rad sprejel v obrambo domovine. Trdno zaupajoč, da se izpolni tt želja, stoje nemški knezi in plemena neomajno zvesto ob strani svojemu kralju in državi. Boz te obvaruj tebe m tvojo hišo tudi v novem letu. On naj ti obvarje moč v boju za Nemčijo veličino in čast in naj podeli zmago nemškemu orožju in
naši stvari.	... _
j.udovik, Marija Terezija.«
Cesar 'Viljem je odgovoril s sledečo
brzojavko:
»Njunima Veličanstvoma kralju
in kraljici, Monakovo.
Vajino srce razveseljujoče zvesto voščilo ob bližnjem preobratu leta sem sprejel danes, ko sem se vrnil z majhnega potovanja. Vračam vama vajina dobra voščila iz vsega srca za vaju, vajino rod-frino in vso Bavarsko.
Govorita mi iz srca, ko pravita, da imamo vsi samo eno misel, da bi se ljubljeni domovini zagotovil v novem letu mir, vrtden že doprinesenih žrtev in onih, ki j, bo še treba doprinesti. Kako krasna je pri tem gotovost, da.....(Konec nečitljiv.)
Odgovor nadvojvode Evgena na novoletno voščilo dunajskega mesta.
DUNAJ 31. (Kor.) V odgovor na novoletno voščilo mesta Dunaja je prispela od nadvojvode Evgena sledeča brzojavka:
»V imenu c. kr. državnega glavnega in prestopnega mesta meni in pod mojim v odstvom stoječim vrlim četam izrečena novoletna voščila so me razveselila. S prisrčno zahvalo najodkriteje vračajoč ta voščila. se zahvaljujem vaši ekscelenci in občinskemu svetu najtopleje za skrb, ki jo posvečate rodbinam na bojišču se naha-jaiočih vojakov.«
Ogrska zadruga usnjarskih industrijcev ustavi svoje delovanje.
BUDIMPEŠTA, 31. (Kor.) Sporazumno z avstrijsko prodajno zadrugo usnjarskih industrijcev je sklenila tudi ogrska zadruga na včerajšnjem občnem zboru, da in-lerimNtičtio ustavi delovanje toliko budimpeštanske kot dunajske razprodajalni-ce. Vsled tega bodo tvrdke, ki pripadajo UHijarskemu kartelu, od 11. januarja 1915 naprej svoje izdelke prodajale same in do-I Sevale tudi cene po svoji volji, neglede na skupnost.
Železniška nezgoda.
DUNAJ, 31. (Kor.) Ravnateljstvo držav-* h železnic na Dunaju razglaša: Poldnev-r i brzovlak št. 3 Dunaj-Heb je pri vhodi: na postajo Tuln z jedilnim vozom in dvema drugima vozovoma skočil s tira. Sest potnikov je bilo ranjenih, vendar so ia.Mko nadaljevali potovanje. Promet vsled ? ?a ni pretrgan. Vrše se poizvedovanja, j •J^-c-rai pehote v pokoju baron pl. \VaId-staetten.
' »L NAJ, 31. (Kor.) General pehote v po- .
u, baron pl. \\ aldstaetten je v 83. letu j starosti umrl v Badnu pri Dunaju.
Žitni trg.
f)L NAJ 31. (Kor.) Kupčijsko razpolo- j ženje je danes na vsej črti nenavadno, s abo. Niti glede žita niti glede ostalih j predmetov ni rrišlo do nobenih pomemb-
• 0i novem leto!
O letu, ki je pravkar zatonilo v brez-krajno večnost, bodo pozni rodovi čitali ra krvavih straneh zgodovine človeštva. Vedeli smo sicer vsi, da se že dolgo zbiraj} nad našo staro Evropo temni, ne-srečonosni oblaki, nasičeni z eksploziv-rimi snovmi. Vedeli smo, da mora priti prej ali slej do velike eksplozije, ki bo šr la okoli sebe ogenj, plamen, grozo in nesrečo. Vedeli smo, da je to historičen I ' >ces, ki ima svoj izvor v zgodovini bal-j kanskega poluotoka, toli bogati na silnih erupcijah, krvavih zapletljajih, na solzah, krvi in vzdihih in da ta proces sili j neizprosno in po svojem logičnem razvoju k razrešitvi, h končnemu krvavemu obračunu.
Ali tudi največji skeptik in pesimist med
i mi, ki so si na lanjskem Silvestrovem večeru sezali v roko, želeč si »veselega novega lta«, ni slutil, da pride ta obračun tako hitro, da že tedaj nastopajoče leto i£!4. prinese nad človeštvo ta obračun in žnjim toliko svoto gorja, nesreče, vzdihov in trepeta — nihče ni slutil, da bo
ie zaželieoo »veselo novo leto« •, > i ■ * leto pretresljive tragedij* kakršne po nje dimenzijah Se ni poznala doslej zgodovina ip Človeštvo....
Vedeli smo, da se vzduh polni z elektrici te to; ali tega nismo slutili, da Je huda ura že tako blizu... Prišla je tista grozna, pretresljiva tragedija v Sarajevem, ki sta ji bili žrtev dvo, plemeniti nedolžni srci; zločinske roke — ki jih je že proklel ves civilizirani svet — so povzročile, da so se kolesa procesa začela naglo vrteti
Kako je prišlo in kaj se je godilo potem, od julija leta 1914. sem, ni treba pripovedovati, ker smo vsi žive priče. Plamen se je razvnel in se širil ter uničuje na okoli nešteto vrednot, ki si jih je ustvarilo civilizirano človeštvo s svojim skupnim, velikim, kulturnim delom, svojim umom in pridno dlanjo.
Prelivajo se reke krvi na zemlji in krvavo se žari nebo nad človeštvom, osvit-Ijajoč s svojim rdečim svitom nešteto solz, ko stopamo iz starega v novo leto In vsem tem milijonom, ki med strahom in trepetom in nado spremljajo razvoj tragedije na bojiščih na severu in jugu, na vzhodu in zapadu, sili iz duše usodno, mučno in moreče vprašanje: kako dolgo še?!! Kdo bi mogel dati odgovora? Nihče. Vsi pa se združujejo v koprneči želji, da bi bilo skoro* čim prej — konec, ki bi prinesel tej naši državi in nje narodom zaželjenega, za njo in za njih častnega in trajnega miru. Vsi se združujemo v želji in prošnji do previdnosti božje, naj bi se že v letu, ki je nastopamo danes, začele celiti krvave in globoke rane, ki jih je vsekalo usodno leto 1914.
Naj zanesljiveje znamenje, da se vsa blaga in čuteča srca slagajo v tej želji, je v pojavih, ki pričajo, da je na vseh straneh med vojskujočimi narodi že začela odjenjavati prva najhuja razdraženost, ki je napovedovala le sovraštvo v nedogled-no bodočnost in do uničenja. Na vseh straneh so se začeH oglašati možje, ki gledajo tudi tja črez preko časovne ograje te vojne, ko si — po poštenem, častnem obračunu — sedaj sprti narodi podajo zopet roko za skupno delo v službi skupne človeške civilizacije. Ravno v takih viharnih časih splošnega razodevanja mora tem intenzivneje delovati izpoznanje: da Človeška kultura in žnjo spojeni blagoslovi niso izključna last enega, ampak vseh narodov !
Konsekvenca izpoznanja o tem skupnem lastništvu mora pa biti volja in zahteva po skupnem delu. Poleg želje, da bi bilo kmalu časten in pomirljiv konec tej krvavi tragediji, je najiskreneja ta, da leto 1915. privede to spoznanje do vsestranske zmage, da med narodi in državami, ki se danes še vojskujejo med seboj, nastane plemenito tekmovanje na ustvarjanju novih vrednot človeške kulture — spoznanje, da so vsi narodi potrebni drug drugemu in da se naj s svojim delom izpopolnjujejo medsebojno.
Pa ne ie na zunaj, preko mej monarhije si želimo nove ere in novih medsebojnih razmerij, ampak želje naše se o-bračajo danes tudi v nje notranjost. Tudi narodom v monarhiji naj pride spoznanje, da so vsi ustvarjeni za življenje, da so vsi tudi vredni življenja, da so vsi poklicani da žive in — delajo drug poleg drugega, vsak po svoji nacijonalni individualnosti, a vsi za blagor, procvit in napredek skupnosti. Če bi leto 1915. prineslo v našo državo splošno zmago tega spoznanja, prineslo bi tudi, za kar so se doslej skozi desetletja brezuspešno trudili najpleme-niteji duhovi: rešitev avstrijskega nacijo-nalnega problema, a to bi pomenjalo: po-mirjenje, pobratenje, zmago resnične kulture! In leto, nad katerega začetkom se je vzpenjalo krvavo obzorje, bi na zaključku obsevala zarja miru___ Drzne se
bodo zdele te naše želje ravno v tem trenutku. Izrekamo pa jih vendarle, ker ne izgubljamo vere v človeštvo in smo uver-jeni, da istotako kakor so prišli viharji in oblaki, ki zatemnevajo sedaj nebo, mora za viharji zasijati solnce na prag naše države in nje narodov... !	—t—
gospod Binet mi je zagotovil, da je vsaka nevarnost izključena in da je odredil vse potrebno. Vse brizgalnice so napolnjene, zato gremo lahko brez skrbi k počitku.«
Jaz sem zelo trudna,« je dejala gospa Hjmais in je zazehala. »Toda imeli smo danes za slavnost vsaj lep dan!«
Rudolf je ponavljal s tihim glasom in z mehkim pogledom: »Da, bilo je zelo lepo!«
Nato so se vsi poslovili in so se napotil vsak na svoj dom.
• * •
Dva dni pozneje je objavila »Rouenska brklja« dolg dopis o slavnosti kmetijske đrižbe, ki ga je bil napisal^ gospod Ho-
*Gladil se je tako-le: »Čemu te cve-:'Ce. ti venci in zastave? Kam hiti ta množica kakor valovi viharnega morja pod Urki tropičnega solnca?« Po tem uvodu h članek govoril o življenskih pogojih k^eta. Mada da je sicer mnogo že storža za izboljšanje njegovega položaja, toda še vse premalo. »Pogum.« je vzkliknil a .-tor, četudi je potrebno tisoč reform, izvedemo j;h!«
Potem, ko je omenjal svetnikov po-zlravni ^ovor, se je spominjal »marcijal-
Svetovno vojno zo Veliki ocean.
Velikanski boji na evropskih bojiščih mečejo svoje sence tudi na daljnji Vztok in čim dalje tem bolj se nam zdi, da bomo priče ogromnega svetovnega boja za nadvlado v največjem oceanu sveta, v Velikem oceanu.
NI temu tfoiga kar se le poročilo, da je Japonska ponudila Francoski, da pošlje v Evropo deset armadnih zborov v slučaju, če bi Francoska odstopila Japonski svojo kolonijo Indokino. Ore ta za ozemlje, ki je veliko kakoc Avstrija in ima 30 milijonov prebivalcev. Ta ponudba je za Francosko zelo zapeljiva, ali zdi se vkljub temu isključeno, da bi jo mogla sprejeti._;
Resnica Je tudi. da bi se temu mogla upirati tudi Anglija, ker bi se drugače morala odreči svojejnu vplivu na Kitajskem in deloma tudi v Indiji. Anglija se dobro zaveda, da bi Japonska postala samovla-darica ob vsem azijskem obrežju Velikega oceana, kakor hitro bi prišla Indokina v njeno posest Obenem bi Japonska kolikor mogoče hitro uveljavila svoj vpliv nad vso Kitajsko in to tudi v južnih pokrajinah, kjer danes še nadvladuje Angleška, in <gjL?j prla bi si pot tudi v Indijo, dane^/pijbo-gatejšo in najvažnejšo angleški Kolonijo.
Tu so povsod kali bodočih velikih sporov med Japonsko in Angleško. V sedanjem času pa je najznačilnejši oni japonski imperijalizem, ki stremi po okupaciji otočij v južnem morju, ki leže ob najvažnejših prometnih progah Tihega oceana ter tvore neobhodno potrebna oporišča Japonske za nove trge in obvladovanje vsega oceana.
Ta program japonske »otočne politike«, kakor sta ga napovedala ministrski predsednik grof Okuma in voditelj mornariške stranke, admiral Jamamata, ima v trenutku za ekspanzijo Japonske največji pomen. Spor z Rusko zaradi Mandžurske je skrčen na najmanje in obratno so se začela pogajanja tudi za popolno zvezo s carsko državo. Dalje se je za ta čas kolikor le mogoče ublažil antagonizem med Angleško in Japonsko ter se je, kar je najvažnejše, ojačilo vojaško - strategično stališče Japonske za boj z njenim najvažnejšim konkurentom, z Zedinjenimi državami severoameriškimi.
V	tem antagonizmu med Japonsko in Zedinjenimi državami je sedaj težišče vsega političnega razvoja v Velikem oceanu.
Zedinjene države severoameriške so v zadnjih desetletjih s svojo smotreno in brezobzirno politiko potegnile nase nadvlado nad Velikim oceanom. Po zasede-nju otoka Kube in napovedbi vojne Španski leta 1898. so si Amerikanci v razmeroma kratkem času zagotovili vlado nad najvažnejšimi poti, vodečimi na ogromna tržišča Tihega oceana. Izsilili so tudi to, da je Angleška priznala njihovo nadvlado nad republiko Panamsko, dovršili so panamski prekop, osvojili Hawai, Filipine, Guam, kakor tudi del Karolinškega in Ma-rijanskega otočja, zgradili na Galopa-goških otokih silno trdnjavo, ki obvladuje vhod v panamski prekop ter si z j zgradbo \ ojuih pristanišč in premogovnih; postaj na teh otokih zagotovili pot do av- i strelskega in azijskega obrežja Velikega! oceana.
Ko je sedaj Japonska zasedla nemške otoke Maršalske, Marijanske in Karolinške, je že zadela ob Zedinjene države, ki so si pridobivale tudi že na Kitajskem od leta do leta več tal na tamošnjih tržiščih.
Kakcr poroča japonsko časopisje, namerava Japonska sedaj znebiti se varu-štva Zedinjenih držav, ki je šlo tako daleč, da je japonska vlada ob začetku sedanje vojne morala izjaviti v VVashingtonu, da ne misli na nikakršno aneksijo na Kitajskem ali v Južnem morju. Toda čim dalje traja vojna in čim važnejša postaja Japonska za trosporazum, tem napad-nejša je tudi japonska politika proti Zedi-njenim državam.
V	zvezi s tem je tudi okolnost, da so Zedinjene države trdno zasidrale v Mehiki in današnjo vojno izrabile v to, da so si zasigurale novih trgov v Atlantskem morju. Poleg tega pa v Zedinjenih državah od dne do dne raste nezadovoljnost s politiko Japonske. Vojna stranka dela tu na vse kriplje, da bi se uvedla bolj ali manj splošna vojaška dolžnost in se ojačilo vojno brodovje. Senat je sprejel poseben vojni davek in močno vojno brodovje je bilo poslano v vodovje Tihega oceana, da bi proti Japonski branilo koristi Zedinjenih držav.
Že leta 1850. je pisal Marx: »Po kalifornijskem zlatu in neomajni energiji yankerjev bodo obrežja Tihega oceana kmalu obljudena in enako hitro tudi odprta trgovini in industriji, kakor je danes
obrežje od Bostona pa do New Orleansa. Tihi ocean bo igral tedaj isto ulogo, kakor jo igi£ danes Atlantski ocean in kakor jo je v starem veku igralo Sredozemsko morje, ulogo velike povodne ceste svetovnega prometa. Atlantski ocean bo tedaj imel značaj notranjega morja, kakor ga ima danes Sredozemsko morje.«
Te besede se danes uresničujejo. Prva posledica današnje vojne, katere konec je še nedogleden, je ta, da so vojujoče se evropske velesile izgubile ves svoj vpliv na vzhodnoazijsko politiko, na drugi strani pa se je izredno ojačil položaj Japonske jn Zedinjenih držav.
Veliki ocean je morje bodočnosti in to dejstvo se izkaže v bodočih bojih za nadvlado nad njim.
M Itleuportu.
ne zunanjosti naše milice« in »naših čarobnih lepotic«. Govoril je tudi o starčkih s srbrnimi lasmi, kako so jim utripala srca ob bojevitem bobnanju narodne straže. Ko ie omenjal člane razsodišča, je na prvem mestu imenoval sebe in je še pripomnil, da je lekarnar Homais poslal kmetijski družbi knjižico o prirejanju jabolčnika. Ko je prišla na vrsto razdelitev jubilejnih nagrad, je v kipečih slikal radost obdaro-vancev: »Oče je objemal sina, brat brata, soprog soprogo. Vsakdo je s ponosom kazal svojo svetinjo in marsikdo jo je, vr-nivši se dmov, s solzami v očeh obesil na steno svoje uborne koče.« Nato je članek nadaljeval z vzhičenimi besedami: »Okoli šeste ure so se vsi udeleženci še enkrat zbrali pri slavnostni večerji na prostem. Tam je vladalo najprisrčneje razpoloženje. Izustenih je bilo več napitnic. Gospod svetnik je napil vladarju, gospod župan prefektu, gospod Derozerays kmetijstvu, gospod Homais obrti in lepim umetnostim, tem mogočnim sestram. Nato je nazdravil gospod Leplichey napredku. Zvečer so se prižigali krasni umetalni ognji. Bil je to pravi kaJejdoskop, prave čarobne sanje. Zdelo se je, kakor da je naš mali kraj prestavljen v čudovito pokrajino iz »Tisoč
in ene noči«. Naj še omenimo, da ni niti najmanjša nesreča motila te lepe slavnosti. H koncu je pripomnil še sledeče:
»Zelo se je opažala popolna odsotnost duhovščine. Ti ljudje pač razumejo pod napredkom vse kaj drugega. Kakor izvolite, gospodje Ignacija Lojole!«
9.
Minulo je šest tednov, ne da bi bila Ema videla Rudolfa. Dejal si je sam sebi: »Prezgodaj Je še, da bi jo obiskal To bi bila napaka.«
Prvi teden je odšel na lov. Po lovu se mu je zdelo, da je vendarle prekasno. Nato je premišljeval: »Ce me je ljubila prvi dan, se je njena ljubezen samo povečala vsled nestrpnosti, da bi me zopet videla. Nadaljujmo toraj s svojo dosedanjo taktiko.«
Spoznal je, da se ni motil, ko je stopil nekega dne v njeno sobo in ko je Ema o-bledela, čim ga je zagledala.
Bila je sama doma. Mračilo se je že, in bele musselinaste zavese so še pomnože-vale poltemo, ki je vladala v sobi Zadnji solnčni žarek je zasijal na pozlačen barometer in na ogledalo, viseče poleg vrat.
Rudolf se Je ustavil pred Sno, ki ga je
Vojni poročevalec »Arbeiter Zeitung« poroča svojemu listu:
2e več dni trajajo napadi, ki jih izvršujejo Francozi in Angleži proti nemškim pozicijam v okolici Nieuporta in ob Ysc-ri. Od četrtka na petek so angleške vojne ladje obstreljevale nemške pozicije celo ponoči. V temni noči se je zamoglo streljati seveda samo na slepo. Čeprav tako streljanje ne napravi obilo škode, vendar pa je vseeno zelo nerodno, ker je treba vedno čuti. Kjer padejo in se razpočijo ta strašila, tam je povsod precej dobro pometeno. Namen, izmučiti nasprotne Čete in jih tako premagati, je mogoče doseči le v slučaju, če manjka rezerv, česar pri Nemcih dosedaj še ni opažati.
Dočim je bilo ponoči streljanje angleških ladij precej malomarno, je postalo v dopoldanskih urah zelo živahno. Ko sem se peljal v avtomobilu na bojno fronto, sem kmalu za Briiggom zaslišal močno grmenje, četudi sta veter in dež zastavljala zvok. Vreme je bilo grozno; lilo je včasih kakor iz škafa. Prekopi so bili napolnjeni do vrha z vodo, mnogi travniki in polja poplavljena, vojaštvo, avtomobili in municijski transporti zamorejo le počasi naprej. Dva sanitetna vozova sta šla v smeri proti Briiggu in zavila v park nekega gradu, kjer je vihrala ženevska zastava. Tja je krenil tudi naš voz.
Takoj za okopi so si zdravniki uredili svoje obvezovalne prostore. Seveda je mogoče tamkaj nuditi ranjencem le prvo pomoč. Ranjence se potem kolikor mogoče hitro odpelje v lazarete. V gradu je vladalo že jako živahno življenje, ko smo prišli tjakaj. Videl sem tudi nekega belgijskega ranjenca, ki je bil zadet od štirih krogelj, kljub temu, da je bil močno izdelan, je bil vendar zelo zgovoren. V zadnjih bojih so Belgijci zopet nastopili v večjem številu. Ostanek belgijske armade je moral iz počivališč v Franciji zopet na fronto '"n vrli tega ,'e prišlo še mnogo novih belgijskih vojakov; v armado je stopilo tudi mnogo mladih, v tujino pobeglih Belgijcev.
Po kratkem odmoru je par avtomobilov pripeljalo zopet več ranjencev z obvezo-vališča. Nas naj bi odpeljal voz bližje bojni fronti v smeri proti Nieuportu. Tamkaj grme topovi kar neprestano. Našega veza iz francoskih pozicij ni bilo mogoče opaziti. Zdi se mi, aa je bil Ie slučaj, da se je razpočilo ob cesti, kjer smo se peljali mi, nedaleč od nas, par granat, ki so močno pokvarile cesto. V nameravani smeri vožnje ni bilo mogoče nadaljevati. Poskusili smo priti v L ... po drugi poti, kjer smo si hoteli ogledati nemške pozicije. Poprej smo se peljali še v Ostende, kamor so pošiljale angleške ladje svoje granate.
Ko smo stali nekaj časa na obrežju, se je vlila strašna ploha in veter je pluskal mogočne valove na obrežje. Zunaj na morju je stala debela, siva stena, ki je zapirala vsak pogled v daljavo. Debele kaplje so mi pdale na očala in daljnogled. Strel za strelom je pokal zunaj, toda angleških ladij ni bilo mogoče opaziti. Danes ni bilo mogoče zapaizti niti ognjenega bliska. Iz detonacij angleških granat na kopnem smo sklepali, da so padle daleč naprej. $Ii smo skozi morske sipine. Bolj strašnega ozemlja za boj si ni mogoče misliti. Višine se menjajo z dolinami, tako da je vsak pregled popolnoma nemogoč. Na prhkem pesku se pogrezne noga precej globoko, vrh tega je deževje zadnjih dni zemljo še bolj omehčalo. Kjer so sipine neporaščene, tam se igra veter s peskom, da je veselje. Ne morem si predstavljati bolj nesrečnih krajev.
poprašala po vzroku njegove dolge odsotnosti. 2e po prvih besedah jo je prekinil, rekoč: »Bilo mi je nemDgoče priti, ker sem bil bolan.«
»Ali resno,« je vzkliknila Ema prestrašeno.
»Oh, ne!c je dejal Rudolf in je sedel na stolico poleg nje. > No, priznati hočem, sklenil sem, da sploh ne pridem.«
»Zakaj ne?«
»Ali niste uganili razloga?«
Pogledal jo je še enkrat s tako vročiYn pogledom, da je zardelih lic sklonila glavo.
»Ema!«
»Gospod!« in vzravnala se je ponosno.
»Ah, saj vidite vendar,« je odvrnil z žalostnim glasom, »da sem imel prav, ko vas nisem hotel več videti. Niti vašega imeija ne smem izgovoriti, tega imena, ki napolnjuje vso mojo dušo. Gospa Bova-ry! Ves svet vas imenuje tako ... Ni to vaše ime, to je ime drugega.«
Brezupno je ponavljal: »Drugega!« in si je z rokama zakril obraz.
Nato je nadaljeval: »Vedno moram misliti na vas . . . 2e sama misel me tira v( obup ... Da, obup ... Prbč hočem, osta-
Napravili smo že dober kos hoda in smo se tudi že precej utrudili. Med grmenje topov se je mešalo pokanje pušk in strojnih pušk. Toda o kakih infanterijskih bojih še vedno ni bilo ne duha ne sluha, čeprav nismo bili ravno preveč oddaljeni od fronte. Nasprotniki so poskušali prodreti v nemške pozicije. Ravno radi tega smo morali vsi nazaj.
Ko so se začetkom tega tedna pričeli sovražni napadi iz Nieuporta, je v Brugge nenavadno veliko število ljudi nosilo rozete v belgijskih barvah. Poveljujoči admiral je dal nato afiširati po ulicah, da nikakor ni pripravljen trpeti očitnih demonstracij. Očividno mislijo Belgijci, da bodo zamogli v kratkem pozdraviti Angleže in Francoze kot zmagovalce.
Sličice iz vojne.
Med šestimi svečami. Neki madjarski list opisuje nastopno epizodo: Bilo je v bojih v okolici Lvova začetkom septembra, ko je padel pri vseh tovariših zelo priljubljeni nadporočnik Schinszky . . polka. Vsa prizadevanja polka, da bi rešili vsaj truplo priljubljenega oficirja, so ostala brezuspešna, ker so se Rusi branili s trdovratno hrabrostjo, vsled česar so se pri polki že odrekli nadi, da bi dobili truplo, ter so se sprijaznili z bolestno mislijo, da so Rusi padlega tovariša že pokopali . . . Čez nekoliko dni pa je dobil polk zopet ukaz, naj vzame vas z naskokom. Naskok so izveli proti polnoči in Rusi so bili vrženi iz vasi. Neki stotnik se je podal na to z nekaterimi tovariši po vasi. Bila je črna noč. V vasi nobene duše. Vsaka hiša je bila prazna, vsako okno temno. Na glavni cesti le električne žepne svetilke častnikov — bele točke v črni jesenski noči. Male vešče so se gibale. Pest oficirjev je držala za revolver. Ko so takole šli po glavni cesti, se jim je zazdelo, kakor da na enein oddaljenih oken gori luč. Naši ne morejo biti, kajti v tej smeri niso še šli.
Ali so prebivalci? Ni možno! Od tu se je že vsakdo odstranil — celo živina. Morejo biti torej le Rusi, morda kaka zaostala mala četa. Oficirji so se zavarovali s primernim kritjem in so šli tiho proti razsvetljenemu oknu z revolverjem v roki — okoli njih moštvo, pripravljeno za streljanje! Bliže in bliže so prihajali k hiši. Čudno pa je bilo, da je luč tako intenzivno svetila. To je bilo več, nego ena lampa, a manje, nego požar. Približali so se po prstih in pogledali skozi okno. Velika soba, morda šolska, morda kak uraden lokal. Na sredi velik črno pogrnjen oder, z nekoliko šopi žalostnih jesenskih cvetk in med njimi šest gorečih sveč. Med svečami na odru pa je ležal nadporočnik Schin-szky . . . Rusi so ga paložili na mrtvaški oder. Nikjer v hiši žive duše. Vsa vas kakor izumila, prazna," črna. V vsej t c; veliki razljudeni krajini v črni, nemi noči gora in dolin leži notri med šestimi cerkvenimi svečami avstrijski oficir. Sablja njegova, potegnjena iz nožnice, leži počrez preko njega.
Dva brata odlikovana. Mariborski bo-goslovec Stanislav Jurko, ki se ni odpovedal vojaški službi in je moral vsled tega v vojsko, je v 24 urah trikrat avanziral. Jurko se je pred nekaj tedni vrnil s severnega bojišča ranjen v Maribor. Ko je ozdravil, je prejšnji teden bil od torka na sredo naiprvo povišan za narednika, potem takoj za kadet-aspiranta in nazadnje za kadeta. Jurko je bil še povrh tega radi svojega hrabrega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z veliko srebrno hrabro-stno svetinjo. — Brat g. Jurkota, učitelj Jurko, je bil radi hrabrosti pred sovražnikom odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. Obema čestitamo!
Blato, samo blato. Izredne težave današnjega vojevanja opisuje sam general konjice Danki s sledečimi besedami: »Dvakrat smo v hitrem, zmagovitem pohodu vdrli v sovražnikovo ozemlje in dvakrat smo vsled vsesplošne situacije morali zopet nazaj. Dolge tedne smo prebili v zako-pih in po težkih, toda uspešnih bojih zopet, v tretje, prodiramo dalje. Morda se nam sedaj posreči poraziti sovražnika. Lahko je to rečeno, toda težko se da izvesti. Vsakdo se trdno zakopava v zemljo in gradi za seboj drugo in tretjo vrsto utrdb. Po ljutih napadih in težkih izgubah dobivamo po večdnevnih bojih končno vendar nekaj kilometrov tal. Skušamo zato doseči krila sovražnih vojsk, da bi jih mogli napasti v bok. Tako se razširja bojna fronta v
nite zdravi . . . Daleč proč od vas poj-dem . . . tako daleč, da ne boste čuli niti mojega imena več . . . Sam ne vem, kaj me je danes gnalo k vam! Zaman se bojujemo proti nebesom, ne moremo se upirati angeljskemu nasmehu! To, kar je lepo, čarobno, oboževanja vredno, nas o-mamlja!«
Bilo je prvič, da je Ema čula take besede. Kakor se topi sneg na solncu, tako je izginil njen ponos pod uplivom teh ognjevitih, zaljubljenih besed.
»In če me ves ta čas ni bilo,« je nadaljeval, »četudi vas nisem smel videti, sem med tem časom vendarle opazoval to, kar vas obdaja. Vsako noč sem vstajal s postelje, zahajal semle in zrl v vašo hišo; videl sem streho v luninem svitu, drevesa, zibajoče svoje veje pred vašim oknom. Videl sem malo svetilko, moten odsev, ki je razsvetljeval ponoči vašo sobo. Ah, niti slutili niste, da tain tako blizu in vendar tako daleč od vas, v mrazu in teini . . .«
Ihteč seje obrnila proti njemu:
»Vi ljubi, dobri!«
»Skratka, ljubim vas, to je vse. Saj ne dvomite o moji ljubezni. Oh, recite mi samo besedico ...«
(Dalje.)
Stran IV.
»EDINOST« št 1.
brezkončnost Treba ie čete premeščati, kar je vse spojeno z ogromno izgubo časa. N^ koncu vsega pa stojimo vendarle vedno pred novo bitko z glavno stvarjo, ki fto mdramo premagovati, in to ie — teto. Kamorkoli pogledaš, vse samo blato. Ta-koimenovane ceste, pota, poHa in gozdi — vse samo edino nepregledno in neskončno blatno morje. Le z največjim naporom napredujejo naše čete in prodirajo naši zbori po tem morju, da nazadnje vendarle ostanejo in prenočujejo v teh blatnih kalužah. Poleg tega je sovražnik razdejal vse komunikacije, razrušil ali sežgal vse mostove, raz žagal ali odstranil vse brzojavne drogove ter odnesel in uničil vsa živila ... A vkljub vsemu temu napredujemo vendarle.«
»Zmagovito vino« iz leta 1914. Gustave Herve je priobčil v svojem listu »La gu-erre sociale« sledeči navdušeni slavospev francoskemu vinu iz leta 1914: »Francoska kapljica od leta 1914 je izvanredno dobra. Zlasti v Anjou trdijo, da vmo.že več let ni bilo tako dobro, kakor letos. Radi tega so dali letošnjemu vina Jme: »Zmagovito vino iz leta 1914« C»le vm de la victoir«). Samoobsebi je razumljivo, da so smatrale vinogradske zadruge depar-tementa Maine et Loire za svojo dolžnost, da obdarijo s tem vinom najprej svoje hrabre vojake. Na poziv prefekta je šlo za božične praznike na stotine sodov vina na fronto. To vino, pravi na koncu Herve, prinese našim zmagovalcem pozdrav z domače zemlje, jim podeli novo moč in pobudo za nadaljno junaško delo.
Strelski jarek v Berolinu. Strelski jarek, ki je danes začetek in konec svetovne voj-' ne, je bil popisan že neštetokrat, a razen ranjencev in drugih, ki so se vrnili z bojišča, ga je pač med nami videl redko-kdo na lastne oči. Tudi v Berolinu bi bili tamkajšnji radovedneži radi videli, kakšen je v resnici tak strelski jarek. Njihovi želji je končno vendarle ustregel neki višji častnik, ki je prišel z bojišča in je ljudsko radovednost izrabil v dobrodelen namen. Oni častnik je dal na vrtu poleg božičnega trga napraviti strelski jarek prav tako, kakor je v resnici. Bil je opravljen z vsem, kakor v vojni, in radovedneži so videli tu res ono življenje, ki ga preživljajo vojaki na bojišču že peti mesec. V jarku so se nabirali darovi za Rdeči križ.
O vojnih grozotah na ruske »Poljskem
f)iše Luciano Magrini v milanskem »Seco-u': Sneg, led, neskončno trpljenje, mraz. Toplomer kaže osem stopinj pod ničlo. Letošnja zima je tu nenavadno huda in spominja one strašne zime Napoleonovega padca leta 1812. Beda prebivalstva se ne da opisati. Sto i sto ranjencev prihaja vsak dan v Varšavo. Mnogo ranjencev je, ki so jim zmrznile roke in noge, veliko jih >e zblaznelo. Z ranjenci prihajajo v mesto tisoči drugih žrtev vojne: begunci. Prihajajo na revnih vozovih, na katerih sede žalostno sključene ženske in otroci, iz raz-streljenih in upepeljenih vasi. Prihajajo v Varšavo, da bi si obvarovali vsaj svoje življenje, da bi ne zmrznili tam zunaj . . .
Iz zakopov. »Ostpreusische Zeitung« objavlja dopis nekega častnika iz zakopov ( pri Verdunu, v katerem piše: Neki naš hu-j zar je šel na izprehod pred zakopom in Je pomignil Francozom z roko. Huzar jim Je ugajal, pa so ga poklicali, naj pride k njim malo pogledat. Huzar je šel in Francozi so ga zelo občudovali. Bile so tamkaj tudi tri ženske, ki so prinesle častnikom perilo. Huzarja, nekega Francoza in one tri ženske so fotografirali. Potem so huzarju ponudili absinta in mu dali tobaka, nakar se je vrnil v naš zakop. — V nadaljnjem pismu pravi: Nek grenadirski stotnik je stopil iz svojega zakritja in se je naravnost zgrozil, ko je ob robu naših Jarkov videl sedeti celo vrsto Francozov. Zamenjavali so z našimi vojaki žganje za tobak in druge stvari. Stotnik, ves navdušen. da bo mogel ujeti naenkrat toliko Francozov, je dal tozadevno povelje, toda njegovi ljudje so mu takoj pripomnili: »Gospod stotnik, to ne gre. ker je tudi od nas šestdeset mož med Francozi.« Domenili so se namreč, da je za vsakega moža, ki je odšel na drugo stran, šel zopet z one na nasprotno en mož, da je bilo tako zajamčeno, da ne bo nihče ujet.
ie več, ker se smatra kot sveta. In ravno na te poljane grobov sem mrdtt. ko sem se madil v okolici Lodia. Slovesno je 9a smrt skoči to deželo Poda in okopi so izpraznjeni. Nemci so pokopaB svoje vojake, poljski kmetje pa ruske. Toda praznina te lažna enoličnost teta bojnih poHan dehdeta strašno. Orobovi za grobovi, okopi za O-kopi, krvava slama, s krvjo napoj ene koti-serve L t d. Pb cele ure in ure se vidi povsod isti prizor.
Se besni v okolici bitka. Ko smo se vračali, smo videli, da se bliska na horizontu, kakor da prihaja nevihta. Grmenje topov je strašno. Zrak trepeta silno. Nedaleč se mora vršiti nočna bitka. Toda še gredo naprej brezkončne kolone, za njimi težki avtomobili in vozniki, vsi dobre volje. Vojaki prepevajo. Zdi se, kakor da jih nevidna roka žene počasi naprej proti novim bojnim poljanam, proti novim zmagam do definitivnega uspeha.
Na bojnu poliranu okoli M2l
Vojni dopisnik »Frankfurter Zeitung« piše: Vsled silno ostrih bojev so morali Rusi izpuizniti Loaž. Storili pa so to vsekakor po obrambi, ki zasluži vsako pohvalo. Njihove okope, njihove nasipe, njihove nočne napade, njihovo preziranje smrti mora ceniti vsak nasprotnik.
Bojišča poslednjih tednov se nahajajo okoli Lodža. V Konstantinovu, Lutomer-sku, Aleksandrovu, Zgiezu in Ozorkovi, povsod je videti isto sliko. Vsak trenotek naletiš na kako veliko udolbino, napravljeno od granat. Narod je brez dela m se prime vsega, samo da dobi kaj pod roke. Vsa mesta so več ali manj upostošena. Rusi so povsod uporabljali cerkve kot telefonske centrale, vsled česar se je vse bombardiranje koncentriralo proti cerkvam. Kroglje so padale povsod naokrog m zažigale. Povsod se je dvignil plamen in če se je zraven pojavi! še veter, v kratkem od mesta ni ostalo več dosti. Lesene hiše in slamnate koče so se takoj vžgale fn razsvetljevale temno nebo.
Med poljanami se vijejo okopi v brezmejnih linijah. Okopi niso tako sistematični, temveč se ruske in nemške linije križajo, sekajo in gredo v nasprotne smeri. Točno razjašnjenje zamore dati o tem pač samo oni, ki se je boril tamkaj in sledil vsem fazam bitke in njenim epizodam. Sedaj ni videti drugega, nego opustošene kraje.
Povsod zapaziš lesene križe na grobovih. Na takih mestih se zemlja ne obdelu-
. Koko le v mm ?
(Z Južnega bojišča)
»Narodni List« prinaša sledeče pismo nekega znanca z južnega bojišča:
Slučajno imam nekoliko prostega časa, ker sem danes s svojim oddelkom kot »Trainbedekung«. Ah, dragi prijatelj, vojna je pač vojna! Kar pride ukaz »aufde-cken«, »Abmarsch« in jaz moram prekiniti pismo . . .
Nastavljam po 2—3 urah. Morali smo se umakniti s trenom na nevarno izpostavljenem mestu.
Sedim poleg slabega ognja, drva so mokra in kadi se, da mi kar zapira oči. Nahajamo se na višini okoli 900 metrov. Povsod naokrog gosta megla, mraz strašen. Noge mokre do kolen in mraz sili pod nohte.
Na našem levem krilu se strelja živahno, prasketajo strojne puške in grme topovi. Naše krilo počiva. Čakamo, da bo gotovo levo krilo, nakar pojdemo naprej še mi.
Doživel sem dosedaj že dosti. Dne 7. novembra smo šli skozi D . . .m se srečali tamkaj že v drugič s sovražnikom. Danes je 23. novembra: bili smo neprestano v ognju, neprestano v boju s sovražnikom, ki se je polagoma umikal.
Kako je v boju? — Hočem biti iskren: ni tako strašno, kakor se človeku zdi, pre-dno vgrizne v to kislo jabolko. Res je, da Švigajo okrog ušes kroglje kakor razjarjene bučele, toda človek se končno za to sploh ne zmeni. Drugačna je stvar, kadar začno žvižgati granate in šrapneli, ko prasketajo nad našimi glavami in ko začno škropiti nad nami. To so jako nerodni tre-notki, toda k sreči jih ni dosti.
Kako živimo drugače? Spimo tam, kjer nas zateče noč, nikdar v mestu, na zaprtem, anmpak vedno na prostem, pod vedrim nebom. Srečni so oni, ki zamorejo najti malo slame. Noči so grozne. Stisnemo se z ramami in spimo — pa naj bo vreme kakršno hoče. Dolgo seveda ne, ker tega ne dopuščajo mraz, mokrota, niti služba, niti sovražnik, ki nas neprestano nadleguje. Zjutraj se umijemo s snegom in z njim se zalagamo tudi, kadar je treba ugasiti žejo. Če kuhamo kavo, stopimo sneg in dobimo tako vodo. To pa zato, ker tren dostikrat ne more, navadno pa tudi ne sme do bojne fronte. Vode ne pijemo nikdar, vino zelo redko, največ se popije srbske slivovke. Srbija je polna vsakega božjega blaga: orehov, jabolk, hrušk, suhih sliv, sploh vsega, kar poželi srce. Največji užitek za časa odmora je: par dimov dobre cigarete in par dobrih, krepkih požirkov slivovke in kaka poštena kletvica. Pote« ie človeku lažje pri srcu tudi — na bojišču.
Pomute roti.
Srečnejše in veselejše novo leto
nego je bih pravkar minulo, zelita naročnikom in čitateljem
uredništvo in uprervnišfvo h€dinosH"
»VEČERNA EDINOST« ne izide danes, jutri, pojutrišnjem in v ponedeljek; v torek zopet redno ob 5 la pol zvečer.
DANAŠNJI ŠTEVILKI smo prlloftffi poštne položnice in prosimo naročnike, kakor smo jih opomnili, da armmtomii store svojo dolžnost, ker bi iim sicer morali ustaviti list	tfpravništvo.
Mestni odbor je v seji 9. decembra dal
na razpolago K 7163*76 za zgradbo grobnic na pokopališču, K 134*50 za napravo avtomatičnih zastorov za kirurgični paviljon v mestni bolnici, K 1000 za čiščenje pokopališča, društvu „lgea" ostanek K 4000 od določenega letnega prispevka občine za I. 1914., K 786*54 kot prvi obrok za nastanje nje orožništva v letu 1915., K 10.000 za napravo in kanalizacijo ulice ob novi Šoli pri Sv. Vitu, in je odobril predlog, da se po orožniškem povelj ništvu izločeno perilo uporablja za obveze za ranjene vojake, namesto da bi se prodalo.
Po daljšem presledku se bo nudil našemu občinstvu zopet velik umetniški užitek. — Spored dobrodelnega koncerta, (objavljen na drugem mestu našega Usta). Id ga priredi naša ženska podružnica CMD, je tako skrbno in zanimivo izbran, da bo nudil občinstvu nekak pregled naše najnovejše glasbene literature za samospeve in to posebno iz dobe
imjanm dbjansfro, da «i pravočasno prestam sedeže fti vstopnice, M pb ima v
doma ff.
glasbene revije
Akordov", ki so za-
črtali naši glasbi novo — moderno pot. Odlična umetnika-pevca, U izvajata skoro ves spored, nam jamčita za lep vspefc. Opo-
Za vojne ujetnike. Podružnica 2hmosten-ske banke v Trstu nam povoča, da je pripravljena posredovati pri pošiljanju denarja vojnim ujetnikom v tujih državah, posebno v Rusiji in Srbiji. Tozadevna pojasnila se dobivajo brezplačno pri omenjeni banki v Trstu ustmeno ali pismeno. Naslov: Ulica Poific.os*o 7 (lastna palača).
Dobrodelen koncert priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Trsu na piaznik, v sredo, 6. januarja 1915, v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu. Sodelujejo: gdč. Cirila Medvedova (alt), g. Josip Rijavec (tenor) in g. Ciril Eržen (klavir; vsi iz Gorice.
Spored: 1. a) Dr. B. Ipavec: „Čez noč, čez noč...." b) J. Ravnih: „Vasovalec44, c) Dr. G. Krek: „Tam zunaj je sneg....* d)J.Pro-hazka: „Zvezde žarijo....*" Poje g. J. Rijavec.
2.	a) P. H. Sattner: „Zaostali ptič-, b) Dr. B. Ipavec: „Ciganka Marija". Poje gdč. C. Medvedova.
3.	a) Dr. G. Ipavec: „Kukavica-, b) E. Adamič: „Da sem jaz ptičica". Mešana zbora, poje oktet
4.	a) A. Lajevic: „O da deklič, b)Spleen (rokopis), c) „Večer* (rokopis), Serenada Poje g. J. Rijavec.
5.	Adamič: „Trije samospevi". Poje gdč. Medvedova.
6.	Dev- narodne. Poje oktet.
7.	R. Wagner: H valna pesem Walteija iz opere: „Mojstri pevci Norim berški". b) G. Puccini: Arija Rudolfa iz opere ,La Boheme". Poje g. Rijavec.
8.	G. Bizet: Dvospev iz opere „Karmen Pojeta gd. Medvedova in g. Rijavec.
Ob klavirju g. Ciril Eržen.
Začetek točno ob 8. zvečer. Cene: Vstopnina h koncertu 1 K, lože 15 K, sedeži od 1 do IV vrste K 2-50, sedeži od V do IX vrste K 1*50, sedeži od IX do XV vrste K 1.—, stojišče v pritličju K 1.—, dijaki in vojaki 60 vin., sedeži na galeriji K 1.—, vstopnina na galerijo in v lože 60 vin. Vstop v dvorano je dovoljen le v presledkih. — Predprodaja vstopnic pri vratarici „Narodnega doma", lstotam se dobi tiskano besedilo po 20 vin.
Z oziram na dobrodelni namen se prepla-čila hvaležno sprejemajo.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V
pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro -amerikane« so bili sprejeti Angel Stipan-čič od 87. pešpolka, Ferdinand Bressan od sanitetnega oddelka Št. 9 in Vascotto (?) od 5. domobranskega pešpolka. Od-; puščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Štefan Felkel od 72. pešpolka, Milovan Kosanović od 96. pešpolka, Ilija Sulević in Murat Musanović od 1. pešpolka, Josip Sidek od 100. pešpolka, Josip Suchy od 8. pešpolka, Danijel Preradov, Andrej Paska in Luka Szecsei od 6. honvedskega pešpolka, Štefan Juhasz od 30. honvedskega pešpolka, Josip Horvat in Fran Kodmon od 60. pešpolka, hnre Egeto od
46.	pešpolka, črnovojnik Fran Kokaj, Fran Toth od 12. pešpolka, Miroslav Bojk od 97. pešpolka, ogrski črnovojnik Ljudevit Petrics, Fran Schwaiz od 30. domobranskega pešpolka, Emerih Balog od 38. pešpolka. Mihael Kamenica od 66. pešpolka, Julij Dualski od 19. pešpolka, Anton Rudolf od 84. pešpolka, Ivan Kljupka od 10. pešpolka, Josip Szabo od 29. honvedskega pešpolka, Josip Horvat od 52. pešpolka, Miloš Ivanov od 33. pešpolka, Lajos Li-polt od 29. honvedskega pešpolka, Istvan Schulz črnovojnik, Friderik Berthold od 26. topničarskega polka, Alojzij Bosmar od 53. pešpolka, Fran Kormo od 30. honvedskega pešpolka, Leopold Kleedorfer in Leopold Loicht od 84. pešpolka, Fran Ma-tula od 1. topničarskega polka, črnovojnik Špiridijon Zorič, Avgust Ludersdorfer od 5. dragonskega polka, Ivan Radanič od
47.	pešpolka, Jaroslav Kovačevič od 16. pešpolka, Fran Mozetič od 22. pešpolka in črnovojnik Jurij Lavrič. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« so bili sprejeti Roman Selva od 47. pešpolka, Bernard Meniš od 5. domobranskega pešpolka in Evgen Mavrič od 97. pešpolka. Odpuščena sta pa bila iz te pomožne bolnišnice Ferdinand Zoppola od 97. pešpolka m Štefan Škabar od 5. domobranskega pešpolka (oba premeščena v pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-amerikane«). — V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovojniki Klement Kollmann, Ivan Mattiussi, Ivan Plesničar in Josip Bobič. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Črnovojniki Alojzij Reibemberger, Josip Stratil, Ivan Ska-pin, Humbert Shigur. Vmcenc Caputto, Anton Družetić, Ivan Dobrć, Edmund Lerkmer, Ivan Apollonio, Dominik Siro-tič, Josip Rosenblattl, Marko Varovič in Josip Gabor ter Viktor Sleiko od 97. pešpolka, Josip Padjen od 79. pešpolka, Ivan Ilkiov od 58. pešpolka, Alojzij Fabro od 97. pešpolka in Henrik Gabrovic od 32. pešpolka.
■	■ ' 9
Nesreča aa deta. Zadnji (lan starega leta je bil Jako nesrečen za 521etnega težaka Dominika Bettinatija, ki Je zaposlen v strojarnici Bednarza v Kolon ji: Snoči okoli šestih ga je zagrabil tranzmisijski jermen nekega stroja ter ga z vso silo treščil ob tla. & nesrečnemu delavcu, ki Je
obležal nezavesten na tleh, je bil pozvan nemudoma zdravnik z zdravniške postaje, ki je konstatira! da se Je ubogi Bettinati
ea na več krajih in da Je zadobfl tudi Se poškodbe v notranjosti trupla. Pode® no |e najnujnejšo pomoč in ga dal POte^prcpeUati v mestno bolnišnico.
______69etna Josipina Pot-
teflo, ki stanuje v ntid deila Fabbrica št. A Je včeraj ob enajsti! dopoldne stopila na stol. da bi vzela neke stvari z neke omare: stol se Je pa pod njo prevrnil in uboga starka Je padTa vznak ter se pobila po hrbtu in si zlomila levo piščaL Zdravnik z zdravniške postaje Je tudi njej podelil prvo pomoč.
Umrli so: Prijavljeni dne 31. m. m. na mestnem fizikatu: Wotf Robert, 50 let, uL A. Volta Št 8; Terezija Strozek, uro, Vr-dela Št. 514; Bureš Marija, 81 let, ul. R. Manna št. 3; Alberti Corinna, poltretje leto, uL della Tesa št. 16; Mašič Lucija, 66 let, Trstenik št. 520; Flora Brunon, (?), uL delle Sette Fontane št. 18. — V mestni bolnišnici dne 28. m. m.: Kočevar Marija, dan; Schaffer Rudolf, 44 let; Or-lando Marija, 36 let; Ghilio Alojzij, 3 leta. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 29. m. m.: Mlekuž Marija, 39 let; — dne 30. m. m.: Obreza Rudolf, 38 let; Sauli Alojzija, 33 let; Moratto Armida, leto dni.
V Trstu, dne 1. januarja 1315.
Poslano*)
Podpbanl nazaaajam stav. občinstvu, dt sem prevzel z danaSopm dnem trgovino kolonijalnim blagom And. KHrtch, ulic« Stadion ttev. 17.
Ob tej priUU se priporočam In upam, d« ostanejo cenj. odjemalci tudi nadalje tako naklonjeni, kakor so bfii do sedaj. Od svoje strani pa bom skrbel za točno postrežbo z dobrim in svežim blagom. Trst, 1. prosinci 1915. Udani
VskOfiav
prej vo4j* trgovino
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mo veleva zakon.
CESKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA
(Đosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v nHcI Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni lw_
Slovensko tletfoSfie v Trstu.
DANES, 1. januarja ob 7 in pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah)
„BREZ DENARJA".
(Spisala L. Kreon in K. Lindiu ) Uglasbil L. Kuhn. Režijo vodi g. Daneš-Gradiš OSEBE:
Marica pl. Tihodolska ...... gč. Kavčičeva
Karel Cekin, njen stric ..... g. Mibajlovič
Serafina, njegov* hči ...... gč. Maruševa
Brano baron Weggis	g Gabršček
Dr. Slak, notar .........g, Kovič
Avgu-t, strežaj........,g. Gruden
Iiiza kuharica pri Cekinu . . . . gč. K< vačičeva
Martin Megla..........g. Radovič
Grapar, vaški učitelj ...... g. Teičič
TrebuSnik...........
Miha Skf k. umi valeč izložben, oken g. GRADIŠ Marjetica Glavačeva, perica . . . gC.LEPUŠEVA Jaka Glavač, njen oče ...... g. Kralj
Alfred Pr smodin ........ g. Čel k
Vet njak, Člani kluba samcev ... g Hreščak
Dolgun........•••••g Vetko
Bož dar pl. Gornik •••••••.g. Terčič
Jesihovka ....••••••. gč Ličenova
Ogrizovka ...........gč. Oblakova
Potreba ....••••••.. .g. Fischer
Valentin Zadnik, trgovecz modnim
blagom............g. RTJMPEU
Gospa Z&dnikova ........ gč. Cinkova
Rudolf pl Gornik, polkovnik ▼ pok. g. Gabraček
Gostje, pevci, komiji i. t. d. ♦ * *
Danes zvečer torej repriza burke s petjem oziroma operete, ki je vzbudila pri premijeri med našim gledališkim občinstvom cele salve smeha. „Dramatično društvo" je prepričano, da je s to igro gotovo ustreglo našemu občinstvu, ki v teh burnih časih v resnici potrebuje utehe in razvedrila. Saj ni čuda, da igra ugaja; kajti polna je humorja in dovtipov, tako da se gledalci neprenehoma smejej i ves večer. Glasbene točke, kakoi smo poročali, so tudi lepe; sicer pa poznane melodije iz operete: „Ptičar* iz opere: »Prodana nevesta" itd.
Torej na veselo svidenje, danes zvečer vsem onim, ko žele prebiti par ur veselju in zapovoljnosti 1
Vstopnice so ves dan v predprodajl pri g.e Bičkovi, vratarici Narodnega doma. Vsakdo naj si vstopnico preskrbi preje, da bo mogoč točen začetek predstave in da se tudi na ta način izognemo zvečer navalu pri blagajni. Cene so tako zelo nizke, da si vsakdo lahko preskrbi vstopnico.
10% čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio).
:: HALI OOlASi s,
OD □□
se računajo po 4 s to t. becedo-1 i ir » Mastno tipkane besede se raču- I I—IJ—I najo enkrat reč. — Najmanji i i rnr-]
: pristojbina z nada 40 stotink. " I
Odda
se soba in kuhinja. Rojan. Scala saata štev 130.	1350
zračna, se odda takoj v najen gospodu ali gospici v ulici Commerciale 5tv 11, III. nadst.	4<>00
Meblotrana soba
Pertot, urar,
ulica Stadion št. 2611
1209
Trst, ulica Pieti štv. 19 __________ _________priporoča svoj-* delavnico marmoija. Sprejema tudi popravila. Telefon it. 22—53 bis. 1107
Antonlo Corrado
Aflffff se takoj v naj^m stanovanje na Vrdeli UUUU 556 nasproti parka Boscbetto z 2 sobama sobico in kuhinjo, z vodo in plinom. — Naslov : Ivan Čeh. Rodik.	124U
Odda se
solnčna soba z dvema posteljama v ulici Belvedere 12, wata 15. 4015
Meblirana soba M^r&r^s
Alfi. ri »7, vrata 5, prvo nadstropje.
4016
rilfflVnil T ulici San Marco št. 35. toči km.ski UUjIllflU teran prve vrste po kron 1*04 tm vipavska in Istrska vina.	1229
tfIflH volfo I TOte 40 kg K 4 80, 100 k# IVulU ZelJC K 9 —, krastavci, pe^eroni. Po poštnem povzetju razpošilja Ant. L i n e k, Znojrno (Zoaim) Češko. Ceniki na razpolago.	1-36
Pet mladih molznih Krav K
sem (Oberinthat), prodajo se radi vojne po ceni. Pojasnila daje upravitelj Insa-ratnega oddelka Edinosti.	4ui4
Darovi
— Za božični co ozir. nakup blaga in obuval revnim otrokom Rojanskega otroškega vrtca so darovali: po K 20: gospa Ema Ćampa; po 10 K: Janez; po 9 K : Al. Knafelc; po 5 K: gg. Vondraček, župnik Jurica, dr. Vagaja, M. K. M Lavrenčič Matija; po 4 K: gg. Bremic, Strekelj; po 3 K: Jos. Bandel, Marija Bartol, Ana Burian, Fani Mikolavčič, Ivanka Makuc, I. Oorup; po 2 K: Viktorija Bolč, Ema Le-nassi, Ivana Slak, Ivanka, Vandot, Železni-kar, Stemberger, Jak. Taučer, Adolf Jurca, Schrey, Ekar, Golob, Matičič, Miro, Skofič, Ivanka Rebula, Jos. Mislej, Iv. Mrevie, O. Tancig, Pavla Gržtna, M. Pihlar, Vladko Volf, Drago Kunstel, Lovro Rebula, L S., Matilda Jankuba, Danilo Dobčnik, Miha Požar, dr. Lamiit, Roza Krikava: po 1 K: Anton Požar, Višnovec, BoIIe, Grom, Samec, dr. I. Rfcmondo, Jelen, O. Pertot, Adela Košuta, Grilanc, Razlag, Bogateč, Kožuh, Erjavec, Kenda, Perhauc, Barič, Vinc. Zega, Safrat, brivec Novak, Anton Pi hI, Ivana Samec, Marija Bandel, Marija Bandel, ŽnideriKč, Maurič, Bufon, Paganel, N. N., Vadnjal, Cvek, Romć, Artač, Jenko, lakKč, Petrič, Klavora, Vešnik, Jeglič, Nace Pivec,, Atnerop, Ustar, Romć, N. N., Resa-ver, Ceh, Fonda, Godina, Dolenec, Furlan, Cibic, I. N., Z., Jos. L., Vončina, Sbrizaj, F. C., Feriuga, Mazi, Valentič, Forkič, Mi-Havec, A. S, Hillmayr, Kraigher, Inocente, Franci, Kerifovan, Zorč, Petrič, Vičič, Burja, Rusjan, Burger, Gaspari, de Toni, Bacarcič, Zaletel, Lavrenčič, Negode, Ladica Zega, Pavlič, Jerič, Bohinec, Ivana Uršič (K I 40), Jeršinovič, Heski, Škvarc, Venuti, Drobnič, Vitez, Miklavčič^ Tomšič, N. N., N. N., N. N., N. N., N. N., N. N.; po 60 vin.: Cot, Kukanja, Katolini; po 50 vin.: Cvenkel, Tomšič; po 40 vin.: Mihelič Jože, Rusjan, Pečar, Tomac, Mihelič, Rumpel, Lenardič; po 20 vfn.: Edo Novak; po 10 vin.: San-cin. — Prostovoljna vstopnina k Miklaže-vemu vnčeru K 35*20. Najsrčnejša hvala vsem blagim darovalcem!
LOVRE BULIC, TRSf
priporoča cenj. občinstvu svojo
gostilno .Brioni'
UTrattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delP Istria 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vin; z Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrifa«, pelinkovac in maršala ter domača kuhin? in mrzla iediJa. Gostilna: via del Riv i št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač mrzlih jedil.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev h> razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhaiu
Trst, Via delle Acque it. 6
(Nasproti Caffd Centrale).
Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaui, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinov« slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih kraiev. Vsaka naročba sc takoj izvrši. Razpošilja sc po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra napre).
Kdor hoče dobiti dobre
kranjske klobase
kakor tudi krvavice in jetrnice, naj se potrudi v gostilno N. D. O., kjer se dobi tudi dobra kapljica vina.
A. Žmavc, voditelj.
rlllHBII IIMHIIIIHH
... u Dobroznana mirodilnica u ™
I Iv. Camauli t
= Sv. Ivbb - Tnt - bttifl Nor. domu £
I Velik Izbor barv | = = po vlak itd.= =
| £ajaSa za Jret in okoIico redilnega fl
S ke tn odrasle SLADIN1
hali m
na!
■I tn fnfantp ina« Mmh pHH a M, - Taktu 11
mm
\
\
Trstu, dne 1. januarja 1915.
»EDINOST« št. 1.
Stran V.
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE' ZOBOV.
IZBIRANJU ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr.J.ČLRHŽR U.TTO1ER
IOBOIOMV-	KONC^ZOBNI
UUCA CASiRMA, 13 II. nad.
ZDRAVNIK

Med. Dr. Korol Perniac
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
r-—iiih
D
D □
C O
D □
□ □
E
Coffe Naouo
(NOVA KAVARNA)
Trst, Piazza Barriera-Sgttefoniane
Prva udobnost Bogata iz bera časnikov Prvovr-tne pijane. - Hladila vseh vr*t. Biljardi Seiferd. TELEFON 1<*-SL Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BliFFET, kjer se ^rouajajo mrzla jedila. vino in Drehf-rjevo pivo. Sprejema m naročila na dom Priporoča »e ndani
lastnik.
□□□□□OO
inim
□□□□□□□□
□
n □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
HIUAUAC AHCOH
zalogo vino na Prošeka Ste«. 131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem Bvojo najizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vreara (Oraera).
Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaj« se od V« hektolitra naprej.
s/---"-___________
trgov, manuiaktiir In drobnih predmetov
Trst, ul. Belvedere 92.
Šivane odeje od kron 6 40 do kron 18, volnene kron 3"— do 3 20, beli in pisani fuŠtanj, bombaževi in volneni tri-koji za mc-ake, ženske in otroke, volnene in svilene fiarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žinuiice, srajce, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. VELIKANSKA IZBERA. - Zmerne cene
□□□□□□□□□□□^□□□□□□ODD
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGO w
TRST. VIA S. CATER11U STEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — i in Specijalist za kožne in
vodne (spolne)	1 in 7—7Va
Vinko Skerk
pekarna
Trst, ulica Acqucdolto 15 —ulica Miramar 11
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjcnim odjemalcem.
čmilia Ceregato
Trst Campo S. Glacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgouino pisarniških in šolskih pMSčin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst,
Profiaioio se tudi molitvenik! v slov. Jeziku
□□□□□□□


f SkladiSce oglja in drv
a urin ptrHtja is M Mtoijila;
Josip Hlceu
Trst. ulica i. tiilioa 2. (It. Irca) Tel. 2832 ,
Umetno-iotoftraflčnK atelji
Trsi Bim Id INO tt. IZ driioeie) Trst
♦♦♦♦

Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste ploiče z« vsakovrst. spomenike.
't
Odlikovana pekarna in sladščičarna
Josip SemoIIč, Trst
ulica Istituto štv. 5 M^nran z dati fetlajn ii fastno tfipJemc u razstavi v Firme
Peć® fi a in navaden kruh trikrat na dan. Izbera sladčic. vina v št- klenicah. prepećencev .bi cott nit ire itd. Sprejema naročila za poroke In krste ter vsakovrstno pecivo ter postreže tudi na dom. - ZMERNE CENE.
»VSAaPOTOORJmi m
Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah.
Trst, al. del Rivo štev. 42.
Fr^ncesco Buda, zlatar
Trat. al'ca Bcainata It. 1.
Prodaja erebroib in •» »rin a«'je. umni. prstani.
t nnn^aiih rtr rwi
_ prvtani, v rižiee 11 Ofrib rilregB doub'6 zlata itkljnčno j,o priloino-tnih cen*b. Prodaji, ku i uje tu it'nje je t:*to srebro ia drsjroc Trrdra BUDA m< re pr d jati po neverjetno mzkib »i t h ker ne izdaja velikana tih s*ot ca ukiu ijosnt j, c-to»«. rar»**UjaTo itd itr»„ k'r mor« kocčoo pt»£»--at to
Podpiralte Dražbe sv. Drila inlMa!
""flfflTTnalllšil ceni
oučlo volno
bodisi oprano ali neoprano.
Kdsr jo Ido. bo] jo tokol ponudi tvrdki
J. MEDVED, GORICA.
f Prva tržaška tovorno
H brusnih kamnov, smlrka ! in jorundiun*4
I G. Pllottl-Trs«
1 Kam: Bva teutii U, IiL 15-25
i
Karel Delaml
c kr.
koncesijonirani zobotehnik
Trst, ulica Belvedera it- 4. m. n. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 6 BHIHIIMHilHIH
[S L A VIJ A|
H mlima ni/arnoalna hanka i Orani i
1
fondi K 13,432.101'tS.
i IzplaCane odikodnlne ln kapltallje K 1M.MS.304-29. s Dlvid. M H doslei izpi. 2,M9.7tS.M. =
BPo velikosti druga vzajemna zavarov. nafle države z vseskozi slov.-narodno upravo.
"j Sprejema zavarovanja človeškega ■
rn ^ t* •	•_________ _ a ^ m 2 m l»At«r\i H
Prodaldnlcfl nr in dragocenosti
G. BUCHER
(u drug Drag. Vekjota)
Trst Soti>.p® Corso !L 35.
Bogati iaber zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ut, Kupnjo in menja staro zlito in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema narolbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
Fratelli Stauber
Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrente)
Zaloga ustrojenih koi
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrebSiifi za sedlarje.
IIIMMMIIII
! JOSIP STRUCKEL g
Trst, vogal nI. Nuova-S. Caterina iega bli
S in 2ernke, zefir, batist in perljiva svila
?__i_ V:__ c..iinM:«
Nov prihod volnen«
l
Iza Jopice. — Švllenina in okraski zadnje novosti, velik izbor Ugotovljenega^ pe-
rila in na metre, spodnje srajce raoderci. ■ Vezenine in drobnarije, preproge, za- — vese, trHž po Izjemno nizkih cenah.
IIHilIBMHillll
■■ vea |v»
riaBHHMMia IISMBII ■■■MBMtaaHMO
Točne ure prodaja I
Emilio MOllerj
najuglednejša in najsta- I reJSa prodajalnica ur v * Trstu, ulica S. Antonio ■ (vogal ulice S. Nicold) ■
Zopet se je odprl
I Zobni Motori]
I Via G. Rossini 2, vogal ul. Poste |

M~deraa zobna delavnica. Umetni zobje po K 4*—. Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdrranje zobov brez vsake bolečine po K 2. - Jamstvo za vsako deio. - URMK : od 9 do 1 in od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 opoldne.
I
□aaDacaoooRoaDoaaoaoDDDDi
□D----
D □
□ □ □
D □
□ □ □ □
□
a □
D □
ca
Nicold Coscioncich
nasA--■--
■vi ■ ivvvicnniit
TRST - ulica Raovo itev. 15, II. ntd.
sprejema na novo
M 9-1 il d 3-7, - TFIEF0H »ev. 25-53.
na O J
d □
□
□
O □
□ □ □
a a
a □
a
□
□ a?
sprejema zavarovanji*, uuvca^a	_
življenja po najraznovrstnejih kombi-	I
nacijah pod tako ugodnimi pogoji,	|
kakor nobena druga zavarovalnica.	«
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje	■
n smrt z manjšajočimi se vplačili.	■
Zavaruje poslopja in premičnine	I
proti požarnim škodam po najnižjih	Z
cenab. Škode cenjuje takoj in naj	S
kulantneje. Uživa" najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
^ Glavni zastopnik v Trstu
I o. CEGNAR, unca Coserma
II rže
Trst, Piazza S. Glovannl 1
M .d.ii'j M.ih m ki«Ur»^ii pot efc-_ »t.o od le-v» in plo^oia, ftkafov
I ttbrov in todćckoT, lopa*, reiet, sit in b* ko Trdnih k> Ser, -.erfcat r in met-1 ter mnngn -
; ifcST Priporoma g®
r ojo trgovino skch njsVo pogodu vtiake rr«te budi II od porcelana, zemlje emaila, kositaija ali e nka i ** Badfal e pa«amai torje, klet'.e Hd. Za postilručaije M |>ipe. aroglje, ses*ije in stekleno posed > za %iao,
ddjnnDDODnononDDonnonnoooooooDufl
UHBERTO CONICI
zalosa stauUnsKesa materijala. Tovarna cementnih M In cevi.
TRST, Campo L Gidcomo 11 in V. Concordla 1
(Zadaj cerkve Sv. Jakoba)
V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne.	Postrežba točna.

Pil
TELEFON št. 21.47.
■ IIHHillH
I
i
z!
IBJ
verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur 5 vsake vrste i. t. d.
Ustanovljena 1.1889.
Veliko skladišč® klobukov
dežnikov, bele In pisane srajce, izlaelsk. platna iepnih robce, moških nogovic itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. -
Narodna trgovina,
Postrežba točna.
■ Narodna trgovina-
♦♦
%% ♦♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Odlikovani Čevljarski aojiter |
ViktorJchenk J
Lzišel je i. zvezek „Domače knjižice1
Vsakdo ga dobi zastonj, naročite takoj t Poverjeniki dobe 10*/# popusta. Sporoče naj takoj, koliko izvodov žele zastonj za reklamo. Lahko delo, velik zaslužek! L tno 12 zvezkov, vsak obsega 128 strani ter stane samo 30 v. Založnik dr. Lj. Koser. Jurlšlncl pri Ptuju, Štajersko.

t ♦
♦
« «i

Hirodllnico In dliovornicn JOSIP PET0RIĆ
Tnt: turala!. ftcmfettt 19. M. 23-H httisia: fii lazzarett« mdui it 32. fa Ifun 4 ■ Tu Mmin l - o I. Lazareta nato 32
Mediciiiaine in tehnične iekariie. S^cijalitcta. dišav tn mila. — Toileta« potrt bMine za gospe, gobe
dHTOZ> Jf ^ Gum i 41
Izkljainm zaloga gxmi, predmetov tovarne Gard Fr#re* Specijaliteta higijenifcib potrebščin. Dva-■ajs erica K 1.80t 2.20 in 2.40. »Proti pofiiljatvi tadi ▼ znamkah — 80 stot poSljem poitnine prosto 'A nzoreej. — Tajne pošiljat ve.
IBt, BdWjB132 i
m 5
II Veliko zoloso in touornn poiiiston^i
ANDREJ JUG - TRST s 4A 1|
~s vi. S. Lucia 5.	Vla Fabbrl 10.
mrm Dim bi navadnega pohiitva Ni!"?! Talalon 17-30	Svoil k svojimi«
IGNAZ10 POTOCNIG TRST
ulica Rlborgo štev. 28, vogal ul. Beccherie
Barrlara vacdila Stv. 23)
Velika Izbera moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce.
Izbora Maga za moške obtoke. Sprejemajo se naroČila po meri
Veljavno za eno povečanje.
Fotografični zavod
TRST — Ulica Acquedotto 5t. 27 — TRST
da tekom meseca januarja vsakemu, ki se slika v goriimenovanetn zavodu in prinese ta-le odrezek, povečanje popolnoma zastonj.
IZ rotfeđnlc od kron 3 noprel -12 slik (vistt) kron 5 -12 kabinet kron 9
Čevljarska zadruga
v Mlrnti pri Gorici, prodajalna v Trstu, Vla Barriera vcccliia štev. 38
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi.
Mihael Martelanc
trgovina jestvln ln gostilna ,,Prl Jurju" v Barkovljah
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
Jfp	v • v
. Tomazic
zajutrkovališče Trst — ulica della Sanita štev. 24 — Trst
vošči srečno novo leto
vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem.
Josip Zavadlal
pekarna in slaščičarna, Trst, V. Marco Polo 6
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
Anton Zavadial
pekarna in slaščičarna, Trst, Vla deli' Iitrla 12 vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem ln znancem v mestu, okolici In na delell.
Fran Boje
' lastnik kavarne „UNIVERSO", Trst Piazza Caserma 1
vošči srečno novo leto
vsem svojim gostom, znan*em in prijateljem.
R. Gambel
velika zaloga žita, moke, riža, otrobov, fižola, ovsa, koruze in koruzne moke
Trst — via Coroneo štev. 13 — Trst
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem.
Eduard Scheimer
gostilničar in posestnik v Barkovljah 5tv. 765
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem In znancem.
Josip Pahor
lastnik pekarne In slaščičarne v Trstu, ulica Gluseppc Parini štv. 12 in ulica Belvedere 34
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim klijentom, prijateljem in znancem.
Brata Sošič
žganjarna — Trst, Campo San Glacomo št. 17 voščita srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem ln znanccm.
Božo Pupovac Restaurant Panada, — Trst
via G. Rossini št. 4
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
Leopold Žgur
trgovina jestvin — Trst — ulica delle Poste 9 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem.
Bohinec & C.
velika zaloga v:akovrstnih moških oblek Tr*t — ulica Ponterosso 8, vogal ul. Nuova 13
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila le pošiljati »Insera .emu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška tt 39
Stran VI.		»£a>INOST« it 1.		V Trstu, dne 1. januarja 1915.
A Andrej Sirca trgovec pri s*. An) vošči srečno novo leto i vsem svojim cenjenim odjemalcem in pri-Jsteljem ter se pripoarfa za nadaljnl otMsR.	A K Blecha lastnik hOtela, restavradje ln kavarna BALKAN volti srečno novo leto svojim obiskovalcem in prijateljem.	A ~ Jakob IvanCič gostilničar, ulica MusMa It 10 volti srečno aut leto vsem cenjenim gostem In odjemalcem.	Anton Lenček kttmsr ln trgovec * vinom, Piazza ddla Caserma S in ul. della Zonta 5 volti srečno novo leto vaam svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem.	^ J. Stoka knjigarna In papirnica. Trst Mollno plccelo Stev. 19 (tik kavarne Nuova York) volti srečno novo leto vsem svojim cenjenim obiskovalcem, prijateljem In znancem.
J Novo konsumno društvo (za velikimi železniškimi mostovi) v Bark ovijah vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim udom, odjemalcem | In prijateljem.	A Josip Prelog Dgovoc jestvin voifl srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem.	A Zaloga piva nfldrija" volti srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem ln piscem piva. Ivan SUMI« zastopnik.	t Ivan Sircel} BUFFET — trst via & Caterina Stev. 5 volti srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem.	A TVRDKA ftnton Vouk TRST — ulica Torre bianca Stev. 4 — TRST vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem, v okolici In na deželi.
A „Gospodarsko društvo" na FrdenKu pri «v. Ivanu vošči srečno novo leto vsem cenjenim udom. odjemaicem in prijateljem.	A Buffet Klun Trsi — Via Squero nuovo 17 — Trsi volti srečno novo leto vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem In znancem	A Vekoslav Gjurin slovanski briveu ulica Mercadante Rv. 1 volti srečno novo leto vsem svojim cenjenim klijentom, znancem in prijateljem.	Jakob Vatovec in obitelj volti srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijate-(jem In znancem.	A Anton Frank lastnik pekarne ln sladSčičarne Trst ulka Caprin Stev. 9 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
^ „Gospodarsko društvo" pri sv. Mariji Magdaleni zgornji (^Pri Tirolcu") vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim udom, odjemalcem, In prijateljem	^ Križmančič & Breščak slovenska manufakturna trgovina Trst, ulica Nuova 37 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prljale« i jem in znancem.	A MOTCI RESTIKRANT ttOITCflllSlO Lastnik UliGI PONTONI - TRST, V. Glaclnto Gallina 1 p. f.	^ Lovrenc Rebula lastnik pekarne in siadttKarne v Trstu, ul. Belvedere Stev 57 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, okolici In na deželi.	A Andrej Cej zaloga moke in otrobov. Trst ul. d. Bosco 8 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prljate-jem ln znancem.
ZOBMI AMBULATORU HANS-a SCHMIDT Trst. u! ka deJia Zon ta 7. L n. — Telef. 10-85 p. f.	f Alojzij Povh urar. Trst, — Piazza Barriera St 3, — Trst vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	A Kavarna „Commercio" vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem. Anton šorll, lastnik.	J M. GERMAN cvetličar Trst V. Ponterosso 3 in V. M. Bonarfottl 28 p. f.	A Trgovina manufakturnega blaga „Pri Slavcu" Trat, Via della Guardla 26, Trst, vošči srečno novo leto ! vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu. J okolici in na deželi. 1
Pdavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu vošči srečno novo leto vsem cenjenim udom. gostom In prijateljem.	A ftnton Žmavc voditelj gostilne „Narodne delav. organiz." vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem.	^ Ivan Biaggini zaloga olja, kisa, mila, sveč Itd. Trst, ulica Giulia 25 volti srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	^ Josip Dolčič zaloga kislega zelja, krompirja In fižola Trst. ulica Sorgente St 9 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu. okolici in na deželi. Telefon 14-65. Telefon 14-65.	A Kat. vd. Mulej trgovina jestvin in kolonijalnega blaga. Trst Piazza Ponterosso Stev. 5 z. n. |
Gospodarsko društvo v Skednju vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in znancem.	A Vekoslav Zega trgovec s kolonijalnim blagom v Trstu ulica Stadion Stev. 17 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem. i	A Anton Sancin-Drejač trgovec v škednju vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem v mestu ln na deželi.	A Josip Stegenšek gostilna „K NOVI ŽELEZNICI" (Alla nuova ferrovia) Trst, Riva <3rumula St. 20 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim obiskovalcem, prijateljem In znancem-	^ Dediči Gasperčič troovina jestvin in pekarna pri sv. Ivanu Telefon 19-86 voščijo srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
^ O. Milič in F. Šušmelj (NASLEDNIKI M AITE.) Trgovina manufakturnega blaga. Trst. ulica Nuova S L. 36 voščita srečno novo leto vsem svojim odjemalcem In prijateljem.	^ Jurij Černe trgovec z jestvinami. ulica Foscolo. vogal trga Barriera vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, okolici In na deželi. j	^ Mihael Zeppar velika zaloga majollčnih peči ln štedilnikov vošči srečno novo leto TRST Via San Glovanni Str. 6 in 12 p. f.	A Alojz Gul Pekarna ln slaščičarna. Trst ulica della Caserma SL 11 voščita srečno novo leto vsem svojim odjemalcem.	A Tovarna sodavice ,ftdrija' Trst, - Sv. Ivan Spod. St 541 vošči srečno novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem > in znancem v mestu, okolici in na deželi.
A Ferdinand Pečenko lastnik Žganjarne Scala Be'.vedere Stv. 1 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	A Valentin Zwitter trgovec z jestvinami v Trstu, ulica Barriera vecchia Stev. 2 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem v mestu, okolici ln na deželi.	A Andrej Jug Prva slovenska zaloga pohištva v Trstu, ul. sv. Ludje 5 — 18 (za c kr. dež. sodiSčem) vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, okolki in na deželi.	JI ODLIKOVANA CEVLJARNICA Viktor Schenk in soproga zalaga tel j c. kr. deželnega orožniškega poveljstva v Trstu. ZALOGA OBUVALA IN DELAVNICA Trst ulica Belvedere 5tv. 32 Filijalka na Greti Stv. 242 voščita srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, okolici in na deželi.	^ Ivan Čergol trgovec z jestvinami in meSanim blagom v Barkovljah voŠČI srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
A Ciril Suc trgovec v Trstu, ulica Concordia Jtv. 4 vošči srečno novo leto vsem sv jim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	A Franc Skapin trgovina Jestvin, Trst, ulica S.ta Caterina 10 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	A . Inženir Franc & J. Kranc prej Schnabl & C zaloga strojev in tehničnih predmetov - p. f-	* Jakob Perhavec zaloga vina in likerjev. Trst. ul. delle Acque 4 vošči srečno novo leto vsem svojim častitim odjemalcem v mestu, okolici In na deželi, kakor tudi vsem prijateljem in znancem.	A OBRTNIJSKO DRUŠTVO pri sv. Mar. Magd. spod. vošči srečno novo leto vsem cenjenim udom, odjemalcem in prijateljem.
A Vekoslav Stepančič prodajalnica jestrin. CaiT.po S Glacomo 20 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	f Andrej Pirich trgovec s kolon, blagom. Trst. na V rdeli, ul. Scoglietto vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijate-jem in znancem.	A Josip Kosak trgovec z jedilnim blagom. Trst Belvedere vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim obiskovalcem kakor tudi prijateljem ln znancem.	A- - Martin Dovgan trgovec, — Trst, ulica Giulia 5t 86 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem. j • " 1	OBRTNIJSKO DRUŠVO (Narodni dom) v Barkovljah vošči srečno novo leto vsem cenjenim udom, odjemalcem in prijateljem-
A Ivan Prelog, trgovec v Trstu vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in znancem v mestu, okolici in na dežel«. S	A Peter Bradelj trgovina jestvin. — Trst. V. Petronio 2 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	^ Franc Štrancar gostilničar gostilna „pri Vipevcu". Trst ul. Glullani 32 volti srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.	A Joahin Renčel lastnik žganjarne v Trstu, ul. S- Marco 26 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim obiskovalcem, prijateljem in znancem.	A Tomaž Zadnik mesar. Trst. Piazza S. Giovanni Stev. 6 VOŠČI srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem.
A Andrej Schleimer \ Gisvni za stop in zaloga moke iz parnih mlinov. Bratje Heumaa«, A rad, ulica Stadion 12 p. f.	A Ivanka Mreule pekarna - ulica Montorstno 7 - sladSttčarna vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemaicem, prijateljem ln znancem.	Tovarna Omaro Augusta M Agnolo Trst Barkovije volti srečno novo leto vsem svojim cenjenim klijentom, prijateljem In znancem	A Colombin A Pontini Manufakturna trgovina v Trstu voščit« srečno novo leto	^ Alojzij Švagel trgovec z jestvinami v Trstu, ulica Farneto St. 10 in ulica Giulia St 11 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem. M------------ ———H
Leopold Štrekelj trgovec z jedilnim blagom v Trstu. Trg Bar-rtera vecchia kt 6 vošči srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem v Trstu, okoHd In n« deželi.	r Knjigarna Gorenjec & Co. Trst id. Caserma IS (traven kavarn« Com- m arci o) volti srečno novo leto	A Franjo MarinSek SSSTSSSžiSt8 p. f.	A 1 Restaurant Dreher Trst — Via della Caasa dl RisparmJo — Trst KARL W1ENINGE* p. f.	A Filip Ivanišević zaloga dalmatinskega vina v Trstu, ulica Torre bianca Stev. 18 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem ln znancem v mestu, okolici In ns deželi.