letnik XXI številka 3 marec 1984 Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Zasnova moderniza- cije Motnje na razvojnem področju so bile v TGA veliko pred sprejemom ukrepa družbenega varstva in bodo trajale še dolga leta po njem, tako dolgo, dokler ne bomo sanirali razmer na področju proizvodnje primarnega aluminija. Kdaj in kako doseči ta cilj je vsebina te informacije. 1. Namen in cilj modernizacije Določitev ciljev je osnova za oblikovanje vsake zasnove, zato se je potrebno seznaniti z njimi takoj na začetku. Naštejmo glavne: — dolgoročnost proizvodnje primarnega aluminija na lokaciji TGA v obsegu 70.000 ton letno, — v času gradnje se obseg proizvodnje ne sme zmanjšati, — nizka specifična poraba surovin in energije kot osnova za nizko proizvodno ceno, — visoka storilnost dela, — zakonskim predpisom ustrezni delovni pogoji in varstvo okolja, — optimalna uporaba obstoječe opreme, gradbenih objektov in infrastrukture. Pri definiranju ciljev smo izhajali iz sedanjih razmer v TGA in poznavanja razvojnih trendov, pri čemer nismo u-poštevali samo tehničnega in ekološkega vidika, ampak tudi gospodarnost projekta v času obratovanja. Za primerjavo s sedanjim stanjem navajam nekaj najbolj značilnih normativov: — poraba usmerjene električne energije 13600 kwh/t — poraba anod 430kg/t — poraba soli v obliki F 15—18 kg/t. (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc si je ogledal proizvodnjo Drugič Prosim! Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc med razpravo Špaga je lahko tudi prekratka (Nadaljevanje s 1. strani) Če gornje številke primerjamo z doseženimi v obstoječih elektrolizah nam primerjava pove, da je specifična poraba električne energije in anod nižja za okrog 30 %, poraba soli pa za 300 %. Nekajkrat nižja je tudi poraba dela v neposredni proizvodnji v elektrolizah, ki znaša okrog 16 ur, po modernizaciji pa bo znašala okrog 3 ure. Emisija dimnih plinov v delovno okolje se bo ob več kot 95 % stopnji zajemanja zmanjšala na minimum, tako da bodo delovni pogoji neprimerno boljši in v skladu z zakonskimi predpisi. Enako velja tudi za varstvo okolja. Primerjava planiranih količin z doseženimi pove, da se bo proizvodnja povečala za več kot 50 %. Cilj je več delati in manj trošiti, kar je edina realna osnova na osnovi katere gradimo dolgoročni razvoj. 2. Zasnova modernizacije Ni težko ugotoviti, da so cilji postavljeni visoko in da jih z obstoječimi stroji, napravami, objekti ni možno doseči. Potreben je korenit poseg v obstoječe stanje, predvsem v tistem delu proizvodnega procesa, kjer se aluminij proizvaja v elektrolizah. Odgovor na to daje zasnova modernizacije, katere bistvo je v tem, da je za dosego zastavljenih ciljev potrebno preiti na tehnologijo predpečene anode in zgraditi novo elektrolizo, v kateri se bo proces elektrolize odvijal v procesno vodenih pečeh velikih jakosti toka, zaprte izvedbe in s sredinskim prebijanjem. Odločiti se je potrebno za enak način modernizacije, kot se odločajo v praktično vseh zastarelih elektrolizah v Evropi. Majhne enote ukinjajo, na drugi lokaciji pa zgradijo najsodobnejšo elektrolizo. Količinska proizvodnja 70.000 ton letno za evropske razmere v primeru posodobitve na obstoječi lokaciji ni majhna enota. Fazna izgradnja v obliki kot jo predvidevamo v TGA je utečena praksa. Obrazložitev je v tem, da je v primeru posodobitve investicijski vložek po enoti tudi za relativno majhne količine zmogljivosti precej nižji kot pri nekajkrat večjih zmogljivostih postavljenih na zeleno trato. Vzrok je v uporabi že obstoječe opreme, objektov in infrastrukture. Če ovrednotimo to, kar je v TGA že zgrajeno in bo še služilo svojemu namenu za proizvodnjo 70.000 t ter dodamo potrebna nova vlaganja, račun pove, da bo in- vesticijski vložek na vsako tono modernizirane proizvodnje samo 1/3 tistega vložka, ki ga je potrebno vložiti na lokacijah, kjer se danes elektrolize gradijo. Preštudirali smo možnost vgradnje sodobnih peči v obstoječe gradbene objekte, vendar računice kažejo, da takšne variante niso gospodarne. Izpad kovine v celotni verigi pomeni večji izpad dohodka, kot je povečam investicijski vložek, pri čemer nikoli ne bo možno dosegati enakih u-činkov kot z novogradnjo. Da so vlaganja v proizvodnjo aluminija kapitalno zelo intenzivna in da ni investitorja, ki bi naložbo zmogel z lastnimi sredstvi, ni nič novega. Nisem izdal skrivnosti, če zapišem, da smo v zelo, zelo hudih gospodarskih težavah in da je težko priti do investicijskega dinarja. Torej ne pričakujmo, da bomo jutri začeli graditi in v treh letih končali. Zadovoljimo se s tem, da bomo zastavljene cilje dosegali postopoma v naslednjih dveh srednjeročnih obdobjih, torej do leta 1995. Na zgornjih izhodiščih je izdelana zasnova modernizacije. 1. faza 1984—1989 Na koncu prve faze se predvideva proizvodnja 70.000 ton, od tega: 35.000 ton v elektrolizi C na osnovi sodobne tehnologije 35.000 ton v rekonstruirani elektrolizi B. Predelava elektrolize B dolgoročno ne rešuje proizvodnje v količini 35.000 ton, ampak predstavlja prehodno rešitev, ki sledi cilju, kako z minimalnim vložkom povečati dohodek in ustvariti pogoje za realizacijo 2. faze. Če se bo komu zdela dolžina 1. faze predolga, se naj potolaži, da se tako zdi tudi tistim, ki so zasnovo pripravljali, vendar drugače ne gre, ker je dinamika gradnje prilagojena prilivom sredstev. Podrobnejši pregled aktivnosti in dogodkov v 1. fazi je razviden iz nadaljevanja. 1984 — prvo polletje 1985 Izvršiti je pripravljalna dela v obsegu, da bo v 3. četrtletju 1985 možno pričeti s fizično izgradnjo. To je najbolj kritično obdobje v vsej dobi trajanja projekta. Priskrbeti gradbeno dovoljenje, kar pomeni že prej zagotoviti vire financiranja in vsa potrebna soglasja, med katerimi so najbolj kritična tista za uvoz o-preme, pomeni, da ja dana zelena luč za projekt MPPA 1. (Nadaljevanje na 3. strani) Časa ni veliko, potrebno bo veliko energije in dela, da se naloga do predvidenega roka opravi. Jasno in glasno povem, da rezultat te faze ni odvisen samo od zalaganja in sposobnosti delavcev v investicijskem sektorju. Glavno vlogo bodo odigrali najbolj odgovorni delavci na nivoju DO in SOZD, tisti, ki bodo sposobni zagotoviti vire financiranja, električno energijo in uvozna dovoljenja. Trditev velja tudi za preteklost. Izgovarjanja na nesposobne strokovnjake, ki se ne znajo odločiti za primerno tehnologijo je privlečen za lase. Osnovni problem je v tem, da nekaterih nismo znali prepričati, da v SRS imamo po-pogoje za aluminij in da je to proizvodnjo potrebno obdržati in razvijati. Če bi bilo delo opravljeno, tudi denar in električna energija ne bi bila problematična. V preteklosti manj kot danes. Ko smo že pri denarju, ne bo škodilo nekaj številk o predračunski vrednosti in virih financiranja. Po cenah koncem leta 1983 znaša predračunska vrednost 12 milijard din. Na osnovi 22 % letne stopnje podražitev in predvidene dinamike izgradnje bo potrebno zagotoviti 22,2 milijarde. vzem v skladu z določili pogodbe. Za potrebna dovoljenja in soglasja je potrebno potrkati na prava vrata in aktivirati sile pod šifro ViP. Kaj nas torej lahko zaustavi v fazi pripravljalnih del? Samo administrator, ki bi ugotovil, da spada proizvodnja primarnega aluminija med e-nergetsko in kapitalno intenzivne industrije in sodi v spisek tistih, ki jih je v skladu s programom dolgoročne gospodarske stabilizacije potrebno prestruktuirati, pa čeprav bodo porabniki aluminija predhodno sprejeli SaS o ZDS za MPPA' Pripravljalna dela obsegajo: — nakup in prenos tehnologije . — izdelava projektov in specifikacij za iskanje ponudb, pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo —■ izdelava in sprejem investicijskega programa na samoupravnih organiz, pridobitev pozitivnih mnenj IEI, GZS, SISEOT —- zagotovitev virov financiranja — izvedba razpisov, izbor ponudnikov, priprava in zaključevanje pogodb. Za pokritje predračunske vrednosti so predvideni našle dnji viri: Lastna sredstva SOZD 2,130 milijard 17,7 % združena sredstva 4,005 milijard 33,4 % krediti domačih bank 2,300 milijard 19,2 % tuji krediti 3,150 milijard 26,3 % krediti izvajalcev 0,415 milijard 3,4 % Skupaj 12,000 milijard 100,0 % Delež lastnih in združenih sredstev je za malenkost večji od kreditnih sredstev. Združena sredstva so tista, ki jih bodo združili porabniki aluminija. Spisek še ni dokončan, ker je podpis samoupravnega sporazuma predviden v sredini marca. Sredstva bodo združili kupci aluminija v TGA in v Impolu. Prvi bodo plačevali 15 %, drugi pa 12,5 % na izstavljeno vrednost računa za prejete količine. Združevanje bo začelo v letu 1984 in bo trajalo do vključno leta 1988. Ocenjujem, da je združevanje sredstev prvi in odločilen mejnik, na katerem se bo odločala uresničljivost zasnove. Če bomo to preizkušnjo prestali, smo na dobri poti, da pokrijemo tudi ostale vire. Bilanca uspeha projekta po končani investiciji kaže na uspešen projekt, tako da vračilo kreditov ni problematično. Tudi predstavniki banke ocenjujejo, da udeležba bank v višini 2,3 milijarde po sedanjih cenah z udeležbo v letih 1987, 1988 in 1989 ni neuresničljiva. O sklenjeni pogodbi o zagotovitvi sredstev za povečanje priključne moči za potrebe modernizacije v TGA je bila podana informacija v zadnji številki Aluminija. Upajmo, da bo imela SRS v letu 1988 in naprej na razpolago dovolj energije, ki bo dovoljevala od- Drugo polletje 1985—1989 V tem obdobju je predvidena fizična izgradnja, priprava kadrov in poskusno obratovanje. Zgrajeni bodo naslednji objekti: — elektroliza C za 35.000 ton z možnostjo povečanja na 70.000 ton •— obrat za oblikovanje, žaganje in sestavljanje anod za potrebe proizvodnje 70.000 ton aluminija v elektrolizi C in e-lektrolizi B, —■ rekonstrukcija elektrolize B — osvojitev proizvodnje površinsko aktivne glinice — posodobitev in povečanje pečnih in livnih zmogljivosti v livarni. Proizvodnja v elektrolizi C bi naj stekla v letu 1988. V tem letu je predvidena tudi rekonstrukcija elektrolize B. Končna zmogljivost elektrolize C za zmogljivost 35.000 ton bo zgrajena v letih 1988 in 1989. 2. faza poli. 1990 V tej fazi je predvideno povečanje zamogljivosti elektrolize C od 35.000 na 70.000 ton. Dinamiko gradnje bo narekovala investicijska sposobnost SOZD Untai. Kodrič Ivan, dipl. ing. IZVOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE Delovna organizacija i. DELAVSKI SVET T. GOZNIK Ivan lovama glinice 2. 1EZA Daniel Tovarna glinice 3. KORNIK Franc Tovarna glinice 4. TOMINC Maks Tovarna glinice 5. ŽNIDAR Viktor Tovarna glinice 6. CAFUTA lože Proizvodnja aluminija 7. IVANUŠA tanko Proizvodnja aluminija 8. HORVAT Vinko Proizvodnja aluminija 9. PLANEC Vinko Proizvodnja aluminija 10. ŠAJN Maks Proizvodnja aluminija 1.1. TUŠEK Ivo Proizvodnja aluminija 12. BANKO Anton Predelava aluminija 13. MARINIČ Janez Predelava aluminija 14. ZUPANIČ Milan Predelava aluminija 15. ARTENJAK Miroslav LLBK Trbovlje 16. KRAJŠEK Martin LLBK Trbovlje 17. SLAPAR Emil LLBK Trbovlje 18. CIGAN Štefan Vzdrževanje 19. HOJAK Stane Vzdrževanje 20. HORVAT Stanko Vzdrževanje 21. OGRINC Ivan Vzdrževanje 22. PŠAJD Ludvik Vzdrževanje 23. SPOLENAK Branko Vzdrževanje 24. VRABL Anton Vzdrževanje 25. ARTENJAK Nežika Promet 26. KLINC Stanko Promet 27. PERŠUH Anton Promet 28. ROGANOV Josip Kontrola kvalitete 29. ŠMIGOC Milan Kontrola kvalitete 30. ZAVEC Stanislav Kontrola kvalitete 31. DRAŠKOVIČ Irena Delovna skupnost skupnih služb 32. HERTIŠ Janez Delovna skupnost skupnih služb 33. KOVAČ Ciril Delovna skupnost skupnih služb 34. KLAJNŠEK Milan Delovna skupnost skupnih služb 35. ŠPRAH Janez Delovna skupnost skupnih služb II. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 1. PREMZL Vlado Tovarna glinice 2. TOMANIČ Jože Proizvodnja aluminija 3. TEMENT Milan Predelava aluminija 4. HRIBAR Martin LLBK Trbovlje 5. KOVAČIČ Josip Vzdrževanje 6. PEINKIHER Anton Promet 7. LESKOVAR Jože Kontrola kvalitete 8. GROBOVŠEK Bojan Delovna skupnost skupnih služb III. SKUPNA DISCIPLINSKA Iz vrst delavcev KOMISIJA 1. DONČEC Štefan Tovarna glinice 2. KOVAČIČ Dušan Tovarna glinice 3. FURJAN Vjekoslav Proizvodnja aluminija 4. MEZNARIČ Martin Proizvodnja aluminija 5. JAKOLIČ Ivan Predelava aluminija 6. KRAJNČIČ Janez Predelava aluminija 7. DRGAN Janez LLBK Trbovlje 8. SLAPAR Katarina LLBK Trbovlje 9. ČERNEZEL Anton Vzdrževanje 10. KURET Jože Vzdrževanje 11. KODERMAN Jakob Promet 12. MURKO Danilo Promet 13. HANC Zdenka Kontrola kvalitete 14. VTIČ Franc Kontrola kvalitete 15. KAJZOVAR Vladimir Delovna skupnost skupnih služb 16. PŠAJD Albina Delovna skupnost skupnih služb Z liste ZZD SO Ptuj in SO Trbovlje 1. BURJAN Franc TVI Majšperk 2. ČREŠNJEVEC Emil Kom. pod. Ptuj, tozd Avtopark 3. SIMONIČ Franc AGIS Ptuj 4. ŠERUGA Jože LES Ptuj 5. TOPOLNJAK Ivan Kmetijski kombinat Ptuj 6. VIDOVIČ Ivan Kom. pod. Ptuj, DSSS 7. FLIS Mirko Tozd Elektro Trbovlje 8. MALES Mirko Rudnik Trbovlje Predsednik in namestnik predsednika 1. SAGADIN Franc Tovarna glinice — predsednik 2. ARTENJAK Stanko Predelava alum. — namestnik IV. NOTRANJA ARBITRAŽA 1. FURMAN Jože Tovarna glinice 2. KOLARIČ Žarko Vzdrževanje 3. KOPŠE Albin Delovna skupnost skupnih služb 4. PERIČ Stevo Promet 5. PREDIKAKA Vlado Proizvodnja Rezanje izparilnikov bilo dovolj ljudi, zdaj jih še manjka (predvsem pri prebiranju rondic) in da bi končno vsi začutili, da je ta proizvodnja naša, da so uspehi skupni, ne le toz-dovski in da so potem tudi problemi naši. Del nove livarne so tudi izpa-rilniki, proizvodnja ,ki je stekla lani, nekje v drugi polovici leta. Enako kot pri rondicah, je bilo tudi tukaj .veliko problemov z materialom (dobava trakov), premalo je bilo delavcev in osvojiti je bilo potrebno tehnologijo. Temu problemu so se resno posvetili in lani jim je uspelo osvojiti okrog 23 novih tipov izparilnikov, kar je lep uspeh. Prodajamo jih domačim kupcem in tako smo rešili problem uvoza naslednjim: Gorenje, Obodin, Rade Končar. Oba moja sogovornika sta poudarila, da je potrebno omeniti dobro zaledje stare livarne in dokaj stabilno proizvodnjo, da se vsi, ki so v novi livarni, resnično lahko posvetijo tem problemom. V službah kot so: operativa, planiranje, vodenje, skladiščenje so obdržali isto število ljudi, obseg dela pa se je močno povečal. Nujno bo kmalu začeti to proizvodnjo spremljati z računalnikom, kar je zopet nova in velika naloga, ki jo bo treba rešiti v tozdu. Da ne bi ostala le pri informaciji z vrha, sem stopila tudi do delavcev, ki so bili dosegljivi. Stroj za štancanje rondic že od vsega začetka upravlja Ivan Mesarič, ki je iz zdravstvenih razlogov moral iz elektrolize. Videti je bilo lepo, se spominja, vendar delati tukaj ni bilo prijetno. Posebno hudo je bilo na začetku, ko nihče ni vedel, kako prijeti za delo, da bo steklo. Zdaj so se teh nerodnosti že otresli in fantje se dobro zavedajo, da je od njih odvisno, kolikšna bo proizvodnja in včasih, celo, če jih ni dovolj, delajo s podvojeno močjo. Zakaj ta zagnanost, me zanima? Vprašanje ga preseneti in skromno doda: »Prišel sem delat in če stanco dovolj hitro in dobro poslužim, dela sama, jaz pa jo kontroliram in skrbim, da delo teče normalno.« Zadovoljen je, da ni potrebno premikati težkih zabojev z rondicami, saj imajo že nekaj časa pomično mizo. »Dokler je material dober, je čudovito delati. Hudo pa je, če se kaj pokvari. Sami smo nemočni in če proizvodnja predolgo stoji, ne dosežemo več željnih rezultatov.« Ura je bila že več kot dve, zato ga nisem več zadrževala, saj ga je čakalo popoldansko delo. Pri izparilnikih je bilo dokaj mirno, vsi so bili zgrnjeni ob liniji. Videti je bilo, kot da je nekaj hudo narobe, pa sem se zmotila — bil je le običajni remont. Poiskala sem tovariša Potrča, ki mi je dejal, da sem v najlepšem in najbolj čistem delu naše tovarne in o svojem obratu natresel naslednje podatke. »Trenutno nas dela tukaj 36 (moralo bi jih biti 42), seveda v dveh izmenah. Od tega je kar 31 delavcev, ki so bili invalidsko premeščeni iz drugih tozdov — največ jih je prišlo iz elektrolize, nato glinice itd. Tu bi rad poudaril nekaj, da smo za veliko ljudi dobili negativno karakteristiko, češ, da so bili slabi delavci, nergači, da tudi pri nas ne bo nič iz njih in podobno. Vedno bolj pa sem prepričan, da ti delavci, tudi če so bili nergači, niso bili sami krivi, ampak tudi predpostavljeni, ker jih niso znali prevzgojiti. Pri nas so se dobro vpeljali v delo in tudi med seboj se dobro razumemo. Nedelo se pri nas ne da prikriti, kajti vsako lenarjenje pri kateremkoli členu delovnega procesa Upravičena naložba O novi livarni, kolikor vem, smo pisali malo. Nekaj več besed je zapisanih v glasilu tik pred koncem gradnje. Več o njej smo le govorili. Vedeli smo vsi, da na poseki ob elektrolizi raste nova proizvodna dvorana, ki je bila za mnoge kamen spotike, zgrešena odločitev in nič več. Niti podatek, da bodo v njej delali naši invalidi, ni spremenil mišljenja mnogih. Potem smo jo le odprli —- lepo, svetlo, z govori in glasbo smo se pripravili na veliki trenutek nečesa novega. Toda kmalu se je pokazalo, da ne more steči proizvodnja takoj, vsak začetek je težak in tudi tale je bil. Zapletlo se je marsikje, tudi pri rezervnih delih, ki jih ni bilo mogoče dobiti iz uvoza in še marsikaj. Toda z voljo in veliko mero vztrajnosti vodstva v predelavi in ljudi, ki so tam delali, so prebrodli vse začetne težave in osvojili zahtevno tehnologijo in kar naenkrat smo se začudili novim količinam rondic in izparilcev. Ponosni so na osvojeno znanje, ki je bilo edino orožje za obvladovanje nove tehnologije. Pa poglejmo, kako so zastavili cilje v novi livarni. Za začetek le ta podatek. Lani je bilo planiranih 600 ton rondic, naredili so jih 890, letos je ta planirana številka veliko večja — 2000 ton. Zakaj tako, sta pojasnila direktor tozda tov. PRISTOVŠEK in 'vodja proizvodnje tov. KRIŽAN. »Letos smo naredili nekaj reorganizacije, s 1. januarjem je ta proizvodnja rondelle zaključena v okviru lastne organizacijske enote. Bilo je potrebno izvesti bistvene tehnološke spremembe na napravah, ki niso zagotavljale take proizvodnje. Osvojili smo proizvodnjo. Lani smo bili ob koncu leta zmožni izdelati 120—130 ton žarjenih rondic, letos smo planirali 160 ton in sicer 120—130 ton žarjenih rondic in 40 ton nežarje-nih. Prav žarjenje je problem, saj imamo samo eno žarilno peč, za- to upamo, da se bomo uspeli dogovoriti z Impolom, ki ima še proste žarilne kapacitete, da bi nam žarili preostali del. Upamo pa tudi na najboljše, da bomo sami dobili še eno žarilno peč. Vsa proizvodnja rondelic gre v izvoz, domačemu trgu dajemo le majhne količine. Prav zato smo si postavili tak plan, saj ta proizvodnja prinaša bistveno večji dohodek kot prej klasični program« (ingot, okroglice, livarske zlitine). Edino, česar se bojijo, da plana ne bi realizirali, je izdelava orodij oz. vzdrževanje naprav. »Sedaj dobivamo to iz Agisa in Primata, če pa ne bomo kmalu osvojili proizvodnje in popravili teh orodij, se resno bojimo, da plana ne bomo mogli doseči, pa če bomo še tako dobro delali«, je poudaril tov. PRISTOVŠEK in nadaljeval »Imamo nekaj znanja in spoznanj, osvojili smo tehnologijo, vendar še vse premalo to uporabljamo v praksi. Po domače bi lahko rekel tudi tako, da tozd Vzdrževanje še vse premalo živi z našo proizvodnjo in dokler tega ne bo, bo ta proizvodnja prenapeta«. Na teh mestih delajo invalidi. Veliko je bilo dvomov, kako bo šlo, vendar o njih slišim samo pohvale. Delajo dobro, navadili so se na tempo, ki je drugačen od dela v TGA. Tukaj je odvisno od človeka, kolikšna bo proizvodnja (seveda, če so vse naprave v redu). Rezultatov ne bi bilo, če ne bi dobro delali — 7 ur efektivnega dela daje rezultate. Vse se mora zgoditi v določenem času, če zamudijo rok, je količina za kupca že odpisana, nesprejemljiva in gre drugam. Tudi zahteve po kvaliteti so take kot na zahodnoevropskem trgu. Z veseljem povedo, da smo osvojili velike evropske hiše v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Finski in naši proizvodi so enakovredni kvaliteti ostalih evropskih proizvajalcev. Prav zato jim je toliko do tega, da bi proizvodnja tekla nemoteno, da bi Gradnja nadstreška za surovine pri novi livarni Kako do zaposlitve (Iz osnutka družbenega dogovora o temeljih skupne politike zaposlovanja) se pozna pri rezultatih proizvodnje in prav zato tudi skupine med seboj tekmujejo, kdo več in bolje dela, žal za enak osebni dohodek, zato je želja vseh, da bi bili čimprej plačani po delu. Naše delo res ni fizično zahtevno, res pa je, da je potrebno ves čas »migati«, da lahko prikažemo dnevno proizvodnjo. Naš plan je 1200 ton izparilnikov letno, v prvih dveh mesecih smo dokazali, da znamo dobro delati, zato ni bojazni, da plana ne bi dosegli. Seveda imata zasluge pri tem tudi tozda Kontrola kvalitete in Vzdrževanje«, je končal Potrč in pristavil »Vsekakor pa imajo največ zaslug delavci, čeprav so invalidi.« K pogovoru sem povabila še tovariša Frleža, ki dela kot hidravlični preoblikovalnik, kjer napihujejo izparilne plošče z zrakom visokega tlaka (po domače bi se temu reklo, da dela na preši). Prav to delo je ozko grlo v obratu, zato so ga organizirali v treh izmenah. Istočasno delata v izmeni dva in če sta uigrana je možno v osmih urah ob zmernem delu, odvisno od tipa izparilnika, narediti od 650 do 700 kosov. Tovariš Frlež pa je dodal »Še bolj z veseljem bi delal, če bi bil tudi plačan po delu. Zdaj pa se mi nič ne pozna, če naredim 500 ali 800 kosov. Sicer pa rad delam tukaj. Če imaš dobrega partnerja in dober material, potem gre. Bolj me moti nekaj drugega. Sem invalid, in dobivam plačo v dveh delih, nekaj v de- Linija za izdelavo izparilnikov lovni organizaciji, razliko pa kot miloščino čakam po več mesecev. Je to pošteno? Kaj pa inflacija, vas vprašam?« Kaj odgovoriti na tako vprašanje? Vem, da ima prav, še posebej zato, ker sam preživlja družino. V predelavi pa je takih delavcev še več, zato je stopil v akcijo tudi sindikat. »Zapišite« mi naroči, »naj nam podjetje plača, kar nam gre, potem pa naj se pogovarja s socialnim.« Pa še nekaj ga zelo moti in čuti se prizadetega. Invalidom pripada dva dni dodatnega dopusta, ko pa dopolni zgornjo mejo 26 dni, teh dveh dni ne more več koristiti. »Zakon mi daje, tu pa mi ga vzamejo, mladi okrog mene pa ga imajo.« Tako nekako sva končala pogovor. Lahko bi se pogovarjala še z ostali in zgodbe bi se ponavljale. Nihče se ne bi hvalil, pri vseh pa bi bilo čutiti zadovoljstvo po uspehih prvih dveh mesecev letošnjega leta, ko so dokazali, da znajo dobro delati. Vodstvo tozda jim je obljubilo, da bodo še to leto plačani po delu, ki ga tukaj, kot nikjer drugje v TGA, lahko točno merimo. Toda, kaj se bo zgodilo, če naš model za nagrajevanje po delu še ne bo pripravljen? Bomo potem priznali temu tozdu, tem delavcem to, kar jim gre in dovolili, da bodo pač prvi plačani po delu? In če ne, se sprašujem, ne bo splahnel tekmovalni duh in volja do dela, ki nam trenutno prinaša 40 odstotkov lastnega deviznega priliva. Vera Peklar Možnosti za povečanje zaposlenosti v družbenem sektorju so se v času gospodarske stabilizacije znatno spremenile. Brezposelnost je zlasti huda, če upoštevamo, da je najbolj izrazita v gospodarsko manj razvitih območjih in da zajema mlade, šolane in-ženske, katerih delež v brezposelnosti stalno raste. Problem brezposlenosti zlasti še mladih in strokovnih kadrov ni mogoče rešiti hitro zlasti zato', ker je med njimi veliko tistih, ki so usposobljeni za neproizvodne poklice, vendar so možnosti, da se ti problemi uspešneje rešujejo. Imamo namreč veliko neizkoriščenih in premalo izkoriščenih možnosti za produktivnejše zaposlovanje. Da bi te možnosti veliko bolje izkoristili, moramo takoj določiti skupne in posebne ukrepe. Za opredelitev skupnih ukrepov in aktivnosti ter zagotovitev njihovega uspešnega uresničevanja je treba skleniti družbeni dogovor o temeljih skupne politike na področju zaposlovanja in o njenem uresničevanju v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Namen sklenitve tega družbenega dogovora je, da do konca tekočega srednjeročnega obdobja ustvarimo pogoje za ustavitev nadaljnjega povečanja brezposlenosti oziroma, da jo začnemo zmanjševati, da bi dolgoročno zagotovili popolno zaposlenost. Razlogi, zaradi katerih se predlaga sklenitev družbenega dogovora je, da zaposlovanje postaja zlasti v pogojih gospodarske stabilizacije eno najzahtevnejših in najtežjih družbenoekonomskih problemov pri nas. Istočasno je tudi skupen problem vseh republik in pokrajin oziroma družbe v celoti. Za njegovo reševanje se morajo zlasti angažirati delegatske skupščine in združeno delo. Zaradi družbenega pomena sredstev za proizvodnjo so delavci v združenem delu glavni nosilci politike zaposlovanja, zlasti pa so odgovorni za njeno uresničevanje. Tudi vse subjektivne družbene sile se morajo angažirati, da bi zagotovili široko družbeno akcijo na političnem, zakonodajnem in drugem področju in da bi na ta način zgradili in uresničili politiko na področju zaposlovanja na podlagi dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije oziroma na skupnih temeljih na enotnem jugoslovanskem področju dela. Temeljna načela, na katerih mora temeljiti družbeni dogovor je, da: — vsi, ki razpolagajo in u-porabljajo družbena sredstva, zlasti pa delavci v združenem delu imajo pravico in dolžnost, da stalno povečujejo možnosti za novo zaposlovanje; — zaposlovanje je bistveni dejavnik uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki bo prispeval k večjemu obsegu in višji kakovosti proizvodnje in storitev; —• pri ustvarjanju pogojev za večje zaposlovanje morajo biti upoštevane regionalne ekonomske in demografske značilnosti s težnjo, da se zmanjšujejo regionalne razlike pri zaposlenosti; — ustvarjanjem pogojev za večje zaposlovanje pri nas bomo odpravili vzroke začasnega zaposlovanja državljanov SFRJ v tujini in zagotovili možnosti za njihovo postopno vrnitev in zaposlovanje; — zaposlenost in zaposlovanje morata imeti ustrezen tretma v načrtih družbenoekonomskega razvoja; — večje zaposlovanje bomo zagotovili predvsem z razširitvijo materialne podlage dela ter z ekonomsko upravičenimi in smotrnimi investicijami, njihovo enakomernejšo razporeditvijo, krepitvijo delovne discipline in produktivnost dela; ■— eno od glavnih poti za hitrejšo in enakomernejšo opravičeno rast in razvoj zaposlenosti je združevanje dela in sredstev organizacij združenega dela; — večje zaposlovanje in delovno angažiranje bomo zagotovili tudi z vsemi oblikami zbiranja sredstev občanov; — večje zaposlovanje in delovno angažiranje bomo zagotovili s hitrejšim razvojem drobnega gospodarstva; — hitrejši razvoj in zboljšanje socialnoekonomskih življenjskih in delovnih pogojev na vasi spodbujata zmožno prebivalstvo, da ostane na vasi, v kmetijstvu in v drugih dejavnostih in s tem prispeva k zmanjšanju migracij iz vasi v mesto. Osnutek družbenega dogovora ima naslednja poglavja: I. Temeljne določbe, II. Temelji skupne politike na področju zaposlovanja, III. Uresničevanje temeljev skupne politike na področju zaposlovanja, IV. Evidenca brezposlenosti, in V. Končne določbe. Glede posameznih členov osnutka družbenega dogovora bi želel poudariti: 6. člen Udeleženci dogovora prevzemamo obveznost, da bomo ustrezno ukrepali in delovali, da ustvarimo pogoje in določimo skupne programe za skrajšanje delovnega časa pri delih in nalogoah, ki se opravljajo v težkih in za zdravje škodljivih pogojih, ter za (Nadaljevanje na 6. strani) skrajšanje delovnega časa pri drugih delih in nalogah da bi se povečala produktivnost dela in zaposlovanje. 12. člen Hitreje razvijati drobno gospodarstvo, tako družbeni kot privatni, da bi zagotovili večje zaposlovanje na tem področju. 21. člen Udeleženci dogovora prevzamemo obveznost da bomo ukrepali in delovali, da se poveča odgovornost delavcev pri izkoriščanju materialnih dejavnikov proizvodnje in da se združeno delo učinkoviteje osvobaja nedelovnežev. 22. člen Udeleženci dogovora prevzamejo obveznosti, da se social-no-ekonomska varnost začasno brezposelnih delavcev zagotavlja: 1. S pravico do denarnega nadomestila in zdravstvenega zavarovanja na načelu obveznega socialnega zavarovanja, pri čemer pravica do denarnega nadomestila ne sme biti odvisna od gmotnega stanja začasno breposelnega delavca in njegovih družinskih članov v času izplačila denarnega nadomestila; 2. Z ustrezno strokovno in materialno pomočjo med začasno brezposelnostjo in pri ponovnem zaposlovanju. 3. S strokovnim usposabljanjem in prekvalifikacijo zaradi zaposlitve; 4. S priznavanjem časa brezposelnosti, v katerem se je uveljavljala pravica do denarnega nadomestila po načelu obveznega zavarovanja v delovno dobo za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila med začasno brezposelnostjo. 23. člen Udeleženci dogovora se strinjamo, da je treba s predpisovanjem pogojev za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila med začasno brezposelnostjo zagotoviti približno enake osnove socialne varnosti delavcev v Jugoslaviji, se zavzemamo, da se s predpisi uredi: 1. da traja uživanje pravice do denarnega nadomestila najmanj 3 mesece za devet do dvanajst mesecev nepretrganega dela oz. 12 mesecev dela s presledki v zadnjih 18 mesecih; 2. da znaša najnižje denarno nadomestilo 75 % zajamčenega osebnega dohodka, določena z Zakonom republike oz. avtonomne pokrajine; 3. da mora prejemnik denarnega nadomestila sprejeti zaposlitev v stalnem prebivališču in izven njega, razen če mu to ne dopuščajo v Zakonu določene okoliščine, in da se mu ustavi izplačevanje denarnega nadomestila, če ne sprejme zaposlovanja. 31. člen Udeleženci dogovora se strinjajo, da se za osebe, ki iščejo zaposlitev, štejejo vsi tisti, ki se prijavijo pristojnim samoupravnim interesnim skupnostim za zaposlovanje zaradi zaposlitve, razen rednih učen- cev rednih študentov in tistih, ki so na odslužitvi ali doslu-žitvi rednega vojaškega roka v jugoslovanski ljudski armadi. Da bi zagotovili podatke o brezposelnih osebah med tistimi, ki iščejo zaposlitev, se v skladu s tem družbenim dogovorom šteje za brezposelno osebo oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da nima možnosti, da s svojim delom zagotovi zase oziroma za družino nujna sredstva za življenje; 2. da v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji sprejme vsako zaposlitev, ki ustreza njenim delovnim zmožnostim in strokovnim sposobnostim ter družinskim razmeram; 3. da je prijavljena in da se vedno prijavlja samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje v kraju stalnega prebivališča oziroma kraju zadnjega prenehanja delovnega razmerja; 4. da sprejme ponujeno možnost, da se strokovno usposobi ali prekvalificira, če je to družbenoekonomsko opravičeno, s tem da ji je vnaprej zagotovljena zaposlitev. 32. člen Za osebo, ki nima možnosti, da s svojim delom zagotovi zase oziroma za družino nujna sredstva za življenje, se po tem družbenem dogovoru šteje oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ni lastnik ali uporabnik kmetijskega zemljišča in da ne živi v kmečkem gospodinjstvu, ki ima ali je v njeni lasti kmetijsko zemljišče, vendar: a) ni v delovnem razmerju, b) ni uživalec osebne ali družinske pokojnine, c) ni registrirana za opravljanje dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, ni registrirana, da z osebnim delom samostojno kot poklic opravlja poklicno dejavnost; 2. da je lastnik ali uporabnik kmetijskega zemljišča, ali da živi v gospodinjstvu, ki ima ali je v njeni lasti kmetijsko zemljišče, vendar: a) če je z usmerjenim izobraževanjem uposobljena za opravljanje določenega poklica najmanj III. ali višje stopnje strokovne izobrazbe, b) kateri mesečni prihodki iz kmetijstva znašajo za zadevno leto na gospodinjskega člana, ki živi od kmetijstva, največ 50 % zajamčenega osebnega dohodka, določenega v občini, v kateri živi, s tem, da se prihodek kmečkega gospodinjstva določi po tem dogovoru z valorizacijo kataster-skega prihodka po koeficientu najmanj 6. 33. člen Za osebo ki je pripravljena sprejeti zaposlitev v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji se po tem družbenem dogovoru šteje oseba, ki išče zaposlitev, in: 1. sprejme vsako zaposlitev za določen in nedoločen čas v kraju stalnega prebivališča, če takšna zaposlitev ustreza njeni strokovni izobrazbi in drugim delovnim sposobnostim, pridobljenim z delom; 2. sprejme vsako zaposlitev za nedoločen čas izven kraja stalnega prebivališča pod pogojem da ta zaposlitev ustreza njeni strokovni izobrazbi in delovnim sposobnostim, da je upoštevano njeno družinsko stanje in obveznosti do druži- Za krajane Kidričevega in okolice je prav gotovo zanimiva informacija v januarski številki Aluminija o poteku izgradnje visokotlačnega kotla in elektro filtra ter toplofika-cija naselja. Z realizacijo navedene investicije, za katero tudi stanovalci naselja, ki so večinoma delavci TGA, prispevajo del sredstev iz krajevnega samoprispevka, bo za krajane Kidričevega dvojna pridobitev in sicer, tako kot je napisano v dani informaciji, izboljšalo se bo ozračje v naselju in okolici z dograditvijo toplovodnega omrežja, pa se bo izboljšala kvaliteta ogrevanja stanovanj, vsaj tako upamo. Ne dvomim v podatke v navedeni informaciji, toda le-ta daje vtis kot da je edini onesnaževalec okolja kotlarna in veliki dimnik, kar nikakor ne drži. Količinsko gledano drži, da gre skozi dimnik večina škodljivih snovi, saj se sprosti letno približno 28.734 t poletine torej pepela in saj, kar znese dnevno okrog 78 ton ali povprečno 3,2 tone na uro (velikanske količine, kaj ne!). Razumljivo je, da bo z zmanjšanjem te količine na samo 74 tone, kakor nam obljubljajo strokovnjaki iz glinice in investicij, velikanska pridobitev, seveda samo na novem kotlu. Škoda, da še nimamo ne, da -se ji ali se ji bo zagotovila nastavitev oziroma družinsko stanovanje pogoji za šolanje otrok in drugi pogoji za življenje in delo v skladu z republiškim oziroma pokrajinskim družbenim dogovorom oziroma samoupravnimi sporazumi, ki se sklenejo v občinah oziroma za več občin. VARJU Imre podatka koliko se bo pokurilo in s tem sprostilo poletine iz starih kotlov. Toda ne smemo pozabiti, da se je po podatkih iz leta 1982, poleg navedenih količin pepela in saj, sprostilo še nad 5000 ton ali skoraj 2 miliona kubnih metrov S02 plina letno (dnevno cca 5.500 m3 na uro), katerega pa elektrofilter ne bo izločil oz. zadržal. Prav tako je leta 1982 bilo porabljeno nad 3.500 kg soh na bazi flora, iz katerih se je potem tekom procesa elektrolize sprostilo več kot 2.000 ton ali nad milion kubnih metrov še bolj škodljivih plinastih flprovih spojin ki bodo prav tako onesnaževale okolje tudi po postavitvi novega kotla. Torej velike količine škodljive poletine se bo res izločilo oz. zadržalo v elektro-filtru, toda uhajale bodo še naprej velikanske količine še bolj škodljivega S02 plina in flu-oridov. Zaradi tega je težko ocenjevati, da se bo čistoča zraka v Kidričevem in okolici izboljšala za 50 % kot je to navedeno v informaciji. Po količini izločenih snovi da, toda po škodljivosti teh snovi vsekakor ne. Škodljivi plini iz TGA bodo še vedno uhajali v okolje. Đorđe Panzalovič, ing. 15. april — dan železničarjev. Škodljivi plini bodo še naprej uhajali v okolje Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 213 z naslovom »TERMIČNA ZAŠČITA ELEKTRO MOTORJEV« je prijavil inovator Herman ŠKRINJAR, dipl. inž. iz TOZD Kontrola kvalitete. Za življenjsko dobo električnih strojev je izrednega pomena temperatura izolacije. V transformatorjih in motorjih se uporablja večinoma impregnirana lakirna žica, za katero se lahko računa s podvojitvijo življenjske dobe, če obratuje pri temperaturi, ki je za 10° C manjša od predpisane. Nasprotno pa velja, da vsako povečanje temperature navitij strojev močno skrajšuje normalno življenjsko dobo. Zato imajo novejši motorji praviloma že vgrajen sistem termične zaščite, ki v primeru pregrevanja navitij izklopi motor. V naših obratih deluje mnogo motorjev starejše konstrukcije, ki so brez termične zaščite. V mnogih primerih so to motorji relativno velikih moči, ki jih v primeru okvare (pre-goretja izolacije) zelo težko hitro popravijo1. Da bi preprečevali staranje izolacije zaradi dolgotrajnega ali večkratnega pregore vanj a navitij, je avtor predlagal pri-gradnjo elektronskega vezja, ki bo s termistorskimi temperaturnimi tipali, vstavljenimi ob popravilih motorjev v navi-tja ene faze ali vseh treh faz izklopilo' motor, če bo temperatura navitij presegla dovoljeno oz. nastavljeno vrednost. Avtor sam je pred prijavo predloga leta 1980 praktično preiskusil primerek predlaganega vezja in ugotovil pravilno in točno delovanje. Predlagal je, da bi tako termično zaščito začeli takoj vgrajevati, pri čemer je ponudil tudi svojo strokovno pomoč. V TOZD Tovarna glinice, kjer imajo največ elektro motorjev, primernih za dodatno termično zaščito, so predlog ugodno ocenili, vendar v letih 1980, 1981 in 1982 niso dodatne termične zaščite vgradili v noben elektromotor. Iz uvoza teh elementov ni bilo mogoče dobiti v večjih količinah, domača industrija pa se je šele pripravljala na proizvodnjo. Takoj, ko je domača industrija elemente začela redno proizvajati, so izvedli naročilo, v elektro vzdrževanju pa so jih začeli vgrajevati, ko odpirajo motorje zaradi popravila ali revizije. Ker predlog predstavlja preventivno zaščito elektromotorjev in ker ni primerjalnih podatkov, je služba za inventivno dejavnost pripravila predlog posebnega plačila avtorju v obliki enkratne nagrade v znesku 8.102,00 din. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je tak predlog potrdil. Škoda, da je za reševanje nekaterih zahtevnejših inventivnih predlogov tako malo za- vzetosti strokovnih služb. Čas od prijave do realizacije predloga teče v škodo nas vseh. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 352 z naslovom »PREDLOG ZA UREDITEV OBDELOVALNI-CE ODLITKOV« je prijavil inovator Karel KODRIČ, vodja oddelka vzdrževanja v temeljni organizaciji LLBK Trbovlje. Avtor je z enim predlogom predlagal troje: ureditev razsvetljave, ureditev električne instalacije s priključki k obdelovalnim strojem in ureditev instalacije komprimirane-ga zraka v obdelovalnici odlitkov. — Razsvetljava v obdelovalnici odlitkov je namreč urejena s flourescentnimi svetilkami, in sicer tako, da je največ svetilk montiranih tam, kjer ni delovnih mest. Linije tehnološkega procesa so namreč postavili drugače, kot je bilo predvideno v investicijskem elaboratu, ker so pogoji proizvodnje drugačni, kot je predvideval elaborat. Avtor je predlagal, da bi odstranili ustrezno število svetilk tam, kjer ni proizvodnih linij in jih namestili nad proizvodnimi linijami. —■ Elektro instalacija do obdelovalnih strojev je urejena tako, da so vodniki speljani od razdelilne omare po kineti do raznih obdelovalnih strojev. Vodniki se končujejo v vtičnicah, ki so montirane na nosilcih 100 mm nad kineto. Od obdelovalnih strojev do vtičnice so po. tleh speljani 3—4 m dolgi gumijasti vodniki z vtikačem. Delavci z ročnimi vozički, . viličarji in delovnimi mizami poškodujejo omenjene dele električne instalacije, kar zajiteva veliko vzdrževanja — menjave vodnikov, vtikačev vtičnic in varovalk in povzroča zastoje. Avtor je predlagal, da bi u-redili napajanje obdelovalnih strojev z ustreznimi komunalnimi zbiralniki, ki bi jih namestili 3 m od tal nad linijo obdelovalnih strojev. Dovodi do posameznih obdelovalnih strojev bi bili izvedeni s kratkimi vodniki, nameščeni v ceveh. Na ta način bi preprečili poškodbe vodnikov, izključili pa bi tudi šibko točko, ki jo predstavlja napajanje obdelovalnih strojev z električno e-nergijo preko vtičnice in vtikača. — S tretjim predlogom je avtor predlagal, da bi montirali dovodno cev komprimira-nega zraka na konzole 2 metra od tal, na katerih bi že bile montirane kanalne zbiralke za električne priključke. Odcepe z gumijastimi cevmi bi speljali po zraku na posamezna delovna mesta in pnevmatske delovne priprave ne bi bile več izpostavljene poškodbam in razkroju zaradi olja kot doslej, ko je glavna cev položena v kineti, priključki so speljani 100 mm nad kineto, gumijaste cevi od priključkov do delovnih pnevmatskih naprav in do delovnih mest pa so speljane po tleh, kjer so izpostavljene poškodbam zaradi premikanja in transporta palet in razkroju zaradi olja in drugih nečistoč. Vsi trije predlogi pravzaprav nakazujejo rešitve za izboljšanje delovnega okolja, posredno pa njihova realizacija vpliva na zmanjšanje stroškov za vzdrževanje instalacij. Na predlog službe je komisija za inventivno dejavnost predlagala delavskemu svetu TOZD LLBK naj avtorja, ob upoštevanju njegovih rednih nalog in opravil, nagradi z enkratno nagrado v znesku din 6.608,00. Delavski svet je tak predlog potrdil. Nagrado smo avtorju nakazali. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 382 z naslovom »PREDLOG ZA POPRAVILO HIDRAVLIČNIH ČRPALK« je prijavil Karel JAZBEC, strojni delovodja iz TOZD LLBK Trbovlje. Na visokotlačnih strojih Biihler pri hidravličnih črpalkah se lomijo ali pa iztrošijo rebraste gredi. Te so zamenjevali z novimi, če so bile na zalogi, sicer pa je stroj stal, dokler niso dobili od firme Biihler drugih. Da ne bi bilo zastojev, je avtor predlagal popravilo, in sicer tako, da so gred skrajšali za malo več kot za nare-bričen del, prilagodili primeren kos legiranega jekla in dela zavarili. Gred po varjenju scentrirajo po ležajnih površinah in privarjeni del obdelajo in prilagodijo v rotor črpalke. Ta način popravila gredi funkcionalno ne zaostaja od nove, ki je uvožena. Izdelava nove gredi doma pa bi bila neprimerno dražja. V TOZD LLBK Trbovlje so menili, da je koristnost predloga v boljši izkoriščenosti o-preme. Ob upoštevanju avtorjevih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga je Služba za inventivno dejavnost pripravila predlog izračuna posebnega plačila v obliki enkratne nagrade v znesku din 6.895,00. Delavski svet je na predlog komisije za inventivno dejavnost odobril enkratno nagrado v predlagani višini. Izplačilo smo že izvršili. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 383 z naslovom »JEDRO ZA OHE ŠJE 017« sta prijavila inovatorja Anton KALSEK in Peter LOGAR iz TOZD LLBK Trbovlje. Pri odlivanju odlitka »Ohišje 017« je večkrat prišlo do okvare stranskega jedra. Jedro se je odkrhnilo na zgor- njem delu (kota 0 6,46), kar so popravljali z varjenjem. Zaradi velikih obremenitev in nekvalitetnih elektrod za varjenje je še vedno prihajalo do pogostih lomov. Avtorja sta predlagala izdelavo vložka v že obstoječe jedro. Bistvo predloga je, da je vložek narejen iz enega kosa in vzdrži večje mehansko-toplotne obremenitve, kot varjen nastavek. Poleg tega lahko te vložke izdelajo na zalogo in s tem pridobijo na času pri eventualni okvari orodja. V TOZD LLBK so menili, da je predlog koristen, njegova koristnost pa je v skrajšanju delovnega časa. Na predlog Službe za inventivno dejavnost je komisija sklenila predlagati delavskemu svetu TOZD LLBK, naj avtorja nagradi za njun predlog z enkratno nagrado, vsakega v znesku din 2.000. 00. Delavski svet TOZD LLBK je tak predlog potrdil. Nagrado smo nakazali. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEVILKA 384 z naslovom »VSTAVLJANJE NOVIH PLASTIČNIH NASTAVKOV ZA KLADIVA« je prijavil inovator Rudi BALOH kovinostrugar iz TOZD LLBK Trbovlje. V TOZD LLBK imajo kladiva s plastičnimi nastavki, ki se po določenem času izrabijo, ostane pa držalo, ki bi bilo še naprej uporabno. Avtor je predlagal, da bi namesto plastičnih nastavkov la — vstavitev novih plastičnih nastavkov ne bi bil tako vstavili nove. Strošek popravi-velik, kot je nabava novih kladiv. V TOZD LLBK Trbovlje so predlog ocenili za umesten, vendar ne prinaša posebnih koristi. Na predlog Službe za inventivno dejavnost je komisija sklenila predlagati delavskemu svetu TOZD LLBK Trbovlje, naj avtorja nagradi z enkratno nagrado v znesku din 1.000. 00. Delavski svet je tak predlog potrdil. Nagrado smo nakazali. C. P. ISKRICE Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še te- BODENSTEDT XXX Vsi ljudje so si podobni v besedah, samo po delih se razlikujejo. MOLIERE XXX Kaj je večji zločin od izgubljenega časa? T. TUSSER XXX Življenje je podobno olimpijskim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo. PITAGORA Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu februarju. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1984. TABELA I — DINAMIKA POSLOVANJA — indeksi fizičnega obsega Plan DOSEŽENO INDEKSI TOZD/PROIZVOD Enota mere poslovanja 19 8 3 19 8 4 1984/1983 1984 II. I .-^l I . II. I.—II. II. L—II. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6' 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE 17.008 9.177 15.912 m 94 100 84 Al hidrat — AI203 t 9.135 18.900 8.244 1.019 159 637 36 63 38 74 Od tega : predelava Al 203 t 416 861 445 17.040 8.159 17.092 102 100 100 101 Kalc. glin. — red. proizv. t 8.177 16.918 7.989 27 27 34 16 Kalc. glin. — predelava Prod. hidrat Al 203 — predel. Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.) t t t 79 316 8.572 164 654 17.736 446 8.434 1.020 18.060 132 8.318 610 17.729 30 99 60 98 , 42 97 93 100 Raztop. vodno steklo t 858 1.776 263 470 706 1.222. 268 260 82 69 Zeolit A — suhi t 285 590 — 41 272 391 — 954 95 66 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 3.417 1.675 3.462 102 101 102 102 Elektrol. Al — hala A t 1.640 3.395 1.636 4.128 1.941 4.110 100 100 100 103 Elektrol. Al — hala B t 1.934 4.001 1.942 7.545 3.616 7.572 101 100 101 102 Skupaj hala A + B t 3.574 7.395 3.578 4.142 1.779 3.734 85 90 78 83 Anodna masa t 2.288 4.472 2.095 3.172 1.783 3.031 126 96 203 164 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati t 879 1.852 1.413 401 253 535 88 133 138 138 Al formati — za izparilce t 184 388 288 1.246 327 726 43 58 81 86 Al žica t 403 848 754 480 494 627 358 140 115 74 Al trak — za prodajo t 429 904 138 2 257 532 — — 64 63 Al trak — za rondelice t 399 841 2 1 132 252 — — 86 78 Rondelice — TGA t 153 323 1 — — — — — — — Rondelice — IMPOL t 46 97 — 3 98 161 — ' 107 83 Izparilci t 92 194 2 1.274 700 1.550 138 122 81 85 Al zlitine: gnetne t 863 1.819 509 838 371 1.117 85 133 56 79 livarske Predzlitine: last. poraba t t 671 97 1.414 204 438 65 156 87 168 134 108 90 82 za prodajo t — — “ 112 Drogi za kline in stikala t 9 18 2 9 55 — — 611 622 Livarna skupaj: Od tega t 4.225 8.902 3.612 7.582 4.560 8.856 126 117 108 99 Blagovna proizvodnja t 3.536 7.451 3.255 7.014 3.908 7.509 120 107 111 101 Pretapljanje Al t 537 1.132 353 810 107 294 30 36 20 26 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu februarju smo pro-zvedli 9.177 ton Al hidrata Al 203, od tega je predelava 159 ton Al hidrata Al 203 in s tem dosegli planirano proizvodnjo (indeks 100). V prvih dvnh mesecih smo proizvedli 15.912 ton Al hidrata Al 203, od tega je predelano 637 ton. S to količino nismo dosegli načrtovane proizvodnje v letnem planu poslovanja za 2.988 ton oz. 16 %, proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa za 1.096 ton oz. 6 %. Proizvodnja kalcinirane glinice je v drugem mesecu dosežena z 8.159 ton, predelali smo 27 ton, Al hidrata Al 203 pa smo prodali 132 ton, to je skupaj 8.318 ton in je za 254 ton manjša od predvidene proizvodnje (indeks 97). Kumulativna proizvodnja (kalci-nirana glinica in prodani hidrat) je dosežena z 17.729 ton oz. 7 ton manj kot smo planirali v letnem planu poslovanja (indeks 100) in 331 ton manj kot v prvih dveh mesecih v preteklem letu (indeks 98). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji in predelavi Al hidrata Al 203 v tekočem letu porabili 104 % boksita, 123 % pare, 249 % žganega apna in 109 % električne energije. Pri kalcinirani glinici smo v prvih dveh mesecih presegli samo porabo toplotne energije Za 12 %. Manjša pa je poraba Al fluorida za 66 % napram planirani porabi. V prvem mesecu smo proizvedli 706 ton raztopljenega vodnega stekla, to pomeni, da nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 152 ton (indeks 82), proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa smo presegli za 443 ton oz. TABELA II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA TOZD/PROIZVOD * V Enota Plan mere 1984 II. DOSEŽENO I,- ■II. INDEKSI 4:3 5:3 7 6 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 •— boksit t * 2,660 2,568 2,772 96 104 — Na hidroksid 100 % t * 0,10722 0,23682 0,15591 96 — — para t 4,450 4,766 5,471 107 123 — žgano apno t 0,0405 0,07247 0,10074 179 249 — el. energija kWh 350,918 323,304 381,071 92 109 — toplotna energija GJ 4,845 5,133 5,449 106 112 — para t 0,04203 0,04202 0,04200 100 100 — Al fluorid t 0,0004 0,00013 0,00013 34 34 — el. energija kWh 30,997 29,952 31,035 97 100 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A — glinica t 1,920 1,92014 1,91999 100 100 — anodna masa t 0,580 0,56467 0,57028 97 98 —• kriolit t 0,030 0,03167 0,03604 106 120 — Al fluorid t 0,040 0,02600 0,02906 65 73 — el. energija kWh 17.971 17.698 17.768 98 99 Elektrolit. Al — hala B •— glinica t 1,920 1,91984 1,91991 100 100 — anodna masa t 0,570 0,57995 0,55158 102 97 — kriolit t 0,030 0,03196 0,03627 107 121 — Al fluorid t 0,040 0,03526 0,03631 88 91 —■ el. energija kWh 17.537 17.927 17.527 102 100 Anodna masa —■ petrolkoks t 0,67165 0,67783 0,67820 101 101 — katranska smola t 0,338015 0,33548 0,33364 99 99 — mazut t 0,0055 0,00343 0,00300 62 55 — el. energija kWh 150 157 154 105 103 * — programiran normativ ** — normativ je višji zaradi izravnave prenizko obračunane porabe v januarju 168 %. Kumulativna proizvodnja l-ll je dosežena z 1.222 ton in je za 554 ton manjša od predvidene v letnem planu poslovanja (indeks 69). Proizvodnja zeolita A - suhega je v februarju dosežena z 272 ton, to je 13 ton manj kot smo planirali (indeks 95). V prvih dveh mesecih smo proizvedli 391 ton, kar pomeni, da za 199 ton oz. 34 % ne dosegamo načrtovane proizvodnje. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v februarju proizvedli 1.675 ton elektrolitskega Al ter s to količino presegli planirano proizvodnjo za 35 ton oz. 2 %. V obeh mesecih znaša proizvodnja 3.462 ton in prav tako presega plan za 2 %. V elektrolizi B znaša februarska proizvodnja 1.941 ton, torej je za 7 ton večja od predvidene v letnem planu poslovanja. Kumulativna proizvodnja je 4.110 ton in presega planirano za 109 ton oz. 3 %. Skupna proizvodnja hale A in B je dosežena v drugem mesecu s 3.616 ton, to pomeni, da je za 42 ton večja od planirane (indeks 101), v obeh mesecih pa smo proizvedli 7.572 ton ter s to količino načrtovano proizvodnjo presegli za 177 ton oz 2 %, proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa za 27 ton. V hali A smo v prvih dveh mesecih presegli samo porabo kriolita za 20 %, ostalih surovin pa smo porabili manj kot smo planirali in sicer: anodne mase za 2 %, Al fluorida za 27 % in električne energije za 1 %. Tudi v hali B smo v tekočem letu presegli samo porabo krio- lita za 21 %, medtem ko smo anodne mase porabili za 3 % manj, Al fluorida pa za 9 % manj kot smo planirali. V drugem mesecu smo proizvedli 1.779 ton anodne mase, kar je za 509 ton oz. 22 % manj kot smo planirali in 316 ton oz. 15 % manj kot v istem mesecu preteklega leta. Kumulativna proizvodnja znaša 3.734 ton in ne dosega načrtovane proizvodnje za 738 ton (indeks 83). Pri kumulativni proizvodnji a-(Nadaljevanj'e na 9. strani) Kako smo poslovali Nesreče pri delu TOZD GLINICA 7 0 7 TOZD PROIZV. AL. 5 2 7 TOZD PREDELAL. 3 1 4 TOZD VZDRŽ. 5 0 5 TOZD KK 0 1 1 Skupaj: 20 4 24 Vzroki nezgod: spolzke stopnice, el. celica, cestišče, opeka, pnevmatsko kladivo, stružnica, pomožni valj, livni stroj, vroča mast, smola, prebijalec skorje, črpalna cev, opeklina, lužina, ščitnik, cevovod, itd. TOZD TOVARNA GLINICE 1. DIKAVČIČ Jože, mat. št. 2957, roj. 23. 7. 1933, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — rdeči del. Med vožnjo polnega vagon-čka pepela se je hotela posoda s pepelom prevrniti. Skušal jo je zadržati pri čemer ga je rob posode udaril pod kolenom leve n ogel 2. HAJŠEK Franc, mat. št. 2560, roj. 27. 3. 1938, stanujoč Strug 22, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — beli del} Pri čiščenju dozirnika za al. fluorid je z roko udaril ob rob lijaka pri čemer je utrpel poškodbo palca desne roke. 3. KOZEL Zdenko, mat. št. 6337, roj. 7. 4. 1966, stanujoč Bukovci 21, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — beli del. Pri demontaži filterskih vreč Beth filtra v skladišču glinice mu je kladivo spodrsnilo pri čemer se je udaril po mezincu leve roke. 4. SORŠAK Jože, mat. št, 3335, roj. 3. 8. 1942, stanujoč Draženci 35/c, zaposlen v TOZD Tovarna glinice —- rdeči del. Ponesrečenec je odpiral ventil za odvod raztopine vodnega stekla iz avtoklava v KS-u. Pri odpiranju se je z vratom naslonil na parni cevovod. Pri tem je utrpel opeklino vratu. 5. KNEŽEVIĆ Drago, mat. št. 4211, roj. 24. 5. 1944, stanujoč Tovarniška 1, Kidričevo, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — tekoče vzdrževanje. Pri demontači cevi za napajanje kelly filtra z al. lugom mu je stisnilo sredinec leve roke, med prirobnico in obstoječo cevjo. Pri tem :je utrpel zlom in vreznino sredinca na levi roki. 6. PREDOVNIK Dušan, mat. št. 4208, roj. 1. 10. 1952, Kajuhova 11, Kidričevo, zaposlen v TOZD nadne mase smo porabili 101 % petrolkoksa, 99 % katranske smole, 55 % mazuta in 103 % električne energije, glede na planirano porabo surovin. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V V livarni in obratu predelave smo v mesecu februarju proizvedli 4.560 ton različnih livarni-ških proizvodov. S to količino smo presegli planirano proizvodnjo za 335 ton oz. 8 %, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 948 ton oz. 26 %. Od skupne proizvodnje znaša samo blagovna proizvodnja 3.908 ton Tovarna glinice — tekoče vzdrževanje. Pri demontaži jermenskega prenosa mu je stisnilo kazalec desne roke med ščitnikom in nosilcem ščitnika. 7. GALE Ivan, mat. št. 4640, roj. 20. 8. 1944, stanujoč Erjavčeva 2, zaposlen v TOZD Tovarna glinice — tekoče vzdrževanje. Pri vrtanju mrež v hladilni napravi Körting je zaradi nenehnega kapljanja alkalnega kondenzata utrpel lažjo opeklino nad zapestjem desne roke. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. CAFUTA Marjan, mat. št. 4691, roj. 25. 1. 1949, stanujoč Savinsko 26, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala A. Ponesrečenec je na poti proti domu padel na poledeneli poti in si pri padcu poškodoval zapestje desne roke. 2. KIRBIŠ Ivan, mat. št. 1138, roj. 15. 10. 1926, stanujoč Vare-je 3, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala B. Nezgoda se je pripetila v kopalnici hale B. Pred začetkom kopanja je poškodovanec poizkusil temperaturo vode v tušnem koritu ter si pri tem opekel palec in kazalec na levi nogi. 3. KLAJNŠEK Franc, mat. št. 1942, roj. 1. 12. 1935, stanujoč Lovrenc na Dr. polju 125, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — regeneracija kriolita. Pri čiščenju cevi za črpaaje kriolita si je pri obračanju cevi stisnil mezinec leve roke med cevjo in podstavkom. 4. PETROVIČ Slobodan, mat. št. 6460, roj. 6. 5. 1961, stanujoč Gomilškova 7, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala A. Pri popravilu glave pnevmatskega prebijalca skorje se mu je glava nenadoma nagnila nazaj pri čemer mu je stisnilo sredinec leve roke med glavo prebijalca in nosilcem. 5. MAJCEN Franc, mat. št. 4440, roj. 4. 1. 1954, stanujoč Bresnica 64, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala A. Pri vztavljanju zpuljenega klina v stojalo mu je za rokavico padel delček vroče mase. Pri tem je utrpel opeklino nad zapestjem desne roke. 6. KRAJNC Marjan, mat. št. 6354, roj. 26. 8. 1958, stanujoč Med vrti 10, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija —■ hala A. in je za 372 ton večja od planirane proizvodnje (indeks 111). Kumulativna proizvodnja l-ll je dosežena z 8.856 ton in je za 46 ton manjša od načrtovane (indeks 99), kumulativna blagovna proizvodnja pa je 7.509 ton in je za 58 ton večja od načrtovane (indeks 101). V drugem mesecu smo pretopili 107 ton Al za tuje naročnike, to je samo 20 % planiranega pretapljanja, v obeh mesecih pa znaša pretapljanje 294 ton in dosega plan samo za 26 %. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Pri puljenju klinov na elektrolitski ceiici št. 429, se je vnel plin pri čemer je ponesrečeneca opeklo po levi strani obraza. Utrpel je manjšo opeklino po obrazu. 7. KOZEL Srečko, mat. št. 6164, roj. 15. 11. 1959, stanujoč Velika Varnica 62, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — hala B. Nezgoda se je pripetila na poti na delo. Poškodovanec je šel peš ter je na poti od doma do avtobusne postaje Velika Varnica padel. Pri padcu si je poškodoval levo ramo. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. IVANKOVIČ Sretko, mat. št. 5692, roj. 2. 7. 1958, stanujoč Kajuhova 9, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — livarna. Ponesrečenec je pripravljal kokilo za litje na 3C vertikalnem livnem stroju. Ko je hotel z vročo mastjo premazati kokilo se mu je vroča mast zlila po desni roki in ga opekla skozi rokavico po kazalcu desne roke. 2. KRAJNC Feliks, mat. št. 2044, roj. 15. 11. 1935, stanujoč Potrčeva 48, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — livarna. Ponesrečenec je nastavljal litje brame 1100/406 na 2 B vertikalnem livnem stroju. Pri nastavitvi je prišlo do eksplozije in je tekoči aluminij ponesrčencu brizgnil v prsa in obraz. 3. SERDINŠEK Štefan, mat. št. 4194, roj. 3. 12. 1950, stanujoč Kajuhova 1, zaposlen v TOZD Predelava alumnija — livarna. Pri reševanju širokega traku izmed livnih valjev je pomožni valj izpadel iz ležišča, ter padel ponesrečencu po palcu leve noge in ga močno poškodoval. 4. MANDELC Jože, mat. št. 3587, roj. 12. 2. 1940, stanujoč Breg 43, zaposlen v TOZD Predelava aluminija —-- nova livarna. Pri hoji po zasneženei cesti pri gasilskem orodišču TGA, mu je spodrsnilo ter je padel. Pri padcu je z roko udaril ob tla, pri čemer si je zvil zapestje desne roke. TOZD VZDRŽEVANJE 1. JAUŠOVAC Dušan, mat. št. 5661, roj, 28. 10. 1960, stanujoč Proleterska 10, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno. Nezgoda se je pripetila v strojni delavnici V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Robert Hameršak, Franc Veršič, Ladislav Habjanič, Anton Danko, Zdenko Korenjak, Milan Petrič, Miran Marinič, Ivan Voda, Marija Bombek, Renato Rižner, Branko Miklošič, Ivan Bilanovič, Zvonko Kolednik, Janko Mlakar in Peter Kolarič. V TOZD VZDRŽEVANJE: Radovan Mesarič in Miran Kozoderc. V TOZD LLBK TRBOVLJE: Mehdin Levič, Vinko Kantuža, Asko Bajrič in Marko Gavrilovič. Delavci, ki so zapustili delovno organizacijo v mesecu februarju 1984 IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Josip Vrbanec, Jože Unuk in Karim Shati. IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Franc Krajnc. aluminija. Pri brušenju vretena na stružnici z brusnim papirjem mu je pri utoru zagozdo prijelo brusni papir in pri tem tudi palec na levi roki. Utrpel je močno stisnitev palca na levi roki. 2. HOHNEC Bruno, mat. št. 3789, roj. 11. 10. 1950, stanujoč Kajuhova 11, Kdričevo, zaposlen v OZD Vzdrževanje — strojno. Pri phanju phalne mase na el. celici mu je iz pnevmatske pištole izpadlo orodje za phanje pri čemer ga je pnevmatska pištola večkrat udarila po prstih desne noge in mu poškodovala mezinec desne noge. 3. CIGLAR Franc, mat. št. 2006, roj. 12. 9. 1934, stanujoč Kicar 58, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — gradbeno. Nezgoda se je pripetila v kalcinaciji II. Poškodovanec je ročno prmetaval šamotno opeko na gradbeni oder nato pa iz odra v kalcinacijsko peč. Pri nakladanju opeke v peč mu je opeka padla najprej na glavo (čelado) od tod pa na palec leve roke. Utrpel je zlom palca na levi roki. 4. BAVDEK Dragica, mat. št. 4730, roj. 21. 5. 1950, stanujoča Apače 194, zaposlena v TOZD Vzdrževanje — vodstvo. Nezgoda se je pripetila na tovarniški cesti pred skladiščem glinice. Imenovana je šla peš iz elektro vzdrževanja na svoje delovno mesto ter na cesti pred skladiščem glinice padla. Pri padcu si je poškodovala desno nogo in utrpela udarec po trebuhu. 5. MALINGER Anton, mat. št. 2999, roj. 3. 4. 1941, stanujoč Lancova vas 69, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno. Delovna nezgoda se je prpetila v elektrolizi B. Pri polaganju katodnih blokov na el. celici 801 mu je ta izpadel iz rok ter mu padel na stopalo desne noge. Utrpel je poškodbo palca na desni nogi. TOZD KONTROLA KVALITETE 1. ZORKO Maks, mat. št. 2147, roj. 29. 10. 1932, stanujoč Podgorci 49, zaposlen v TOZD Kontrola kvalitete — laboratorij. Ponesrečenec je na poti domov izstopal iz osebnega vlaka. Pri sestopu se mu je spodrsnilo vsled česar je padel in si poškodoval medenično kost. K. I. IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Vlado Spende, Dragutin Gušatović, Josip Ciglenjak in Refika Kajte-zovič. UPOKOJENI: Janez Jus, Jože Zupanič in Janez Sršen iz TOZD tovarna glinice Ludvik Mlinarič, Franc Skaza in Anton Lovrenčič iz TOZD Proizvodnja aluminija Franc Irgl, Franc Korpar, Janez Cafuta, Franc Kosi, Anton Perger in Anton Fajfarič iz TOZD Vzdrževanje Jože Perger in Janez Škerjanec iz TOZD Promet Ana Lah, Blaž Drevenšek in Antonija Ščurič iz delovne skupnosti skupnih služb UMRL: Vincenc Gajšt iz TOZD tovarna glinice. Kadrovske vesti Nekoč bomo jedli tudi sarmo (Pogovor z delavci družbene prehrane) Nova velika kuhinja z jedilnico nekje sredi tovarniškega dvorišča. Vsak s svojim pladnjem se pomikamo ob jedilni mizi. V sredi je videti kuharice in delilke, ki iz velikih posod zajemajo svežo, toplo kadečo se hrano. Kakšen užitek! Toda zaenkrat samo pravljica, o kateri sanjajo naše kuharice in še kdo v naši menzi. Želje pa bodo ostale neizpolnjene še vrsto let, kajti prednost pred vsako, še tako majhno investicijo ima modernizacija elektroliz. Poglejmo, kakšna je resničnost. Precej drugačna. Občutimo pa jo vsi — mi, ko dobimo že postano ali hladno malico in kuharice, ko dežujejo nanje številne kritike. S prevozom izgublja naša malica kvaliteto, pa tudi količina se porazgubi mimogrede Poleg osebja v kuhinji so v obratu družbene prehrane še: upravnik, ekonom, pomočnik, tri natakarice, čistilka, likarica ter administratorka. Za TGA pripravijo vsak dan približno 1200 do 1300 toplih ter med 400 in 500 hladnih malic v dopoldanskem času. Popoldne in ponoči pa od 200 do 250 toplih ter od 40 do 60 hladnih malic. Iž kuhinje V obrat družbene prehrane sem se odpravila v ponedeljek, zato ker je ta dan pač nekoliko več časa za neplanirane reči, žal pa pravega utripa menze nisem spoznala, kajti prvi, najbolj donosen del je bil zaprt — točilnica namreč. Tisti stalni, več ali manj glasni gostje so bili pač nekje drugje in tudi natakaric ni bilo. Dovolj živahno pa je bilo na oni strani, kjer so ravno raztovarjali material in najbolj v akciji je bil ekonom. Pogovarjala sem se z upravnikom Musičem, kuharicama Zdenko in Hildo, ekonomom Marjanom, ves čas pa nas je dopolnjevala tudi administratorka Katica Beraničeva. Pogovor je začel upravnik in predstavil svojo skupino, za katero pravi, da dela dobro in se zelo trudi, da bi nam čim bolj ustregla, pa kljub temu že na vsako manjšo napako naleti na hudo grajo in še več — pristane na disciplinski. Najbolj hudo mu je, poudarja ves čas, da dobi od drugod pohvale, doma, prav v tovarni, pa se vedno najde kdo, ki jim »skoplje jamo«. Ne trdi, da ni bilo napak, vendar so le nekako zgladili odnose in od oktobra dalje, pravi, da je veliko bolje. Pa poglejmo najbolj pereče probleme. »Predvsem nabava materiala,« pove tovariš Musič. »Naročamo ga za tri dni naprej, malico pa od denes’ na jutri in tako potem nikoli ne veš, koliko bo ostalo ali bo česa zmanjkalo. Kadar kaj ostane, na primer pri hladni malici, moram dati tisto naprej, v določenem času moramo porabiti, zato pa se pojavlja preveč enolična malica. Veliko bolje bi bilo, ko bi to vedel za ves mesec naprej. Kadar je hladna malica dobra, hočejo vsi hladno, jasno, in kadar je pečenica, bi vsi toplo, razumem to, toda ustreči vsem, to je največji problem.« »Tudi prevoz je naša črna točka. Ogromno denarja dajemo zanj — mesečno od 16 do 20 milijonov. Koliko bi prihranili, če bi imeli kuhinjo v tovarni! Manj ljudi bi imeli zaposlenih in kvali- teta malice bi bila boljša (kar za 30 %). Iz leta v leto se srečujemo tudi z izgubo, ki je sicer planirana, vendar slaba luč pade le na nas. Posameznik plača za malico 15 din, nas pa stane od 100 do 120 din. To je velika razlika, ki jo je težko pokriti.« So pa tudi stvari, ki ne prinašajo izgube, temveč zadovoljstvo vsem, ki delajo v menzi. Na pomlad se tu zvrstijo številni plesi od šoferskega do maturantskih, vmes so občni zbori in še kaj. Dela je takrat res ogromno, toda tudi izkupiček je dober. Takrat morajo podvojiti moči in ni se zgodilo, da bi katerakoli odklonila delo. Takrat priskočita na pomoč tudi obe administratorki, največkrat pomagata za šankom, da so gostje čimprej postreženi, saj vemo, da je na takih zabavah v veliki dvorani tudi več kot štiristo gostov. Stalna praksa je, da tisti, ki imajo tam ples, poskrbijo za strežno osebje, kajti naši jim tega ne morejo nuditi. Sploh pa pravijo, da dela šank brez izgube. Zato poskrbijo predvsem redni gostje, onih, ki bi s poti tod mimo zašli v restavracijo, je bolj malo. Prav zato so veseli naročenih gostov, mislijo predvsem tiste, ki pridejo poslovno v tovarno. Zanje znajo pripraviti razne dobrote od narezka dalje in z veseljem se lotijo tega, saj je sam jedilnik naše malice prav zaradi oddaljenosti in prevozov, precej enoličen. Kako radi bi našim v tovarni ponudili sarmo ali nadeto papriko ali svežo solato«, pristavita obe kuharici. Zakaj se sprašujete? Spet je kriv ta nesrečni prevoz in prelaganje iz posode v posodo. Obe pa /sta bili z izjavami precej skromni, le to sta rekli, da jih je premalo v kuhinji in da so za svoje delo premalo plačane. Že dvanajsto leto delata v naši kuhinji, zato pogojev dela drugod ne poznata in jih ne moreta primerjati. Kuhinje so si dokaj podobne, le ene so bolje, druge slabše opremljene. Cementna tla, vlaga, sopara in podobne nevšečnosti pa so spremljevalci ku- V naši kuhinji je zaposlenih 16 ljudi: glavna kuharica, tri kuharice in dve pomočnici, ki delajo v dopoldanskem času, ena pomivalka in ena čistilka, v izmenah pa delajo štiri kuharice in štiri pomočnice Dovoz malice harskega poklica, ki je drugod veliko bolje ovrednoten. Še zdaleč nisem zapisala vsega, kar sem slišala. Odhajala pa sem z občutkom, da ljudje, s katerimi sem se pogovarjala, delajo pošteno in s polno mero odgovornosti, ki ni majhna. Kdor dela, pa tudi greši in ker se da grehe okusiti, je pot do disciplinske pri njih toliko krajša. Če bi imeli kuhinjo tukaj sredi tovarne, menijo vsi, in verjetno je res, bi bolje poznali njihovo delo in ga tudi spoštovali. Vera Peklar PRAVNI NASVETI Povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog Pogoje in primere, ko je delavec upravičen do povračila stroškov, ki jih je imel pri opravljanju določenih del oz. nalog za tozd in DSSS oz. delovno organizacijo urejata v skladu z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov: 1. Pravilnik o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (določa skupne osnove za celotno delovno organizacijo), 2. Pravilnik o povračilu stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog v tozd oz. DSSS (konkretizira skupne osnove delovne organizacije na posameznih primerih, ki se pojavljajo v tozd). Delavec ima tako v skladu s temi akti pravico do povračila — potnih stroškov in dnevnice za službena potovanja, — stroškov za prevoz na službenem potovanju z lastnim avtomobilom, — stroškov za prenočišče, — stroškov za prihod na delo in odhod z dela, — selitvenih stroškov, — regres za prehrano med delom, — stroškov za delo na terenu in — stroškov za ločeno življenje. Največ težav pri razmejevanju med posameznimi povračili se pojavlja med povračilom stroškov za delo na terenu — terenskim dodatkom in povračilom stroškov za ločeno življenje. A. Terenski dodatek . . . je povračilo povečanih stroškov, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na terenu, če dela v kraju zunaj sedeža bivališča, kadar sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Če prehrana in prenočišče nista organizirana, ima delavec pravico do povračila stroškov za prenočišče in do dnevnice (t. j. povračila stroškov). Vsebinsko enako, kot je to določilo Družbenega dogovora .. . vsebujeta tudi oba zgoraj navedena pravilnika. Osnova povračila so torej le povečani stroški za prehrano in prenočišče, ki sta organizirana, se pravi zagotovljena, vendar pa delavec sam nosi stroške koriščenja teh zagotovljenih uslug. Torej »organiziranost« ne pomeni, da sta hrana in prenočišče brezplačna, saj v tem primeru ne bi šlo za povečane stroške, temveč dejansko delavec ne bi imel niti osnovnih stroškov, ki jih ima v zvezi s prehrano in prebivanjem doma. B. Povračilo stroškov za ločeno življenje . . . osnovo za povračilo pomenijo stroški za stanovanje v kraju, kadar delavec začasno dela zunaj kraja stalnega prebivališča in ločeno od svoje družine ter stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino. Povračilo pripada delavcu le v primerih, ko je zaradi napotitve na delo v drug kraj ločen od ožje družine. Gre torej za povračilo stroškov za stanovanje, ki pa ga delavcu ne zagotovi, tako kot pri terenskem dodatku, delovna organizacija, pa tudi ureditev prehrane je prepuščena delavcu samemu in ravno v tem je razlika v primerjavi s terenskim dodatkom. Obe vrsti izplačil se medsebojno izključujeta. To so torej osnovne značilnosti in tudi razlike med obema vrstama povračil. Obseg in višina sredstev za posamezna povračila pa so določeni v Pravilniku o skupnih osnovah ... in Pravilniku o povračilu stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. D. H. Več invalidov vrniti na delo V Mariboru so ta mesec odprli delovno enoto centra za rehabilitacijo invalidov, kjer bo skupina strokovnjakov poskušala usposobiti čimveč invalidov in jih vrniti v delovno okolje, kjer bodo zopet ustvarjali in postali enaki zdravim sodelavcem. V Sloveniji imamo okrog 61 tisoč invalidov, zaposlenih je okrog 20 tisoč delovnih invalidov, na rehabilitacijo pa jih pride letno le pol odstotka od skupnega števila. Vse preveč mladih se zateka le k upokojitvi, namesto k rehabilitaciji. Vzrok je tudi v tem, da prepozno pridejo do strokovnjakov, navadno komaj v času, ko so že pred invalidsko komisijo in so, morda prav zaradi dolgotrajnih postopkov, tudi brez prave motivacije za dela. Idealno bi bilo, ko bi se strokovnjaki lahko ukvarjali z vsakim že v času bolniškega staleža, ko bolnik še upa na ozdravitev in ima tudi pozitiven odnos do svojega zdravstvenega stanja. Velikega pomena za dobro delo take službe je tudi enotno financiranje — o tem morajo odločiti sisi, zdravstveno varstvo in SPIZ. Vemo, da večji del bremena nosi združeno delo, zato od strokovnih služb tudi veliko pričakuje. Veliko bo potrebno še dela in sodelovanja ter socialne morale, kajti goli administrativni ukrepi ne bodo rehabilitirali invalidov. Sodelavci Bilo je pred 29 leti, ko sem stopil v delovni kolektiv TGA Kidričevo TOZD Promet. Zelo hitro sem se vživel v kolektiv, saj sem spoznal iskrene tovariše. V teh letim smo združno preživljali lepe pa tudi težke trenutke in se veselili delovnih rezultatov naše TOZD. Kot vsakemu delavcu so tudi meni leta, ki so namenjena za delovno ustvarjanje hitro potekla. Tudi jaz sem se moral sprijaz- Dopisujte v glasilo Aluminij Članke pričakujemo do 10. aprila niti, da zapustim delovno mesto, TOZD in sodelavce. Čeprav je zlasti to slovo neprijetno, pa sem bil zelo vesel, ko ste se najožji sodelavci zbrali na srečanju v gostilni Ojnik, kjer smo preživeli nepozaben večer. Vsem, ki ste se srečanja udeležili, se zahvaljujem, prav tako pa tudi za darilo. Želim vam še mnogo delovnih rezultatov ter da bi se še srečali in obujali spomine na leta, ki smo jih preživeli skupaj. Jožef Voglar ZAHVALA Ob prerani izgubi našega moža in očeta Janeza Vidoviča, se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz tozd Predelava aluminija za vso pomoč in tolažilne besede, posebej še tovarišu Ludviku Klajnšku. Hvala osnovni organizaciji sindikata, govorniku, godbi in pevcem TGA ter vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. žena s hčerkami Majdo, Zinko in Ivanko z družino Vera Peklar Važno je sodelovati ni nepomembno Slab teden po olimpijskih tekmah na Bjelašnici in Jahorini se je končalo še eno pomembno tekmovanje: veleslalom zaposlenih -v TGA. Sredstva javnega obveščanja so zaradi preutrujenosti novinarjev kar malo pozabila na nas (razen Aluminija!), s tem pa marsikoga prikrajšala za opis zagrizenih bojev na smučišču pri Treh kraljih. Tekme, ki jo je organizirala Smučarska sekcija TGA, se -je udeležilo 58 smučarjev, ki se niso ustrašili jutranjega kislega vremena. Proga, ki so jo pripravili člani smučarskega kluba Ptuj, res ni bila preveč trda, toda tudi v Sarajevu ni bila dosti boljša, pa tudi večje in manjše luknje na progi so bile marsikomu dobrodošel izgovor za uvrstitev« pod lastnimi pričakovanji«. Proga je bila postavljena na nadmorski višini 1.120 m, višinska razlika je znašala 150 m, imela pa je 48 vratič (s plavo rdečimi zastavicami in tga-jev-skim znakom — ni kaj, zares dobra reklamna poteza!). Čeprav nam je švicarska firma Longines Tri, dva, ena, zdaj... skozi meglo iz do sedaj še neznanih vzrokov v zadnjem trenutku odpovedala sodelovanje (op. devize so bile zagotovljene — kaj je nam, ko lahko izvozimo aluminij), je izvrstnim in zagrizenim organizatorjem uspelo brezhibno izpeljati tekmovanje z elektronskimi napravami za merjenje (šli smo se kar na stotinke), malenkost manj znane domače firme. Vsi tekmovalci smo bili razdeljeni v štiri kategorije: I. ženske —• malo manj mlade II. ženske — mlajše III. moški do letnice rojstva 1952 IV. moški nad letnico rojstva 1953 Najboljši (pa tudi tisti, ki jim to letos ni čisto uspelo!) so, kot se to za pravo tekmovanje spodobi, prejeli medalje. Aluminijaste, se razumel. Rondelice so se na ta način izkazale uporabne še na enem področju, na katerega ob uvajanju te proizvodnje niti pomislili nismo (verjetno bi bilo dobro zadolžiti našega posrednika gospoda Gruberja, da razišče evropski trg — provizija ni problemi). - pa tudi zmagati REZULTATI Ženske — malo manj mlade 1. Stiplovšek Vida 1.09.12 KK 2. Hojnik Lili 1.09.33 Glinica 3. Gerjovič Vera 1.35.46 DSSS 4. Gorup Alenka 1.39.69 DSSS 5. Plej Dita 2.10.06 KK Ženske — mlajše 1. Ketiš Neva 1.01.03 DSSS 2. Kovač Jelka 1.02.84 DSSS 3. Panzalovič Anka 1.09.61 DSSS 4, Šemrl Ančka 1.20.85 Proizvodnja 5. Šneberger Ema 1.35.22 DSSS 6. Spendi Vera 1.40.22 DSSS 7. Majal Brigita 2.15.67 DSSS Moški do letnice 1952 1. Meglič Stanko 1.00.89 SOZD Unial 2. Toplek Danilo 1.01.25 DSSS 3. Pavličev Sergej 1.01.80 Glinica 4. Potočnik Bojan 1.02.68 DSSS 5. Perič Stevo 1.04.04 Promet 6. Kodrič Ivan 1.04.15 DSSS 7. Gajzer Boris 1.04.37 Proizvodnja 8. Kirič Anton 1.04.05 Glinica 9. Kovač Ciril 1.04.55 DSSS 10. Kropeč Peter 1.04.67 DSSS 11. Urbančič Boris 1.05.87 Promet 12. Lah Ivan 1.07.18 Glinica 13. Valenko Ferdo 1.07.21 DSSS 14. Glazer Božo 1.07.30 DSSS 15. Visenjak Franc 1.09.00 DSSS 16. Fajt Milan 1.10.01 SOZD Unial 17. Gerjovič Ivan 1.10.57 Predelava 18. Panzalovič Đorđe 1.11.18 Predelava 19. Jerovšek Jože 1.12.46 Glinica 20. Fištravec Vinko 1.28.46 DSSS Moški pod letnico 1952 1. Mohorič Srdan 57.58 Proizvodnja 2. Švagan Drago 58.52 Proizvodnja 3. Jabločnik Maks 58.93 Vzdrževanje 4. Pešl Milan 59.03 Proizvodnja 5. Zelenšek Dušan 59.64 LLBK 6. Urbančič Miha 59.64 Predelava 7. Cestnik Vekoslav 1.01.15 Predelava 8. Vauken Jože 1.01.25 LLBK 9. Glažar Zvonko 1.01.48 DSSS 10. Lendero Franc 1.01.52 Predelava 11. Selevšek Martin 1.01.53 LLBK 12. Lenart Branko 1.02.15 LLBK 13. Gulin Vojko 1.02.24 Proizvodnja 14. Guna Miro 1.03.20 LLBK 15. Turk Martin 1.04.45 Glinica 16. Potočnik Ivan 1.04.75 KK 17. Mazera Ivan ml. 1.05.15 Vzdrževanje 18. Plej Vinko 1.05.75 Vzdrževanje 19. Pulko Bojan 1.05.78 Glinica 20. Turk Jože 1.06.07 Predelava 21. Gojkovič Srečko 1.06.16 Vzdrževanje 22. Gračnar Igor 1.06.50 LLBK 23. Marolt Niko 1.07.36 Proizvodnja 24. Horvat Franc 1.11.25 Vzdrževanje 25. Keršič Zvone 1.22.12 LLBK 26. Cestnik Matjaž 2.10.00 LLBK In po smučanju? Zmage in porazi (osebni ali družinski) se morajo po lepi slovenski navadi zaliti. Vrstnega reda te discipline ne objavljamo. Prepričani smo, da se bo tekme v prihodnji tekmovalni sezoni udeležilo še več ljubiteljev be- le opojnosti. Do takrat pa vam želimo še naprej dobro smuko, saj kot pravi Trontelj, zime še ne bo kmalu konec (ali pa, če upoštevamo dosedanje izkušnje z našimi vremenarji). Smučarska sekcija TGA Predtekmovalna mrzlica Nasmejana trojka iz kategorije malo manj mladih Slavnostna razglasitev rezultatov Prvi trije, odločale so stotinke Analiza rezultatov Vsi pa res ne morejo dobiti medalje Veseli obrazi Trboveljčanov pričajo o dobrih uvrstitvah Razstavišče Aluminij v prvem nadstropju DSSS vas ponovno vabi. Tokrat razstavlja likovne . osnutke in lutke Breda VARL iz Maribora. Nekaj lutk bo mogoče tudi kupiti. Tako so praznovale letos Osmi marec smo letos praznovali malo drugače, kar doma v veliki dvorani restavracije, kjer se nas je zbralo več kot 330 delavk in upokojenk TGA. Bilo nam je prijetno. Otroci iz vrtca in osnovne šole so nam pripravili enkraten program in sploh smo bile ta dan deležne tolikoe pozornosti, da si želimo, da bi bili vsi dnevi enaki osmemu marcu. Pa ne zato, da bi nam prinašali rože, čestitke, nočemo prisiljene vljudnosti, želimo pa enakopravnost in všeč nam je pozornost. — Pozdrav najmlajših — Simbolični šopki cvetja — Med programom Iskrena hvala tovarišem Krnji-ču, Rosiču in hišniku za izkazani pozornosti ob dnevu žena. Sodelavke iz sanitarne in šivalnice. Stipendije Titovega sklada Krvodajalci TGA Skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije RAZPISUJE ŠTIPENDIJE TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE za mlade delavce in otroke delavcev, ki so si s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju. 1. V šolskem letu 1984/85 sklad razpisuje: a) 145 štipendij za mlade delavce, ki: —se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob delu — imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let — so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo dosegli nodpoprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih ter — so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih in delegatskih organih družbenih organizacijah in društvih c) 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev (učence in študente) na začasnem delu v tujini, ki: —- so aktivni v društvih in klubih naših delavcev v tujini — so dosegli primerne delovne in učne uspehe ■— se bodo redno vključili v u-smerjeno izobraževanje v domovini — so včlanjeni v Titov sklad Jugoslavije v tujini, bodosi sami ali njihovi starši. Za mlade delavce so po določilih statuta sklada štejejo delavci v združenem delu, združeni kmetje, nosilci samostojnega dela, (obrtniki, svobodni poklici) in delavci — zaposleni pri nosilcih samostojnega dela, ki izpol- njujejo pogoje, navedene v točki a. Za otroke delavcev se štejejo vsi otroci delavcev in delovnih ljudi, ki izpolnjujejo pogoje iz točke b. 2. Postopek za podelitev šti- Za štipendijo Titovega sklada SRS praviloma evidentirajo in predlagajo: — mlade delavce — do 30. maja 1984: samoupravni organi organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, pristojni za kadrovsko področje na pobudo in po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej ZSMS v organizacijah ali skupnostih —■ učence in študente — do 30. junija 1984: sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSMS v občini — mlade delavce ter učence in študente — otroke delavcev na začasnem delu v tujini — do 30. junija 1984: vodstva klubov in društev naših delavcev na začasnem delu v tujini po posvetovanju z našimi predstavništvi v tujini in učitelji slovenskega dopolnilnega pouka. Kandidate za štipendije lahko predlagajo tudi družbenopolitične organizacije v občini, krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela. 3. Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati: — utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenosti in marljivosti ter družbenopolitičnem udejstvovanju) — kadrovski interes oziroma zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju (kri so darovali 23 1. Gerečnik Janez 2. Mlakar Janez 3. Srečkovič Borut 4. Plajnšek Milan 5. Belšak Marjan 6. Krapša Janko 7. Bulatovič Ivan 8. Fabjan Oto 9. Turk Alojz 10. Petrovič Franc 11. Sitar Stanko 12. Plavčak Jernej 13. Vavpotič Mirko 14. Cafuta Miran 15. Dvoršak Viktor 16. Meško Erika 17. Smolinger Franc 18. Spolenjak Branko 19. Petek Anton 20. Kužner Janez 21. Pukšič Stanko 22. Belšak Vlado 23. Juriševič Ivan 24. Greif Franc 25. Šeruga Lovrenc 26. Angel Vili 27. Habjanič Tomaž 28. Cafuta Lucija 29. Kidrič Ignac 30. Škrabi Branko 31. Vidmajer Vinko 32. Auer Anton 33. Kmetec Anton 34. Raca Mladen 35. Škrabelj Milan 36. Habjanič Franc 37. Švagan Drago 38. Kokol Ivana 39. Predikaka Štefan 40. Perko Stanko 41. Dovečar Janko 42. Gregorec Vlado 43. Dovečar Janko 44. Jus Tone 45. Mohorko Branko Odklonjena: 2 krvodajalca 2. 1984) 1951 Apače 33 1939 Apače 180 1953 Krajgerjeva 40 1955 Potrčeva 50 1939 Spuhlja 16 a 1942 Potrčeva 46 1956 Kidričevo 13 a 1941 Mlinska 2 a 1939 Kidričevo 9 1925 Kidričevo 59 1937 Lancova vas 55 1958 Apače 161 1955 Lancova vas 48 1955 Kidričevo 68 1949 Stopno 8 . 1943 Volkmerjeva 5 1941 Lovrenc 81 1954 Mejna cesta 2 1961 Mezgovci 39 1961 Jelovice 19 1959 Mezgovci 36 1960 Janški vrh 48 1953 Apače 176 1954 Trniče 10 1958 Kidričevo 31 1943 Ptujska gora 92 1960 Krajgerjeva 15 1954 Skorba 57 1959 Kupčinji vrh 14 1961 Apače 171 1950 Zabovci 76 1929 Mihovce 12 1948 Slovenja vas 2 1959 Ob Dravi 3 1953 Majšperk 43 1935 Brunšvig 48 1957 Majšperk 57 1920 Njiverce 11 1938 Lovrenc 63 1946 Kajuhoca 11 1940 Strejanci 27 1949 Podgorci 28 1961 Strejanci 33 1959 Lancova vas 61 1955 Apače 284 * Redkokdaj se srečamo — omizje Trboveljčanov — za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat — za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS. 4. Izbira kandidatov O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje oz. zvršni odbori skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah (v nadaljnjem besedilu; občinski samoupravni organi za štipendiranje): — za mlade delavce v občinah, kjer imajo sedež organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki predlagajo kandidate, in sicer do 30. junija 1984 — za otroke delavcev v občinah, kjer imajo kandidati stalno bivališče in sicer do 10. septembra 1984 — za mlade delavce ter učence in študente — otroke delavcev na začasnem delu v tujini Odbor Ttovega sklada SRS za podeljevanje štipendij mladim Naši v karnevalski povorki Kokoš, ki jo je izdelala skupina iz TGA je dobila prvo nagrado Iz zapisnika koordinacije sindikata SOZD delavcem in otrokom delavcev na začasnem delu v tujini. Število štipendij, ki jih občinski samoupravni organi za štipendiranje podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za u-čence in študente pa od števila prebivalcev občine in sicer: — za mlade delavce eno štipendijo na vsakih 5.000 zaposlenih delavcev in kmetov v občini vendar največ 8 štipendij —- za učence in študente eno štipendijo na vsakih 16.000 prebivalcev v občini, največ po 4 štipendije. Občinski samoupravni organi za štipendiranje v manj razvitih občinah lahko še dodatno podelijo po eno štipendijo sklada. 6. Pravice in obveznosti štipendistov skada Mladi delavci prejemajo štipendijo'za izobraževanje iz dela v višini poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS, uradno ugotovljenega za preteklo leto, za izobraževanje ob delu pa v višini 50 % poprečnega mesečnega o-sebnega dohodka na zaposlenega v SRS, uradno ugotovljenega za preteklo leto. Otroci delavcev prejemajo štipendijo po statutu sklada in se jim štipendija valorizira hkrati s kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev. Štipendisti sklenejo s Titovim skladom pogodbo o štipendiranju, s katero se zavezujejo, da bodo v nadaljevanju šolanja do-" segli : — učenci srednjih šol praviloma odličen uspeh oz. prav dober s tem, da morajo imeti v predmetih, značilnih za smer šolanja, odlične ocene — študenti najmanj poprečno oceno 8 — mladi delavci izjemoma v prvem šolskem letu v srednji šoli najmanj dober uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj poprečno oceno 7; — da bodo nadaljevali z družbenopolitično, družbeno in samoupravno aktivnostjo — da ne bodo brez soglasja predlagatelja spremenili smeri izobraževanja — da bodo po končanem izobraževanju oz. usposabljanju ostali zaposleni oz. se zaposlili v dogovorjeni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti — obvezuje pa se tudi za vračilo sredstev štipendije v primerih, določenih v statutu sklada Občinski samoupravni organi za štipendiranje so po opravljeni izbiri kandidatov dolžni'posredovati svoje odločitve predlagateljem in kandidatom za štipendiste ter organom Titovega sklada SRS. Predlagatelji imajo pravico v 15 dneh po prejemu obvestila vložiti ugovor na podelitve štipendij pri strokovni službi občinskega samoupravnega organa za štipendiranje. Pritožbe zoper odločitve teh organov obravnavajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje oz. skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah. Predsednik KO sindikata SOZD je podal kratko poročilo o dosedanjem delovanju KO sindikata v preteklem mandatu. K poročilu je dodal svoj prispevek tudi tov. Edi Polanc ter Ivan Mazera st. V zvezi z usmeritvami in zaključki delovanja ZK ter sklepi programsko volilne konference KO sindikata SOZD z dne 2. 2. 1984, je koordinacijski odbor sindikata SOZD sprejel naslednje zaključke : 1. Smatramo, da je povezovanje članov ZK na nivoju SOZD-a nujno potrebno (glej 3. točko izhodišča in usmeritve ZK) zato predlagamo, da se dogovor realizira. 2. KO sindikata SOZD zadolžuje direktorja SOZD, da poda pismeno poročilo v zvezi s skupnimi službami SOZD (Interna banka, Marketing), in sicer: — ali potrebujemo interno banko, v kakšni obliki, in v kolikem času je možen konkreten pristop k realizaciji, — isto velja za skupni marketing: ali je smotrno imeti skupni marketing, v kakšni obliki, kako bomo rešili kadrovski problem za skupne službe in v kolikem času je možna realizacija, 3. Na osnovi sklepa, ki je bil sprejet na programsko volilni konferenci KO sindikata SOZD, dne 2. 2. 1984 in glasi: V politiki zaposlovanja morata DO TGA in DO IMPOL z vsemi (lastnimi) štipendisti, ki so uspešno zaključili šolanje in opravili pripravništvo, skleniti delovno raz- merje. Morebitna neskladja med trenutnimi potrebami in možnostmi so kadrovske službe dolžne reševati v okviru SOZD UNIAL. KO sindikata SOZD zadolžuje kadrovsko socialno službo DO TGA in DO IMPOL, da podajo pismeno poročilo, in sicer: Kako smo reševali problematiko zaposlovanja do sedaj in kako jo nameravamo reševati v bodoče, v okviru SOZD. 4. Osebni dohodki bi naj rasli po rezultatih dela v razmerju, kot imamo to dogovorjeno v branži (IMPOL : TGA = 100 : 107). 5. Na osnovi 5. sklepa iz programsko volilne konference KO sindikata SOZD, ki glasi: pripravi se analiza socialnega položaja delavcev — invalidov in se enotno rešuje v obeh DO, zadolžujemo socialne službe obeh DO, da podajo pismeno poročilo o reševanju problematike do sedaj in v bodoče. 6. Na podlagi 7. sklepa programsko volilne konference KO sindikata z dne 2. 2. 1984, ki glasi : »Izboljšati je potrebno medsebojno sodelovanje na področju priprav proizvodnje obeh DO« je KO sindikata SOZD sprejela zaključek, in sicer: Potrebno je pripraviti pismeno analizo, kaj se je do sedaj naredilo in kaj je možno v bodoče narediti, da bi se stanje izboljšalo na tem področju. 7. Vsaka nova investicija mora biti usklajena na nivoju SOZD. 8. Na osnovi sklepa programsko volilne konference KO sindikata SOZD iz 2. 2. 1984, ki glasi, da je potrebna ponovna oživitev skupnega glasila, oziroma izmenjava informacij ter zapisnikov z dne 1. 7. 1983, v katerem je naveden skupen dogovor predsednika koordinacije sindikata SOZD, predsednika sindikata obeh DO, predsednika uredniških odborov obeh DO, oba urednika, sprejme KO sndikata SOZD zaključek, naj se vsi navedeni sestanejo ter se dogovorijo o načinu informiranja. 9. Na ravni SOZD UNIAL imenovati skupino iz vrst članov ZK z namenom: temeljito analizirati vsebino dela sedanje akcijske povezave ZK in predlagati nadaljnje aktivnosti v ZK, samoupravnih organih in ostalih DPO za realizacijo nalog, ki so sprejete kot izhodišča in usmeritve za delovanje komunistov pri nadaljnjem uveljavljanju samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v SOZD. 10. Strokovne službe pripravijo temeljito informacijo o poteku pripravljalnih del za MPPAI, ki se naj obravnava v vseh OOZK, sindikatu, ZSMS in samoupravnih organih v okviru SOZD in ostalih, ki so vezani v naši reproceloti. Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija ‘Bor.s Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Albin Kopše — predsednik. Hedvika Pulko, Anica Majcen, Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Širec Anton, KurlLč, Jožica Sabath, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tiska Ptujska tiskarna, Ptuj — Člani kolektiva In upokojen cl dobivajo list brezplačno — Rokopisov In sLk ne vračamo — Naklada 3250 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421/172 z dne 24. oktobra 1975.