GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXIII. KAMNIŠKI OBČAN /12. DECEMBRA 1983 Programsko-volilna seja SZDL Vsa prizadevanja morajo biti usmerjena v izvoz Socialistična zveza delovnega ljudstva se nikoli ni bila tako po- vezana z gospodarsko dejavnost- jo, kot sedaj, toda v zadnjih časih ni bilo lahko politično delati, saj so številni ukrepi mnogokrat pri- hajali nenadoma in nenapove- dano. To je bila le ena od ugotovitev volilno programske konference OK SZDL Kamnik. Jasno je, da morajo biti sedaj vsa prizadeva- nja usmerjena v izvoz, saj je bil • Na volilno-programski seji občinske konference SZDL je bil za predsednika izvoljen Anton Fišer, ki to funkcijo opravlja od aprila preteklega leta. Funkcije podpredsednika je bila razre- šena Ana Kastelic, izvoljen pa je bil Franc Svetelj. Dolž- nosti sekretarja je bil razre- šen Jože Zagore, za novega sekretarja pa izvoljen Janez Markovič, dosedanji pred- sednik OK ZSMS Kamnik. Poleg njih so bili v predsed- stvo OK SZDL izvoljeni še Ivan Justinek, Marta Žerko, Franc Sikošek, Lađo Podbev- šek, Janez Pre/.elj, Zvone Cvek, Franc Spruk, Janez Matjašič, Olga Adamič, Ja- nez Kimovec, Zdenka Po- ljanšek, Valerija Podjed, Mi- lan Marinič, Dragica Drolc, Dore Bračič, Jože Zagore, Tine Romšak, Peter Burger in Boris Zakrajšek. V pred- sedstvu bo po funkciji tuđi novi predsednik mladinske organizacije. Na seji so izvo- lili tuđi žirijo za podeljevanje priznanj OF, volilno komisi- jo, nadzorni odbor in finanč- no-administrativno komisijo. moupravi, saj ima od 187 stano- vanjskih hiš le 130 ustanovljeno skupnost stanovalcev. V družbe- nem proizvodu prevladuje indu- strija, delež kmetijstva pa upada. In še kaj bi lahko našteli. Proble- mov. s katerimi se bo v nasled- njih letih ubadalo novo predsed- stvo, bo torej še in še. Nekaj bo treba storiti glede naložb. V zadnjih letih jih ni bilo veliko. Zaradi tega kamniško go- spodarstvo zaostaja za gospodar- skim razvojem republike. Vzro- kov za to je več, v poročilu za obdobje 1979 do 1983 so našteli le najbolj perece: industrija v Kamniku je zelo heterogena in slabo povezana v okviru širših grupacij, njena znaćilnost je da je sorazmerno stara in tradicio- nalistična, povečuje se zaostaja- nje za tehnološkim razvojem, pa- da kvalifikacijska struktura za- poslenih. V občini v zadnjem ča- su nišo namenili dovolj pozorno- sti kmetijstvu. Predvsem zasebno kmetijstvo v hribovitih predelih bi moralo biti deležno većje pod- pore. Malo boljša je situacija pri ob- ćinskih društvih, ki jih je okrog 150, predvidevajo pa, da jih je vsaj še 30, ki nišo vpisane v regi- ster društev. Okrog 1000 obča- nov v njih aktivno deluje, vsaj še šestkrat toliko pa jih je pasivno vključenih vanje. Najaktivnejša so telesnokulturna društva, na konferenci pa so omenili, da po- grešajo tesnejšo povezavo s SZDL. Društva se nanjo najveć- krat obračajo samo zaradi fi- nančnih težav. V občini je bilo tuđi veliko ukrepov družbenega varstva in zaradi tega je nujna globalna analiza, ki bi pokazala vzroke ža- nje, in ali so bili rezultati taki. kot so pričakovali. Eno od vpra- šanj, na katera bo treba odgovo- riti je tuđi: Ali imamo vedno, ko se odločamo za ukrep družbene- ga varsiva tuđi ustrezne kadre, ki naj bi ta ukrep izvajal? MARKO JENŠTERLE Danes, več kot štirideset let po ustanovitvi prve redne vojaške enote se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot. Letošnje praznovanje 22. decembra sovpada s praznovanjem štiridesete obletnice II. zasedanja AVNOJ, ki je takrat postavil temelje nove države - izvirajo iz skupne odločitve narodov, ki so šli v narodnoosvobodilni boj popolnoma prostovoljno z obćutkom enakopravnosti v boju, pa tuđi pri graditvi nove družbene ureditve in prihodnosti. Zahtevno in obširno bi bilo pisati o avnojskih načelih in o vsem dosedanjem razvoju naše druž- be kot celote. Ob praznovanju dneva JLA je prav, da več pozornosti posvetimo slednjemu. Dan JLA je sinonim za praznik, ki ni već in ne srne biti samo praznik pripadnikov enot in štabov Ob dnevu JLA Jugoslovanske ljudske armado, ampak praznih vseh delovnih ljudi in obćanov naše samoupravne socialistićne družbe. Jugoslovanska ljudska armada je zrasla iz ljud- stva in se s konceptom splošne ljudske obrambe z ljudstvom ponovno spojila, kajti naš današnji koncept obrambe ni nič drugega kakor dosledna in odločna uporaba izkušenj iz narodnoosvobodil- ne vojne v današnjih razmerah, obogatena z novi- mi vidiki vojaške taktike in strategije. Koncept splošne ljudske obrambe pomeni tuđi podružbljanje obrambne in varnostne funkcije države. Ni samo Jugoslovanska ljudska armada tista, ki varuje pridobitve revolucije in osvobodilne bor- be, temveč smo in moramo biti to vsi. vsak po svojih močeh in zmožnostih. Predvsem zaradi podružbljanja ljudske obram- be ne moremo in ne smemo o dvaindvajsetem decembru govoriti kot o prazniku Jugoslovanske ljudske armade, ampak o prazniku vseh organizi- ranih socialistićnih sil. JLA je tišti del naših obo- roženih sil, ki ima najodgovornejšo nalogo in ki je prvi poklican, da brani neodvisnost in integritete) naše države. Obramba neodvisnosti in državne integritete postaja družbena funkcija, ki jo vsakodnevno izvršujejo delovni Ijudje in ohćani neposredno v oboženih silah, civilni zašćiti, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupno- sti, družbeno političnih ter drugih organizacijah in društvih, v samoupravnih interesnih in drugih skupnostih. Na tem mestu moramo izpostaviti zvezo rezerv- nih vojaških starešin, ki je s svojo dejavnostjo prek svojega članstva prisutnu v obrambnozašćit- nih aktivnostih vseh subjektov naše družbe. Njeni programi so naravnani tako, da bodo elani ZRVS aktivisti v svojih bivalnih in delovnih okoljih ter pomemben dejavnik pri utrjevanju socialistićnega samoupravljanja, zlasti na području splošne ljud- ske obrambe in dru/beno samozašOite. Ćas. v katerem živinu), aktualiziranje avnojskih nače I in borbe naših narodov v nuiodnoosvobo- dilni borbi nas obvezuje, da se pripravljamo in usposabljamo za obrambo v težkein boju pridoh- Ijene svobode. neodvisnosti. bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, naše samoupravne socialistićno skupnost i. /VONT (AIK Revolucija, ki traja ta letos glede na enako obdobje lani za 11.4 odstotka nižji Pro- blemi so tuđi v stanovanjski sa- 40-letnico drugega zasedanja Avnoj so Kamničani počastili 25. novembra na proslavi, ki jo je v avli Izobraževalnega centra Ru- dolf Maister, pripravila Občinska koferenca SZDL Kamnik. Slav- nostni govornik je bil mag. Ivan Justinek, predsednik občinske skupšćine. V kulturnem progra- mu so sodelovali združeni pevski zbori in pa MKD Pedenjmočic z recitalom, v katerem so na svoj- ski način prikazali vizijo svobo- de, kot jo občuti generacija, ro- jena po letu 1943. Drugo zasedanje AVNOJ je za graditev nove Jugoslavije po- membno z več vidikov: kapitali- stični razred se je z zmago revo- lucije moral umakniti delavske- mu razredu; postavljeni so bili formalni državnopravni temelji nove ljudske oblasti s celotno or- ganizacijo od narodnoosvobodil- nih odborov do Avnoja in NKOJ kot osrednjih organov ljudske oblasti; sklepi Avnoja izraza jo spreminjanje države tako po vla- davini (republika namesto mo- narhije) kot po državni ureditvi (federacija namesto unitaristične ureditve bivše Jugoslavije). Spomin na 29. november 1943 pomeni nenehno obnavljanje izročila revolucije, predvsem pa njenega zaupanja v ustvarjalne sposobnosti in moč ljudskih množic. AVNOJ je tuđi nepo- grešljiv temelj zgodovinske zave- sti presnavljajoče se jugoslovan- ske družbe in temelj vseh misel- nih tokov o pomenu in nujnosti skupnega življenja vseh jugoslo- vanskih narodov in narodnosti. V odločitvah drugega zasedanja AVNOJ imamo tuđi trajne izvo- re pobud za demokratični razvoj naše družbe. Mag. Ivan Justinek je v slav- nostnem govoru ob počastitvi 40-letnice drugega zasedanja AVNOJ dejal: »Z novo ustavo smo resnično zgradi li novo Jugo- slavijo doslednje na avnojskih načelih resnične enakopravnosti narodov in narodnosti. Toda praktično življenje in problemi, ki ga spremljajo, pogosto ne gre- do dosledno po ustavnih tirnicah. Sedanje gospodarske težave so nekaterim izkrivljenim tenden- cam v našem družbenem razvoju enkratna priložnost za ponovno oživljanje centralizma in etati- zma pa tuđi tendenc nacionali- zma. Zato je še kako pomembno, da v teh težkih trenutkih vztraja- mo pri tistih poteh razvoja, ki krepijo Jugoslavijo kot federa- tivno samoupravno skupnost.« Potemtakem ne gre samo za »nadaljevanje poti, ki je bila za- crtana na zasedanju AVNOJ«, ko je bila nova Jugoslavija ure- sničljiva utopija. Gre za reševa- nje dilem realitet socialistične Jugoslavije, v kateri so nekoć učinkovite in takrat potrebne pa- role po logiki zgodovine pač iz- gubile svojo vsebino, če lahko tako označimo njihov sedanji ab- straktni pomen, ki prekriva de- jansko zoperstavljene interese. Mag. Ivan Justinek je v nada- ljevanju poudaril: »Danes je vsem jasno, da ni vrnitve nazaj v čas, ko ljudskim množicam in de- lavskemu razredu ni bilo dano, da bi odločale o svojem delu. To, kar smo ustvarili, pomeni že za- metke neke nove civilizacije, če- prav zaenkrat na mikro prostoru, vendar je vseeno razgibala svet. Zametki nove civilizacije pa za- htevajo drugačno, človeško na- prednejšo moralo v odnosih med ijudmi, ki pa ji nekateri naspro- tujejo. Tuđi sedanje težave v go- spodarstvu in v družbi nasploh bi radi izkoristili za blatenje tistega, kar smo po drugem zasedanju AVNOJ najveličastnejšega dose- gli - to je samoupravljane. Re- snici na ljubo moramo priznati, da smo dopustili stopiti na pot našo najljubšo zahrbtnico - to je nedoslednost in neodgovornost v izvajanju samoupravnih odloči- tev. Potem pa so nekateri začeli bičati samoupravno dogovarja- nje in sporazumevanje, namesto da bi bičali nesamoupravno ob- našanje v izvajanju samouprav- nih odločitev.« Mag. Justinek je dejal, tuđi, da »so premnoge te- meljne organizacije združenega dela začele razvijati neke vrste zaproto in drobtinčarsko gospo- darsko politiko ter razvijati mi- selnost o gospodarskih težavah, da imajo te svoje izvore zunaj njih in zato bodo rešitve proble- mov prišle od zunaj, da bo vse to resila neka abstraktna družba, ki bo plaćala izgube in dolgove, ne da bi pomislili, da take družbe ni, in da obstoji za vse to le ena in edina družba, ki to zmore, to je druženo delo samo. Res pa je, da je rastoča serija restriktivnih ukrepov tako miselnost spodbu- jala.« Tako se ob štiridesetletnici no- ve Jugoslavije kaže predvsem za- vedati dejstva, da parole o »re- voluciji, ki še traja« lahko pome- ni tuđi spopad v aktualnih raz- merah razrednega boja, In ni po- trebno, da bi ta spopad potekal kot intrigarjenje v »eliti oblasti« (kar je v deželah »realnega so- cializma« najpogostejša oblika notranjih konfliktov), ampak so dani pogoji za odprt nastop širo- kih demokratičnih sil. Ti pogoji pa so tista pridobitev Avnoja. ki je za nobeno ceno ne kaže izgu- biti. ROMANA GRČAR Načrtovanje naj bo stvarno MKD Pedenjmožic je nastupilo z recitalom na temo svobode, Ijubezni in bratstva Tradicionalni pohod na Kostavsko planino Kot že vrsto let, tuđi letos organizira krajevna organizacija ZRVS \1utija Bleje iz Zg. Tuhinja tradicionalni pohod v spomin na neenako borbo borcev Kamniskega bataljona z mnogoštevilčnejšim okupatorjem 24. decembra 1942 na Slevcu na Kostavski planini. V tej borbi je izgubilo življenje 16 borcev, med njimi tuđi priljubljeni komandant Mafija Blejc-Matevž. Pohod bo v nedeljo, 25. decembra 1983. Pohodniki bodo krenili na pot ob 8. uri iz Laz. Iz Kamnika je organiziran prevoz z avtobusom, ki bo i avtobusne postaje odpeljal ob 7.30 uri. Organizator pričakuje tako številno udeležbo, kot je bila običajno vsa leta. Ob osnutku resolucije o politi- ki izvajanje družbenega in go- spodarskega razvoja SR Sloveni- je v prihodnjem letu in osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ka- mnik v prihodnjem letu je eden izmed razpravljalcev opozoril, da je pri načrtovanju za prihodnje leto potreben predvsem reali- zem, saj bi nas tako optimizem kot pesimizem, ki ju je ponekod v načrtovanju čutiti, lahko za- vedla. Misel, izrečena na zborih se zdi - v luči podatkov letošnjega de- vetmesečnega uresničevanja družbenega' plana občine - pose- bej tehtna. Na sejah smo namreč slišali, da podatki o gospodarje- nju v letošnjih devetih mesecih odstopajo od zastavljenih ciljev. Likvidnost gospodarstva je slab- ša, rast industrijske proizvodnje je nižja od predviđene, nižji od načrtovanega je tuđi izvoz, preko načrtovane meje je poskočila skupna poraba. itd. Ugodni re- zultati so le v kmetijski proizvod- nji, kjer sta se povećali prireja mesa in proizvodnja mleka. Pri- merjave s pokazatelji za SR Slo- venijo in primerjave s pokazate- lji izračunanimi za ljubljansko regijo so nespodbudne rezultate kamniškeaa gospodarstva potr- dile. Zaostajanje samo po sebi se- veda ni katastrofa, prav realistič- no zastavljeni cilj i za prihodnje leto - ki izhajajo iz dejanskih letošnjih rezultatov - pa so v ta- kih razmerah pogoj in spodhuda za bolj kvaliteten družbenogo- spodarski razvoj občine v pri- hodnjem letu. Ob tem velja go- tovo upoštevati tuđi težave. ki jih je ob pripravi osnutka občinske resolucije za prihodnje leto imel (Nadaljevanje na 3. strani) ŠT. 21 KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 Odkritje dveh spomenikov v Šmartnem Bila je pusta jesenska nedelja, 27. novembra 1983, iz crnih oblakov je moćno padal dež, a nas mladih to ni zadržalo doma. Zbrali smo se v Hruševki na slovesnem odkritju spomenika Tančičevi družini. Poleg nas so sodelovali v kulturnem programu še učenci osnovne sole Šmartno pod vodstvom tov. Turkalj, žalostni dogodek izpred štiridesetih let pa nam je opisal Franc Hribar- Lovro. Kako je bilo pri srcu edinemu preživelemu iz Tančičeve družine, ko se je vrnil domov iz partizanov, in našel le grob ob poti domov, je bilo strnjeno v kratko zgodbo, ki jo je prebral Jernej Korošec. Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko ljudi in tako počastilo spomin na žrtve. Prejšnjo nedeljo, 20. novembra, ko nam je bilo vreme bolj naklonjeno, saj je sijalo toplo sonce, smo odkrili spomenik osemnajstim talcem v Šmartnem. Tuđi pri tem kulturnem programu smo sodelovali mladinci, učenci osnovne sole Smartno pod vodstvom tov. Hribar, moški pevski zbor Šmartno. Žločinski dogodek je tuđi tokrat opisal Franc Hribar- Lovro. Po končanem programu smo zbrane pogostili z vročim čajem. Organizacija zveze borcev nam je zaupala in mi smo ji hkrati obljubili, da borno za oba spomenika skrbeli in se večkrat spomnili na padle s šopki cvetja in svečkami. Zahvaljujemo se vsem občanom, ki so se slovesnosti udele- žili, vsem, ki so sodelovali v kulturnem programu, praporšča- kom, zvezi borcev, posebno pa še Francu Hribarju-Lovru, ker je z njegovim pripovedovanjem pred nami nastajala živa slika teh krvavih dogodkov iz NOV. Njegove bescde so ganile vsakega izmed nas. VERA PAVLIČ S sej SIS družbenih dejavnosti Ekonomska kriza očitno pose- ga tuđi na druga področja in tako spreminja razmere, za katere se je še do nedavnega zdelo, da predstavljajo soliden temelj neke ureditve oziroma stanja. V Za- hodni Evropi se narnreč vse bolj širijo gibanja, ki menijo, da so za vse gospodarske težave krivi tuji delavci. Vsa prepričevanja o tem, da so prav ti delavci pred deset in več leti pripomogli h gospodar- skemu razcvetu, ne zaležejo do- sti, karpa je po svoje tuđi razum- kaže zgolj v verba/nem prepriče- vanju o umestnosti takšne odlo- čitve. Nemška in s tem svetovna, posebej pa še evropska zgodovi- na, dokazujejo, da takšno razpo- loženje in tuđi početje le ni tako pozabljeno. Morda je res, da je javno mnenje toliko bolj občut- ljivo na dogajanje v rojstni deželi nacizma in manj na podobne do- godke, recimo, v Franciji ali ka- terikoli drugi evropski državi. Zgodovine pač ni mogoče na hi- tro pozabiti, je pa res tuđi to, da Tuji delavci kot preskusni kamen ljivo: v državah Zahodne Evrope je trenutno brez dela nekako 12 milijonov ljudi. Čeprav je med nezaposlenimi velika većina ti- stih, ki so prišli iz drugih držav, pa gibanja s predznakom »tujci ven« dobiva jo čedalje večjo moč. Toda ta moč ne izvira samo iz sedanjih ekonomskih težav, pač pa se napaja tuđi iz izvira rasizma in nacionalizma. V ZR Nemčiji so se preče j raz- govorili ob predlogu, naj bi tuji delavci, ki so pripravljeni za stal- no zapustiti državo, dobili pri- memo odpravnino oziroma od- škodnino. Če bi bila takšna odlo- čitev res le izraz zgolj ekonom- skih problemov, potem verjetno o vsej stvari ne bi kazalo izgub- ljati besed. A se vendarle zdi, da je marsikje prava osnova takšne- ga ukrepa naraščajoči rasizem, ki se v nekaterih nemških mestih ne je gibanje proti tujim delavcem dobilo najbolj ekstremne oblike prav v ZR Nemčiji. Seveda je zanimivo in pomembno vpraša- nje, koliko časa bodo lahko trez- ni zagovorniki teze o racionalni in smiselni ureditvi tega proble- ma vzdržali pred sorazmerno na- silnimi in ostrimi napadi nasprot- nikov tujih delavcev. Verjetno bo držalo, da je od izhoda te »bitke« odvisno ravnanje drugih zahodnoevropskih držav in da je od tega odvisno tuđi to, v kakš- nih medsebojnih odnosih bodo posamezne evropske države. Končno ne bi smeli pozabiti, da je v ZR Nemčiji še sedaj skoraj pet milijonov tujih delavcev in da prav ta država predstavlja ne- kakšen preskusni kamen, ki bi lahko sprožilplaz nepredvidljivih razsežnosti. J. KOVAČIČ SKI - MONT Smučarski servis Bogovič Miro Veselovo nabrežje 12 Mengeš, tel. (061) 737-651 Opravljam strokovno montažo vseh vrst varnostnih vezi za smuči, popravilo mase, brušenje robnikov, impregnacija itd. Brušenje drsalk za športno in umetnostno drsanje. Ugotoviti odgovornost Delegati zborov skupščin sa- moupravnih interesnih skupnosri za izobraževanje, otroško var- stvo in socialno skrbstvo so se po poletnih počitnicah ponovno se- stali konec preteklega meseca. Zakasnitev je povzročil ukrep dnižbenega varstva v skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti. Začasni kolegijski poslovodni organ, ki ga vodi Jože Zagore, je namreč do novembrskih sej skupšćin moral pripraviti infor- macijo o izvajanju ukrepa druž- benega varstva v skupni strokov- ni službi. Informacija - objavili smo jo v celoti v zadnji delegat- ski prilogi - je orisaia zatečeno stanje ob izreku ukrepa, analizi- rala vzroke za tako stanje in na- kazala koncept bodoce organizi- ranosti skupne strokovne službe. Na sejah ni bilo posebne razpra- ve o informaciji; delegati so iz svojih okolij prenesli podporo izrečenemu ukrepu, hkrati pa so izrazili zahtevo, da se informacija dopolni s podatki o odgovornosti ra nastalo stanje. Začasni kole- gijski organ naj bi jo pripravil do naslednjih sej skupščin. Ko je ob izreku ukrepa začasni kolegijski organ pregledal sa- moupravne akte vseh treh SIS, je ugotovil, da imajo le-ti večje ali manjše nepravilnosti, oziroma, da so neusklajeni z ustavnimi in zakonskimi določili. Zato je de- legatskim skupščinam predložit v obravnavo ustrezne spremembe in dopolnitve teh aktov. Delegati so jih na sejah ponovno pregle- dali, dodali svoje in sklenili, da se predlagane spremembe in dopol- nitve posredujejo v javno razpra- vo, ki bo tekla do 10. decembra. Na sejah vseh treh SIS so pre- gledali tuđi devetmesečno fi- nančno poslovanje skupnosti, pri čemer nišo bila ugotovljena veČja odstopanja od zastavljenih pro- gramov. Čeprav so SIS med le- tom zniževale prispevne stopnje, so bili prihodki povsod višji kot odhodki in na skupščinah so sklenili, da se presežki prenesejo v zadnje četrtletje letošnjega leta. Ob pregleda devetmeseč- nega poslovanja so na seji skupštine skupnosti otroške- ga varstva ponovno opozorili na skromen odstotek otrok, ki so vključeni v organizirane oblike vzgoje in izobraževa- nja. Le 23,7% kamniških otrok v starosti do 7. leta je vključenih v WO, kar uvršča Kamnik na predzadnje mesto v Sloveniji. Glede na omeje- na investicijska vfngan/a rudi v prihodnjc ni videti skorajš- njega izboljšanja. Tako občinska izobraževalna skupnost kot skupnost otroškega varstva in socialnega skrbstva so na novembrskih sejah valorizira- le svoj program za letošnje leto. Prvotno je bilo delegatom vseh treh skupnosti predlagano, da nominalne vrednosti svojih pro- gramov valorizirajo na skupen indeks 116, na skupščinah pa je bil naknadno - z ozirom na de- janske možnosti - predlagan in sprejet indeks 119. Delegati skupnosti otroškega varstva so ob prikazu oziroma obrazložitvi izračuna cen storitev za letošnje leto sklenili, da v ok- viru možnosti soglašajo z valori- zacijo osebnih dohodkov in ma- terialnih stroškov za letošnje le- to, tako da bo v cene storitev skupnosti otroškega varstva vne- šeno 19,5% povećanje dohod- kov in 30% povećanje material- nih stroškov. Soglasje k valorizaciji cen sto- ritev za letošnje leto so potrdili tuđi delegati občinske izobraže- valne skupnosti, odložili pa so sprejem ukrepov za uskladitev programa vzgoje in izobraževa- nja s predvidenimi materialnimi možnostmi za letošnje leto. Na seji so ocenili, da bi ukrepi priza- deli predvsem socialno šibke in po učnem uspehu slabe učence, pa tuđi mnenja staršev o predla- ganih ukrepih so do novembrske seje skupščine nišo pridobili, ta- ko bodo o predlaganih ukrepih razpravljali na decembrski seji skupščine. Na izobraževalni skupnosti je razprava ponovno tekla tu- đi o sanaciji napak na kupo- lasti strehi ICRM. Slišali smo, da so tam razmere takšne, da ob vsakem deževju podstav- Ijajo že 65 veder, v katere med poukom kaplja iz razpok na kupoli, kar moćno moti pedagoški proces. Ker so o tem na izobraževalni skupno- sti že tolikokrat razpravljali in zahtevali, da se napake od- pravijo, so tokrat sklenili, da bodo od izvajalca dela SGP Graditelj zahtevali, da odpra- vi napake. V kolikor tega ne bo storil v danem roku, bo investitor postopal po določ- bah 28. elena gradbene po- godbe. Na seji skupščine socialne- ga varstva so delegati poslu- šali informacijo o defu in raz- voju Centra za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domisle—Kamnik. Center je bil ustanovljen septembra 1978 kot medohčinski in ima status ustanove posebnega dnižbenega pomena. Vstano- vitev centra je pogojevala po- treba, da bi van/ zajeli vso invalidno populacijo, ki ni zmoina za delo v običajnih pogojih. Delegati skupnosti otroškega varstva so soglašali z dopolnitvijo dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimal- noga obsega denarnih pomoći otrokom ter dopolnili sklep o vi- sini denarnih pomoči in dohod- kovnih pogojev v občini za letoš- nje leto, ter valorizirali denarne pomoči za območje občine v le- tošnjem letu. Na seji izobraževabie skupnosti so delegati ponov- no opozorili na veliko in ne- nehno zaostajanje osebnih dohodkov šolnlkov za oseb- nimi dohodki v gospodarstvu. Sklenili so, da na občinski izvrsni svet naslovijo vpraša- nje, zakaj prihaja do totikš- nega zaostajanja osebnih do- hodkov prav na tako po- membnem področja družbe- nih dejavnosti, kot sta vzgoja in izobraževanje. Ker se bliža konec leta, so na sejah skupščin SIS pregledali osnutke programov skupnosti za prihodnje leto in menili, da so le- ti zaenkrat predvsem orientacij- ski. Sklenili so, da gredo osnutki do 15. decembra v javno raz- pravo. Za predlog rebalansa finanč- nega nacrta pa so delegati izo- braževalne skupnosti sklenili, da ga preložijo na naslednjo skup- ščino; delegati skupnosti otro- škega varstva pa so predlagan re- balansiran finančni nacrt sprejeli kot začasen in ga bodo dokončno potrdili sele na naslednji skup- ščini. Na vseh treh skupnostih so de- legati soglašali tuđi s predlogi za pripravo stabilizacijskega pro- grama svojih skupnosti in imeno- vali komisije za izdelavo tega programa, z njim naj bi čimbolj racionalizirali delo posameznih skupnosti. Na vseh skupščinah so delegati opravili še precej drobnega dele- gatskega dela: delegati izobraže- valne so potrdili pravilnik o orga- niziranju in delovanju samou- pravne delavske kontrole, soga- lašali s sklenitvijo sam. sporazu- ma o združevanju sredstev za uvedbo in izvajanje enotne skup- ne evidence prejemnikov social- no varstvenih pomoči in enotne- ga načina uveljavljanja socialno varstvenih pravic, imenovali de- legata v odbor za družbenoeko- nomske odnose svoje skupnosti. Odbor za družbeno plani- ranje in svobodno menjavo dela skupnosti otroškega var- stva je delegatom obeh zbo- rov skupščine predlagat, da se minimalne denarne pomoči otrokom od 1. septembra da- lje valorizirajo tako, da se zneski v posantezni dohod- kovni skupini linearno valori- zirajo za 200 din. Delegati zbora uporabnikov skupnosti socialnega skrbstva so na seji dali soglasje k predlogom aneksov k samoupravnim spora- zumom o svobodni menjavi dela za: Dom upokojencev, Center za usposabljanje in varstvo invali- dnih oseb Domžale-Kamnik in Zavod za usposabljanje invali- dne mladine Kamnik in sprejeli predloga dveh samoupravnih sporazumov. Povejmo še to, da so delegati skupnosti socialnega skrbstva pohvalili gradivo za sejo, s katere poročamo. Menili so, da je bilo gradivo pripravljeno racionalno; to je kratko in jasno. M. C. Rudolf Matošević, član CK ZKJ, v naši občini Združevanje dela in sredstev je ena od osnov naše politike, a ko jo je treba uresničevati, ji po- gosto zapirajo pot tuđi posamez- niki. V takih primerih bi morali premakniti fotelje. Naložili bi si zelo težko delo, če bi hoteli od- govornost uveljavljati za prete- klost, to naj opravijo predvsem sodni organi, v prihodnje pa bi morali biti na tem področju do- sledni, tako kot pri opiranju na lastne sile in pri pravem nagraje- vanju proizvodnega in ustvarjal- nega dela, saj je materialna sti- mulacija veliko priznanje za opravljeno delo. Tak primer je v Titanu, kjer so sami izdelali strojno opremo, ki bi jo morali sicer uvoziti. Čeprav so delali v rednem delovnem času, ne bi smeli biti skopuški pri nagrajeva- nju takega dela. Teh nekaj misli je povzetih iz razprave Rudolfa Matoševića, člana centralnega komiteja ZKJ, na zadnji seji občinskega komite- ja ZK. Rudolf Matošević, ki je bil na obisku v naši občini dva dni, je obiskal tuđi delovne ko- lektive Svilanit, Titan in Utok, kjer se je, tako kot s predstavniki občinske skupščine in družbeno- političnih organizacij pogovarjal o gospodarjenju v občini in o tem, kako borno uresničevali sklepe zadnje seje CK ZKJ. Sicer pa so na seji občinskega komiteja osrednjo pozornost na- menili devetmesečnim rezulta- tom gospodarjenja in osnutku resolucije za prihodnje leto. V razpravi, v kateri so sodelo- vali Uroš Župane, Kazimir Ker- žič, Miro Fornazarič, Slobodan Miladinović, Boris Zakrajšek, Nada Irt, Ivan Justinek in Janez Novak, je bila kritična in samo- kritična do poslovnih rezultatov, s katerimi ne moremo biti zado- voljni, zlasti ker sta fizični obseg proizvodnje in izvoz krepko pod nacrti. Ob tem je bilo opozorje- no na izgovore združenega dela, ki nišo povsem sprejemljivi in odpirajo vprašanje, kako realno je načrtovalo kamniško gospo- darstvo letošnje plane; to pa sa- mo po sebi terja tuđi preverjanje (ne)odgovornosti. Težo izvoza sicer res nosijo največje štiri to- varne, ki pa imajo tuđi največ zaposlenih. S temi se ne morejo primerjati majhni izvozniki, ki pa bi svoj izvoz lahko še bolj pove- ćali, če bi imeli za proizvodnjo kvalitetnejše surovine. Tuđi to- krat so opozorili na investiranje v proizvodnjo, kjer smo krepko zaostali - odpisanost strojne opreme je okrog devetdesetod- stotna - predviđena investicijska sredstva pa tuđi ne obetajo raz- cveta. Torej bi morali v gospo- dartvu pri naložbah delati bolj z roko v roki, pri čemer bi morali bolj zaupati ljudem, ki smo jih postavili na najodgovornejša me- sta v gospodarstvu, da bi tuđi na ta način uspešneje iskali še neiz- koriščene notranje rezerve v go- spodarstvu in povećali izvoz. Na seji so obravnavali tuđi analizo obveščanja v občini, pri- pravila jo je komisija za obvešča- nje, ki so jo razpravljalci dopol- nili, opozorili na pomanjkljivosti v obveščanju, zato bo gradivo posebna delovna skupina še do- polnila. J. T. OD VSEPOVSOD • Majhni, a večkratni davki Po nekaterih ocenah so jugoslovanski davki med najnižjimi v svetu, so pa po drugi strani zelo visoki različni prispevki, ki jih plačujejo delovne organizacije, zato so nujne spremembe v davčni politiki. Tako so med drugim menili, na seji sekcije ZK SZDLJ za družbenogospodarska vprašanja in gospodarsko politiko, na kateri so govorili o uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabili- zacije na področju davčne politike. Na seji je bilo ob tem slišati da davčna politika marsikdaj stoji na stališču, da so naši ljudje bogati, ne pa da jih skoraj 40 odstotkov dobiva osebni dohodek, ki zadošca za eksistencialni minimum. Hkrati pa bi morali vedeti, da je skoraj vsak Jugoslovan vsaj petkrat obdavčen, kar je spet dodatna podoba davč- nega sistema in politike. • Izgube slovenskega gospodarstva narašcajo V devetih letošnjih mesecih je slovensko gospodarstvo ustvarilo za 1531,4 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 40,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Približno 158 milijard dinarjev je ustvarilo z izvozom, kar je za skoraj 72 odstotkov več kot v enakem Ianskem času. Pomembni so tuđi podatki o izgubah slovenskega gospodarstva. V tem času so imele slovenske DO 13,1 milijarde dinarjev izgub, kar je za približno 70 odstotkov več kot v istem obdobju lani in za 54 odstotkov več kot ob Ianskem zaključnem računu. Ob devetmesečnem obračunu je izgubo imelo 283 organiza- cij združenega dela; 176 jih je iz industrije in rudarstva. V devetih mesecih je največji delež izgube odpadel na SOZD Gorenje, saj so njihove štiri delovne organizacije »ustvarile« 46,3 odstotka celotne izgube slovenskega gospodarstva. • Ugoden izvoz slovenskih vin Slovenski vinogradniki se letos srečujejo s precejšnjimi težavami, saj jim je v kleteh ostalo še veliko lanskega vina, pa tuđi letošnji pridelek je obilen. Tako so vinogradniki pridelali nekaj več kot 438 tisoč hektolitrov vina (kar je sicer za osem odstotkov manj kot so načrtovali), največ žlahtne kapljice pa so v sode natočili na Primor- skem (218 tisoč hektolitrov). Vsekakor so ob vsem tem pomembni tuđi podatki o zvozu naših vin. Slovenija je v letošnjih desetih mesecih izvozila 31.530 hektolitrov vina z geografskim poreklom s podravskega, posavsega in primorskega vinorodnega okoliša. • Dobro poslovanje jugoslovanskih železnic Izgube na Jugoslovanskih železnicah so sedaj za polovico manjše kot so bile v enakem obdobju lani, kar je predvsem rezultat boljšega dela in učinkovitejše pomoči gospodarstva. Konec septembra so imele Jugoslovanske železnice nekako 2,2 milijarde dinarjev izgub, lani v tem času pa 4,3 milijarde dinarjev. Kot so povedali na skupščini skupnosti Jugoslovanskih železnic, so brez izgub poslovali v ŽG Ljubljana, ŽTO Priština in ŽT Beograd. V tem času se je prevoz potnikov povečal za 5,6 odstotka, prevoz blaga pa za štiri odstotke, pri čemer znaša dohodek nekako 14 milijard dinarjev. Na železnici menijo, da bi bil dohodek še večji, če jim ne bi stalno primanjkovalo vagonov. Trenutno bi jugoslovanske železnice potrebovale vsaj 2500 vagonov. • Število zaposlenih se povečuje Do konca avgusta je bilo v družbenem sektorju zaposlenih 6,13 milijone delavcev, kar je za 1,6 odstotka več kot v istem času lani. Po zadnjih podatkih zveznega statističnega zavoda dela v gospodarstvu približno pet milijonov, v negospodarstvu pa 42.500 ljudi. 2_ KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 Načrtovanje naj bo stvarno (Nadaljevanje s 1. strani) predlagatelj. Razmere so pač takšne, da vsi kazalci še nišo zna- ni in nekatera usklajevanja še ni- šo zaključena. Poročevalec na se- jah skupščine je povedal, da se predlagatelj zaveda pomanjklji- vosti v osnutku in jih bo poskušal zmanjšati, oziroma odstraniti do izdelave predloga, vanj pa bo vključil tuđi vse spremembe, po- pravke in predloge, ki se bodo v tem času pojavili. • Na sejah zborov so svoje pri- pombe, mnenja in predloge k osnutku tako slovenske kot ob- činske resolucije posredovali tuđi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine; predlagatelj jih bo pri izdelavi osnutka upo- števal. Čeprav je bilo prvotno predla- gano, da bi javna razprava o osnutku tekla le do 5. decembra, so delegati družbenopolitičnega zbora opozorili, da je zaradi praznovanja dneva republike rok prekratek. Sklenili so, da zboru združenega dela in zboru krajev- nih skupnosti predlagajo podalj- šanje javne razprave do 10. de- • Priprave, obramave in spre- jemanje občinske resolucije bo potekalo po naslednjem termin- skem planu: - od 22. do 24. 11. so osnutek obravnavali zbori skupščine - do 1.12. bo končana obdelava ankete »Predvidevanja in nacrti OZD za prihodnje teto« - do 9. 12. bo na komiteju za DER tekla priprava in izdelava predloga resolucije - do 10.12. bo tekla javna raz- prava - do 12. 12. bo na komiteju za DER tekla obravnava predloga resolucije - do 13.12. bo o predlogu reso- lucije razpravljal izvršni svet - do 28. 12. bo obravnava in sprejem predloga resolucije. Komite za družbenoekonomski razvoj poziva delegate in občane Kawnika, da se v svojih sredinah vključijo v javno napravo. Pri- pombe, mnenja in predloge iz javne razprave bo komite spreje- mal do izdelave predloga. Predlagatelj bo te pripombe zbral in komentirat, zakaj jih je ali ni uposle taJ pri izdelavi pred- loga. cembra t.l. Delegati obeh zborov so se s stališčem družbenopolitič- nega zbora strinjali. Delegati so v razpravi ob osnutku občinske resolucije opo- zorili predlagatelja, da je potreb- no do izdelave predloga resoluci- je pripraviti vse spremljajoče do- kumente, ki so v osnutku nave- deni, da bi tako vrednotenje predloga občinske resolucije za prihodnje leto bilo kvalitetno. V razpravi je bilo tuđi opozor- jeno, da ne bo mogoče doseči planiranga izvoza za prihodnje leto ob tako iztrošeni opremi, za- stareli tehnologiji, težavah z re- promaterialom in delitvijo ustvarjenega deviznega priliva. Delegacija skupnosti obrtnikov pa je izpostavila vprašanje loka- cij poslovnih prostorov za drob- no gospodarstvo in terjala čim- prešnjo rešitev tega problema. Zbori skupščine so v nadalje- vanju seje razpravljali o predlo- gu stališe in usmeritev v nadalj- • Občinski prometni davek naj bi bil povišan od dosedanjih 4% na prodajo vozila v roku dveh let na 15% za vozila, ki bi bila pro- dana predpotekom enega leta od pridobitve, oziroma na 10% za vozila, prodana po poteku enega leta do dveh let lastništva. Po poteku dveh let lastništva, pro- met ni več obdavčen. Oprostitev platila dat ka od prodanih tozil je povzeta iz sedaj veljavnega odloka. njem razvoju krajevnih skupno- sti. Poročevalc je v povzetku po- udaril, da bo potrebno več napo- ra vgrajevati v samoupravno or- ganiziranost krajevnih skupnosti in manj težiti k-zgolj-zagotavlja- nju materialnih sredstev za kra- jevne skupnosti. Pri tem je ostalo nedorečeno, kdo in kako bo kra- • Zbori skupščine so opravili tuđi nekatere volitve in imenova- nja ter razrešitve. Tako so za so- dnika Temeljnega sodišča v Ljubljani izvolili: Vando DE- JAN, Primoža KOVAČA, Mi- haelo LESAR in Barbaro ŠE- FER-BAN. jevnim skupnostim pri tem po- m'agal, saj je za kvalitetnejše de- lo peščica zagnancev premalo, profesionalizacija teh del pa najbrž - tako za krajevne skup- nosti kot za širšo družbeno skup- nost - ni sprejemljiva. O stanju na področju gostin- stva in turizma v občini je bilo za delegate pripravljeno poročilo, ki so ga delegati na sejah precej kritično ocenili. Nekateri so me- nili, da je poročilo prezrlo po- membna področja, kot so: kmeč- ki turizem, izobraževanje in usmerjanje kadrov za to področ- je, oddajanje turističnih sob, • Zbori so soglašah' z razrešitvi- jo naslednjih članov skupine de- legatov za delegiranje delegata za zbor občin Skupščine SR Slo- venije: Ane FIDLER, Marije Jare, Iva OREHOVCA in Ivan- ke PEČEČNIK, ter namesto njih izvolili: Bredo HOMAR, Franca HVMARJA, Petra MIKUŠA in Bogdana SELJAKA. drugi pa so opozorili na slabo nagrajevanje delavcev, zaposle- nih v družbenem delu gostinstva. Ustanovitev turistično poslovne skupnosti so ocenili kot dobro, vendar so poudarili, da je po- trebno vanjo vključiti vse, kot je to primer drugod. Zbori skupščine so izrekli so- glasje tuđi k osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v Sloveniji v prihodnjem letu. Osnutek dogovora prinaša neka- tere kvalitetne spremembe le na področju kmetijstva, obrtne in pokliene dejavnosti. O osnutku bo tekla do 5. decembra javna razprava; pripombe in predloge, ki se bodo v razpravi oblikovali, bo sprejemala Uprava za družbe- ne prihodke SO Kamnik. Zboru združenega dela in zbo- • Zbor združenega dela je skle- nil, da se funkcije člana skupine delegatov za delegiranje delegata za zbor združenega dela Skupšči- ne SR Slovenije - za področje gospodarstva - razrešita: Janja SPARL in Komad \A VPOTIČ, namesto njih pa je izvolil Matja- ža DRCARJA in Franjo JANŠO. ru krajevnih skupnosti sta bila ražen zgoraj navedenega osnutka dogovora predložena še dva osnutka odlokov iz področja davčnih zadev. To sta: osnutek odloka o spremembah in dopol- nitvah odloka o davkih občanov (ki vsebuje vse spremembe, predlagane v osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984) in osnutek odloka o • S soglasjem vseh tren zborov pa sta bila opravljanja funkcije članov delavskega sveta vkamni- škem zdravstvenem domu razre- šena: Nevenka MARIJAN in Slatka KOBILŠEK, namesto njiju pa imenovana: Igor FER- BEŽAR in Breda ZLOBKO. Članstva v odboru samoupravne delavske kontrole t kamniškem zdravstvenem domu je bila ra- zrešena Martina ERMAN, ime- novan pa je Janez Marko tič. • Mladinski kviz Graditev nove Jugoslavije V soboto, 26. novembra je bil v avli Srednje- šolskega centra Rudolfa Maistra mladinski kviz Graditev nove Jugoslavije, ki ga je pripravila Občinska konferenca ZSMS Kamnik. S tem kvi- zom naj bi mladi Kamničani počastili praznik 29. november - 40-letnico II. zasedanja AV- NOJ. Kazalec se je že bližal 19. uri, a klopi v avli so se le počasi polnile. Na njih so v glavnem sedeli mladi. Res škoda, ker je bilo tako malo obisko- valcev, saj je bil program zelo zanimiv. V kvizu so sodelovale štiri ekipe: ekipa SŠCRM, ekipa Zg. Tuhinja, ekipa Soteske in ekipa Duplice. Vse ekipe so se že prej z ostalimi ekipami pomerile v predtekmovanju, kjer so zasedle prva štiri mesta in se tako uvrstile na to tekmo- vanje. Ekipe so tekmovale v treh krogih. Po teh vprašanjih še ni bilo dokončnega zmagovalca, ker sta ekipi SŠCRM in Zg. Tuhinj imeli enako število točk. Zato sta odgovarjali še na dodatna vprašanja in v četrtem krogu smo končno dobili zmagovalca, ekipo SŠCRM, ki pa ji je pri vpra- šanju nevede pomagal napovedovalec, ko je po vprašanju začel brati še prvi del odgovora. Končni vrstni red je torej bil: 1. mesto ekipa SŠCRM, 2. mesto ekipa Zg. Tuhinja, 3. mesto ekipa Duplice in 4. mesto ekipa Soteske. Vsaka ekipa je v spomin na sodelovanje dobila paket štirih knjig, ki jih je prispevala OK ZSMS in delovne organizacije. V zabavnem delu so mladi Kamničani prika- zali svojo aktivnost v različnih sekcijah. Tako so se gledalcem predstavili lokostrelci, ki so kar naravno prikazali svoj šport. Postavili so namreč majhno tarčo in nekajkrat ustrelili vanjo in lah- ko rečem, da so vsi zadeli v crno. Naslednji so bili na vrsti radio-amaterji, ki so nekaj povedali o svojem delu. S seboj so imeli »voki-tokije«, da so lahko praktično pokazali, kaj vse moraš povedati po svetovnih predpisih za radio-ama- terje, ko se oglasiš na klic. Planinci in jamarji so namesto z besedami, lepote gora in mikavnosti spuščanja v jame raje prikazali z diapozitivi. Poskušali so tuđi opisati svoje občutke na vrhu gore ali pa v jami, toda rekli so, da se z beseda- mi to težko opiše, zatorej raje sami poskusite. Brigadirji dr. Emil Orožen so opisali življenje v brigadi, vse njegove dobre in slabe strani, pre- vladujejo vsekakor dobre. Tuđi taborniki so nam nekaj povedali o svojem delu in življenju. Na koncu je nastopil še karate klub Kamnik. Precej nazorno so prikazali svojo dejavnost in kar vse me je bolelo, ko sem videla, kako so nekateri trdo padli na tla v avli. Zatorej dekleta, če se hoćete obvarovati nadležnih fantov, vpišite se v karate klub, kjer vam bodo pokazali vse potrebne prijeme. To je zraven le za šalo, saj je trener karate kluba povedal, da vse take, ki bi se učili karateja le za pretepanje, že kmalu odslo- vijo, ker je to resen šport. V glasbenem delu se nam je predstavila fol- klorna skupina Komenda-Moste, ki je zelo lepo zaplesala. Med vsemi temi dejavnostmi pa je igral ansambel Pušeljc, ki si je to ime nadel sele tišti dan. Ves program je povezoval napovedo- valec Franc Pestotnik-Franček. Uradni in za- ključni govor je imel predsednik OK ZSMS Janez Markovič; strogo komisijo za ocenjevanje odgovorov ekip pa so sestavljali: Dare Spruk, Olaf Grbec in Brigita Radej. Lahko vam je žal, da niste prišli! j j OO ZSMS SŠCRM spremembah in dopolnitvah od- loka o občinskem posebnem dav- ku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, s katerim se skuša stopiti na prste popravljal- cem in preprodajalcem rabljenih • Članstva v svetu Glasbene so- le Kamnik je bila razrešena Mira MALEŠIC, novo imenovana pa Ljudmila ŽAGAR. V svet Centra za sodalno delo je bila imenovna Martina ERMAN. motornih vozil. Davčna uprava je namreč ugotovila, da se je ta oblika zaslužkarstva v občini pre- cej razširila, zato naj bi jo s povi- šano davčno stopnjo zajezili. Javna razprava za oba odloka bo tekla do 5. decembra, pri- pombe in predloge bo zbirala uprava za družbene prihodke. S področja davčnih zadev je bilo na zboru združenega dela postavljenih več delegatskih vprašanj, na katere je direktor uprave za družbene prihodke od- govoril neposredno na seji. Ob koncu dnevnega reda sej zborov so delegati sprožili neka- tere pobude in zastavili delegat- ska vprašanja. Tako sta delegaci- ji KS Podgorje in DSS KIK Ka- mnik predlagali, da se seje zbo- rov v primerih, ko so dnevni redi povsem identični, združijo. Ker bo o predlogu obeh delegacij moralo razprvljati predsedstvo skupščine, bosta delegaciji preje- li pismeni odgovor. Tuđi na preostala delegatska vprašanja bodo delegacije preje- le pismene odgovore. M. C. Izvažati, in še enkrat izvažati! Da bo potrebno v prihodnje več izvažati in v tej smeri okrepiti prizadevanja so - ob pregledova- nju rezultatov devetmesečnega gospodarjenja v občini - bili enotnega mnenja vsi razpravljal- ci na zadnji seji izvršnega sveta. Ocena je temeljila na kazalcih, navedenih v analizi o uresničeva- nju resolucije o družbenoeko- nomskem razvoju občine v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Ti so namreč pokazali, da so se negativne tendence gospodarskih gibanj v tretjem trimesečju letoš- njega leta še poglobile. Odrazile so se v visoki rasti, tako cen kot inflacije, slabši likvidnosti gospo- darstva, nizki rasti industrijske proizvodnje ter hitrejši - od predviđene rasti skupne porabe, očiten pa je tuđi nižji izvoz. Čeprav je bil v resoluciji za letošnje leto izvoz opredeljen kot ključna naloga kamniškega go- spodarstva, je iz podatkov anali- ze razvidno, da so odstopanja precejšnja, tako da ni mogoče govoriti o doseganju zastavljene- ga cilja. Poglejmo: organizacije zdru- ženega dela so v devetih mesecih izvozile za 945.719 tisoč din svo- jih izdelkov; v istem obdobju lani pa za 1.067.664 tisoč din (obra- čunano po tečaju 1 $= 63,40 din). Izraženo v odstotkih je le- tošnji celotni izvoz za 11,4% niž- ji od lanskega. Med delovnimi organizacijami je Titan največji izvoznik (215.720 tisoč din), sledijo mu: Utok (203.839 tisoč din), Svila- nit (128,154 tisoč din), Stol (10,820 tisoč din), Kemijska in- dustrija (92,684 tisoč din) in ostali, kot je razvidno iz spodnje tabele: Podrobnejša interpretacija po- datkov, ki smo jih navedli, poka- že naslednje: med tradicionalni- mi izvozniki v občini je samo Svi- lanit dosegel za 2,6% višji izvoz, medtem ko je npr, v Utoku celo- ten izvoz nižji kot v lanskem letu, vendar je njegova struktura ugo- dnejša, saj beležijo 18% poveća- nje izvoza na konvertibilno po- dročje. Zaradi izpada izvoza v Irak ter nižjega izvoza na Šved- sko in v Ameriko, je Stol izvozil za 16,3% manj, za 3,1% manj so izvozili tuđi v Titanu, čeprav so izpad pri izvozu fitingov v Italijo oktobra pokrili. Na konvertibil- nem področju pa je bilo povpra- ševanje po proizvodili Kemijske industrije za četrtino manjše. Obratno pa so izvozni uspehi najbolj poskočili pri novih izvoz- nikih, torej pri tistih delovnih or- ganizacijah, ki so sele pred krat- kim začutile, da je izvoz impera- tiv njihovega obstoja. V tej sku- pini prednjači Alprem s 534% povećanjem, sledita pa mu Donit IZVOZ IN UVOZ V OBČINI V III, CETHTLETJU 19 »3 D0, OZD, T0ZD IZVOZ I-IX 198? IZVOZ I-IX 1985 uvoz CONVERTIBILA KLIPING SKUPA-' K' 1NVERTIBTLA KLIR inc; SKUPAJ 1982 1983 IND UTOK KAMNIK ll»5 .. 100 87 3?1 23? ^71 171 .130 3? > 8ct 20 5 „938 87.7 202.527 213.96} 105 TITAN KAMNTK 161 .553 61 161 22? 69" 163 .199 52. 52 i 211; ,720 96.9 118.590 113.762 qj STCL KAMNIK ' ?-;l .067 738 251 801 208 .376 2. l(it h 210 ,820 83.7 86,810 55.9Si b'i KEMIJSKA INDUSTRIJA 12"4 ,89'* 1 032 125 926 92 ■ 595 89 9? .68« 73. C 36.5S7 68.9"» 5 l?c' MENINA ŠMARCA 9 .U 12 - 9 U12 11 .619 - 11 .6i»9 123,8 2.175 5.}} 839 25 .372 63.8 9.381 57 ETA KAMNIK JI .156 11 ?8S <•;? 91.1. 21 .055 21 .055 1(9,0 6.903 10.61- SVILANIT KAMNIK 11« .535 5-360 12"» 895 125 .501» 2. 650 128 -151* 102.6 66.58? 1.1. C1 DONIT - TRIVAL 2 .052 li 956 7,008 2 .\hk - 2 ,\hh 30.6 8.3'-t£ 7.2?.- EKSPERIMENTALNA TKALNICA 6 .763 - 6 763 8 .915 - 8 .915 131.8 691 DONIT - KEMOSTIK 3 .279 376 3 656 2 .675 li. 1.16 7 .09? 191».0 20,^2.? > AIPHEM KAMNIK 2?lt 27"< 18 .179 - 18 .179 663.5 162 RUDNIK KAOLINA CRNA - - - - - - - 8.208 K0Z0R0G KAMNIK 30 - .30 - - - - 258 - ZARJA KAMNIK - - ■-■ -T - - - 7.373 l.l"c KOMUNALNO PODJETJE - - - - - - - - GOLFTURIST - - - - - 106 - GRADITELJ KAMNIK - - - - 1.038 - - LONČARSKO PODJETJE - - - - - 351 - - KOČNA KAMNIK - - - - - - 773 '- - SKUPAJ: 875 .519 19<« .11*5 1 ,067.<>69 -953 95. 767 qi»5 .719 88.6 577.257 5i4f-.66>» 95 Vir podatkov: carinske deklaracije Obra r-'mano po teč« jai listi v ; .0 .AT. l * - - 63,"*o - TOZD Kemostik s 94% in Ek- sperimentalna tkalnica z 32% povećanjem izvoza. V istem času so organizacije združenega dela uvozile za 548,664 tisoč din, kar je za 5% manj kot lani. Uvažale so pred- vsem repromaterial, medtem ko je delež opreme v skupnem uvo- zu le 4%, Ob skromnih možnostih za uvoz opreme v letošnjem letu in ob nakazanih skromnih možno- stih tuđi za prihodnje leto, je iz gospodarstva slišati vse več opo- zoril, da tako nadaljevati ni več mogoče. Iztrošenost opreme je namreč velika, zato brez večjih investicijskih vlaganj ne bo več mogoče dosegati večjega izvoza. Kako se torej mobilizirati ob ta- ko tesno sklenjenem krogu je bi- lo ključno vprašanje, na katerega so iskali odgovor na seji. Našli so ga v tem, da so v kamniškem gospodarstvu kljub vsemu še re- zerve, ki jih je potrebno izčrpati do konca. Te so v bolj racionalni notranji organizaciji, moćnih marketinških službah in izvozno usmerjenih programih, ki bodo ponudili mednarodnemu trgu iz- delke, v katere bo vgrajeno več znanja, idej in ne nazadnje so- dobnega oblikovanja. Sklenili so tuđi, da bo izvršni svet ob sodelovanju občinskega odbora Gospodarske zbornice občin ljubljanske regije vodil z gospodarstveniki aktivni dialog in priskočil na pomoć, kjer bo mogoče. Na razmere, ki industri- ji »režejo poroti« pa boo[xw--i*! tuđi pristojne republiške organ;'. saj se zdi, da so nekatere raznio c tipične prav za slovenski prostor M. C. __3 KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 Etinih šestdeset let Začetki kamniške »Ete« segajo v leto 1923, ko je mali obrat na izrazito obrtniški način proizvajal gorčico, sadne sirupe, kompote in džeme. Lastnica firme je bila Zargi Melanija. Leta 1948 je bilo podjetje nacionalizirano: v tem letu je proizvedlo 91 ton marmelade, 13 ton gorčice in sadnega sirupa 6 ton. Zaposlenih je bilo 10 sezonskih delavcev. Leta 1950 sta se Eti pridružila še obrat v Mengšu, ki je proizvajal kvas in obrat v Šmarci, ki je proizvajal testeni- ne. Zaradi nerentabilnosti in zastarelosti opre- me je bil leta 1963 obrat v Šmarci ukinjen, leta 1972 pa so v obratu Mengeš ukinili proizvodnjo kvasa, objekt pa rekonstruirali za predelavo povrtnin. Tedanji obrat Ete je stal na prostoru sedanje Metalke. Bil je neprimeren za živilsko industrijo in je tuđi na zunaj kazal videz obrtne delavnice. Leta 1961 je podjetje zaposlovalo 62 delavcev, ki so se dobro zavedali, da si lahko le z dobrim in zavestnim delom ustvarijo boljši jutri. Kolek- tiv se je zavestno odrekel delu osebnih dohod- kov in večinoma z lastnimi sredstvi začel graditi nov obrat za predelavo sadja, zelenjave in izde- lovanje gorčice - Eta v Kamniku. Gradnja se je začela leta 1961, dokončana je.bila leta 1963, slovesna otvoritev novega obrata je bila 7. XII. 1963. Ob postavitvi novega obrata Ete je bilo treba nabaviti tuđi novo strojno opremo, ki se je izboljševala vse do leta 1975, saj je bila proiz- vodnja v letu 1964 samo 1028 ton, v letu 1975 pa že 8080 ton. Leta 1968 je bila dozidana nova proizvodna hala, leta 1973 pa novo skladišče gotovih izdelkov in polizdelkov površine 2200 m2. Zgrajeno je bilo tuđi regalno skladišče po- lizdelkov. Z zgraditvijo teh objektov in nabavo opreme so bili zagotovljeni vsi pogoji za večjo proizvod- njo obstoječega programa in za preusmeritev v predelavo povrtnin. Z nabavo nove strojne opreme so se izboljševali tuđi delovni pcgoji delavcev, ki so bili v starem obratu in v prvih letih preselitve v nov obrat slabi. Prvi delavski svet v Eti je bil izvoljen v ja- nuarju 1950. Le malo je še članov kolektiva med nami, ki se dobro spominjajo delovanja prvih delavskih svetov. Ti delavci in naši nekda- nji sodelavci - upokojenci pa se spominjajo, da je bila takrat većja delovna zavest in delovna disciplina boljša. Delavski svet je imel sestanke samo popoldne, vendar kljub temu ni bilo nik- dar vprašanja sklepčnosti. Izleti kolektiva so bili organizirani s tovomja- ki, ni bilo toplega obroka med delom. Kolektiv pa je bil enoten in je držal skupaj, prav zato je dosegel takšne rezultate. Ko se pogovarjam z našimi nekdanjimi sode- lavci - upokojenci, ugotavljam, da prav ta gene- racija, ki je bila v Eti v obdobju izgradnje in investicij, zaradi česar ni bilo denarja za OD, in ki je veliko vlagala v našo delovno organizacijo, za svoj trud in velik prispevek ni primerno nagrajena, saj imajo nekateri naši nekdanji so- delavci - upokojenci zelo nizke pokojnine. Z razvojem delovne organizacije se je tuđi število zaposlenih delavcev večalo iz leta v leto. Leta 1948 je bilo samo 10 zaposlenih, leta 1983 pa že 395 delavcev. V zadnjih letih v delovni organizaciji posve- čamo večjo skrb družbenemu standardu zapo- slenih. Urejena je družbena prehrana, letovanje in preventivno zdravljenje delavcev. Sedanje zaoštrene gospodarske razmere ter- jajo, da vsi zaposleni z zavestnim in odgovornim delom premagujemo težave zaradi neugodnih zunanjih vplivov in da poiščemo znotraj delovne organizacije še neizkoriščene možnosti v notra- njih rezervah, kar pomeni, da moramo izredno skrbno gospodariti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagamo. Vse težave pa borno premagali le, če borno enotni in se borno zavedali, da le z dobrim in zavestnim delom lahko ustvarimo boljše delovne in življenjske pogoje. MARICA TAJČ Utok med željami in možnostmi Božični večer 1944 Štirideset let mineva od tistih težkih dni, ko se nas je štirideset Slovenk, obsojenih na 10 do 20 let in še tište, ki so bile obsojene . na smrt in pozneje pomilošcene, stiskalo za resetkami v bednem prostoru, ki nam je služil za vse. V svet so vodila ena sama vrata, v katerih so neprestano rožljali ključi paznic. Tisto popoldne je bilo drugacno kot ostala. Paznice so že kmalu popoldne razdelile borno večerjo in hitele domov praznovat božič. Ta dan so bile nekako bolj znosne, nišo nas zmerjale niti preklinjale. Za njih je bil božič. Za nas pa se je začelo duševno trpljenje. Misel na podobne dneve v domovini je glodal v globino in ni je bilo stva- ri, ki bi nas odtrgala od misli, kako smo bile nekoć srečne na ta dan sredi dragih staršev, bratov in sestra. Težki vzdihi in pritajen jok so se stišali z vseh pogradov. Nenadoma se je Rezka spomni- la: »Dekleta, pojdimo se rihtarja bit!« Vse smo zagrabile za bilko, ki nas bo mogoče resila more. Dolgo smo vztrajale, ćelo nasme- jale smo se tu in tam. Toda, ka- kor je umiral dan, tako je kopne- lo tuđi veselje do igre, ki so jo posamezne že zapuščale in pole- gale po pogradih. Crna misel je vrtala dalje in spet jo je pregnala močnejša. Kati je skočila na mi- zo, koketno popravila čmo raše- vinasto jetniško obleko z rume- nim trakom na rokavu, tako, da je ćelo zvabila nasmeh, se ele- gantno poklonila avditoriju ne- srečnic in napovedala odlomek iz Traviate. Zapela je z lepim než- nim glasom: »mlada ljubezen, kako si ti ćudežna«. Na pogradih so se dvigale glave in večno lepa melodija je valovila po vseh ko- tih in prehitro izzvenela. Tišino je spet pretrgala Jenkova mama. Odtrgala se je s spodnjega po- grada in stopila na sredo prosto- ra. »Tovarišice, drage sotrpinke! Sem preprosta kmečka žena, ve mlade ste iz drugega testa, ven- dar čutim potrebo, da vam kot najstarejša povem nekaj besed. Naše misli so nocoj enotne. Vse nas pesti domotožje še bolj kot sicer. V naši domovini sedaj ka- dijo okrog domačij, ki so še osta- le, kadi se tuđi iz zapuščenih, požganih ognjišč. Spomnimo se naših mož, očetov, bratov in se- stra, ki mogoče kot preganjana zver iščejo dobre ljudi, ki jim bodo v strahu ponudili košček topline nocojšnjega večera, po katerem nam je nocoj vsem tako hudo. Vem pa tuđi, da se, kadar je trpljenje prehudo, mora nekaj remeniti in tuđi za nas se bo. nekaj vam polagam na srce - ne pozabite narodnih običajev, po katerih nocoj tako hrepeni- mo. Zapomnite si, da je narodni običaj najžlahtnejši del narodo- vega bogastva, dediščina naših pradedov, negujte ga, če se vrne- te, kar upam, da nam bo prinesla pomlad. Samo obupati ne smemo.« Zaključila je svoj spodbudni govor in se vsedla na pograd. Še danes vidim pred seboj njeno čo- kato postavo in slišim njen glas, čeprav je že davno našla svoj mir na radovljiškem pokopališču. Dekleta so se spet predramila. Od nekod so priletele copate in se obrnile proti vratom, za njimi še sandale, ki so se dobesedno žarile v podboj vrat, obrnjene navzven. Dekleta! Domov gre- mo, vse smeri so nakazane nav- zven, naj živi svoboda, so se ve- selile vse. MARICA BREJC V začetku sedemdesetih let so v Utoku ustanovili novo temelj- no organizacijo, in sicer TOZD Konfekcija, ki se je po obsegu iz leta v leto širil in kmalu začel izvažati svoja modna oblačila iz svinjske nape in velurja. Uspehe na modnem podrocju so dosegli v manj kot desetih letih svojega obstoja. Prvo večje priznanje so dobili enainosemdesetega leta na sejmu mode v Ljubljani - »zlatega zmaja«. Dvainosemdesetega leta so v Beogradu dobili »zlato ko- šuto«, v Skopju »biljano«, v Za- grebu »zlati ogrtač« in zlato priz- nanje na Tednu mode in lepote v Sarajevu. Najbolj pa so seveda ponosni na letošnji »zadetek«. Na sejmu mode v Beogradu je Utok oz. njihova modna kreator- ka Lidija Kočevar, dobil prizna- nje za izjemno modno kreacijo - »zlati pav«. To priznanje, ki ga podeljujejo akreditirani novinar- ji in modni strokovnjaki, so do- slej dobili le trije v Jugoslaviji. Prislužijo si ga le tišti, ki, če tako rečemo, pokažejo res nekaj po- sebnega. Utok je letos imel to »posebno«: potiskano usnje in na poseben način obdelano svinj- sko napo-fet napo. Prevladali so odtenki rumene, oranžne in safa- ri zelene barve, slog pa športno ohlapen, z mnogo zadrgami, ko- vinskimi zakovicami, lovskimi pašo vi. Povedati moramo, da so se za celotno kolekcijo, razstav- Ijeno v Beogradu, zanimali mno- gi tuji partnerji in se dogovarjali za izvoz na konvertibilni trg. Poglejmo, kakšen razvoj si Utok obeta v naslednjem obdob- ju. Osnovna dejavnost bo tuđi v bodoče predelava svinjske kože v kvalitetno svinjsko usnje za po- trebe čevljarske, konfekcijske, galanterijske in tapetniške proiz- vodnje. Prizadevali si bodo čim več potrebne surovine pridobiti na domaćih tleh, da bi tako zmanjšali uvoz. Čim več usnja, ki ga naredijo v TOZD Usnjarna naj bi predelali v končni proiz- vod in ga kot takega ponudili na domaći in tuji trg. TOZD Kon- fekcija zato razvija in pripravlja naslednje proizvodne programe: - usnjena konfekcija - galanterija - zaščitna sredstva - oblazinjeno pohištvo - program svetil V Utoku so prišli tuđi do spoz- nanja, da bi morali v bodoče več- ji poudarek dati razvoju dopol- nilnih programov. Proizvodnja konfekcije (ženske, moške in otroške) mora obvezno z enim delom preiti v visoko modno konfekcijo, ki bo s cenovnega vi- dika za uvrstitev na tuji in doma- či trg bistveno bolj rentabilna. Zato bo potrebno tuđi večje so- delovanje na razvojnem in te- hnološko kreativnem podrocju med obema proizvodnima tozdo- ma (TOZD Usnjarna in TOZD Konfekcija). V Utoku razmišlja jo tuđi o programih kompletiranja usnje- nih proizvodov za potrošnika v ustreznih barvnih tonih - od čev- ljev, oblačila, plašca in pokrivala, ki bodo dopolnjeni z galanterij- skimi proizvodi - pas, torbica, rokavice, denarnica, etui za oća- la, za ključe in za potni list, toa- letna torbica, itd. Vse navedeno bodo v Utoku lahko realizirali, še posebno zato, ker so s tozdom Maloprodaja (ustanovljen 1982. leta) uvedli lastno maloprodajno mrežo. Prodajalne oziroma pol butike imajo po vsej Jugoslaviji: Sarajevo, Zenica, Dubrovnik, Novi Sad, Koper, Ljubljana, Bled, Velenje, Celje, Maribor in Kamnik. V teh prodajalnah kup- cu poleg lastnih izdelkov ponudi- jo tuđi programe ekskluzivnih modelov drugih tekstilnih to- varn. V njih prodajo že 32% ce- lotne proizvodnje tozda Konfek- cija. Vendar pa moramo opozoriti na premnoga tarnanja kupčev, ćeš da prelepih modelov, ki jih vidijo na sejmih, s katerimi Utok žanje velike uspehe, mnogokrat ni videti niti v njihovih lastnih prodajalnah. Vzrok temu je pre- velika obremenjenost TOZD Usnjarna in TOZD Konfekcija, ki hitita delati izdelke za izvoz. Prihodnje leto nameravajo pove- ćati izvoz na konvertibilni trg za 32 odstotkov v primerjavi z le- tošnjim letom. Velik problem predstavlja pomanjkanje surove kože v Jugoslaviji, potrebno io ie uvažati. ROMANA GRČAR Razstava o koncentracijskih taboriščih Evrope Upokojeni inženir, znan poli- tični delavec v Kamniku, Ferdo Cvetko, se je spomnil na nas v Domu upokojencev in nam pred- stavil svoje delo. Z večtetnim trudom je pripravil in zbral vso dokumentacijo, slike in spomin- ska obeležja koncentracijskih ta- borisc Evrope v II. svetovni voj- ni. Sam je bil eden od jetnikov v taborišču Mauthausen - Gusen od leta 44 do 45 in nam je mogel še bolj živo posredovati življenje in grozote v taboriščih. Ob otvoritvi razstave, 17. ok- tobra, nam je predavatelj na za- nimiv način prikazal ves razvoj, od začetkov, ko je Hitler prišel na oblast v letu 33, in dalje do leta 42, ko je bilo taborišč že ćela vrsta in to v Nemčiji, Avstriji, na Poljskem, Češkem, v Italiji in Ju- goslaviji. Navedel je najhujša, uničevalna, (Auschwitz, Treblin- ka, Majdanek, Sobibor Chel- mno, Bergen Belsen), in druga, ki so bila delovna. Govoril je o naseljevanju v njih, o grozi in umrljivosti, saj je umrlo v tabori- ščih 12 miliionov ljudi, od tega 6 milijonov Židov. Opisal nam je taborišča, postopke ob prihodu, množične usmrtitve Židov in ru- skih vojnih ujetnikov, pičlo hra- no in veliko lakoto, delovne eki- pe in vlogo kapojev, zdravniške preizkuse na živih ljudeh (Ra- wensbriick, Buchenvvald) itd. Zlasti so bila plastična osebna doživetja, njegovi vtisi o velikem strahu, ki ga je občutil, o vonju krematorija, o mrtvih pred bloki, o kremiranju, in ne nazadnje o ušeh in boleznih, in o tem, da ga je reševala življenjska vedrina in delno znanje nemščine. Po njegovem govoru smo si ogledali razstavljene slike, foto- grafije in zapise iz 20 taborišč. Slikovni material je povedal veli- ko in vse, tako da je bil sam po sebi zgovoren vodilni zapis z raz- stave: »Od od so bežale še pti- ce«. V slikah in številkah so bila predstavljena taborišča Maut- hausen, Dachau, Ravvensbriick, Sachsenhausen, Buchenvvald, Auschvvitz, Jasenovac, Ljubelj, Rab, Begunje, vojni zločini v Li- dicah na Češkem, v Kragujevcu in Kraljevu. To so bile dokumentarne foto- grafije, na katerih smo videli izmučene ljudi, ki so bili le še sence samih sebe. Predstavljena je bila obleka jetnikov ter njiho- ve oznake. Zbrani so bili podatki o številu mrtvih in preživelih jet- nikov. In končno, povoj na uredi- tev taborišč s spominskimi parki in pokopališči. Vse to je vsakega od nas pre- treslo, ogledali smo si vse in tuđi prelistali brošure, ki so dopolnje- vale razstavo in jih je bilo s knji- gami skupaj kar 22. Mnogi naši stanovalci so v vsem tem iskali zapise o svojih ljudeh, ki so bili v taboriščih, a se marsikdo ni več vrnil. Razstava je spet priklicala pred oči grozote vojnih časov, spomnila je na strahote in trplje- nje minule vojne, kar je opozori- lo, da se »kaj takega ne srne več zgoditi«. Tovarišu Cvetku smo dali vse priznanje za neumorno delo. M. LAVRIČ Dom upokojencev, Kamnik Lep zaključek 90-letnice planinskega društva Leta 1893, ko je bila postav- ljena solidna osnova za delo in razvoj planinske organizacije na Kamniskem, skoraj nihce ni mogel slutiti tako vsestranske- ga napredka, ki je sledilo usta- novirvi planinskega društva v od 1893. do 1983. leta. Devetdeset let intenizivnega dela; v začetku pretežno naro- dno obrambnega pomena, saj je bila ustanovitev slovenskega planinskega društva - podruž- nice v Kamniku uresničena z željo ohraniti naše gore sloven- ske pred vse večjim pritiskom nemškutarstva, pa se je kasneje aktivnost okrepila tuđi na dru- gih področjih. Planinsko druš- tvo je v celoti izpolnilo svoje poslanstvo, saj se je od svojih skromnih začetkov razvilo v eno najbolj aktivnih in številč- no najmočnejših organizacij v sedanjem času na Kamniskem. Leto 1983 pomeni za kamni- ške planince vsekakor prelo- mno leto, ne le zaradi 90-letne- ga plodnega dela, ampak pred- vsem zaradi izrednih uspehov, ki jih je društvo doseglo v tem jubilejnem letu. Že 19. julija letos je bil na slavnostni seji Planinskega društva Kamnik podan pregled dela, uspehov in težav, ki so društvo spremljali vsa leta od ustanovitve dalje. Ugotovljeno je bilo, da so bili potrebni mak- simalni napori, osebne žrtve in odrekanja organizatorjev, da je društvo napredovala in ni niko- li niti za trenutek malodušno dvignilo rok pred skoraj nepre- magljivimi težavami. Tej vztrajnosti z vsem srcem preda- nih planincev gre zahvala, da so naše planine ostale to, kar so in še vedno dajejo polno zado- voljstva vsem obiskovalcem, ki hodijo po gorah z odprtimi oč- mi in znajo uživati naravo. Mnogi dolgoletni aktivni čla- ni društva so ob tej priliki pre- jeli zaslužena priznanja, veliko med njimi pa je takih, ki kot mravlje še naprej neumorno delajo in gradijo planinsko or- ganizacijo, privlačno za sleher- nega člana ter jo materialno in duhovno bogatijo. Julija je bil odprt popolnoma prenovljen planinski dom na Kamniskem sedlu, ki je ponos planincev in dostojen prispe- vek ob jubileju. Planinski dom kraljuje na dominantnem me- stu v osrčju kamniških planin in vabi planince, da ga obiščejo. Nepopolni podatkf kažejo, da je bila investicija zelo potrebna in utemeljena. Število obisko- valcev se je krepko povećalo. Dom tuđi ustreza vedno večjim zahtevam obiskovalcev, vendar komajda zmore sprejeti vse go- ste v poletnih mesecih, zlasti ob sobotah in nedeljah. Nemogoče je našteti vse Nastopajoči na slovesni akademiji uspehe društva, najsi bodo s področja alpinizma, gorske re- ševalne službe in mladinske ak- tivnosti ter gorske straže ali na podrocju označevanja poti in vse bolj aktivnega zmajarsrva, pa do nacrtne vzgoje članstva in propagandnega dela, in se- veda do urejanja organizacij- skega in društvenega življenja sploh. Le usklajeno delo teh in dru- gih dejavnikov je omogočilo, da je imelo planinsko društvo Kamnik 18. novembra slav- nostno akademijo za vse ljubi- telje planin v kinu Dom Ka- mnik. Skoraj polna dvorana je spre- jela klene planince in druge obiskovalce gora, ki so želili tu- đi v prijetnem vzdušju podoži- veti planinske občutke in pri- padnost gorskemu svetu ob planinski besedi in pesmi. Vsebinsko bogat program je poskusil z besedami pričarati prehojeno pot planinskega društva. Številni obiskovalci so zagotavljali, da je ta zamisel v celoti uspela, zato so se zado- voljni vračali na svoje domove. Ne samo uvodna beseda predsednika društva tovariša Slavka Rajha in pregled dela, ki sta ga obiskovalcem posre- dovala Mojca Lah in Tone Fti- čar, marveč tuđi posamezni vložki in recitacije, ki so jih povedali Boni Sušnik, Darja jenko, Romana Roje, Irena Urbanec in Andrej Vuda ter pesmi Kati Turk, ki jih je sama čitala, ampak tuđi nastop žen- skega pevskega zbora Solidar- nost iz Kamnika in harmoni- karjev iz glasbene sole iz Dom- žal, so zaokrožili nepozaben planinski večer, ki se je začel in končal s fanfarami. Slavnostna akademija je v , organizaciji prof. Tine Romšak v celoti uspela. Težko je opisati razpolože- nje obiskovalcev, velja pa potr- diti večkrat izrečeni misli, da so taki in podobni jubileji smiselni in prepričljivi, če za njimi stoji- jo ustrezni rezultati in uspehi. STANE SIMŠIČ 4 KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 Odlok bo zaščitil kmetije Z določirvijo zaščitenih kmetij naj bi se uredilo dedovanje kme- tij tako, da se omeji prehod kme- tijskih zemljišč v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, preprečuje delitev kmetij kot kmetijskih go- spodarskih enot ter omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo; z zaščitenimi lunetijami pa tuđi ni mogoče razpolagati v nasprot- ju z določbami zakona o dedova- nju kmetijskih zemljišč in zaseb- nih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Ur. list SRS, št. 26/73) pri sklepanju pogodb o izročitvi in razdelitvi premoženja za živ- ljenja in pogodb o dosmrtnem preživljanju. Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko proiz- vodnjo ter z njo povezano dejav- nostjo. Vanjo spadajo poleg kmetijskih zemljišč zlasti gospo- darska in stanovanjska poslopja skupaj s funkcionalnim zemlji- ščem, s kmetijo povezane služno- sti in njim podobne pravice, kmetijske priprave, orodja in ži- vina, pravice in dolžnosti iz traj- nega gospodarskega sodelovanja z zadrugo ali OZD ter pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz kmečke skupnosti, objekti kmečkega tu- rizma ter terjatve in dolgovi, ki so nastali v zvezi s kmetijsko pro- izvodnjo ali z njo povezano de- javnostjo. Zaščitena kmetija naj bo tista kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki bo zagotavljala lastniku kmetije s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo pri- merno preživljanje ter jo bo kot tako določila skupščina občine z odlokom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti po opravljeni javni razpravi in po krajevnih skupno- stih. Pri tem je treba upoštevati zlasti naslednja merila: — občinski prostorski plan; — ogroženost smotrnega izko- riščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki bi nastala zaradi dro- bitve kmetije; — možnost proizvodnega so- delovanja z OZD; - družbeni interes na ohrani- tvi določenih kmetijskih in goz- dnogospodarskih enot, zlasti gle- de varstva krajine, njihove po- membnosti za splošni ljudski od- por, njihove ohranitve iz zgodo- vinskih in kulturnih razlogov ter podobno; - če je treba preprečevati dro- bitev kmetij iz drugih pomemb- nih razlogov; Zaščiteno kmetijo deduje pra- viloma samo en dedič, v prime- rih, ki jih določa zakon, pa lahko deduje to kmetijo tuđi več dedi- čev. Z javno razpravo po krajevnih skupnostih naj bi pričeli s 15. decembrom 1983 in naj bi trajala do 15. januarja 1984, tako da bi pred pripravo predloga odloka lahko resili vsa vprašanja in neja- snosti glede določitve zaščitenih kmetij. KMETIJSKO ZEMUIŠKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Šesto srečanje s krvodajalci Doberdoba Zveza prostovoljnih krvoda- jalcev »ADVS« Doberdob je bi- la pred šestinu let pobudnik or- ganiziranih srečanj krvodajalcev, aktivistov Rdečega križa in druž- benih delavcev. Občinska orga- nizacija Rdečega križa Kamnik in Kranj, sta na temelju medna- rodnega sodelovanja RKJ in RKS sprejela skupen program, ki zajema pomembna vprašanja iz človekovega vsakdanjega življe- nja in dela. Ta so skupna vsem, ki sodelujejo z Rdečim križem, tako, da darujejo svoj čas, zna- nje, materialna sredstva, krepijo prijateljstvo med narodi in razvi- jajo prostovoljno krvodajalstvo. V soboto 19. novembra je v hladnem jutru občinska organi- zacija Rdečega križa Kamnik, skupaj s predstavniki družbeno- političnih organizacij občine Ka- mnik sprejela na pijateljsko in delovno srečanje skupino »Zve- ze prostovoljnih krvodajalcev »ADVS« Doberdoba, ki jih je spremljal podpredsednik občine Doberdob Jože Frfolija. V želji, da vsako drugo leto predstavimo našim gostom del življenja in dela v naši občini, smo jih tokrat popeljali na ogled v delovno organizacijo »SVILA- NIT«. Vodstvo delovne organi- zacije je Doberdobčanom in ka- mniškim organizatorjem krvoda- jalstva predstavilo celotno proiz-. vodnjo. Po ogledu je prcdsednik OO RKS Kamnik dr. Vladimir Breznik v pozdravnem nagovoru zaželel prijetno počutje Dober- dobčanom in poudaril vlogo in namenu sodelovala obeh organi- zacij. Sledil je pozdrav sekretarja OK SZDL Jožeta Zagorca in predscdnika OSS Franca Si ko- ska. Predsednik Združenja prosto- voljnih krvodajalcev »ADVS« Doberdob Jože Fcrletič nam je izrazil prijateljske pozdrave in z velikim zadovoljstvom poudaril pomen in vrednost našega že ve- čletnega sodelovanja matičnega naroda z zamejskimi Slovenci. Sekretar delovne organizacije SVILANIT Bogomir Wiegcle je predstavil razvojne dose/.ke de- lovne organizacije, ki letos slavi 20-letnico. Pot smo nadaljevali k spome- niku revolucije NOV, kjer so gostje v spomin padlim borcem položili venec. Ob kosilu v Malograjskem dvoru je stekla beseda o nadalj- nem sodelovanju in izmenjavi simboličnih daril. V popoldan- skih urah smo krvodajalcem predstavili še kulturne znameni- tosti v Komendi, ki jih je izjemno lepo opisala profesorica Anda Peterlin. Ob 16. uri so Dober- dobćani krenili v občinsko org. RKS Kranj. PREDSEDSTVO OO RKS KAMNIK Ob prazniku naše domovine Ob 40. obletnid ustanovitve nove Jugoslavije, katere temelje ^*- je postavilo zasedanje AVNOJ v Jajcu, 29. novembra 1943, so se rudi krajani Kamniške Bistrice pripravili na prosllavitev tega praznika. Mladinska organizacija je s pomočjo pionirjev OŠ Kamni- škega bataljona pripravila krajši, toda zelo zanimiv kulturni pro- gram. Čeprav je bil nedeljski ve- čer deževen kot že dolgo ne, je bila avla OŠ proti pričakovanju polna. Vse, ki so kakorkoli sode- lovali in pomagali pri organizaciji je bilo strah, da bodo ostali brez poslušalcev oz. gledalcev, kar ne bi bilo prvič. Zazvenela je pesem Lepo je v naši domovini biti mlad in na oder so začeli prihajati nastopa- joči, ki so hkrati gledalcem raz- deljevali razna gesla: Živel Tito, Živeli jugoslovanski narodi, Na- rod si bo pisal sodbo sam... Z jugoslovansko himno se je začel kulturni program. Predsednik KS Zdravko Bodlaj je v svojem go- voru med drugim orisal razvojno pot Jugoslavije, od začetka nje- nega razvoja, ko je bila s sklepi AVNOJ v Jajcu na znotraj že zgrajena kot demokratična fede- rativna Jugoslavija in je bil s tem omogočen njen notranjcpolitični razvoj, do obdobja, ko se je Ju- goslavija začela in se še otepa gospodarskih problemov in s po- sledicami le-teh. Čeprav nas je razvoj tehnike, kulture in morale pripeljal na stopnjo razvitosti, ki ne dovoljuje vrnitve v razmere, ki so vladale pri nas v letih po osvoboditvi, pa bi nas danes mo- rala spremljati vsaj taka zavest, odločnost in želja po rešitvi iz nastale gospodarske situacije kot je nekdaj spremljala naše pre- dnike, ki so bili boj za obstanek. Sledile so pevske točke pionir- skega zbora pod vodstvom Karle Bernot, ki se je ob relativno majhni zasedbi odlično »izka- zal«. Prijetna in zanimiva spre- memba je sledila v nastopu mla- dincev, ki so se razkropili med gledalce in tako posredovali svoj recital ob spremljavi citer, kitare in klavirja. Njihovi glasovi so se nevsiljivo, brez prekinitev in po- vsem spontano razlegali po dvo- rani. Glas preko zvočnika pa je ob ustreznih trenutkih, v skladu z vsebino recitala, posredoval glavna dejstva z obeh zasedanj AVNOJ v Bihaču in Jajcu. Po končanem programu smo na obrazih odhajajočih lahko ugotovili, da so bili zadovoljni s proslavo in da si želijo še podob- nih, predvsem pa pogostejših kulturnih oz. kulturno-zabavnih prireditev. SABINA BARAKOVIČ Ambulanta za borce V Kamniškem občanu spomla- di objavljeni sklepi KO ZZB NOV Kamnik so v kamniškem Zdravstvenem domu naleteli, kar se borčevske ambulante tiče, na negativno oceno. Želim poudari- ti, da je želja borcev, da bi imeli svojo, od drugih ločeno ambu- lanto, le želja. V tem trenutku se vsi zavedamo, da je v starem zdravstvenem domu ni mogoče izpolniti. Kar pa zadeva sedanje razmere, smo povsem drugega mnenja. Ambulanta za borce je v prostorih, v katerih delajo tuđi druge ambulante; borcem so do- ločene v okviru ambulante dok- torja Kralja ure, ko naj bi se posvečal predvsem sterejšim ob- čanom, v katerih naj bi imeli bor- ci prednost. Kot starostna skupi- na spadajo starejši občani prav gotovo med borce, kišo že tuđi sami starejši kot priviligirana skupina pa ne, ker ostali, ki so prav toliko stari ali še starejši, enako težko čakajo na zdravni- ka, kot borci. Vemo, da je čakalna doba tisto zlo, ki je najbolj podvrženo kri- tiki pacientov. Moram priznati, da je čakanja v kamniškem zdravstvenem domu manj kot prej, tega pa ni mogoče reci o borčevski ambulanti, ker je v borčevski ambulanti osnovna za- Novo v kam niski knjižnici Enciklopedija-tehnika Cankarjeva založba 1983. Me Bain, E.: Kalipso Cankarjeva založba 1983. Štajner, R.: Kriza. 3. del Cankarjeva založba 1983. Novak, B.: 1001 stih Državna založba Slovenije 1983. Pregledna karta občine N. Gorica Geodetski zavod SRS 1983. Spomini na Janeza Marentiča Kmački glas 1983. Župan, V.: Gora brez Prometeja Mladinska knjiga 1983. Kirst, H. H.: Zadnjo karto izigra smrt Založba Obzorja 1983. Kirst, H. H.: Noč generalov Založba Obzorja 1983. Banove, T.: Topografski priročnik RK ZRVS Slovenije 1983. Mally, M.: Organizacija zdravstvenega varstva Zveza društev me- dicinskih sester Slovenije 1983. Arbitražna pravila Uncitral... DDU Univerzum 1983. Ousmanc, S.: Poslednji iz cesarstva Pomurska založba 1983. Mlinar, Z.: Humanizacija mesta Založba Ozborja 1983. Lipovce, F.: Analiza in planiranje poslovanja Delo 1983. Wedam-!..ukić, 0.: Mednarodna in medrepubliška pristojnost Uiadni list 1983. , Bajec, V.: Jogode. Kmečki glas 1983. hteva, da je treba vsakega bolni- ka temeljito in potrpežljivo obravnavati. Zato smo borci po- stavili minimalno zahtevo, da naj bo borčevska ambulanta vedno ob istem času in na istem mestu, da ne bi borci zaman prihajali v ambulanto, ne glede na to, ali je doktor Kralj prisoten ali odsoten t. j. bolan ali na dopustu. Meni samemu se je zgodilo, da sem letos trikrat prišel v ambulanto ob času, ko je bila ta zaprta in ni bilo v njej nobenega zdravnika, dvakrat sem prišel ob 12.30, doktor pa je prišel sele ob dveh, ker je bil ves dan dežurni. Nego- dovanja borcev, ki so bili v Zdravstvenem domu ob tem ča- su, je bilo veliko. Tu pa se šala neha, ker ne verjamemo, da bi se z malo volje ne dalo urediti tega tako, da bi borčevska ambulanta v času odsotuosti doktorja Kralja ne bila zasedena z drugim zdrav- nikom in da bi bil zdravnik v času borčevske ordinacije dežuren ali urgentne službe. Odnos do borcev v Kamniku nam sploh ni posebno všeč. Borci v Domžalah se pohvalijo z dru- gačnimi ugodnostmi kot pri nas v Kamniku. Tako je bilo v letu 1982 na zdravljenju v zdravili- ščih od 485 članov naše krajevne organizacije le 13 članov (v ćeli občini pa menda 19), in vendar so vse bolj pogosti očitki, kaj vse gre za borce. Res je, da plačuje federacija beneficirano dobo po- sebej, toda beneficirano dobo imajo tuđi drugi občani, ki so delali na nevarnih ali zdravju škodljivih mestih. Zdi se mi, da so zaslužili beneficirano dobo ti- šti, ki so se borili za našo skup- nost v večni nevarnosti, da bodo izgubili glavo. Take in večje be- neficije imajo povsod po svetu. Zdi se mi, da to, kar imamo od naše ambulante, ni vredno očit- kov, ki padajo na nas, in da bo treba na občnem zboru pomladi leta 1984, če se kaj ne spremeni, resno premisliti o tem, ali nam je taka ambulanta, kot je, sploh po- trebna. VINKO GREGORC • Naš pomenek Triintrideset let vztrajnosti Marica Hribemik, vodja ku- hinje v Planiki: »Čeprav je v preteklih letih odšlo iz naše de- lovne organizacije že precej delavcev, vztrajam že triintri- deseto leto. Vztrajala sem, ker imam rada svoje delo, tuđi bli- zu doma sem, rada pa bi delala še toliko časa, da bi gostinstvo v Kamniku zares zaživelo. Upam, da nam ga bo sedaj, ko smo združeni z Malograjskim dvorom, uspelo oživiti. Mislim, da so edina ovira, ki jo bo še treba premostiti, kadrovske te- žave. Danes je težko dobiti do- brega gostinca, saj mladi bežijo iz teh poklicev. Res je pogosto precej naporno, saj delovni čas pri nas ne traja samo osem, ampak tuđi deset, dvanajst ali šestnajst ur, kolikor pač zahte- vajo gostje. Sama že dolga leta delam po- gosto ćele dneve, pa še ob so- botah, nedeljah in praznikih, saj sem edina ustrezno kvalifi- cirana v naši kuhinji; kljub te- mu pa se mi ne zdi, da sem prej/eč obremenjena. Poleg svojega dela v kuhinji sem 2 leti opravljala tuđi delo v. d. direktorja. Dokler se je le dalo, sem se ob delu tuđi dodatno izobraževala, hodila sem na se- minarje in specializacije, tuđi v tujino. Izučila pa sem tuđi šte- vilne vajenke - kakih šestdeset ali sedemdeset jih je bilo. Kljub obilici ur, ki sem jih pre- živela v kuhinji, imam na pre- tekla leta mnogo tepih spomi- nov. Med gosti, za katere sem pripravljala jedi, so bile števil- ne znane osebnosti, med njimi tuđi Edvard Kardelj in tovariš Tito, ki me je ob svojem obisku v naši delovni organizaciji po- vabil za nekaj dni na Brione, vendar sem se morala zaradi družinskih obveznosti temu od- povedati. V svoji delovni dobi sem si pridobila številne izkušnje, med drugim sem spoznala tuđi, kaj se zahteva od dobrega go- stinca. Mora se potruditi, da ustreže gostu, biti mora prija- zen, dobro mora poznati svojo ponudbo, delati pa mora v ve- čini primerov več kot osem ur — dokler so naročila. Pa še nekaj, kar ne velja le za gostince - treba je pošteno delati.« MATEJA REBA Tako kot zdaj nam še ni bilo Francka Grden, šivilja v Svi- lanitu: »Še nekaj mesecev in po tridesetih letih dela se bom sta- rostno upokojila. Še bi delala, vendar me hrbtenica zaradi vsakodnevnega sklanjanja nad šivalni stroj že pošteno boli. Norma je precej visoka in člo- vek mora dobro prijeti za delo, da jo doseže. V mlajših letih to ni tako hudo, ko pa si starejši, te stalno hitenje že kar malo obremenjuje in utruja. Mislim, da bi morali delavce vsaj nekaj let pred upokojitvijo prestaviti na manj naporna delovna me- sta, da bi bolj čili dočakali za- služeno upokojitev. Sicer pa v vseh preteklih letih z menoj v delovni organizaciji nišo imeli nobenih problemov - vedno sem dosegala normo, tuđi bol- niških izostankov nisem imela mnogo. Precej se je spremenilo v teh tridesetih letih v Svilanitu, a ta- ko dobro, kot nam je danes, nam še ni bilo. Delavci smo zelo zadovoljni z osebnimi do- hodki, z informiranjem, vsi smo zainteresirani za delo, imamo dobro organizacijo in tuđi zelo dobro vodstvo, kar je pomembno za vsako delovno organizacijo. Kljub vsemu pa mi čez nekaj mesecev, ko bom zapustila ,svojo' tovarno, ne bo preveč dolgčas, saj me čakajo številni opravki. Tu je ročno delo, za katerega dosedaj ni- sem imela toliko časa kot bi rada, tu sta vnuka, ki mi bosta krajšala dneve. Morda bom po- grešata le prijateljice iz delov- nih hal, vendar pa se bo prav gotovo našel še kakšen trenu- tek za obisk in pogovor z njimi.« MATEJA REBA Delovna akcija mladincev iz Most Vse bolj se bliža zima, z njo pa tuđi smučanje. Ker je zaradi vi- sokih cen alpsko smučanje skoraj onentogočeno, se vse bolj zani- mamo za tekaško smučanje. V lanski zimi smo s pomočjo KS in SZDL zaorali prvo brazdo: uredili smo progo in organizirali tekmovanje. Ugotovili smo, da je privržencev teka na smučeh v na- ši KS kar veliko. Le-ti so si želeli, da bi progo podaljšali. S tem namenom se nas je šest- najst mladincev v ponedeljek, 31. oktobra s tovarišem Žiber- tom in Lavračem odpravilo na delo. Oskrbeli smo se s potreb- nim orodjem in se vse bolj odđa- ljevaii vaškemu hrupu. Pot do našega delovišča nam je kar hitro minila. Najprej smo odstranili odveč- ne veje, ki bi ovirale rekreativce. Nato smo si delo razdelili. Fantje so požagali drevesa, jih oklestili in tako začeli z gradnjo mostu čez Tunjico. Dekleta pa smo s struge pospravile veje in v njej nabrale kamenje, ki nam je ka- sneje služilo pri utrjevanju do- stopa k mostu. Če bi nas kdo opazoval, bi se najbrž spomnil na mravljišče, Vse je oživelo, vsakdo je bil za- topljen v svoje delo. Tišino goz- da so zmotile pesmi sekir, poka- nje trhlih vej, vse pa je proglasila motorna žaga. Nato smo prinesli iz gozda smrečje, s katerim smo prekrili kamenje ter s tem izrav- nali prehod na most. Naše delo je po velikem trudu rodilo sad. Pred nami je zrasel utrjen most. Ogledali smo si ga z vseh strani, ga preizkusili in se tako prepričali, da s:no delo uspešno opravili. Popravili smo orodje in zado- voljni odhajali z delovišča. Utru- jeni, a vendar: delo, ki smo si ga zastavili, smo izvedli. Prepričani smo, da bo most dolgo slvižii svo- jemu namenu in vas že sedaj va- bimo na tekaško tekmovanje. "P. /.. 6 KAM NISKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 DECEMBRSKE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Pred novim letom se bodo delegati zborov občinske skupšćine sestali še enkrat, in sicer bo v četrtek, 15. decembra seja družbenopo- litičnega zbora, v petek 16. decembra pa bo skupna seja /.bora zdniženega dela in zbora krajevnih skupnosti. Za seje je predviđen naslednji dnevni red: - analiza uresničevanja resolucije o izvajanju družbenega plana občine v devetih mesecih letošnjega leta - poročilo o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu v občini z informacijo o izvajanju daljinske oskrbe s toplotno energijo - izvajanje obveznosti priključevanja na glavni kolektor in na centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik - problematika vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav in način za njihovo financiranje - poročilo o izvajanju zakona o pravni pomoći - prcdlogi odlokov o: - zakloniščih in drugih zaštitnih objektih v občini - spremembi in dopouiitvi odloka o proračunu občine za letošnje leto - začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini za prvo tromesečje prihodnjega leta - spremembi odloka o zazidalnem nacrtu za območje zazidalnega otoka BS-3 Novi trg (samo ZZD in ZKS) - pobude, predlogi in vprašanja delegatov Objavljamo nekatera gradiva, ostala hrani INDOK služba, kjer so vsem zainteresiranim na voljo. Poročilo o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu v občini z informacijo o izvajanju programa daljinske oskrbe s toplotno energijo 1. Zakon o energetskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 33/81) nalaga občinam v SR Sloveniji, da veliko bolj skrbno in preudarno kot dosedaj skrbijo /a racionalno gospodarjenje z energijo, s smotr- nim družbenim naćrtovanjem, s sprejemanjem sanacijskih progra- mov in ukrepov ter opravljanjem nadzorstva nad uresničevanjem sprejete politike racionalnoga pridobivanja, transporta in izrabe energije. Temu določilu in smiselni uporabi določil zvezne uredbe o ukrepih za manjšo porabo in varčevanje goriv (Uradni list SFRJ št. 25/81) in Pravilnika o jugoslovanskih standardih za toplotno tehniko v gradbeništvu (Uradni list SFRJ št. 3/80) ter družbenega dogovora o ukrepih in aktivnostih za racionalno pridobivanje in porabo energije (Ur. list SRS št. 21/78), so že sledile nekatere občine v SR Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Celje, Cerknica, Domžale...) s sprejetjem odloka o ukrepih za zmanjsanje porabe toplotne energije že v lanskem oz. letašnjem letu. Ti ukrepi so: - zagotavljanje enakomernosti temperature pri ogrevanju z urav- noteženjem sistemov za ogrevanje in prezračevanje; - zagotovitev spremljanja porabe v odvisnosti od zunanje tempe- rature; - zagotovitev pregleda instalacij sistemov centralnega ogrevanja in opravilo vzdrževalnih del na istih (nastavitev gorilnikov, zamenjave šob, popravila in dopolnitev avtomatske regulacije) pred ali v začetku posamezne kurilne sezone; - za zagotovitev ustreznega nadzora in sankcije so pristojne občin- ske inspekcijske službe. Glede na vse globljo energetsko krizo in nujnost varčevanja goriv so omenjene občine sprejele odlok po enofaznem postopku. 2. Postopek ustanavljanja Občinske samoupravne interesne skup- nosti za energetiko je trajal od januarja 1982. Nosilec akcije za celotno področje SR Slovenije je RK SZDL oz. pooblaščeno izvr- šilno telo Republiški komite za energetiko v Ljubljani. Na osnovi določil zakona o energetskem gospodarstvu je bila dne 30. 6. 1983 s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga je podpi- sala večina udeležencev, konstituirana Samoupravna interesna ener- getska skupnost za območje občin Domžale in Kamnik. Na ustanovni skupščini je bil sprejet tuđi statut obćinske energetske interesne skupnosti za območje občin Domžale-Kamnik, izvoljeno je bilo predsedstvo skupščine in predsednika zbora uporabnikov in izvajal- cev ter izvršena opredelitev nalog do naslednje skupščine. 3. Na podlagi zaključkov razširjene seje IS Skupščine občine iz junija letošnjega leta je treba program preskrbe mesta Kamnika s toplotno energijo s sodelovanjem Fakultete za strojništvo v Ljubljani dopolniti tako, da bo lahko služil kot osnova za izdelavo glavnih projektov, urbanistične in lokacijske dokumentacije, združevanje sredstev in vse ostale aktivnosti. Realizacija zadolžitev nekoliko zamuja zaradi težav pri zagotovitvi finančnih sredstev, ki jih v ta namen združuje Raziskovalna skupnost občine Kamnik s posebnim samoupravnim sporazumom in predho- dnem dogovoru z ostalimi družbenopolitičnimi dejavniki naše ob- čine. Aktivnosti tehnične narave s strani Samoupravne interesne komu- nalno-cestne skupnosti občine Kamnik, ki je bila nosilec programa in Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik (ki je izdelal idejni in tehnični del programa) ter Fakultete za strojnišvo v Ljub- ljani so se že začele in bodo predvidoma končane do 1. 2. 1984, seveda ob pogoju, da borno v občini Kamnik zagotovili' potrebna sredstva. Izvajanje obveznosti priključevanja na glavni kolektor in na centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik Problemi na področju onesnaževanja okolja v občinah Kamnik in Domžale, ki so se pojavili kot posledica razvoja v povojnem obdobju in ki ga je narekovala industrializacija in razvoj stanovanjskega gospodarstva, so vplivali tud« na onesnaževanje vodotokov, pred- vsem pa glavnega vodotoka ki poteka skozi obe občini tj. Kamniške Bistrice. Na osnovi studije, ki je bila izdelana za območje obeh občin, je prišlo do odločitve o izgradnji skupne centralne čistilne naprave, ki naj bi s svojo kapaciteto omogočila izvedbo mehansko biološkega čišćenja in čišćenja fekalnih odplak, tako za stanovanjska področja kot tuđi za industrijo do leta 1990. Naloga industrije pa je, izhajajoč iz studije, da ob priključitvi na centralno čistilno napravo izvede predčiščenje odplak do ustrezne stopnje. Centralna čistilna naprava je bila zgrajena in je pričela poskusno obratovati, zgrajen pa je bil tuđi glavni kolektor, ki centralno čistilno napravo povezuje z območjem Kamnika. Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost občine Ka- mnik je v svoje usklajene programe vnesla tuđi naloge, ki jih je narekovala studija in od leta 1979 do 1982 zgradila primarne kanali- zacije za nekatere soseske in s tem omogočila nadaljevanje priljuče- vanja uporabnikov na teh prostorih. Za izgradnjo navedene kanaliza- cije je najela tuđi ustrezne finančne kredite pri poslovni banki. Tako je bila zgrajena kanalizacija Podgorje-Šmarca z navezavo na glavni kolektor, ki naj bi pokrivala bodoče potrebe v Podgorju, potrebe industrijske obrtne cone in del krajevne skupnosti Šmarca. Zgrajen je bil kanal na levem bregu Kamniške Bistrice, od železnega mostu do Perovške brvi s prečrpavališčem. Ta kanal pokriva potrebe soseske BS-3 Novi trg z obstoječo zazidavo, kot za nadaljnje predvi- đene gradnje na tem področju, vključno s področjem Zgornje Perovo do Veterinarskega zavoda. Ravno tako je bil zgrajen v letosnjem letu podaljšek glavnega kolektorja od delovne organizacije Utok do novoustanovljene sole »27. julij«. Vsa ta zgrajena kanalizacija omogoča priključevanje na teh po- droćjih upobnikom preko sekundarne in individualne kanalizacije in s tem doseganje cilja, da se fekalne odplake usmeri na centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik. Občinski odlok predvideva, da vsak uporabnik, ki so mu dani pogoji za boljše koriščenje kanalizacijskih sistemov, priključi v 6 mesecih na višjo kvaliteto, v tem primeru na glavni kolektor in s tem na centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik. Inspekcijske službe so na osnovi naše pobude in na osnovi pobude upravljalca centralne čistilne naprave izdale odločbe nekaterim uporabnikom (Stol, Perut- nina, Zalog), da se priključijo na primarno kanalizacijo. Ker pa so sankcije za neizvršitev določil upravnih odločb neznatne in s tem ne učinkovite, spričo znane gospodarske situacije uporabniki ne upoštevajo določil občinskega odloka. SIKCS je v svojih planih predvidevala, da bo s priključevanjem uporabnikov dobila vrnjena vložena sredstva za zgrajene komunalne naprave in s temi sredstvi nadaljevala z gradnjo komunalne infra- strukture na področjih, kjer še takega omrežja ni oz. je neustrezno. Ker se to ne izvaja oz. ker se priključitve ne vršijo po predvidenem programu, je prišlo do izpada prihodkov SIKCS in s tem do zastoja pri nadaljnji izgradnji potrebne komunalne infrastrukture. Ome- njena problematika je bila že obravnavana na Izvršnem svetu Skup- ščine občine Kamnik v sklopu sanacijskega programa komunalnega gospodarstva, ki ga je Izvršni svet podprl na svoji 53. seji dne 4. 10. 1983. DELEGATSKA PRILOGA Skupna naloga v občini Kamnik je, da v smislu doseganja dogovor- jenih ciljev in skrbi za varstvo okolja vložimo vse napore, da borno programe nadaljevali in svoje naloge na tem področju izpolnili. Nujno je zato izvršiti naslednje: - izpolniti vse naloge, ki jih predvideva studija in sicer, da vse organizacije združenega dela, ki so priključene na glavni kolektor, izvedejo v celoti svoje obveznosti tj. predčiščenje odplak (Utok, Titan, ostali) ter s tem omogočijo normalno delovanje centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, - izvesti priključitve delovnih organizacij (Stol, Fructal Alko in Zalog), kakor tuđi krajevne skupnosti Šmarca na področju industrij- skega kanala Podgorje-Šmarca, - priključitve obstoječe stanovanjske soseske na področju Novega trga (l-obodova ulica), - priključitve področja Jeranovega kakor tuđi naselij Vrhpolje in Nevlje. Pri naporih za uresničitev zgoraj omenjenih nalog bo SIKCS potrebovala pomoč in podporo vseh prizadetih, kakor tuđi družbeno- političnih faktorjev v občini Kamnik. Problematika vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav in način za njihovo financiranje Z zakonom o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8-350/82) so opredeljeni komunalni objekti in naprave individualne in pa skupne rabe. Financiranje objektov individualne rabe se vrši preko cen storitev, ki se zaračunavajo uporabnikom le-teh, za vzdrževanje objektov skupne rabe pa se sredstva združujejo na podlagi samoupravnoga sporazuma, ki so ga sprejele delovne organizacije in katere združu- jejo sredstva iz doseženega dohodka, osnovo za izračun obveznosti pa predstavljajo bruto osebni dohodki. V prilogi dostavljamo pregled, iz katerega je razvidno na eni strani združevanje sredstev za vzdrževanje, na drugi strani pa poraba sredstev vključno s sredstvi, ki jih SIKCS namenja za odplačilo anuitet kreditov, najetih za komunalne objekte individualne in skupne rabe. Iz navedenoga pregleda lahko ugotovimo, da sredstva, ki so se združevala in se še združujejo za namene vzdrževanja, nišo in ne zadoščajo za pokrivanje planiranega vzdrževanja objektov, ki ga predvideva za določena leta upravljalec oz. Komunalno podjetje Kamnik. Vzrok za to ne tići le v visokih stroških vzdrževanja, ampak tuđi v tem, da smo imeli v naši občini v teh letih podpovprečno stopnjo, po kateri smo taka sredstva združevali. Stopnja je bila v Kamniku 0,80%, npr. Ljubljana, ki predstavlja približno republiško povprečje, pa ima že od začetka tega srednjeročnega obdobja stop- njo 1,1 %. Glede na to je bila ta problematika ob priliki priprave sanacijskega programa komunalnega gospodarstva tuđi izpostavljena in je bil kasneje podan usklajen predlog za povišanje te stopnje od 0,8 na 1,1%. Predlog je bil s strani Izvršnega sveta SO Kamnik podprt in ob priliki usklajevanja stopenj na področju družbenih dejavnosti posredovan vsem delovnim organizacijam v naši obćini v sprejem. Na osnovi pregleda dosedaj prejetih pristopnih izjav delovnih organizacij, ugotavljamo, da sprejemanje aneksa k samoupravnemu sporazumu ne poteka zadovoljivo. Kljub urgencam se situacija ni bistveno spremenila, zato je potrebno tuđi s strani predstavnikov družbenopolitične skupnosti to problematiko posebej izpostaviti. Pri ugotavljanju možnosti pokrivanja stroškov vzdrževanja objek- tov je potrebno tuđi upoštevati, da SIKCS občine Kamnik pokriva tuđi anuitete za najete kredite za že zgrajene komunalne objekte individualne rabe, kar po eni strani direktno zmanjšuje možnost financiranja rednega vzdrževanja, po drugi strani pa tuđi zajeda v sredstva, ki bi jih lahko namenili za nadaljnjo izgradnjo komunalne infrastrukture. Področje vzdrževanja komunalnih objektov in naprav je bilo tuđi predmet sanacijskega programa, ki ga je poleg ostalih organov obravnaval tuđi izvršilni odbor Ljubljanske banke Stano- vanjskokomunalne banke Ljubljana na svoji 18. seji, dne 19. 10. 1983 in sprejel sklep, ki ga citiramo: »V sanacijo komunalnega gospodarstva Kamnik se vključi Komu- nalno podjetje Kamnik s tem, da prevzame obveznost odplačevanja kreditov za tište investicije individualne komunalne rabe, katere je prevzelo v svoja osnovna sredstva, kar pomeni spremembo kreditoje- malca za te kredite. Učinki tega prenosa bodo zagotovili hitrejše poplačilo zapadlih obveznosti. Sklepa pod 3. in 4. se realizirata najkasneje do 15. 12. 1983, sicer se uveljavijo zamudne obresti. Ta sklep je torej treba realizirati do 15. 12. 1983, v nasprotnem primeru bo poslovna banka zaračunata SIKCS zamudne obresti, ki bi odpadle na ustrezni delež neporavnanih obveznosti. Omenjeni sklepi se nanašajo na objekte, ki so bili že preneseni, v zvezi z objekti, ki naj bi jih upravljalec v prihodnosti še prevzemal, pa je po sklepu organa komunalne skupnosti potrebno prenašati tuđi vir, tj. v primeru uporabe kreditnih sredstev pri zgraditvi teh objek- tov tuđi celotne anuitete iz tega naslova. Omenjene anuitete naj bi Komunalno podjetje Kamnik pokrivalo iz sredstev amortizacije, ki jo je za vsa osnovna sredstva te vrste po predpisih dolžna obračunavati. Tako bi se razbremenile obveznosti komunalne skupnosti in s tem omogočilo tej skupnosti, da vlaga več sredstev v nadaljnji razvoj na tem področju. Na drugi strani pa bi pri izvajalcu izpostavilo problem visine cen komunalnih storitev, ker se pač tuđi iz sredstev amortiza- cije vlagajo sredstva v izgradnjo novih objektov in naprav. Po podatkih, ki so na razpolago, lahko ugotovimo, da so cene komunal- nih storitev v naši občini v primerjavi s cenami v ostalih občinah ljubljanske regije daleč pod povprečjem. Zakon o komunalnih dejavnostih nalaga obvezen prenos komunal- nih objektov in naprav v upravljanje komunalnim organizacijam, ki so jih le-te dolžne sprejeti in tuđi obračunavati amortizacijo. Ugotav- ljamo, da je SIKCS z izvršenimi prenosi v letosnjem letu prenesla vse objekte, pri katerih je bila investitor in pa tuđi objekte, ki so bili zgrajeni iz ostalih virov, ražen objektov, za katere pa je postopek za prenos še v teku, in sicer: - čistilna mehanska naprava v Komendi (problem deponije blata s centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik še ni rešen) ter - prečrpavališče primarne kanalizacije soseske BS-3 ob obvozni cesti (prenos funkcionalnega zemljišča z dostopom). V preteklem in sedanjem obdobju po sprejetju Zakona o cestah (Ur. 1. SRS, št. 38/81) smo del sredstev, ki se zbirajo za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav, namenili za vzdrževanje občinskih lokalnih čest. Tuđi v letosnjem letu namenjamo sredstva za vzdrževa- nje občinskih čest, ker Skupnost za ceste Slovenije tretira letošnje leto kot prehodno obdobje in še ni zagotovila sredstev za vzdrževanje občinskih lokalnin čest. To pomeni, da so tuđi iz tega razloga sredstva za vzdrževanje ostalih naprav temu ustrezno manjša. Predvidevamo pa, da bo Skupnost za ceste SR Slovenije v finančnem nacrtu za leto 1984 predvidela ustrezni delež sredstev, koliko pa bo to, je še popolnoma odprto vprašanje glede na velike obveznosti, ki jih ima Skupnost za ceste Slovenije. Na podlagi navedb iz tega gradiva lahko sprejemamo naslednje ugotovitve in zaključke: 1. V celoti je treba realizirati začeto akcijo v zvezi s povišanjem stopnje za združevanje sredstev za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. Pri tem pa je tej akciji potrebno dati tuđi družbenopoli- tično podporo. 2. Izvršiti je treba prenos anuitet iz naslova kreditov, s katerimi so bili zgrajeni komunalni objekti in naprave individualne rabe, ki jih sedaj pokriva SIKCS, na upravljalca teh osnovnih sredstev, tj. Ko- munalno podjetje Kamnik. Ob prenosu komunalnih objektov in naprav individualne rabe je potrebno prenašati tuđi vir sredstev. 3. Ugotavljamo, da so cene komunalnih storitev v naši občini podpovprečne in da ne omogočajo istočasno pokrivanja stroškov vzdrževanja in pa vlaganja v razvoj, kar pomeni, da je potrebno v ceno komunalnih storitev vključiti postopoma tuđi delež, ki bo namenjen za razširjeno reprodukcijo. 4. SIKCS si mora preko svojih delegatov v skupščini Skupnosti za ceste Slovenije prizadevati za čim ustreznejše oblikovanje sredstev za vzdrževanje občinskih lokalnih čest. PREDSEDNIK SKUPŠČINE Stane Zobavnik, 1. r. Pregled virov in porabe sredstev za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav za obdobje 1981-1983 Zap. do 30. 9. št. Predmet 1981 1982 1983 I. ulice 880.445,40 729.900.00 395.541,80 2. ceste 4,407.066,80 3.815.630,20 4.726.373.40 3. čišćenje jav. površin 1,953.307,50 2,279.728,70 2,044.484.15 4. zimska služba 3,409.519,55 1,628.650,20 3,656.893,95 5. prometna signalizacija 549.723,50 795.138.65 646.558,60 6. prometni objekti 262.206,35 1,525.156,80 40.526,90 7. KS za ceste II. reda 1,056.091,35 1.089.028.05 604.791,00 8. obn. mostu Zg. Tuhinj 509.646,75 242.688,95 - Skupaj 13,028.007,20 12.168.921.55 12,415.169,80 Skupaj porablj. sred. za vzdrž. kom. obj, in naprav 15.225.303,75 16.820.224,25 15.123.121.10 Delež od I-8 v skupaj porabljenih sredslvih 86% 72",, 82% Delež čest v skup. por. sr. 23'",, 31% Anuitete za kredite za kom. nap. indiv. rabe 4,933.039.00 5.343.794.OO 5.343.794,00 Anuitete za kredite za kom. nap. skupne rabe 14,257.652,00 15.730.572,00 15.062.800,00 Skupaj vzd. + anuitete 34,415.994,75 37,894.590,25 35.529.715,10 Prihodki po SaS 0,8% 13.686.184,00 18,400.555,55 16,895.716,55 Prihodki po SaS l% 6,887.300,50 8.771.630,10 14.460.398,85 Negativna razlika 13.842.510,25 10,722.404,60 4,173.599,70 V Kamniku, dne 3. 11. 1983 Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na seji 4. 11. 1983 obravnaval poročila Samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti in sprejel naslednja stališča: 1. Izvršni svet sprejema poročilo SIKCS o izvajanju zakona o energetskem gospodarstvu ter v zvezi z njegovim izvajanjem pred- laga naslednje: a) SIKCS naj skupaj z občinskim komitejem za družbenoekonom- ski razvoj pripravi osnutek odloka o ukrepih za zmanjševanje porabe toplotne energije za obravnavo in sprejem na zborih skupščine v decembru 1983. b) Izdelava dolgoročnega programa preskrbe mesta Kamnik s toplotno energijo se mora vključiti v program dela SIS za raziskova- nje občine v letu 1983 in 1984 in zagotoviti v okviru te SIS tuđi potrebna sredstva za financiranje naloge, c) V izdelavo programa naj se vključi tuđi SIS za energetiko občin Domžale-Kamnik. 2. Izvršni svet vztraja na izvajanju dogovorjenih nalog in obvezno- sti priključevanja na glavni kolektor in na centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, ki temelje na izdelani studiji, in sicer: a) OZD, ki so že priključene na glavni kolektor (Utok, Titan in druge OZD), so dolžne izvajati obveznosti predčiščevanje odplak; b) OZD (Stol, Fructal-Alko, Perutnina Zalog) se priporoča, da izvedejo priključitev na primarno kanalizacijo; c) postopoma se pristopi k dograditvi kanalizacijskega sistema skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi tuđi za območje: Novi trg (BS-3), Podgorje, Šmarca, Jeranovo, Vrhpolje, Nevlje v skladu s programom SIKCS. 3. Izvršni svet sprejema informacijo o problematiki vzdrževanja in financiranja komunalnih naprav in objektov ter v zvezi s tem pred- laga naslednje: a) V okviru akcije SIKCS za povišanje prispevne stopnje za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav (od 0,8% na 1,1%) poziva OZD, ki še nišo pristopile k podpisu sprememb samouprav- nega sporazuma, da čimpreje sprejmejo predlagane spremembe. b) Izvršni svet vztraja, da se izvede prenos sredstev in njihovih virov s SIKCS na Komunalno podjetje skladno z izhodišči sanacij- skega programa SIKCS. gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 Zadolžuje se tuđi Komunalno podjetje Kamnik, da čimprej izdela Plan vzdrževanja individualnih in kolektivnih komunalnih naprav in objektov v letu 1984. Podpira se tuđi postopno povišanje cen komunalnih storitev, ki bi Pokrivale tuđi stroške za razširjeno reprodukcijo. c) V okviru republiške skupnosti za ceste je treba v letu 1984 Zgotoviti tuđi ustrezna sredstva za vzdrževanje občinskih lokalnih čest. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Porocilo o izvajanju zakona o pravni pomoći Pregled stanja v občini nam pokaže, da ima približno 80 večjih in srednjih samoupravnih organizacij ali skupnosti (vseh skupaj jih je Veliko čez 100) le 6 organizacij združenega dela trenutno zaposlene diplomirane pravnike (od tega dve po dva) na delih in nalogah normativnega dograjevanja in spremljanja izvajanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V približno petih organizacijah zdru- ženega dela opravljajo to delo delavci z višjo šolsko izobrazbo, ki praviloma opravljajo bolj ali manj le delovno pravna opravila, vse ostale organizacije združenega dela pa so bolj ali manj prepustile to Področje spretnim in ad hoc oblikam zagotavljanja najbolj nujno Potrebne pravne pomoći, ali pa se s temi vprašanji ukvarjajo povsem nekvalificirani posamezniki. Zaradi zahtevnosti dograjevanja vrste področij v organizacijah združenega dela (dohodkovno, delovno pravno, statusno in drugo), *e sedaj organizacijam, ki imajo strokovne delavce, ni mogoče nalo- žiti odprave neustrezno urejenih razmerij, prej kot v 6 mesecih, Praviloma pa so sposobne odpraviti pomanjkljivosti oziroma nepra- vilnosti v letu dni ali več, kar se odraza tuđi v zaostajanju prilagajanja samoupravnih aktov spremembam zakonodaje oziroma družbenega dogovarjanja. Organizacije združenega dela so po zakonu dolžne zagotoviti svojim delavcem brezplačno pravno pomoć v primerih, ki izhajajo iz delpvnega razmerja, ko le-ti pred samoupravnimi organi uveljavljajo svoje pravice. Glede na prejšnje ugotovitve moramo vedeti, da 'akšna oblika pomoći ni vedno zagotovljena. Preverjanje stanja je pokazalo, da se delavci v organizacijah Združenega dela ne poslužujejo pravne pomoći samo za uveljavljanje svojih pravic, pridobljenih iz delovnega razmerja, temveč tuđi iz ostalih pravnih področij, kar kaže na to, da so delovni ljudje in občani premalo seznanjeni z vsemi možnostmi in oblikami zagotav- 'janja pravne pomoći v občini. V eni izmed analiz, ki so jo zbori skupščine že obravnavali, je bil omenjen predlog, da bi v Kamniškem občanu po zgledu nekaterih drugih časopisov imeli rubriko, ki bi bila namenjena za pravne nasvete ali odgovore občanom. V kolikor bi Prišlo do realizacije tega predloga, bi lahko sodišče v Kamniku, kakor Sekretariat za občo upravo in družbeni pravobranilec samoupravlja- i "ja poskrbeli, da bi bilo odgovorjeno na vsa vprašanja s tega po- i dročja. Naj navedemo nekaj področij, na katerih delavci v organiza- cijah združenega dela najpogosteje uveljavljajo urejanje svojih pra- vic in sicer področje osebnih dohodkov in nadomestil, stanovanjska problematika in razporejanje ali prerazporejanje na določena dela in naloge; pri tem je treba poudariti, da je dostikrat vzrok za nepozna- i vanje predpisov s strani delavcev, s strani strokovnih služb pa slabo strokovno delo posebno na formalnih zahtevah zakonov (npr. nepra- vilna sestava organa, ki odloča o delavčevi pravici, nespoštovanje fokov in podobno). Naj ugotovimo, da je v preteklosti pomembno vlogo v nuđenju pravne pomoći v občini odigral Občinski svet ZSS prek odvetnika, vendar moramo danes žal ugotoviti, da je ta odvetnik opustil dejavnost, ker se mu z vidika nekaterih predpisov in premaj- hne stimulacije ni več zdela interesantna. Naj ob podajanju tega poročila ugotovimo in zapišemo, kateri so i .'isti subjekti, ki poleg pravnih služb v OZD še lahko v občini nudijo i Pravno pomoć, To so predvsem sodišče, posamezni upravni organi, družbeni pravobranilec samoupravljanja in samostojni odvetniki, pri čemer prvi trije omenjeni organi ne morejo nuditi celovite pravne Pomoći občanom, to je zastopanja v celotnem postopku pred le-temi. S ciljem, da bi se problematika pravne pomoći reševala celovito v občini Kamnik je Izvršni svet imenoval delovno skupino, ki bi Proučila možnosti zagotavljanja le-te in v kakšni obliki, Skupina je Ugotovila, da bi bila za občino Kamnik ustrezna rešitev v ustanovitvi Pravne pisarne, ki bi jo vodil samostojni odvetnik, s tem da bi se njegova pretežna aktivnost na področju deficitarne pravne pomoći (samoupravnim subjektom, delovno pravna pomoć) zagotovila z ustrezno stimulativno vodeno davčno politiko. Poleg tega je bil problem pravne pomoći s strani Izvršnega sveta osvetljen tuđi na nivoju regije, toda pobuda o skupnem reševanju te problematike je zaenkrat ostala na papirju, morda tuđi zaradi tega, ker se celotna družba sooča z drugimi problemi, katerim pa trenutno posveča več pozornosti. Izvršni svet je ob obravnavanju problematike pravne pomoći v občini Kamnik sprejel sklepe s katerimi je pozval organizacije zdru- ženega dela in skupnosti, da v cilju razreševanja nakopičenih proble- mov, ki so razvidni tuđi iz tega poročila, pristopijo k zaposlovanju ustreznih kadrov. Izvršni svet predlaga zborom skupščine, da sprejmejo naslednje zaključke: 1. Skupščina občine poziva vse večje organizacije združenega dela, da čimprej organizirajo pravne službe oziroma zaposlijo ustrezne kadre za to področje. 2. Za manjše organizacije združenega dela se predlaga, da se pravna pomoč organizira v okviru pravne pisarne, ki bi jo vodil samostojni odvetnik. 3. Izvršni svet mora preveriti možnosti organiziranja pravne po- moći v okviru občin ljubljanske regije. PREDSEDNIK IS Franc Jeras, ing. l.r. DELEGATSKA možnih prihodkov se prićakuje, da naj bi skupni proračunski pri- hodki dosegli visino 149,4 milijona din. Spremembe prihodkov so razvidne iz priloženega primerjalnega pregleda ter so naslednje: - ukinjeni davek iz OD delavcev po stopnji 0,40%, - delno zvišanje davka od obrtne dejavnosti v pavšalnem znesku, - povišanje davka od skupnega dohodka obćanov zaradi dosle- dnejšega predpisovanja akontacij, - povišanje davka od premoženja od oddajanja poslovnih prosto- rov, zaradi povećanih cen stanarin, - znižanje davka po odbitku, zaradi omejevanja sklepanja pogodb o delu, - manjše uskladitve davka od premoženja, prometnega davka, taks in prihodkov po posebnih predpisih, - večji prihodki upravnih organov. S tako ocenjenimi prihodki v visini 149,4 milijona din bodo napram preteklemu letu izvirni prihodki porasli le za 5% ter skupni prihodki za 8,8%. Navedene spremembe med prihodki ter sprememba družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe, vplivajo tuđi na razporeditev prihodkov. Znesek v tisoč din Fo sprejetem proračunu Po spremem. proračuna Skupni prihodki 157.400 149.400 Razporeditev: 1. Sredstva dovoljene porabe 104.46K 1O6.27V 2. Sredstva nad dovoljeno porabo za izloćitev 39.602 42.671 3. Sredstva poseb.obč. davka za intervencije 13.230 330 4. Sredstva razlik v cenah 100 120 Skupni prihodki so po predlogu proračuna manjši za 8,0 milijonov din zaradi ukinitve davka iz OD delavcev po stopnji 0,40, medtem ko se je obseg dovoljene porabe povečal za 1,8 milijona din vsled upoštevanja sprememb dogovora o splošni porabi ter višje planiranih sredstev občinskih upravnih organov. V mejah sredstev proste dovoljene porabe so bile napram prvot- nemu proračunu izvršene za posamezne proračunske porabnike ustrezne uskladitve, katere predstavljajo napram preteklemu letu poprečna povećanja za osebne dohodke 20,7% in za druge namenc pretežno materialnega značaja 10,9%. Izven tega so v predlagani spremembi proračuna zajeti še povećane ali zmanjšane postavke oz. nameni porabe, za katere jim v prvotnem proračunu ni bilo možno zagotoviti potrebnih sredstev, oz. za po- trebe, ki ob sestavi proračuna še nišo bile v celoti znane. Višje postavke so predvsem naslednje (- v tisoč din). V namen: dejavnost DPS, stroški pokroviteljstva ter stroški objav ćestitk in razglasov 34 din, za veterinarsko higiensko službo 50 din, za mate- rialne izdatke DS 500 din, za financiranje vratarske službe 230 din, zavaravanje nepremičnin 80 din in za troske delitve benciskih bonov 50 din. Vzporedno s tem pa so znižaiie sledeče postavke: stroški scj skupščine in objave občinskih dokumentov 221 din, stroški premo- ženjsko pravne službe 25 din, stroški avtomatske obdelave 60 din ter sofinanciranje medobčinske inspekcije 150 din. Z 1% je omejena dejavnost pravosodnih institucij, LO in TO. Raznim društvom in družbenopolitičnim organizacijam je bilo namenjenih za 912 din več posebnih udeležb ter KZ za 500 din. Negospodarske investicije so znižane za 400 din ter komunalna dejavnost za 130 din. Obveznost za izloćitev prihodkov na posebno partijo se je povećala za 3.069 din. O delu navedenih sprememb je v skladu z določili odloka o proračunu izvršni svet sklepal že v teku leta ter vskladil in sprejel' dokončni predlog, kot je predložen. Ker še nišo znana vsa merila za sestavo predloga proračuna za leto 1984, je izvršni svet pripravil tuđi predlog odloka o začasnem financi- ranju splošnih družbenih potreb v prvem trimesečju 1984 ter na osnovi navedenega predloga predlaga zborom skupščine, da sprej- mejo sledeče sklepe: 1. Sprejme se odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proraču- nih občine Kamnik za leto 1983. 2. Sprejme se odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v I. trimesečju 1984. PREDSEDNIK IS Franc Jeras, ing., i. r. PRILOGA PREDLOG ODLOKA O: - SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KAMNIK ZA LETOŠNJE LETO IN - ZAČASNEM FINANCIRANJU SPLOŠNIH DRUŽBENIH PO- TREB V OBČINI ZA PRVO TROMESEČJE PRIHODNJEGA LETA Proračun občine Kamnik za leto 1983 je bil sprejet v mesecu marcu 1983. Z odlokom o proračunu se je načrtovalo, da bodo izvirni prihodki rasli v poprečju za 11,0% in skupni prihodki za 14,6% ter dosegli visino 157,4 milijona din. Od skupnih prihodkov naj bi po dogovorjenih merilih odpadlo na dovoljeno porabo 104,5 milijona din ter na sredstva, ki se izloćajo na posebni račun ter sredstva po posebnih predpisih 52,9 milijona din. Izvršni svet je zaradi problematike znižanja splošne porabe na račun nepredpisanih davkov v letu 1982 v skupni visini 8,5 milijona din sprejel sklep o začasnem omejevanju proračuna v poprečju za 5%. Vendar pa se je s spremembo družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 situacija nekoliko spremenila in sicer v tem smislu, da v letu 1983 ni potrebno znižati splošne porabe za celotnih 8,5 milijona din, pač pa se ta obveznost porazdeli na 3 leta po 2,8 milijona din. Navedeno spremembo dogovora je Izvršni svet obravnaval na eni od novembrskih sej. Sprememba dogovora je tuđi v tem, da občini Kamnik dopušča povećanje splošne porabe za 2,7% z ozirom na to, da je bilo z občinskim proračunom v letu 1982 razporejenih 80% do 85% vseh sredstev za dejavnost DPS, DPO in priznavalnine. V mesecu Juliju je občinska skupščina sprejela Odlok o spremem- bah in dopolnitvah odloka v zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na osnovi katerega se je posebni občinski davek iz OD delavcev po stopnji 0,40% preimenoval v prispevek. Z ozirom na to spremembo ne bo evidentiran kot proračunski prihodek niti ne bo vplival na visino proračuna. Upoštevajoć navedene spremembe ter izvršeno ponovno ocenitev Nekaj pripomb k opisu poti Od pomnika do pomni ka Komisiji za urejanje in utrje- vanje tradicij NOV pri ZZB NOV Kamnik je treba dati vse priznanje, da bi tuđi v naši ob- ilni določili magistralno pot mi- mo številnih spomenikov in obe- ležij bogate zgodo vine narodno- Osvobodilnega boja in ljudske re- volucije na Kamniškem. Komisi- ja je z željo, da bi opis poti in pomnikov čimbolj odražal zgo- dovinske dogodke in njihovo oz- lačitev, pozvala bralce, naj k predlogu opisa dajo svoje pri- pombe. V tem smislu želim dati nekaj Predlogov in pripomb k zapisu, v katerega je avtor tovariš Vinko Gregorc gotovo vložil veliko tru- da in prizadevanj, da bi prišel do Pravih podatkov. Najprej splošna pripomba: ra- zmisliti bi bilo treba, ali spada naštevanje gostiln, gostišč in tr- govin v tak opis. Ali je res treba Pri vsakem spomeniku NOB na- Pisati, kje je najbližja gostilna. Spomenik začetku vstaje na Ka- niniškem in prvima žrtvama, sko- jevcema Mlakarju in Miklavčiču, je bil odkrit ob 40-letnici vstaje °b občinskem prazniku leta •981. Opis navaja bivše obeležje - skalo, ki je ni več in je prenese- na v muzej, ne omenja pa seda- njega spomenika, ki sta ga obli- kovala kipar Janez Pirnat in aih. ^lasto Kopač. Spomenik stoji na Poti prek Perovske brvi ob ob- vozni cesti. Spominsko obeležje na Mali planini je postavljeno v spomin na izredno pomembne dogodek v zgodovini mladinskega revolu- cionarnega gibanja v Jugoslaviji, na V. državno konferenco SKOJ, ki je bila 6. avgusta 1939. Udele- žil se je tuđi Edvard Kardelj, na njej pa so za sekretarja CK SKOJ izvolili Ivo - Lola Ribarja. Zato ta dogodek zasluži podrob- nejši opis, kot pa je v predlogu, ki pravi, da je to spomenik sko- jevcem. V opis bi kazalo vključiti tuđi partizanske tehnike in kurirske postaje, ki so že obeležene (npr. G 7 na Vegradu itd.) Brošurico- vodič bi bilo potrebno opremiti s slikovnim gradivom - posnetki posameznih obleležij. V vseh nadaljevanjih je ome- njen kamnosek Vetorac, me- nim, da bi bilo neba ime znanega kamnoseka iz Stranj, pokojnega Franca Vetoraca, ki je postavil veliko spominskih obeležij NOB. pravilno zapisati. Enako volja tu- đi za nekatera druga imena F. S. Na članek Vinka Gregorca »Od pomnika do pomnika« v 18. in 19. številki Kamniškega obča- na sporočam popravke tistih obeležij, ki so mi poznani in pri opisu katerih sem zasledil preo- čitne pomote: Kamniški obean št. 18 1.) V Crni so Nemci postrelili iz maščevanja 51 talcev dne 9. julija 1942 in ne 8. Juliju kot navaja opis. 2.) V borbi z Nemci v Kališu je padlo 19. januarja 1943 zaradi obkolitve iz nenadnega napada 22 borcev in ne 24. Tako je opi- sano tuđi v knjigi »Kokrški odre- di. Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami« na strani 481. Mrtve tovariše so prepeljali v Stranje in jih pokopali južno pod hribom, na katerem stoji Stranj- ska cerkev. Prav tam stoji 6 m visok obelisk, ki ga zakriva OŠ Kamniškega bataljona Stranje, dohod do obeliska pa je po poti od mostu mimo gasilskega doma. Kamniški občan št. 19 1.) Spominska plošča, ki je v/i- dana pod arkadami kulturnoga doma na Vegradu je bila odkrita 26. julija 1964 in ne leta 1963, saj je bilo delo naročeno sele 10. aprila 1964 in to pri Obrtno ka- mnoseškem podjetju Naravni kamen Ljubljana. To podjetje je opravilo vsa dela, in ploščo tuđi vzidalo. Torej ne drži, da je plo- ščo naredil kamnosek Vetorac. Zanj je bilo delo za tako veliko spominsko ploščo tistikrat preve- liko in je bil prisiljen našo po- nudbo odkloniti. 2.) Pomota je tuđi pri opisu drugega obeležja, ki stoji na Ve- gradu. Tam ni pokopan prvobo- rec Jurij Libnik, temveč označuje pomnik le kraj, kjer je padel prvi partizan v bivši občini Kamniška Bistrica - ta pa je zajemala seda- nje krajevne skupnosti: Kamni- ška Bistrica, Crna in Godič. 8. aprila 1954 je bil po odloku ta- kratne občine 9. junij proglašen za občinski praznik kot spomin na prvo žrtev oboroženoga odpo- ra proti okupatorju - na 9. junij 1942, ko je padel Ivan Libnik - Jurček in bil pokopan na poko- pališču v Stranjah. Za njegov grob skrbi KO ZZB NOV Ka- mniška Bistrica - Godič, spomin nanj pa je živ, saj imata krajevni skupnosti Kamniška Bistrica in Godič 9. junija krajevni praznik. Njegovo obeležje na Vegradu je bilo obnovljeno za odkritje spominske plošče v Domu pod arkadami. Obnovitev obeležja je opravil pokojni kamnosek Franc Vetorac. 3.) Opis spomenika v Zg. Stra- njah je več kot pomanjkljiv. Spo- menik, ki stoji na južnem vznož- ju hriba, kjer stoji cerkev je po- svećen žrtvam, ki so tam pokopa- ne in njihovih posmrtnih ostan- kov nišo prekopavali po II. sve- tovni vojni. Tam počivajo borci Kamniškega bataljona, ki so padli 19. januarja 1943 na Kališu in družina Šif: oče, mati in sin. ki so padli v Korošici 6. februarja 1945. Podatki. da je tam posveti- lo tuđi žrtvam, pad lim na Puški, nišo točni. Tuđi podatek, da je na Kališu padlo 28 borcev in da so vsa imena vpisana na spomeniku ni resničen. Na spomeniku je vpisano 17 znanih od 22 padlih borcev na Kališu in sicer: Anton Štefe (tuđi v knjigi Kokrški odred I; str. 481), Lađo Skopin (v knjgi dodanu ime Marjan. str. 482, Tomaž Prelovšek (v knjigi i. imenom Franc Prelovšek-Miha. str. 482). Peter Rokavc (isto v knjigi. str. 482) Miha Osolin (ni v knjigi, Rudolf Maselj (v knji- gi), Franc Podmilščak (ni v knji- gi), Franc Pirnat (ni v knjigi). Stanislav Beve (ni v knjigi). Franc Grilj (ni v knjigi), Ivan Kavka (ni v knjigi). Ivan Šuštar (ni v knjigi), Karol Logar (v knji- gi Karei Logar-Bolte, str. 482) Vincenc Sušnik (ni v knjigi). Na- daljnjih pet mest je na obelisku praznih. Ker bo KO ZZB NOV Kamniška Bistrica - Godič v letu 1984 obelisk obnovila, bi dopol- nila seznam padlih. če bodo pre- živeli borci dodali podatke. V knjigi ostaja namreč na strani 482 še priimek Javor, sami pa razpolagamo z informacijo, da sta padla na Kališu usodnega dne tuđi Albin Mahkovee. Dolsko. roj. 1927 in Dinko Kokalj. Ob- staja tuđi dvom, če ne gre za dve osebi pod priimkom Prelovšek. ker se odkrivajo imena Tomaž. Franc in Miha. Tuđi v knjigi Ko- krški odred I. na strani 482 je opomba. da natančnejših podat- kov o padlih na Kališu 19. ja- nuarja 1943 ni bilo mogoče /bra- ti in da zbiranje teti podatkov ostaja predvsem naloga KO ZZB NOV. Moja pripomba / opisom naj ostaja osnova za zbiranje manjkajočih podatkov. zato sem jo podrobneje opisal. 4.) V vaši Okroglo je spome- nik odkrila KO ZZB NOV Ka- mniška Bistrica - Godič 16. apri- la 1978 in ne leta 1976. 5.) Spomenik, ki stoji v zasel- ku Slevo. pod Kamniškim vrhom, ni posvećen 19 padlim borcem Zidanškove brigade, temveč desetim (10). Od tega je osem imen borcev padlih uso- dnega 8. januarja 1945 vklesanih na spomeniku: ime borke iz Sov- jetske zveze in enega borca pa je še neznano. Spomenik ima na hrbtni strani vklesan verz: »V to zeleno deželo. / voncem belih gora, smo / mladu krvjo zapisali oporoko srca - Ljubite svobo- do«. Odkrila ga je KO ZZB NOV Kamniška Bistrica-Godič 14. oktobra 1979. Nad oboležji Okroglo. zaselek Slevo in Pra- protno Zakal je prevzola patro- nat Lovska družina Stahovica. 6.) Pisec Vinko Gregorc nuli ni povedal bistva. ko omenja. da je v cerkvi v Stranjah zunimivost. ki jo je uredil Pločnik. Stranjsko cerkev je fašistićni okupator spremonil v betonski bunker. Še vedno se vidijo na vzhodni strani »Une«, uperjene proti mostu čez reko Kamniška Bistrica in v nusprotni hrib. V ladji oorkvo pa je bila urejena postojanka / armirano betonsko ploščo in pove/avo v /imanje utrdbe. Po osvoboditvi je /ahte- valo čišćenje betonske džungle in lud je cerkvo i/redne napore. Takrat jo krajunom pomagal ar- hitekt prof. JOŽE PLHCNIK. Pri obnovitvi cerkve je sodolovul vse do svoje smrti 7. januarja 1957. Ure jal jo zunanjost in no- tranjost cerkve. vsa umotninu pa je v njegovi i/virnosti. l'motniki so postajali ćelo izvajulci Pločni- kovih zamisli, saj je oblikovat vse. kar je novega. do opreme cerkve. Štranjska cerkev po umetniških svuritvuh arhitekta prof. Jožeta Pločnika postaja no ie »zanimiva*. temveč znamenita v jugoslovanskom in evropskom merilu za vse. ki cenijo pokojni- kovo umetnino. Franc l'ršič Zg. Stranje 16 .i Starun iea gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 7 8 KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 Pevsko srečanje v Pliberku V nabito polni Sdroarzlovi dvorani v Pliberku sosev sobo- to, 29. oktobra, v toplem vzdušju srečali na koncertneni odru trije profilirani zbori: Mešani pevski zbor Podjuna-Pliberk pod vod- stvom prof. Toneta Ivartnika kot prireditelj srečanja, z njim pa nemški mešani pevski zbor Pli- berk (Gemischter Chor Blei- burg), ki ga vodi glavnošolski učitelj Siegfried Sdroanzer, in Mešani Studentski pevski zbor Kamnik iz Slovenije ki je pod taktirko mlađega dirigenta Jane- za Klobučarja prispeval levji de- lež k sijajnemu uspehu kulturne- ga večera, saj mu je bila odmer- jena kar polovica celotnega ve- čemega sporeda. Vsi trije zbori so se predstavili z visoko pevsko kulturo in kvali- teto, za kar jih je hvaležno občin- stvo nagradilo z navdušenim aplavzom. Slovenska in nemška pesem sta v lepi slogi praznično zadoneli na odru kot blagodejni izraz skupnega hotenja obeh omejenih pliberških zborov, kot dokaz prizadevanja za harmonič- no sožitje obeh narodov v deželi in hkrati kot poziv, da naj bi prav pesem s toplino medlodije in harmonije pomagala taliti ločilne stene, ki ovirajo pot od človeka do človeka, od soseda do soseda, od naroda do naroda. Prav s to željo je prišel na Ko- roško gostovat tuđi Mešani stu- dentski pevski zbor Kamnik iz Slovenije. Da bi pesem čimbolj združevala, so mladi gostje iz Kamnika za svoje prvo srečanje s Korošci pripravili izrazito koro- ški spored. Od dvanajstih pesmi, ki so jih zapeli, jih je bilo devet koroških, med njimi osem skladb koroškega slovenskega skladate- lja Hanzija Artača, ubranih na besedilo koroške slovenske pe- snice Milke Hartmanove. Mladi pevci in pevke iz Kamnika so se pred nedavnim tesno povezali s pesnico z Liburskega polja in skladateljem izpod Obirja v svo- jevrstno muzično trojico, ki si z vnemo utira svojo posebno pot k bogatitev slovenske glasbeno- pevske kulture. Znano je, da Milka Hartman že desetletja bogato zalaga slo- vensko glasbeno-pevsko kulturo s svojimi lahko pevnimi pesmimi. Že v mladih letih je kot gospo- dinjska učiteljica razodevala svoj pesniški, pevski in »vižarski« ta- lent. Med obema vojnama je bli- zu petdesetim pesmim svoje prve pesniške zbirke MED CVET- JEM IN V SONCU sama dala tuđi ustrezne »vize«, tj. melodi- je. Mnogo pevnih pesmi vsebuje- jo tuđi njene poznejše zbirke z naslovi MOJE GREDE (1952), LIPOV CVET (1972), PESMI Z LIBURSKEGA PUELA (1977), kakor tuđi bogati zbor- nik v treh knjigah, ki je izšel lani ob 80-letnem življenjskem jubi- leju še vedno neutrudne pesnice in obsežno prikazuje tuđi njeno poezijo in melodije. Po njenih pesmih in nelodijah so radi segali in še segajo slovenski skladatelji in harmonizatorji, med njimi Marko Bajuk, Luka Kramolc, Matija Tome, Radovan Gobec, France Czigan, Pavle Kernjak, Silvo Mihelič, Jože Ropitz, Janez Petjak, Hanzi GABRIEL, Hanzi Artač idr. Nekatere njene pesmi so že ponarodele. Predsednik av- strijske republike dr. Rudolf Kirchschlager je umetnici za nje- ne velike kulturne zasluge v jav- no priznanje podelil častni naziv profesorice. Mlađemu skladatelju Hanziju Artaču z Obirskega pa je muza umenosti že v zibelko položila talent za pet je in glasbo. Kot sa- morastnik je pri svojem delu na- biral melodije, ki so se mu pora- jale na dolgi, zveneči struni. Za marsikateri napev, ki je zvenel v njegovi duši, je našel ustrezen besedni izraz v pesmih Milke Hartmanove. V kratkem bo izšla prva zbirka Artačevih skladb s 25 pesmimi, od katerih jih je 23 ubranih na njena besedila. Zbirki so z nasveti botrovali znameniti skladatelji in profesorjev glasbe- ne akademije v Ljubljani, Arta- čevi učitelji, Samo Vremšak, Uroš Krek in Jurca. Prof. Vrem- šak je dal zbirki laskavo oceno in ji želi vse dobro na poti med naše zbore. Tej želji se pridružujemo tuđi mi. Hkrati nadarjenemu skladatelju iskreno čestitamo, da mu je koroški deželni glavar Leopold Wagner kot zaslužnemu kulturnemu delavcu v priznanje podelil posebno nagrado in povr- hu še delavno stipendijo za stro- Pokažimo, kaj znamo Kultura mladih v Kamniku čez zimo kratkomalo zaspi, gre v svoj brlog. Vneto se pripravljamo na mesec mladosti, čeprav je to še zelo daleč. Vendar to ni opravičilo za našo dejavnost. Prazne zimske dni in večere vam borno skušali popestriti z nastopi raznih kantavtorjev in plesnih skupin, o čemer lahko podrobneje berete v zadnji številki (4) Viharnika in v tem razpisu. V bistvu je to tekmovanje za najboljši film, gledališko in kulturno igro, spis, ipd. Najboljša dela bodo vključena tako ali drugače v kulturni teden, ki ga mislimo pripraviti prihodnje leto. Seveda pa bo vse vaše delo na tem področju upoštevamo tuđi pri ocenjevanju za najbolj aktivno OO ZSMS. Ta razpis pa ne bo zvenel samo v mladinske organizacije, temveč tuđi k društvom in še komu, ki se ukvarja s to dejavnostjo, tako da bo ta konkurenca zares močna. Pogoji tekmovanja pa so naslednji: 1. V BESEDNI UMETNOSTI - naštudirajte svojo igro. Tema in njena dolžina sta neomejeni- (prednost bodo imela izvirna gledališka dela). Tekmovanje bo v mesecu maju 1984. 2. V GLASBI - zabavna (razne zvrsti) - klasična - zborovska - s plesom (tu pridejo v poštev narodni plesi - folklorne in narodne plesne skupine - izrazni ples) Posebno tekmovanje pa bo v glasbi brez not, v improviziranju. Svoje znanje bodo pokazala predsedstva OO ZSMS, sodelovalo pa bo tuđi predsedstvo OK ZSMS. Instrument je poljuben (lonci, po- krovke, žlice, vilice...) Dobro se izurite, saj bo tekmovanje že v APRILU 1984. Lahko nam zaigrate že znane melodije ali pa tuđi svoje. 3. V LIKOVNEM USTVARJANJU Teme so proste. Razstava vseh prispelih del bo v FEBRUARJU 1984. 4. FILM, FOTOGRAFIJA V poštev pridejo 8 mm super filmi. Teme izberite sami. Predstavi- tev in razstava bo v MARCU 1984. ,5. LITERATURA - poezija - proza Najboljše spise in pesmi borno izbrali ob koncu APRILA 1984. 6. ZBIRATELJSTVO (denar, značke, znamke, ročna dela, nena- vadni predmeti...) v JANUARJU 1984. 7. IN ŠE KAJ? (vaše ideje) Rok za prijave je 14 dni po iziđu tega razpisa, ražen za gledališke igrice, kjer je rok 15. januar 1984. Vse dejavnosti se bodo odvijale v Kamniku. Poiščite vse svoje mladin«-, ki se bavijo z opisanimi dejavnostmi in jih spodbudite k sodelovanju za vse splošno zadovoljstvo. MLADINSKI ZDRAVO! Kulturna komisija pri OK ZSMS Kamnik kovno izpopolnjevanje v studiju harmonije in kompozicije. Precejšnje število Artačevih pesmi je že in bo še posnel celov- ški radio. Dve Artačevi skladbi na besedilo Milke Hartmanove sta posneti na samostojni plošci, in sicer pesem »Ob reki Dravci«, s katero je skladatelj na festivalu v Števerjanu leta 1979 odnesel prvo nagrado za najlepšo melo- dijo, in druga, prav tako priljub- ljena »Ostanimo prijatelji«. Mešani studentski pevski zbor iz Kamnika je s svojimo dličnim nastopom na pevskem srečanju v Pliberku še na poseben način osvetlil vrednost in mesto Arta- čeve glasbene in Milkine pesni- ške umetnosti v širšem sloven- Razstava Keltov v Cankarjevem domu Pred kratkim so v Ljubljani v Cankarjevem domu odprli raz- stavo Keltov. Seveda smo si jo šli ogledat. Videli smo veliko starih predmetov, med njimi čelade, meče, posode, denar in podobno. Opisana je tuđi zgodovina Kel- tov: kje so živeli in se selili, vse to si lahko videl na posebnih zem- ljevidih. Ves tekst je napisan v slovenskem, srbohrvaškem in an- gleškem jeziku. Lahko smo si tu- đi kupili plakat ali značko s po- dobo keltskega jahača. Kot povsod je bilo tuđi tu ne- kaj napak, na primer: pri nekate- rih predmetih je manjkalo poja- snilo. To seveda ni skoraj nič vplivalo na razstavo, saj si lahko vprašal uslužbence, ki so nepre- trgoma hodili gor in dol po dvo- rani in odgovarjali na vprašanja. Menim pa, da bi predmet z napi- som: »strgalo za otiranje potu« zaslužil dodatno pojasnilo. Ne vem, če je bilo vsem jasno, kako so si vrli Kelti z železno pripravo otirali pot. Kaj menite? skem kulturnem prostoru. Naj bi prav ta zbor njuno pesem iz Ko- roške ponesel tuđi še na koncert- ne odre onstran Karavank vsem Slovencem v bratski pozdrav! DR. PAVLE ZABLATNIK Voja Brajović v naši soli V ponedeljek, 14. novembra, je v našo solo prišel beograjski igralec Voja Brajović. Verjetno se ga še vsi spominjate iz serije Vrnitev odpisanih, v kateri je igral vlogo Tihega. V večnamenskem prostoru se je nabralo veliko učencev, ki so hoteli videti tega popularnega igralca. Takoj po njegovem pri- hodu se je začel program, ki so ga pripravili v ta namen. Slišali smo opis kamniških šol, pesem Jugoslavija, Jenkovo pesem Sli- ka, nekaj pesmi je zapel pevski zborček pod vodstvom tovarišice Aparnikove. Videli smo tuđi ne- kaj nastopov folklorne skupine iz Mengša, katere mentorica je pozneje povedala nekaj besed. Slišali smo še nekaj skaldb na klavirju, humorista Borut in An- drej sta zaigrala nekaj skečev, kitarista Sane in Peter pa nekaj pesmi na kitaro. Ves program je trajal eno uro. Po tem (malce predolgem) programu je končno nastopil Vo- ja Brajović. Povedal nam je ne- kaj o sebi, o filmu, o filmskih trikih, nato pa še recitiral pesem Miroslava Antića. Potem so bila na vrsti še vprašanja otrok, ki pa so bila že napisana na listu. Pri branju teh vprašanj smo ugotovi- li, da zna Voja kar precej dobro slovensko. Kmalu je bilo tuđi vprašanj' konec in igralec se je moral posloviti. Srečanje nam bo še dolgo ostalo v spominu, ker je bilo zelo prijetno. ANDREJ KRŽIČ, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Slovenska in koroška pesem v Komendi V nedeljo, 23. oktobra smo člani moškega pevskega zbora Kulturno prosvetnega društva »JANEZ CEBOLJ« iz Komende pripravili koncert slovenskih in koroških narodnih in umetnih pesmi. Nastopila sta Studentski mešani pevski zbor iz Kamnika in domaćini - organizatorji mo- ški pevski zbor KPD »JANEZ ČEBULJ«. V lepo pripravljeni dvorani doma v Komendi je za- zvenelo nekaj lepih, nežnih me- lodij, posebno iz grl študentskega mešanega pevskega zbora, ki je prepeval koroške pesmi izpod peresa pesnice MILKE HART- MAN in skladatelja HANZIJA ARTAČA, k/ sta s še nekaj gosti iz Slovenske Koroške tuđi pris/u- hnila koncertu. Na žalost, kljub dobri obvešče- nosti (plakati, RTV obvestila, vabila otrokom v soli, ustna po- vabila) je bila dvorana zelo slabo zasedena. Med poslušalci nismo opazili NOBENEGA predstav- Krajevna skupnost Duptica ima organizirano vadbo predžolskih otrok od četrtega do sedmega leta starosti v telovadnid na DUPLI- CI vsak torek od 17,00 do 18.00 Domovini ob 40-letnici Moja domovina ni stara - ima le 40 let. Prav zdaj preživlja težke trenutke življenja. Svetovna gospodarska kriza je zelo prizadela Jugoslavijo. Nezaposlenost je že velika. Želim si, da bi ta problem čim hitre je resili. Blagostanje, ki smo ga bili vajeni, je izginilo, čeprav se ni tako zelo hudo. Upam in želim si, da bo naša domovina hitro prebrodila težave, v katerih je zdaj. • • • Domovina, želim ti, da bi vodila svoje ljudstvo po poti miru, pravice in da bi Ijudje vedno živeli svobodno. Želim ti, da odpraviš krizo v državi in za nas mlade zagotoviš šolanje in delo. • • • Ker je zdaj naša Jugoslavija v težkem obdobju, jo moramo še toliko bolj ljubiti. • • • Želim, da bi prebrodili gospodarske težave in da bi nesposobni Ijudje odšliz vodstva. Da bi še naprej hodili po poti neuvrščenosti in samoupravljanja. Želim, da si ne bi izmišljali takih idej, kot so skupna šolska jedra, depoziti in podobno. • • • Štirideset let je, kar se je rodila nova Jugoslavija. Svoji 40 let stari domovini ne želim, da bi jo gospodarska ali kakršnakoli druga kriza ali pa vojaška sila uničila. Domovini hočem pomagati s svojimi močmi, s svojim poštenim delom. • • • Moja želja domovini je, da bi našli izhod iz gospodarske krize, ki pa bo uspešen, če se borno boja za obstanek udejstvovali vsi, vsak po svojih močeh. • • • Štirideset let domovine je štirideset let boja, štirideset let ustvarja- nja, štirideset let težav, ki pa jih ne smemo reševati naslednjih štirideset let. • • • Želim ji, da bi čim prej prebolela - preživela stabilizacijo in zopeT zaživela brez velikih omejitev. Želim ji, da bi o njej spet govorili kot o odprti deželi. Na klancu pa ji čestitam za 40. rojstni dan in želim, da bi še vedno plula v vodah neuvrščenih, da se ne bi mešala v tujo politiko in oboroževanje. Učenci 8. a OŠ Toma Brejca nika družbeno političnih organi- zacij, ostalih sekcij našega druš- tva, prosvetnih delavcev in šolske mladine, zanimanja za lepo pe- sem smo zbudili le pri ožjih soro- dnikih in prijateljih pevk in pev- cev iz Kamnika in Komende. Vendar se borno še potrudili in pripravili kakšen koncert, na ka- terega pa že sedaj vabimo vse ljubitelje lepe pesmi iz Komende in okolice. Pridite, odzovite se našemu vabilu, NE BO VAM ŽAL. PEVCI IZ KOMENDE Kemijska industrija Kamnik n. sol. o., Kamnik, Fužine 9 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge organiziranje in vođenje prevzema, skladiščenja in izdajanja vseh materialnih sredstev (1 kandidat) Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima strokovno izobrazbo ing. organizacije dela - proizvodna smer ali ing. kemijske tehnologije - profil ing. - da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednote- nje dela, način izkazovanja in obračunavanja oseb- nih dohodkov. - Druge pravice in obveznosti so določene s Pravilni- kom o delovnih razmerjih delovne skupnosti skup- nih služb. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz- polnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov. Kemijska industrija Kamnik, Fužine 9, s pripisom »komisiji za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb.« Vse podrobnejše informacije o objavljenih prostih delih in nalogah posreduje kadrovska služba delov- ne organizacije, tel. 831-011. Še enkrat: skupina NOVA Konec oktobra je bila v gale- riji NEPTUN odprta manjša (omejen prostor) razstava sku- pine NOVA. Bil sem na otvori- tvi, prav tako mi je znana vse- bina poročila o tej razstavi. Odgovor na ta ćlanek je v na- slednji, 20. številki Kamniške- ga občana podal tov. Rovšnik, kustos muzeja Kamnik, z ob- čutkom prizadetosti. Če nekdo trdi, da spremlja likovno dogajanje v našem kra- ju, bi ga res pričakovali na otvoritvi, zlasti če kulturna skupnost ni mogla nič drugega prispevati k organiziranju raz- stave. Ob tej priliki bi rad pri- kazat še eno potezo Kulturne skupnosti, ki trditev o sprem- Ijanju likovnega dogajanja ne- gira. Lani novembra sem vložil prošnjo za samostojno razstavo ob letošnjem dnevu republike. Odgovor s podpisom tov. Rovšnika je sledil čez tri tedne. Bil je negativen z obrazložitvi- jo, da sem zamudil rok in mi daje edino možnost priključiti se razstavi amaterjev. Vsebina se ni sklicevala na kakršenkoli sklep seje ali razpored zasede- nosti razstavišča. Vložil sem ponovno prošnjo s poudarkom, da sem priprav- ljen sam nositi stroške razstave, le razpoložljiv termin praznega razstavišča prosim. Ker odgo- vara dolgo ni bilo, sem se obr- nil po pomoč na predsedstvo OK SZDL. Kulturna skupnost je hotela ignorirati tuđi to in je predsedstvu OK SZDL odgo- vorila sele po dveh mesecih, ko sem že opozoril na to republi- ški komite za kulturo. Seveda je bil tuđi ta odgovor negati- ven. Da bi vložil še tretjo prošnjo za naslednje leto? Komu? Pri- stojni v kulturni skupnosti ne poznajo niti te svoje dolžnosti (v medčloveških odnosih bi te- mu rekli olike), da ima občan pravico dobiti odgovor na svo- jo prošnjo. Ti Ijudje, katerim strokovnosti ne oporekam, raj- ši vidijo, da razstavišče sameva, kot da bi podprli in spodbudili samoiniciativo. So pač uradni- ki, ki opravljajo svoje delo brez čustvenega odnosa do tradicije in prosperitete našega mesta. Pred leti so vsaj za občinski praznik običajno organizirali razstavo vseh kamniških likov- nikov in je to bil nekakšen pre- gled in primerjava. Danes se pač vsak po svoje bori, kako naj si pridobi naklonjenost no- vih fevdalcev iz Zapric. Sreča, da še lahko slikamo in razstav- ljamo drugje. POLDE MIHELIČ i .i rt ;.!: KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 Hitrost vožnje prilagoditi voznim razmeram 2:11.1983 ob 20.55 je v Piv- nici na Prešernovi ulici v Kamni- ku razbijal steklenino in izzival pretep vinjeni Franc Ž. ml. iz Kamnika. Na opozorilo milični- kov se je znan izgrednik pomiril, sledi pa pozdrav sodnika za pre- krške. 6. 11.1983 ob 11.55 je Franc B. iz Lok doma vinjen pretepel svojo 80 let staro mamo in ji grozil, da jo bo ubil. Miličniki so kršitelja zalotili pri dejanju in ker kljub opozorilom ni prene- hal, je bil priveden na PM. Ker se še na PM ni pomiril, je bil dan v prostor za pridržanje do iztrezni- tve. Sledi pozdrav sodnika za prekrške in upamo, da se bo odnos do starejših ljudi izboljšal. 7. 11. 1983 ob 1. uri sta v gostilni Ledrar v Lokah vinjena razbijala steklenino in se nedo- stojno vedla do ostalih gostov znana povratnika Brane Š. in Ci- ril K. iz Lok. Sledi pozdrav so- dnika za prekrške za lepo vede- nje. 8. 11. 1983 ob 18.55 se je nedostojno vedel Pavle G. iz Ne- velj v ordinaciji ZD Kamnik in grozil tuđi medicinski sestri. Bol- niška in napotnica sodniku za prekrške. 10. 11. 1983 ob 4. uri so v gospodarskem poslopju - kozol- cu gostilne Leder v Lokah igrali karte za denar Janez V. ti. Lok, Viljem S. iz Šmartnega, Anton E. iz Srednje vaši, Marjam V. iz Buča in Mirko S. iz Porebra. Karte in denar so zaseženi, napi- san pa je predlog sodniku za pre- krške. 18.11.1983 ob 19.10 je doma vinjen razgrajal, razbijal in gro- zil, da bo ubil ženo Franc G. iz Kamnika. Mlajša otroka sta mo- rala zbežati iz stanovanja. Ker se ob prihodu miličnikov še ni po- miril, tuđi opozorila nišo zalegla, Prodam trajno žareio pe£ in brako prikolico. Informacije na lel. 831-578 od 19. do 20. I&em varsrvo za 9-mese6io deldico od 1. februarja dalje. Slavka Čop, Zlkova 4, Ka- mnik. Industrija pohiftva STOL Kamnik vas vljudno vabi na otvoritev prodajne slikarske razstave akademskega slikar- ja Dušana Lipovca v razstav- nem prostoru Interier Dupli- ca pri Kamniku, v četrtek, 12. decembra 1983 ob 18. uri. Razstava bo odprta do 15. januarja 1984. Ob orvoritvi bo krajsi kulturni program. Student ni. stopnje išie gar- sonjero ali enosobno stano- vanje, po možnosti s telefo- nom. D. Mutar, Groharjeva 2/53, Kamnik. Ugodno prodam 60 basno klavirsko harmoniko. Tel. 832-350. je bil priveden na PM in pridržan do iztreznitve. Zoper njega je napisa! predlog za kaznovanje. 17. 11. 1983 ob 21.50 sta še vinjena Ciril K. in Brane Š. oba iz Rožičnega, zelo drzno vedla, z vpitjem in grožnjami strežnemu osebju v gostilni pri Ledrarju v Lokah. Miličniki so ju opozorili in napotili domov. Čez približno 15 minut sta se vrnila in hotela na silo odpreti vhodna vrata, ki so bila zaklenjena in tako priti v lokal. Pri tem sta izrekala žaljiv- ke in grožnje. Izgrednik Ciril K. je napadel miličnika, zato je ta uporabi! fizično silo ter gumijev- ko. Priveden je bil na PM in ker se še na PM ni pomiril, je bil dan v prostor za pridržanje. Zoper oba sledi predlog sodniku za pre- krške. 18.11.1983 ob 17.45 sta se v Planinki pretepala in razbijala POROKE ZAVOLOVŠEK Joško, viliča- rist iz Poljane in SLABAJNA Šonja, prodajalka iz Kamnika VESEL Mirko, kmet iz Češ- njic pri Moravčah in LANIŠEK Marjeta, kuharica iz Laniš PRAZNIK Matjaž, prodajalec iz Mengša in ŠUBELJ Marija, pro- dajalka iz Kamnika LETNAR Bogdan, pomoćnik varilca iz Mekinj in VERŠIĆ Marija, delavka iz Duplice BERGANT Marjan, strojni te- hnik iz Duplice in KOČEVAR Stanka, uslužbenka iz Kamnika REPANŠEK Janez, lesarski tehnik iz Kamnika in PANČUR Poldka, delavka v proizvodnji iz Hriba pri Kamniku KOREN Vincenc Franc, dipl. ing. rudarstva iz Kamnika in MEDVEŠEK Silva, gradbeni te- hnik iz Celja SMRTI MIHELIČ Klemen, učenec II. razreda osn. sole iz Vrhpolja pri Kamniku št. 151, star 8 let - TONIN Angela, druž. upo- kojenka iz Potoka v Čmi št. 3, stara 79 let - ŠTRTTOF Anton, Delavec iz Gozda št. 20, star 46 let - POTOCNIK Anton, inv. upokojenec iz Stolnika št. 12, star 80 let, - MATJAN Janez, km. upo- kojenec iz Vira pri Nevljah št. 3, star 83 let, - JERMAN Mihael, km. upo- kojenec iz Duplice, Ljubljanska 47, star 91 let, - GOLOB Marjeta, druž. upo- kojenka iz Kamnika, Perovo št. 10, stara 78 let - TERBOVŠEK Cecilija, osebna upokojenka iz Nasovč št. 1, stara 76 let, - BERGANT Marija, druž. upokojenka iz Nasovč št. 9, stara 78 let, - KOŽELJ Marija, osebna upokojenska iz Gore pri Komen- di št. 16, stara 79 let ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda, brata in strica ANTONA POTOČNIKA iz Stolnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sotrpi- noma iz Mauthausna, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali vence, cvetje in svece in ga spremili na zadnji poti. Zahva- ljujemo se sindikalnim organizacijam in sodelavcem DO Donit in Stol Kamnik, ZB Kamniška Bistrica-Godič, tovari- šu Mirku Štirnu za poslovilni govor, praporščaku, pevcem za zapete žalostinke in župnikoma za lepo opravljen po- grebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Stolnik, Kamnik, Voleji potok, 24. novembra 1983 stole vinjena Amir Š. in Ljutfija M. iz Neveljske poti v Kamniku. Kršitelja sta bila privedena na PM, opozorjena in napotena do- mov. Sledi predlog. Istega dne ob 20.15 je bil pri- držan do iztreznitve Amir Š., ker je pred tem iskal Ljutfija po me- stu Kamnik s sekiro z namenom, da bi se maščeval za pretep v Planinki. 25. 11. 1983 ob 22.40 je bil dan v prostor za pridržanje do iztreznitve vinjeni Bojan G. iz Kamnika. Bojan je prišel vinjen v stanovanje Helene B. na Ba- kovniku, s katero ima otroka in jo obrcal ter pri tem kričal in motil noćni počitek. Ker se na opozorila miličnikov ni pomiril, ćelo fizično se je uprl, je bila uporabljena fizična sila, priveden je bil na PM. KAZNTVA DEJANJA V mesecu novembru na PM Kamnik ni bilo prijavljeno niti obravnavano hujše kaznivo deja- nje in ki bi ga bilo potrebno opi- sati v kroniki, ražen obvestila: PROMETNE NESREĆE 8.11.19883 ob 05.40 je voz- nik osebnega avtomobila Stojan T. iz Kamnika vozi! osebni avto- mobil po Usnjarski cesti v Ka- mniku z neprimerno hitrostjo glede na stanje ceste, zaradi če- sar je, ker se ni mogel ustaviti, zapeljal naravnost v reko Kamni- ško Bistrico. Pri tem je nastala materialna škoda, telesno poško- dovana pa je bila tuđi potnica v tem avtomobilu Draginja M. iz Most. 16. 11. 1983 ob 18.20 je Mi- ran L. iz Cerkelj vozil svoj osebni avtomobil po Korenovi poti iz smeri Podgorja proti Duplici. Pri JATA na Korenovi poti ga je začelo zanašati zaradi neprimer- ne hitrosti tako, da je zapeljal na levi prometni pas, po katerem je takrat pripeljal iz nasprotne sme- ri Franc Z. iz Kamnika. Voznik Miran L. je dobil hudo telesno poškodbo, nastala pa je tuđi več- ja materialna škoda. 19. 11. 1983 ob 14.30 se je v naselju Buč zgodila prometna nesreća. Voznica osebnega avto- mobila Milena P. je vozila iz smeri Tuhinja proti Kamniku z neprimerno hitrostjo glede na stanje vozišča, ter je trčila v na- sproti vozeći osebni avtomobil Ivana H. Pri tem je nastala večja materialna škoda, ena oseba je dobila lažjo telesno poškodbo. 24. 11.1983 ob 15.50 se je na regionalni cesti Kamnik-Motnik v naselju Vrhpolje zgodila pro- metna nezgoda s smrtnim izi- OBVESTELO Dne 28.11.1983 v večer- nih urah je do sedaj neznani voznik osebnega avtomobila, modre ali oranžne barve ne- znane znamke, poškodoval semafor v semaforiziraneni križiću v Smard. Neznani voznik ali storilec je s kraja na do sedaj nepojasnjen na- čin odnesel glavo semaforja (ohisje z lučm) v vrednosti približno 70.000 din. Postaja ndlice Kamnik prosi vse, ki bi karkoU vedeU o dejanju da o tem obvestijo PM in s tem pomagajo čkn- prej izslediti neznanega sto- rilca. Kemijska industrija Kamnik n. sol. o. Kamnik, Fužine 9 Komisija za delovna razmerja TOZD Namenska proizvodnja objavlja prosta dela in naloge izdeiava in popravilo zahtevnejših orodij - 4 ure izdeiava in popravilo orodij - 4 ure 1 kandidat Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva- ti še naslednje: - da ima strokovno izobrazbo orodjar - širok profil - da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovan in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednote- nje dela, način izkazovanja in obračunavanja oseb- nih dohodkov. Ostale pravice in obveznosti so določene s pravilni- kom o delovnih razmerjih TOZD Namenska proiz- vodnja. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz- polnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija Kamnik, Fužine 9 - s pripisom »Komisiji za delovna razmerja TOZD Na- menska proizvodnja. Vse podrobnejše informacije o objavljenih prostih delih in nalogah posreduje kadrovska služba delov- ne organizacije, tel. 831-011. ZAHVALA V prometni nesreći smo nenadoma izgubili našega Ijubljenega sinčka, bratca, vnuka in nećaka KLEMENA MIHELIČA učenca 2. r. OŠ Nevlje Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za vsestransko pomoć in tolažbo, za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvala miličniku Francu Čučku in Ivanu Sodniku za takojšno pomoć, kolektivu in učencem OŠ Nevlje, posebno ravnatelju Štefanu Luštreku ter g. du- hovniku za poslovilni obred. Žalujoči: ati, mami, bratec Mitja, obe stari mami in stari ata, tete in strici Vrhpolje, Tuhinj, Nevlje, Domžale, Olševek, Nemčija, novembra 1983 dom. Voznik tovomega avtomo- bila Božidar K. iz Zg. Tuhinja, ki je vozil iz Tuhinja proti Kamni- ku, je v naselju Vrhpolje povozil otroka Klemena M., starega 8 let iz Vrhpolja ki je neprevidno ste- kel čez cesto iz voznikove leve strani izza lokalnega avtobusa na avtobusni postaji. Otrok je med prevozom v Zdravstveni dom Kamnik umri. POHVALNO V mesecu novembru so pošte- ni najditelji na PM prinesli naj- dene predmete: denar, električ- no peć, kolesa in ključe... POŠTENI NAJDITEIJI SO: Pavle KOROŠEC, Ravne, Mitia JESENOVEC - Kamnik, Janez GOLOB - Godič, Albin POLJANŠEK, - Srednja vas, Mavricij KOTNIK - Duplica. Vera RAKOVIĆ - Kamnik, An- gela POGLEDNIK m. - Ka- mnik, Roska MOŽINA - Šmar- ca, Sašo MJ.KUŠ - Podgorje, Anton BURJA - Srednja vas. Anica ŠKRABA - Podgorje . Husnija TIGANA - Bakovnik Slavka NOGRAŠEK - Košiše Milan VUKOVIĆ - Kranj. ZK ZAHVALA Kruta zahrbtna bolezen je pretrgala življenje dragemu možu in očetu IVANU PLANINCU z Duplice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala kamni- ški godbi, pevcem iz Crne, praporščakom, častni straži, družbenopolitičnim organizacijam in govornikoma za poslo- vilne besede. Žalujoči: žena Rozka in sin Miran z družino Duplica, novembra 1983 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče in dedek LEOPOLD PROSEN Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovalcem Kajuhove 1 do 9, še posebeno najbližjim sose- dom, njegovim sodelavcem iz Titana in mojim sodelavcem iz OS Frana Albrehta za podarjeno cvetje, spremstvo na zadnji poti in izrečena sožalja. Hvala tuđi osebju Doma upokojencev Kamnik, praporščakoma in govorniku za gan- ljive besede slovesa. Žalujoči: žena Angela in sin Miha z družino Kamnik, Markovo, decembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi najine dobre in skrbne mame in tete ANGELE TONIN rojena RAK iz Potoka v Čmi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, po- sebno pa družinatn Lojzeta Pavlina, Franca Pavlina, Pu- škarjevim in Zamernikovim za pomoć, izraze sožalja, po- darjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti v njen zadnji dom. Hvala tuđi dr. Kocutarju za lajšanje bolečin v času njene bolezni in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: hči Angela, sin Slavko in ostalo sorodsrvo Potok v Crni, Crna, Kamnik, Križ, Ljubljana. Litija, novembra 1983 ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi mojega moža očeta. tasta in dedka VENCUA DROLCA iz Rožičnega se iskreno zahvaljujemo vsem. še posebno sosedom. ki ste nam ob težkih trenutkih nudili pomoć, z nami sočustvovali. poklonili vence in cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Enaka zahvala tuđi sodelavkam in sodelavcem iz Utoka in KIK. Zahvaljujemo se tuđi predsedniku KS Sela za poslovilne besede. pevcem za petje in g. župniku /.a pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena zahvala. Žalujoči: žena Micka, hčerka Micka z družino, brat in sestra i družinama Rožično. Sela, Loke. decembra H>S3 9 10 KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 Kakšna je in kakšne so razvojne možnosti Velike planine Pod tem naslovom sem v začetku lanskega leta napisal nekaj člankov za Kamniškega občana. Od takrat je bilo kaj malo napisanega o dogajanjih na Veliki planini. Marsikaj se je spremenilo na boljše in vesel sem, da je bila marsikatera misel iz lan- skih člankov uresničena. Tuđi ta članek ima na- men spodbujati vse delovne ljudi in občane Ka- mnika in širše okolice, da bi Veliko planino imeli radi in da bi ji nesebično dajali, saj jim bo bogato vračala? Napisal sem razmišljanja o osnu.tku programa SIS RTC Velika planina; o njem bo njena skup- ščina razpravljala in odločala v začetku prihod- njega leta. Do takrat, spoštovani bralci, še vi napišite kaj kritićnega ali pohvalnoga, ali kak predlog, kaj bi kazalo postoriti na Veliki planini, da bi se obiskovalci prijetneje počutili in rade volje vraćali. OSNUTEK PROGRAMA SIS RTC VELIKA PLANINA ZA LETO 1984 Program SIS RTC Velika planina temelji na sporazumno dogovorjenih nalogah in obvezah članic. Vsaka članica sama ali v povezavi /. drugi- mi članicami prevzema določene naloge in obveze v skupnem izkoriščanju naravnih in ustvarjenih danosti Velike planine. V raznih programih je bilo doslej naštetih že obilo nalog, ki jih ni bilo moć izvršiti v dosedanjem času, prav pa je, da so uresničljive leta 19X4; bodisi, da imamo resne nacrte, ki bodo obogatili Veliko planino, bodisi, da bodo takoj dali ekonomske učinke. Letos je bil storjen na več področjih gospodar- jenja in urejanja Velike planine ogromen napre- dek. Žičnice je prevzclo z vsemi hipotekami Ko- munalno podjetje Kamnik. Komunalni delavci z direktorjem Andrejem Skodlarjem na čelu so v šestih mesecih napravili neverjetne spremembe. Vse naprave so bile obnovljene in letna sezona je zaživela, kot nikdar doslej. Letna sezona je tuđi dokazala, da moramo v bodoče izkoristiti pred- vsem letno turistično ponudbo Velike planine. Na velikom delu smučišč okoli Gradišća proti Ši- mnovcu kot tuđi proti Tihi dolini in pri Mali griči so vojaki - planinci pobrali kamenje, zgladili str- mine, s cimer so omogočili zatravitev velikega dela odprtih površin, ki so jih zorali minerji in buldožer. Urejena je bila tuđi traktorska cesta od Zelenega roba do Vetrnic tako, da bo moć po novi cesti voziti tuđi s teptalnimi stroji, kar doslej ni bilo mogoče. Vse to je bilo postorjeno pod vodstvom in nadzorom komunalnih delavcev. Za- to je povsem upravičen optimizem vseh obisko- valcev Velike planine in turističnih delavcev Ka- mnika, da bo ponudba zimske turistične sezone na Veliki planini vzorna. Penzion Šimnovec in gostišče Zeleni rob je prevzel gostilničar Ivan Dulmin v petletni zakup. Planinski dom je prikupno urejen in vzorno vzdr- ževan. Danes imamo na Veliki planini kvalitetno gostinsko ponudbo. Biotehnična fakulteta oz. njen botanični odde- lek je pod vodstvom prof. dr. Vinka Strgarja skrbno oblikovala projektno nalogo: botanični vrt »Alpinum Vetrnice« na Veliki planini, zakoličene so bile meje. Za vse te naloge so zbrale dovolj denarja dose- danje članice SIS RTC Velika planina in tuđi nekatere nove. Opravljeno delo in način izvajanja potrjujeta, da je bila pravilna odločitev za enodomno samou- pravno skupnost. V njej so zbrani izvajalci in uporabniki hkrati, včasih uporabnikov skoraj ni mogoče določiti; gozdarji so namreč zgradili cesto zase in za znane in neznane uporabnike Velike planine; lastniki počitniških hišic se bodo smucali po urejenih smučiščih, ki so si jih zagotovili s skupno zbranimi denarnimi prispevki; Komunal- no podjetje Kamnik upravlja z žičniškimi napra- vami, ki jih uporablja vsaj 100.000 obiskovalcev Velike planine, mnogi turisti so znani, še več pa je neznanih; gostinska ponudba je povsem svobo- dna; kmetje pasejo živino za svoje potrebe; mle- ko, mlečne izdelke in živino za zakol nudijo na trgu povsem svobodno ražen če nišo povezani v kaki kooperaciji; Iovcev ne kaže posebej omenja- ti, saj je njihov vpliv pri urejanju Velike planine majhen; nazaduje je prav omeniti še šolske izlete in uporabo Velike planine za studijske potrebe mladih in osveščanje starejših obiskovalcev v bo- dočem botaničnem vrtu »Vetrnice«. Skupščina SIS RTC Velika planina je tako osrednji prostor za sporazumevanje med vsemi uporabniki velikoplaninskega prostora. Med vse- mi članicami je potreben sproten in dolgoročen dogovor o skupnem izkoriščanju in skupni skrbi in zaščiti Velike planine. Zaradi nejasnosti delovnih nalog in mnogih nedorečenih členov v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti rekreacijsko turističnega centra Velika planina bo potrebno samoupravni sporazum precej spreme- niti in dopolniti. Danes je poudarjeno rekreacij- sko turisitčno delovanje skupnosti, v bodoče naj bi se člani skupnosti dogo var j ali predvsem o go- spodarskih nalogah, ki jih želimo uresničiti na Veliki planini. Ni kazno, da morda preimenujemo SIS v gospodarsko turistično skupnost, kajti mno- gim gre rekreacija v nos, češ za zabavo pa res ne kaže v današnjih težkih ekonomskih časih zaprav- Ijati denarja. V vseh naših pogovorih smo vedno imeli pred očmi gospodarsko izkoriščanje Velike planine za potrebe gozdarstva, živinoreje in turi- zma. Povsem napačno se pri utemeljevanju eno- domne interesne skupnosti sklicujemo na zakon o združenem delu, ko je vendar prava podlaga 53. in 60. člena Ustave SRS. Seveda je razumlji- vo, da mora delovanje interesne skupnosti biti v skladu z zakonom o združenem delu in tuđi rano- gimi drugimi dokumenti. V dobrih treh letih delovanja SIS RTC Velika planina smemo z zadovoljstvom ugotoviti velik napredek pri oživljanju mnogih gospodarskih de- javnostih. Velika planina je bolj živa poleti in pozimi. Pri ocenjevanju moramo takoj ugotoviti, da ima Velika planina še obilo neizkoriščenih možnosti v gozdarstvu, živinoreji in turizmu. Pre- malo je še prevladala misel, da bo Velika planina vračala le toliko, kolikor ji borno dali. Vse dose- danje delo je bilo bolj delo posameznih zanese- njakov, tako profesionalcev kot volonterjev, kot pa rezultat načrtnega dela upravljalcev družbene- ga premoženja. Člani izvršnega odbora so se tru- dili, vendar pri slabo organizirani počitniški in pašniških skupnostih ni velikega učinka. Na Veli- ki planini je še na desetine izkoriščevalcev narav- nih bogastev, pa nišo člani SIS in ničesar ne dajejo za skupen razvoj, kar seveda ni prav. SIS RTC Velika planina torej v nobenem pri- meru ni investitor, ker pač nima svojstva uprav- Ijalca družbenega premoženja. To svojstvo imajo na Veliki planini naslednji upravljalci: pašniške skupnosti, gozdno gospodarstvo, počitniška skup- nost, Komunalno podjetje Kamnik, Kozorog, biotehnična fakulteta in seveda vsi člani SIS RTC Velika planina. Vsi našteti upravljalci smejo gra- diti samo na osnovi skupno dogovorjenega pro- grama, vlagajo svoja sredstva in po dogovoru v skupščini z zbranimi sredstvi v SIS RTC Velika planina. Skupščina SIS odloča o namenskih nepo- vratnih ali o povratnih sredstvih. V vseh letih delovanja so člani zbrali okoli 16 milijonvo dinar- jev, od tega so dale družbenopolitične skupnosti iz splošne porabe polovico. Dokler je Integral TOZD Gostinstvo in žičnice upravljal z žičnicami in gostinstvom na Veliki planini, je bil to najslabši ćlen v verigi upravljai- cev. Razmere so se iz leta v leto slabšale vse do ustanovitve SIS RTC Velika planina, nato so se začele izboljševati. To trditev potrjuje tuđi število prepeljanih potnikov z nihalko: 1977 1978 1979 1980 91.000 88.700 50.600 49.300 1981 1982 1983 do 30. nov. 72.800 66.700 104.300 potnikov Zimska sezona 1982/83 je bila na Veliki plani- ni najbrž ena najslabših v zadnjih petdesetih letih. Podatki o prevozu potnikov iz letošnjega leta, ko so novi upravljalci prevzeli žičniške naprave, ka- žejo, da smemo biti optimisti, ker se napori nove- ga upravljalca resnično kažejo. Za prihodnje leto mora biti naš cilj, da bi Komunalno podjetje Kamnik prepeljalo z nihalko vsaj 120.000 potni- kov. To bi bili hkrati rentabilnostni prag, ko de- lovna enota ne bi bila več v izgubi. Na žičnicah je bilo v zadnjih dveh letih in še posebej letos mnogo postorjenega. Za prihodnje leto ostaja prednost- na elektrifikacija počitniških koč v naseljih Na jamah in Zagradiščem, vlečnica Tiha doIina-Gra- dišče in obe vlečnici v Tihi dolini. Elektrifikacija vlečnic bi moćno pocenila njihovo obratovanje, povećala število prevozov in nobenih skrbi ne bi bilo več z nafto, pa tuđi ne s prevozi nafte ali onesnaženja planine z njo. Zemeljska dela na Veliki planini za urejena in s travo prekrita smučišča bodo vedno potrebna in nikdar končana. To, kar smo naredili doslej, je sele začetek, pa vendarle obetaven. Nobena smu- čarska proga še ni zadovoljivo urejena in zaklju- čena. Še največ je narejenega na progah: Gradi- šče-Šimnovec, Gradišče-Tiha dolina in Mala gri- ča-Tiha dolina. Vse druge proge: družinska proga Gradišće-Velika jama-Kobilja dolina-Šimnovec, družinska proga Purman-Kobilja dolina, dalje tekmovalni progi ob vlečnici Purman in urejanje smučišča ob otroški vlečnici »Jurček« kot tuđi gradnja druge proge ob vlečnici Šestica so sele grobo začete in so stvar programa za leto 1984 in naslednja leta. Zemeljska dela in zatravitev nika- kor ne bodo dovolj. Celotno območje Velike planine je v zadnjih tridesetih letih izgubilo mno- go gozdnih površin. Celotno območje Šimnovca je bilo pokrito z macesni, smreko in bukovjem, območje od Velike planine do Tihe doline in med Malo in Dovjo gričo so pokrivale stoletne smreke. Nadmorska visina Velika planine je še vedno dovolj pod drevesno mejo, da je pogozdovanje uspešno. Začeti bo treba intenzivno pogozdovati, če hoćemo imeti na Veliki planini sneg. Veter je namreč začel gospodariti; vetrolomi so pogost pojav in trava postaja lesena, površje zemlje se hitro suši. Z vetrom prihajajo neurja in površin- ska voda se zbira v silne potoke, ki žro in odnaša- jo zemljo. Zato moramo ustvariti režim, ko ne bo smelo pasti nobeno drevo brez strokovne odloči- tve. Brez novega teptalca snega lahko v prihodnji smučarski sezoni upravljalec Komunalno podjetje Kamnik Veliko planino kar zapre. Zastarela tep- talca oz. eden in pol ništa več kos obsežnim smučarskim terenom in obilnim prevozom po Ve- liki planini. Na območju Šimnovca bo kmalu urejenih okoli 10 hektarov smučišč. Prevozna zmogljivost sedež- nice bi morala biti vsaj 1500 smučarjev na uro, obstoječa jih prepelje le 350. Zato bo nujno izdelati projektno nalogo za novo sedežnico od Penziona Šimnovec na Gradišće. Sedanja sedež- nica ni edino ozko grlo, nihalka zmore prepeljati 1500 smučarjev v dobrih štirih urah; zato je cest- na povezava z Veliko planino edina alternativa za udoben prevoz smučarjev brez čakanja. Na vzhodno stran Velike planine je pripeljala nova cesta, ki jo moramo že za drugo smučasko leto usposobiti za zimski promet; če to zmorejo na Soriški planini, ki ima običajno 2-3 metre snežnih padavin, potem bo to na Veliki planini še precej laže. Seveda brez parkirnih mest na zaključku ceste oz. v blizini planine Ušivec ne bo šio. Od Ušivca bi seveda morali postaviti vlečnico v smeri proti Mali griči. Tako bi bil vzhodni del Velike planine z zahodnim povezan z nepretrgano verigo žičnic in smučarskih prog. Takšno smučarsko po- potovanje po Veliki planini bi bila čudovita zim- sko turistična ponudba. Gozdarji nameravajo prihodnje leto nadaljeva- ti z gradnjo ceste od Ušivca proti planini Dol. Ob gradnji ceste naj bi z enim krakom povezali Goj- ško in Malo planino, z drgim pa Tiho dolino, seveda bi oba kraka čest služila izključno za go- spodarske potrebe planšarjev in gozdarjev in za gradnjo turističnih naprav na Veliki planini. Sle- herni osebni avtomobilski promet po planinah bi moral biti resnično strogo prepovedan. Gostinska ponudba na Veliki planini se je moć- no popravila s prihodom novega gospodarja v Penzion Šimnovec in gostišče Zeleni rob. Ob veli- kem navalu smučarjev pozimi in turistov poleti bi moralo imeti vsako gostišče obsežno teraso, saj turisti pridejo na planino le v lepem vremenu; zato je lahko okrepčilo četudi ponujeno na zim- skem soncu, kar prijetno in še ceneno. Tiha dolina nujno rabi tuđi novo brunarico - gostišče, ker je staro neugledno in v senci, pa še v napoto novi smučarski progi z Male Griče. Hiba Velike plani- ne je, da ni žive vode oz. jo je zelo, zelo malo. Prevoz vode iz doline pa ni poceni; potrebne bodo raziskave in projekti za najcenejšo rešitev. V programu za prihodnje leto je tuđi priprava lokacij za nove počitniške hišice Na jamah. Seve- da: vse nove lokacije bi morale biti odbrane z veliko občutka za urbanost naravnega okolja in z zahtevo po gradnji obstoječih tipov velikoplanin- skih počitniških koč. Zadnje mesece smo kar pogosto videvali bota- nike, ki so nekaj šarili okoli Vetrnic. Skrbno so zapisovali rastlinje in ugotavljali mikroklimatske razmere. Tako je nastajal projekt Alpinuma Ve- trnice na Veliki planini. Prihodnje leto borno večinoma prostovoljno zastavili razna dela za bo- doči botanični vrt. Seveda bo potrebna še prej razprava in odločitev v delegatski skupščini Ka- mnik. Alpinum Vetrnice bo pravzaprav sestavni del - podružnica ljubljanskega Botaničnega vrta, ki ga upravlja VTO za biologijo pri Biotehnični fakulteti. Alpinum Vetrnice bo vsekakor povečal zanimanje za Veliko planino v poletnem času, kar je še posebej pomembno v boju za rentabilnost žičniških naprav. Zadnji dve leti so pastirji pasli po planinah Velike planine zopet precejšnje število mlade ži- vine. Vendar planine lahko dajejo še več s skrbnim gospodarjenjem v pašnih skupnostih. Že več let govorimo o nekakšni zbiralnici mleka in sirarni na Veliki planini. Primerna bajta že stoji; ob njo se obregajo domaćini, češ: »glejte, kako propada občinska bajta, pa naše poglejte«. Ko- lektivni duh in skupno delo Velikoplanincev sta pač že dolgo na zapećku. Velika planina je največja planina na Sloven- skem. Redek je poznavalec, ki na njej ne bi začel; kažipotov in markacij je zelo malo. Potrebne bodo nove poti za krajše in daljše sprehode. Skrbno jih bo treba izbrati, da bodo pripeljale obiskovalce planine na najlepše razgledne točke in pokazale mnoge naravne in kulturne znameni- tosti velikoplaninskega prostora. V prihodnjem letu naj bi zaživel tuđi Železni- čarski dom na planini Kisovec. Do tja je speljana lepa cesta. Z ne prevelikim trudom bi bila vozna tuđi pozimi. Ta planina je polna sonca in na osojnih strminah Pirčevega vrha je moč ustvariti smučarske proge za vsak okus. Nagovoriti mora- mo železničarje, da bi tamkaj uredili manjše smu- čarsko središće žanje in za solo v naravi, pa še smučarski tekači bi prišli na svoj račun. Po plano- tah Rakove ravni in planine Kisovec je moč strasi- rati na desetine kilometrov tekaških prog na nad- morski visini med 1200-1260 metrov. Program je smel, pa vendar uresničljiv z mnogi- mi sodelavci, in seveda z zagnanim delom. Doslej smo običajno začeli delati pozno poleti ali ćelo pozno jeseni, zato nas je lovila zima in smo morali marsikatero delo odložiti za naslednje leto. Vede- ti moramo, da je na planini delovno obdobje kratko, pred majem ni moč začeti in z oktobrom je že treba oditi s planine, še krajša je vegetacij- ska doba. Zato je ta trenutek za pogovor o pro- gramu SIS RTC Velika planina ravno pravšenj. Albin VENGUST Zaradi poživitve športno-rekreacijskega življenja in razvoja rokometa v Kamniku, šolsko športno društvo osnovne sole Frana Albrehta Kamnik Razpisuje III. novoletni turnir v rokometu za prehodni pokal OSS - turnir bo v soboto, 24. decembra v športni dvorani s pričet-kom ob 8. uri. - prijavijo se lahko delovne organizacije, krajevne skupnosti in druge organizirane skupine - prijave je treba poslati na naslov: ŠŠD Osnovne sole Frana Albrehta Kamnik, Šutna 9 do 13. decembra s pripisom »Novoletni turnir« - ob prijavi ali najkasneje pri žrebanju mora vsaka ekipa vplačati prijavnino 1.000 din (vsak tekmovalec dobi sendvič, nabavijo se nagrade in pokali, plačajo sodniki itd.) - žrebanje bo v torek, 20. decembra ob 16. uri v dvorani OŠ Frana Albrehta. Servis sivalnih strojev Klan-čar Une, Čufarjeva 6, Dom-žale - odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. ČIŠĆENJE vseh vrst talnih oblog (tapisom, itison ipd.) in čišćenje stekla. MILAN DE-SINGER, Kidričeva 35, Kamnik, tel. 831-748. SERVIS TERMOAKUMU-LACIJSKIH PEČI. Mafija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Prodam skoraj nov 200 1 br-zoparilnik. Tomelj Helena, Šmarca 63, Kamnik. OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KAMNIK Številka: 39/83 Datum: 22/11-1983 Na podlagi 55. in 61. člena zakonap družbenem varstvu otrok (Ur. list SRS, št. 35/79), 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OSOV Kamnik za obdobje 1981-1985, v skladu z dogovorom o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravice denarnih pomoći je skupščina OSOV Kamnik na svoji 8. seji dne 22.11.1983 sprejela SKLEP o valorizaciji denarnih pomoći v letu 1983 v občini Kamnik Družbenodenarna pomoć in povećana denarna pomoć otrokom delavcev v občini Kamnik se od 1. 9. 1983 dalje valorizira po 1. členu 2., 2. in 3. točke, 4. člena 1. in 2. točke ter 6. člena prega odstavka in znesek po dohodkovnem pogoju je za vsakega otroka enak ne glede na število otrok v družini. Dohodkovni pogoj se ne spremeni. 1. člen Družbeno denarna pomoč in povećana denarna pomoč se poviša: dohodkovni pogoj denarna pomoč povećana denarna pomoč od 1. 5. 1983 od 1. 9. 1983 1L od 3.900 din 1.400 1.600 2. od 3.900-4.200 din 1.000 1200 3. od 4.200-4.700 din 800 1000 4. člen Povećana denarna pomoč se poviša: 1. za duš. in teles. priz. otroka 1.000 1.200 2. za otroka edinega hran. 400 • 600 6. člen Povećana denarna pomoč otrokom kmečkih družin se poviša: 1. za otroka iz kmečkih in drugih družin 800 1.000 13. člen Sklep o valorizaciji denarnih pomoći v občini Kamnik za leto 1983 stopi v veljavo, ko ga sprejmeta oba zbora skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik, uporabljati pa se prične od 1.9. 1983 dalje. PREDSEDNICA SKUPŠČINE Marinka Bevc, I. r. KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 11 Neobičajna pot do uspeha Najmlajše pionirke, igralke dupliške osnovne sole. Na mladinskem sestanku so se mladinci pogovarjali: »Ste slišali kakšna športnica je naša Vilu Le- skovet.« Ko sem stišala te bese- de, sem bila nekoliko preseneće- na, saj nisem vedela, da se moja soseda tako resno ukvarja s špor- tom, o svojih uspehih pa tuđi ni širila govoric. Nek ponedeljek sem se odpravila k njej na obisk. Pogovarjali sva se dolgo in od- krito. Spoznala sem, da bi bilo škoda, će bi za njeno »športno kariero« vedela samo jaz - zato sem se odločila, da vam jo pred- stavim. Viktorija Leskovec je sele pri osemnajstih letih spoznala, da ji kolesarjenje ni tuje. Pobudo za sodelovanje na sindikalnem tek- movanju je dobila med delavci tovarne Svilanit. Vika je na Ženska košarka poleti in jeseni OBČINSKO PRVENSTVO V MUNI KOŠARKI Meseca junija smo v telovadnici pri Oš Frana Albrehta organizirali občin- sko prvenstvo za najmlajše pionirke. Rastopile so ekipe OS Frana Albrehta in dve ekipi dupliške osnovne sole. To prvenstvo smo organizirali, ker itiajo najmlajši veliko željo po tek- "lovanju in da bi videli kako najmlajši napredujejo. Prvenstvo ni imelo naj- bolj tekmovalnega značaja (rezultat ni bil tako pomemben). Tekmovale so V večini učenke tretjih in četnih raz- 'edov, pa tuđi nekatere mlajše. Naj- bolj izenačeno tekmovanje je poteka- 'o med I. ekipo Duplice in ekipo OŠ Frana Albrehta. Kljub temu se je vi- delo, da je Duplica močnejša. Med 'gralkami se je najbolj odrezala Nata- fe Poglednik iz ekipe Frana Albrehta. Za njo pa nišo preveč zaostajale du- pliške igralke Barbara Zupanec, Bar- °ara Božić in Janja Kristan. Kot so- dniki so nam pomagali Primož Kač, Tatjana Ravnikar, Mira Maren in Na- •sSa Kovačič. Pri delu se moramo vse- skozi zavedati, da cuj ne srne biti tek- "X)valiii uspeh. Košarka naj bo le sredstvo, ki pomaga pri vsestranskem razvoju mlađega človeka, njegovemu ! *đravju in sreči. Dan ženske košarke Naš namen je organizirati homoge- no ekipo in prijetno klubsko življenje, v katerem bi vsak član po svojih Snožnostih pripomogel k zado- voljstvu vseh. V ta namen smo prire- ' dili Dan ženske košarke, ki je bil 19. I junija na zunanjem igrišču pri OŠ To- • "Ha Brejca. K sodelovanju smo pova- dili ekipo Radomelj, ki se je z zado- voljstvom odzvala. Prireditev je traja- U od 11. do 22. ure. Začele so jo [ lajmlajše pionirke iz kamniške obči- : "e, ki so prikazale zelo dobro igro. ^ajbolj sta se izkazali igralki Olga Korošec in Mira Skvarča. Sledile so Jim pionirke 5. in 6. razredov, zatem | Pa se pionirke 7. in 8. razredov. Poz- j lala se je premoč Kamničank nad Ra- domeljčankami. V ekipi Kamnika so \ bile najboljše Nataša Palma pri 5. in 6. razredih, pri 7. in 8. pa Suada Du- raković, Eva Jaklič, Jasna Juteršek in Neli Mikeli. Slednja je igrala zelo do- bro, čeprav je bil to njen prvi resnejši nastop. Po otvoritvi, na kateri je go- voril predsednik košarkarskega kluba Kamnik Marjan Plemeniti, so pričele s tekmovanjem članice. V to ekipo so bile poleg članic vključene še mladin- ke in najboljše pionirke. Tekma je trajala 8 ur. Vse te tekme nišo bile tekme v pravem pomenu besede, am- pak le prijateljske igre, v katerih srno se vsi dodobra naigrali. Rezultat je kazal nam v prid, čeprav so imeli Ra- domeljčani najboljšo strelko Majdo Žun. Vzdušje na prireditvi je bilo prijet- no, čeprav nam je nagajalo slabo vre- me. Poskrbeli smo tuđi za žejo, zato smo odprli majhen bife, v katerem sta poslovala Matej Narat in Janko Ro- stan. Nove moči in vzpodbude nam je vlivala glasba in komentatorki Nataša Kovačič in Sirnona Šinkovec. Glavni organizator prireditve je bil ob pomo- ći predsednika KK Rudi Ocepek. Ker smo se ob tej prireditvi vsi za- bavali in sprostili, želimo, da bi posta- la tradicionalna. S tem bi propagirali košarko in pridobili nove pristaše. Upamo le, da borno imeli v pnhodnjih letih več sreće z namenom in da bo odziv gledalcev boljši. Pohvaliti pa moramo tuđi sodnike, ki so sodili zelo dobro. To so: Primož Kač, Peter Pirš, Franci Ravnikar, Janko Rostan, Igor Praprotnik, Mare Lah in Brane Kosir. TUĐI V POLETNIH MESECIH NISMO POČIVALI Čeprav sta julij in avgust meseca počitnic, smo mi del časa porabili za urejanje igrišča in tekmovanje. Naj- prej smo se lotili obnove črt na igri- šču. Delo pa smo nadaljevali z barva- njem ograje in hišice ob igrišču. Hiši- co smo tuđi prekrili z novo kritino in upamo, da bo še dolgo ostala v takš- nem stanju. Z materialom nam je po- magal Janez Vodičar iz STKS. KAJ PA DELAMO SEDAJ? V jeseni smo nadaljevali s kadet- skim tekmovanjem, kjer sta sodelova- li dve ekipi in sicer A in B kadetinje. Drugi ekipi je manjkalo tekmovalnih izkušenj, prva pa si je želela nekaj več, kot je dosegla. Čeprav tekmoval- ni uspeh ni bil velik, nam to ni zbilo morale. Letos pa so prvič v tekmova- nju tuđi članice. Od njih ne pričakuje- mo največ, ker jim manjka tekmoval- nih izkušenj. Spomladi pa bodo tek- movale tuđi mladinke. Tako imamo sedaj ćelo piramido: od najmlajših pionirk do članic. KARLA KAČ MARTINA TOMŠIČ Tabornik/ na Okroglem Tuđi letos smo taborniki odreda Bistriških gamsov iz Kamnika orga- niziiali pohod na Okroglo. To je majhna vasica, ki leži nas Stranjami. V času NOB je bila vasica požgana, vaščane pa je okupator izselil v taborišča po vsej Nemčiji. V boju z okupatorjem, pred požigom vaši, sta darovala življenje dva mlada partizana. V njun spomin in v spomin vseh, ki so darovali življenja za svobodo, je v tej vasici spomenik, ki smo ga obiskali. V hladno jesensko jutro smo krenili izpred taborniške sobe. Skozi Mekinje, Godič, Stranje, Bistričico in dalje po gozdu, se je vila kolona tabornikov. Mraz nam je obiral kosti. S pogovorom in prepevanjem pesmi smo preganjali misel na nizko temperaturo. Urno smo stopicali proti cilju. Kmalu je posijalo sonce, ki se je na moć trudilo, da nas ogreje. Naposled smo prispeli na Okroglo. Najprej smo potešili naše lačne želodčke in pogasili žejo s toplim čajem, ko smo se opomogli in si odpočili, smo se zbrali ob spomeniku. Pripravili smo kratek kulturni program ter položili šopek rožic in prižgali svečko. Tako smo počastili spomin na padle borce, ki so v hrabreni boju obležali pod sovražnikovo premočjo. Z diapozitivi po Skandinaviji Mladinci SŠCRM smo pripravili mladinsko uro na temo potovanje po Skandinaviji. Povabili smo Janeza Markoviča, ki je shranil spomine s potovanja na diapozitivih. Na platnu so se menjavale najrazličnejše slike, ki so pričale o svoje- vrstni podobi severnih dežel. Janez nam je slikovito orisal življenje severnjakov, njihove navade ter kulturne in naravne znamenitosti dežel in večjih mest. Pripovedoval nam je razne prigode, ki sta jih s prijate- ljem doživela na potovanju. Zbrala se nas je le peščica mladincev, ki pa smo z zanimanjem sledili Janezovemu pripovedovanju. Zastavljali smo mu številna vprašanja in tako spoznali stvari, ki so nam bile tuje in nepoznane. Take in podobne mladinske ure so nadvse zanimive. Ni- mamo vsi možnosti, da si v živo ogledamo tujino, pa jo lahko prek diapozitivov in pogovora ravno tako dobro spoznamo. DARJA OO ZSMS SŠCRM KAMNIK spodbude, češ da je mlada in vi- talna, samo zmajevala z glavo in se nasmihala. Doma pa je začela na vso stvar gledati z drugačnimi očmi. Tuhtala in premišljevala je, ali naj se udeleži tekmovanja ali ne. Odločitev je bila nepre- dviđena in hitra. Vika se je zave- dala, da se skozi leto telesno ni kaj dosti pripravljala, zato tuđi ni hlastala po rezultatih. Njeno na- čelo je bilo: »Važno je sodelova- ti, ne pa zmagati!«. Rezultati, ki jih je dosegla na tekmovanju v okviru tovarne Svilanit so bili pravo nasprotje pričakovanjem. Na tem tekmovanju je Vika so- delovala v štirih disciplinah in dobila zlato medaljo (za met kro- gle, tek na kratke proge, kolesar- jenje) in bronasto medaljo (v streljanju). Takrat je v sebi začu- tila potrebo po športnem udej- stvovanju. Začela se je resneje ukvarjati s kolesarjenjem na dol- ge proge. Njeno delo in vložen trud sta rodila uspeh. Na občinskem sindikalnem tekmovanju je Vika dosegla 1. mesto v svoji starostni skupini in sicer v kolesarjenju (z dirkalnim kolesom). Na sindikalnih šport- nih igrah na Vrhniki je Vika na progi Vrhnika - Horjul in nazaj dosegla 6. mesto. Nepričakovani uspehi so bili spodbuda, da se je Vika včlanila v kolesarsko druš- tvo Kamnik. Upajmo, da bo v KDK do konca razvila svoje spo- sobnosti in se njena neobičajna pot do uspeha ne bo hitro konča- la. Ob pogovoru sem začutila, da kolesarjenje Viki ne pomeni sa- mo rezultat, tako kot prenekate- rim športnikom. Vika je v svo- jem športu odkrila višje vrednote kot so: veselje, sprostitev in zdravje. Ob koncu prijetnega kramljanja je Vika dala recept vsem bralcem Kamniškega obča- na, ta pa se glasi: »Vsi na kolo, za zdravo telo.« V. K. Rekreacijska odbojka za ženske Kot bi trenil, je leto naokoli in za- pet sa pred nami odbojkarski turnirji, ki so že v preteklem obdobju pridobili na veljavi. Ponovno se borno srečale na odbojkarsldh igrisđh v telovadni- cah ter merilc moči in veščine v tej, med ženskim spolom še posebej pri- ljubljeni zvrsti rekreacije. Srečale se borno delavke, pripadnice športnih družtev ter krajevnih skupnosti, pa še kakšna mladenka bo vmes, da bo sta- rostno povprečje boljše. Okrilje nad tekmovanji bosta prevzeli ZTKO Ka- mnik in Domžale in tako je vse nared, da že tretje leto zaživi medobčinska rekracijska liga v odbojki za ženske. Prav gotovo se bodo odbojkašice strinjale z menoj, če napišem, da pri- haja naših »5 minut«, katerih se zelo veselimo. Težko bi se opredelila, kaj nas bolj veseli: odbojka sama, zaradi katere nas velikokrat bolijo prsti in kolena ter nadvse razburljive tekme. ali srečanja sama, saj je to prilika, da se za nekaj ur preselimo iz domaće kuhinje, od moža in otrok na športne terene, kjer poleg tekmovanj še kakš- no »žensko rečemo«. Vsa ta mešanica ćustev in motivov se prepleta, /ato nam je na tekmovanj ih Icpo in ra- zburljivo, pa še kaj koristnuga storimo za svoje zdravje. V ligi bodo sodelovale ekipe iz ka- mniškega in domžalskega obmućju, zato bodo turnirji na domaćem terenu in v gosteh. Prijavljene ekipe bodo razvrščene v dve skupini: ena skupina bo sestavljena iz ekip DO, druga sku- pina pa iz športnih društev in KS. V finalu se bodo srečale med seboj naj- boljše ekipe iz obeh skupin, seveda pa bo boj hud, saj tekrnujemo za osvoji- tev prehodnega pokala. Ta zdaj leto dni domuje v DO Svilanit. letošnji zmagovalni ekipi. Turnirji txxlo: 20. novembra v Kamniku, 18. decembra v Dumžalah. 12. fehruarja 1984 v Domžalah in 18. marca zopet v Ka- mniku. Kvaliteta turnirjev iz sezone v sezo- no narašča, zato bodo srečanja prav gotovo zelo zanimiva. Pričakujemo tuđi, da ne bodo naši možje in otroci osamljeni gledalci in navijači IVANA SKAMEN Prijateljska tekma v sedeči odbojki Prijateljska tekma v sedeči odbojki med SŠD ZUIM in IŠD Olimpija se je končala z rezultatom 2:3 (9:15). (15:9), (10:15), (15:9). (12:15). V telovadnici ŠŠD ZUIM je bilo 50 gle- dalcev, sodnik Praček. Igralci: - SŠD ZUIM: Banfi, Klemenčič A.. Mekiš. Golobič, Zupanćič, Mo- toh, Klančišar. Aužner. ~ IŠD Olimpija: Dubrovski. Lju- botina. Hauptman. Horozović. Kosee in Bine. Kljub temu. da sta ekipi nastopii nepopolni. je bila igra zadovoljiva. Tako domaćini, kot gostje. so pokaza- li, da bodo sodili v vrh lestvice tekmo- vanja za republiškega prvaka, ki se bo začelo v nedeljo, 20. novembra 1983 v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. RADKO ZUPANClC Telesna vzgoja predšolskega otroka V nekaj besedah bi vam radi pove- •Isli kako velik pomen ima telesna t2goja za predšolskega otroka. Pre- pričani smo, da boste spoznali, kako Prav boste storili, če boste pri zacetni ^javnosti vztrajaH do otrokovega v^topa v solo. Telesna vzgoja je prva stopnja v splošni vzgoji predsolskesa utroka. Naloge telesne vzgoje vodijo * osnovnemu dlju: razvijati zdrave, *>očne in ustvarjalne osebnosti, polne ^vljenjskega optimizina, sposobne 'raniti domovino. Smotri, ki jih zasledujemo pri tele- ?1i vzgoji so: biološki, zdravstveni, ^obraževalni, vzgojni in razvedrilni. S 'slovadbo budimo otrokom: - veselje do gibanja in telesnovz- Sojnega udejstvovanja, s tem pa po- budo za norrnalen telesni razvoj, - zadovoljujemo naravne potrebe Po gibanju, - z nacrtnim vzgajanjem otroke enakomerno in vsestransko razvija- "H). Skrbimo za skladen razvoj telesa, ? različnimi vajami pospešujemo rast "i razvoj organizma, oblikujemo in l'sposabljamo za zahtevnejše telesne "i duševne napore v kasnejsem življe- »ju (v soli). - otrokom privzgajamo čut za čisto- ćo, za osebno higieno, navajamo jih, J« sami skrbijo za svoje zdravje (sle- %, obleče se) in telesno varnost, - ob telesni vzgoji otrokom hkrati razvijamo misdne funkcije: koncen- tracija samostojnost, namerna pozor- nost, presojanje pri izbiri cilja, priza- devanje za uspeh, discipliniranost, po- gum, odločnost, previdnost, strpnost ob lastnih neuspehih in uspehih dru- gih, obzirnost in vljudnost, zavzetost in prizadevnost za skupne cilje, zbuja- nje veselja ob skupnih uspehih - to pa je že socialni razvoj - ter karakterne in moralne vrednote. Vsi ti smotri in naloge se uresniču- jejo pri vsaki telovadni uri, kombini- rano in koordinirano s prejšnjimi in naslednjimi vadbenimi urami. KAKO NAVEDENE SMOTRE ZASLEDUJEMO PRI TELOVADNI URI? Vadbena ura je sestavljena iz treh delov. V kratkem uvodnem delu se otrok psihično in rizično pripravi za delo v glavnem delu vadbene ure. V tem času se pozivi krvni obtok in sicer z različnimi hojami, teki, skakanjem. V glavnem delu vadbene ure, ki je sestavljena iz štirih delov, se najprej izvajajo gimnastične vaje, s katerimi sistematično oblikujemo držo telesa. To so zravstvene vaje, pri katerih ra- zvijamo ramenski obroč, prozno in pravilno oblikovano hrbtenico ter kolčni obroč. Nato se izvajajo vaje na orodju in sicer so to vaje za spretnost in moč - vaje s katerimi razvijamo in utrjujemo temeljno gibanje. Tretja skupina vaj so vse vrste skokov: v visino, daljino in globino, nato pa so na vrsti različne vrste hoje in tekov po ožjih orodjih - to so vaje za ravnotež- je. Glavni del vadbene ure je najdaljši in je namenjen novim vajam in utrje- vanju že znanih vaj, ki pa se izvajajo v novi obliki. S pridobivanjem novih gi- balnih izkušenj se otrok splošno do- bro razvija. V zaključnem delu vadbene ure se otrok umiri, da se funkcije notranjih organov normalizirajo. Zato so v za- ključnem delu igre, s katerimi razvija- mo čutila (slušne tipne igre). Omenjeno je že bilo, da s telesno vzgojo ne samo pospešujemo zdrav telesni razvoj ampak vplivamo rudi na duševni in socialni razvoj. Ta dva vpli- va sta neločena, potekata hkrati. Za ilustracijo navajamo za boljše razu- mevanje oziroma predstavo dva pri- mera teh soćasnih vplivov pri eni vaji. NPR: PLEZANJE PO RIBSTOLU Za izvedbo te vaje mora otrok upo- rabljati: telesno spretnost, svojo moč, ekonomično mora prestavljati roke in noge, premaguje lastno težo, ki jo potiska navzgor, krepi mišice. S tem plezanjem pridobiva pogum in pre- maguje bojazJjivost Pri tej vaji jedu- ševno zaposlen pri: razvoju poguma, iznajdljivosti ter razvoju samostojno- sti. Iz navedenega primera je razvi- dno, da so v em vaji zastopani trije duševni smotii Drugi primer: PRESKOK ČEZ VR- VICO: To je naloga za razvoj odrivne mo- či, za odmerjanje razdalje za zalet (koliko tekov), za odmerjanje moči za preskok; ta vaja pa tuđi zahteva, da otrok tek, let in odriv poveže med seboj. Ta vaja vpliva na razvoj pogu- ma, spretnosti, samostojnosti in od- ločnosti. Navedeni sta dve vaji, čeprav je vsaka vzgojno sredstvo, s katerim vplivarno na telesni in duševni razvoj otroka. Še več pa vplivamo na razvoj duševnosti, če nudimo otrokom igre - lahko iste, a izvedene v razlićnih si- tuacijah. Otrok mora vedno sam rea- girati, se znajti, ker se situacije v eni igri ponovijo. Pri igrah otrok pridobi: gibaUie spretnosti, vztrajnost, sa- mostojnost, moč v gibanju: te nam pokažejo kakšna osebnost je otrok, njegove napake (npr. je grob, napa- dalen, ni pravičen do drugih, ne pre- nese poraza, pokažejo se tuđi pozitiv- ne lastnosti otroka. Tem ugotovitvam vaditelj prilagodi svoje ravnanje, ter tako tuđi otroke vzgaja (opogumlja boječe, umirja napadalne). Raziskave zadnjih let so pokazale in potrdile medsebojno povezanost človeških gibalnih inteligenčnih spo- sobnosti ter sposobnosti načinov ve- denja. Zlasti tište dejavnosti, ki zahte- vajo in razvijajo koordinacijo gibanja in ravnotežja so zelo povezane z inte- ligenčnimi sposobnostmi otroka in ka- sneje odrasloga človeka, Zaradi tega obojestranskega medsebojnega vpU- va, z vadbo, ki zahteva in razvija ome- njeni dve sposobnosti, lahko vplivamo na razvoj inteligenčnih sposobnosti. Športna vadba ima pomembno vlo- go pri razvijanju socialne prilagodlji- vosti pri oblikovanju primernega na- čina vedenja in pri oblikovanju celot- ne osebnosti. Ta vpliv pa je toliko večji, kolikor manjši je človek. Odra- sli smo odgovorni za zdrav duševni in telesni razvoj otroka in sicer zato, ker se do sedmega leta starosti oblikuje osebnost otroka, v možgane se vskla- dBčijo programi znanja.To pomeni, mlajši ko je otrok, dalj časa ko ta otrok redno obiskuje vadbene ure do sedmega leta, bolj verjetno je, da se bo ukvarjal z nekim rekreacijskim športom vse življenje. Iz tega sledi; če hoćemo otroku dobro, moramo starši vztrajati najprej sami in si vzeti čas za otroka, ne glede na prezaposlenost, utrujenost Ud. Drugi vzgojni smoter, ki je nadvse pomemben pa je: otrok se mora naučiti, da je treba tuđi kon- čati kar se zucne! Kaj bo kasneje ko bo v soli? Se bo oprijel vseh športov in krožkov, pa pri nobenem vztrajal? Bo naredil samo eno namesto vseh doma- ćih nalog? Opravičilo za izostanek od telovadne ure v telovadnici naj bi bila le bolezen, obiski, nakupovanje, pre lepo ali pregrdo vreme NIKOLI! Nasvet - vztrajnosti se bo otrok naučil pri vas, torej premagajte neraz- položenost, delo počaka - otrok ne! Za vse druge objektivne zadržke pa se dogovorite z drugimi člani družine, da bodo prevzeli dolžnost peljati otroka k telovadbi, ali pa se dogovorite s katerim od staršev cicibanov, ki vam je najbljižji po bivališču. Naj vam ne bo žal časa, ki ste ga uporabili za branje tega prispevka o pomenu telesne vzgoje za predšolske- ga otroka. Z njim smo vam želeli na čimkrajši, pa vendar dovolj temeljit način prikazati, kako pomembno vlo- go ima telesna vzgoja v predšolskem obdobju in kako veliko lahko starši s svojo doslednostjo in vztrajnostjo pri- spevajo k zdravemu telesnemu in du- ševnemu razvoju svojega otroka. TATJANA KALČIČ 12 KAMNIŠKI OBČAN / 12. DECEMBRA 1983 Mednarodne tekme tuđi na Veliki planini Znano je ie, da je lelos Smucarski klub Kamnik organizator ene izmed FIS tekem v slalomu za ženske. To je za Kamnlftme pomembna naloga, saj lahko prlčakujejo kar dobro udalež- bo. Taksna tekmovanja služijo na- mrei tekmovaUumi za izboljsanje F1S toćk, s pomocjo katerib si pridobijo boljse Marine stevilke. Letosnja sezo- na je zaradi OLIMPIJSKIH IGER se bolj zanimiva. Slalom na VELIKI PLANINI, ki bo Ie dan po pohorski ZLATI LISICI, bo zato ugodna pri- ložnost za vse, ki na prejsnjih tekmah ne bodo najbolje startate, predvsem pa bo to se ena priložnogt za mlade tekmovalke, Id se Sele prebijajo v sve- tovni vrh. Kamniški smučarski delavci so pri- pravili torene na Veliki planini in vso zahtevano dokumentacijo o progah predložili strokovnjakom FIS v prou- čitev. V soboto, 26. novembra si je □roge na Veliki planini ogledal poo- blaščeni zastopnik FIS, ing. Peter La- kota. Ker se obeta udeleba najboljših tekmovalk, si je teren in proge se posebno skrbno ogledal. Za progi na Purmanu je delegat menil, da potre- bujeta vsaj meter snega za izvedbo tekme ter da sta na nekaterih mestih prestrmi in speljani preveč prečno. Povsem na mestu je bilo tuđi njegovo priporočilo, da bi preveč zahteven sla- lom povzročil prevelik izpad, kar za organizatorja ni ugodno. V tem smislu so tuđi nova pravila FIS ter pregibni kolci, ki zahtevajo položnejšo progo. Vsem tem pogojem in zahtevam pa ustreza proga z Zelenega roba s star- tom pri srednji izstopni postaji sedež- nice na visini 1630 m. Proga bo tako Vili Ameršek - naš gost Nestrpno smo ga čakaliv solsld avH. Koga Ie? Vilija Amerika, nogometaša ljubljanske OUmpije. Odzval se je po- vabUu novinarskega krožka, Id na naći soU deluje dve leti. ZaceH smo mu rastavljati vprasanja, na katera je z veseljem odgovarjaL Povedal nam je, da je član OUmpije ves čas, ražen dve leti, ko je igral v Franciji. V Olimpiji je že vrsto let kapetan. Igrati je začel v Trbovljah, vendar se je že zelo mlad preselil v Ljubljano, kjer je sedaj edini še aktiv- ni igralec iz časa velike ljubljanske trojke Popivoda, Oblak, Ameršek. Skupaj z bratom Petrom že štiri sezo- ne predstavljata pomemben del OUm- pije. Njegova nogometna pot je zelo uspešna. Vedno je eden najbolj bor- benih in karakternih igralcev v naši nogometni ligi. Zal pa nikoU ni doži- vel te časti, da bi zaigral v naši repre- zentanci, čeprav s svojo igro to zaslu- ži. Vedno se je nasel kdo, ki mu Vili ni bil preveč »simpatičen«, tako da so večkrat igrali za reprezentanco slabši igralci od njega. Izbor reprezentantov je vedno bil in bo ostal odvisen od okusa selektorjev. Vzrok za neuspeh v reprezentanci je tuđi v tem, ker je bil ViU vedno zvest Olimpiji, kajti znano je, da igralci iz majhnih klubov, kot je Olimpija, nimajo nobene pre- dnosti pri izbiri za našo najboljšo vrsto. Odlika VUija je v tem, da tuđi v najtežjih trenutkih ni obupal in ostal zvest sebi in OUmpiji, ki mu je prira- sla k srcu in za katero se še vedno bori z vsem srcem. Za obisk smo se mu zahvalili in mu dali skromno darilo. Želimo si, da bi bil naslednji naš gost znani plavalec Borut Petrič. Upamo, da se bo pova- bilu odzval. NOVINARSKI KROŽEK OŠ Kamn. bataljona Stranje dolga 5S0 do 600 m z visinsko razliko 160 m in poprečno strmino 32 °C. Takšna je potrjena za vsa domaća in mednarodna tekmovanja v slalomu. Delegat FIS je svetoval se dodatna dela, ki bi ob razširitvi zgornjega dela omogočila potrdtev tuđi za tekmova- nja v veleslalomu. Zelo umestno bi bilo, da bi načrto- valci razvoja Velike planine na novih terenih s Koritnega vrha in v Tihi dolini upoštevali tuđi sedanje zahteve tekmovalnega smučanja pri pripravi in izbiri terenov. Delegat je bil presenećen nad na- predkom in razvojem, ki ga je opažal na VeUki planini ob vsakem koraku. Z nadaljevanjem začetih del na no- vih terenih in z organizacijo medna- rodnih tekem si bo Velika planina pridobila ugled med smučarji. Tako smo prestali eno izmed najod- ločilnejših preizkušenj v sklopu pri- pravljeuiih del za FIS slalom za Žen- ske. Tekma torej BO na VELIKI PLANINI. Sedaj lahko Kamničani začnemo odštevati rudi naš čas, ki nam se ostane za pripravo te tekme, ki bo v PONEDEUEK, 16. JANTJAR- JA 1984 na VELIKI PLANINI. SM OBVESTILO Obveščamo vse, ki nišo pravo- časno dvignili smučarske opreme ali denarja s smučarskega sejma, da to storijo v petek, 16.12.1983 od 8.00 do 15.00 ure in v sredo 21.12.1983 od 8.00 do 17.00 ure v prostorih strokovne službe ZTKO Kamnik, Kajuhova pot 12 (pri Zdravstvenem domu). V primeru, da opreme aU de- narja ne dvignete, smatramo, da to date v korist Smučarskega klu- ba Kamnik. SK Kamnik SEKCIJA STROKOVNIH KA- DROV Turistično društvo Kamnik orga- nizira ogled zbirke Topić-Mima- ra in Meštrovića 17. decembra 1983. Odhod ob 7. uri s Trga prijateljstva. Prijavite se v pisari Turističnega društva do 15. de- cembra - v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 11. ure. V slučaju premajhne udeležbe ogled odpa- de. Cena prevoza in vstopnin je 700,00 din. Smučarski klub Kamnik in ZTKO Kamnik razpisujeta začetne in nadaljevalne tečaje smučanja Začetni in nadaljevalni tečaj v Kranjski gori z vsako- dnevnim prevozom. Odhod ob 7.00 uri izpred Zdrav- stvenega doma Kamnik, prihod ob 17.00 uri. Cena tečaja je 4.000 din Termin 26. 1. do 30. 1. 1984 Začetni in nadaljevalni tečaji na Velikih Poljanah, v Nevljah, Mekinjah, Zg. Tuhinju, Selah, Zg. Stranjah, Komendi, Motniku. Cena tečaja je 350 din. Termin I. 21., 22., 23. januarja 1984 II. 27., 28., 29. januarja 1984 III. 3., 4., 5. februarja 1984 Prečetek: petek ob 13.00 uri sobota od 9. do 12.00 ure in od 13.00 do 16.00 ure nedelja od 9. do 12.00 ure in od 13.00 do 16.00 ure Prijavnica Priimek in ime.............roj.. . . stanujoč ................... se prijavljam za a) začetni b) nadaljevalni tečaj smučanja v, na 1. Kranjski gori 2. Velikih Poljanah II. III. termin 3. Nevljah II. III. termin 4. Mekinjah II. III. termin 5. Zg. Tuhinju II. III. termin 6. Selah II. III. termin 7. Zg. Stranjah II. III. termin 8. Komendi II. III. termin 9. Motniku II. III. termin Ustrezno obkroži kraj in termin! Izpolnjeno prijavnico oddaj v pisarni svoje sole ali pošlji na ZTKO Kamnik, Kajuhova pot 12, Kamnik. Prijavljeni za tečaj v Kranjski gori bodo dobili polož- nice na dom. Tečajni no je treba plaćati do 20. 1. 1984. Tečajniki v Kamniku in okolici bodo tečajnino plaćali ob pričetku tečaja. Marjan je stal na Gangapurni V jesenskem času so bile v Himalaji kar tri naše odprave. AO Celje je organiziralo svojo odpravo na Gaurishankar (7145 m), AO LjuMjana-Mati- ca na Gangapumo (7454 m), Planinska zveza pa odpravo na Anapumo (8091 m). V Hima- laji je bilo v tem času uspesnih Ie 20% vseh odprav, kar dve naši pa sta dosegli vrh. Glavni vzrok za neuspeh je bilo vreme. Marjan Kregar, član AO Ka- mnik, je bil v odpravi, ki je osvajala severno steno Ganga- purne in je tuđi stal na njenem vrhu. Odprava je štela devet članov, vodil pa jo je naš izku- šen himalajec Stane Belak. Marjan je povedal, da je bila to odprava, ki si jo je od nekdaj želei, čeprav njegova tretja udeležba na odpravi. Prva je bila v Hindukuš, kjer je stal na vrhu Nošaka, druga pa Lhotse. Pravi, da je bodočnost v malih odpravah. Čeprav je posamez- nik bolj obremenjen, pa so ta- ke odprave bolj gibljive, ce- nejše. Smer, ki so jo preplezali v severni steni Gangapurne, je prvenstvena. Japonci so že dva- krat osvajali isto steno, vendar so bili neuspešni, Osvojena pa je bila že nekajkrat z južne strani. Največja naklonina v steni, ki je visoka okrog 2000 m, je 55-65°, za namečekpa je to kombinirana stena (Led, sneg, skale), v kateri je never- nost padajočega kamenja in ledu. Postavili so Ie dva tabora, če- prav so načrtovali tri. Tretjega nišo mogli postaviti zaradi hu- dega vetra. Takoj po prihodu v bazo je kar tri dni in noči sneži- lo, tako da so imeli veliko težav z gaženjem snega, kar je v teh višinah prava muka. Marjan Kregar je zaposlen v tovami Tkan, kjer je naletel na razumevanje, pa tuđi ZTKO ga je finančno podprla. O samem vrhu ni dosti pove- dal. Pravi, da moraš imeti v Himalaji srečo. »Celotna priza- devanja, predhodni treningi in aklimatizacija odpove, če se pokvari vreme. Srečo smo ime- li, ker je to severna stena, ker smo prišli pravočasno v ba- zo... Vsa tehnika in napredek je tu še vedno odvisen od milo- sti narave in njenih sil.« V naslednji številki pa borno objavili pogovor z udeležen- cem odprave na Anapurno Ja- nezom Benkovičem. IRENA MARKUŠ Alpski smučarji že merijo svoje moči Letošnje zimske numere so poleg drugih zelo prizadele rudi smucarje. Pomanjkanje snega povzroča smučar- jem dodatne stroške in preglavice. Kje je sneg? Kje trenirati? Kako si pridobiti ustrezno pripravljenost pred tekmovalno sezono? Skoraj naj vsa ta vprasanja nam odgovori eno samo ime: Avstrija. Žal sta dva treninga v Avstriji sko- raj do kraja izpraznila denarnice star- šev in sedaj iščejo možnosti treninga doma. Teren z umetnirn snegom v Kranjski gori po mnenju nekaterih trenerjev ni bil primeren za trening, pa rudi časovna omejitev - treningi bi bili možni trikrat dnevno po eno uro - je bila vzrok, da so se naši smučarji vrnili iz Kranjske gore po ogledu prve tekme za svetovni pokal, ne da bi trenirali. Sedaj so se trenerji z iskanjem tere- nov usmerili proti našim južnim repu- blikam, ki imajo vse dovolj snega. Bo morda Sarajevo sprejelo peščico slo- venskih, snega in treningov željnih smučarjev? Bodo žepi staršev zmogli stroške dolgega potovanja in se vsega ostalega? No, mladi smučarji se s temi pro- blemi ne ukvarjajo, ampak maksimal- no izkoristijo suhe terene brez snega za kondicijsko vadbo. Se vedno imajo teke v naravi in včasih se pomerijo v nogometu. Tako so se že dobro priva- dili mrazu. Vsaka skupina je dobila tuđi termin v telovadnici, kjer se z raznimi vajami pripravljajo na tekme. Vsako nedeljo pomerijo svoje moči v slalomu in veleslalomu na terenu Po- ljane. Tam si smučarji postavijo proge za slalom in veleslalom. Na nogah si- cer nimajo smučk, ampak Ie telova- dne copate. Sicer pa gre čisto zares, za IV. tradicionalni tek po ulicah Most V soboto, 29. oktobra smo mladind OO ZSMS u Most organizirali ie IV. tradicionalni tek. Zbrali smo se uro pred pricetkom pred osnovno šok) v Mostah. Vsak mladinec je imel svojo zadolžitev, tako da ni bOo veijih orga- nizadjsldh težav. Vsi smo vprasujoce zrii v nebo, na katerem so se zbirati srvioblald. Kmalu so se začeli zbirati prvi tek- movalci, ki nas rudi tokrat ruso razo- čarali. Kljub kapljam dežja smo ob 15. uri začeli s tekom. Tekmovalci so bili raz- deljeni v posamezne kategorije, po nastopu pa smo jim postregu s topbm čajem. Po tekmovanju so najboljši tri- je v posameznih kategorijah dobili medalje ter diplome. Rezultati: Odbani in mlajši pionirji: 1. Mat ej Skafar, OS Fran Albreht 2,32,2. Gašper Kepic, OŠ Komenda- Moste 2.57, 3. Rajko Osolnik, OŠ Komenda Moste 3,01. adbanke in mlajše pionirke: 1. Romana Juhant, OŠ Komenda- Moste 3,07,2. Nataša Oblak, OŠ Ko- menda-Moste 3,17, 3. Irena Marti- njak, OŠ Komenda-Moste 3,79. Starejs? pionirji: 1. Boris FUis, OŠ Fran Albreht 5,20, 2. Rajko Novak, SK Kamnik 5,26, 3. Roman Prelog, OŠ Komen- da-Moste 5,40. Starejše pionirke: 1. Nataša Hribar, SK Kamnik 2,24, 2. Neli Brelih, SK Kamnik 2,27, 3. Irma Klemen, OŠ Komenda-Moste 2,53. Mladind: 1. Primož Golob, KS Nevlje 7,19, 2. Damjan Čibej, AK Olimpija 7,41, 3. Robert Sitar, SK Godič 7,54. Mladinke: 1. Neli Brelih, SK Kamnik 7,13, 2. Nives Hribar, SK Kamnik 7,22, 3. Nataša Hribar, SK Kamnik 7,25. Člani: 1. Ivan Urh, KS Crna 13,51, 2. Zlato Orehov, AK Olimpija 15,05, 3. Peter Pibernik, SK Ilirija 15,44. Članice: 1. Irena Mihalec, Domžale 12,14, 2. Ksenija Smolnikar, SK Kamnik 14,05. Veterani: 1. Ivan Bartal, Lj.-Polje 8,41, 2. Blaž Geč, KS Podutik 10,10, 3. Janez Benda, Moste 10,15. Veteranke: 1. Terezija Geč, KS Podutik 7,24 Proga je bila krožna, za varnost so poskrbeli naši redarji in na srečo se nobeden od tekmovalcev ni poškodo- val. Tekmovalci so bili zadovoljni, mla- dinci pa si želimo, da bi se število udeležencev na V. tradicionalnem te- ku po ulicah Most čez leto dni še povećalo. P. Ž. rezultate, merjene s štoparico. Tako se smučarji pripravljajo na vožnje med palicami, urijo reflekse, okret- nost, odriv, pridobivajo na hitrosti. Pri tem se tuđi psihično pipravljajo na tekme in urijo koncentracijo. Tekme zahtevajo od smučarjev vsestransko dobro pripravljenost, saj mora takrat v času od ene in pol minute do dveh pokazati vse, kar zmore. AD Alpska smučarska šola V okviru programa občinske selek- cije je pri SK Kamnik v alpski sekciji pričela z delom tuđi alpska smučarska šola. Njen namen je kondicijska pri- prava in posebna smučarska gimnasti- ka za otroke, stare do 8 let, da bodo laže in varneje smucali in se učili na smučarskih tečajih med šolskimi po- čitnicami. Mlajši cicibani imajo vadbo vsak torek od 16. do 17.30 v telova- dnici pri zdravstvenem domu, kjer jih lahko starši rudi vpišejo. Cicibani stari od 8 do 11 let imajo redno vadbo ob ponedeljkih od 15. do 16.30 na prostem, v torkih od 17.30 do 19. ure in v petkih od 16. do 17.30 pa v telovadnici pri zdravstvenem domu. Ob koncu tedna pa so tekmovanja v suhem slalomu in veleslalomu. sm Strokovni tečaji Sekcija strokovnih kadrov pri SK Kamnik bo v letošnji sezoni organizi- rala izpopolnjevalne tečaje za stro- kovne kadre v klubu in okoliških društvih. V programu sekcije so semi- narji za vodje tekmovalnih skupin usmerjanja v alpsko tekmovalno smu- čanje, seminar za poučevanje v smu- čarskih šolah in komercialnih tečajih s spoznavanjem tujih strokovnih izra- zov. Zaradi potreb po novih kadrih bodo organizirali tečaj za vaditelje alpskega smučanja. Poseben program pa je pripravljen za vodje tečajev sol v naravi, otroških vrtcev in osnovnih te- čajem med počitnicami. sm Vzgojno varstvena organizacija »ANTON MEDVED« KAMNIK obvešča starše predšolskih otrok, da so še prosta mesta v programih cicibanovih uric (za otroke, ki ne obi- skujejo VVO) v VVE BA- KOVNIK, Klavčičeva ulica 1 in VVE DUPLICA, Groharje- va ulica. Starši lahko prijavijo otroke roj. do konca 1980 leta na telefon 831-327 ali osebno na upravi VVO, Kidričeva 23. Tekmovanje mladih smučarjev v suhem slalomu V okviru priprav na zimsko sezono se mladi smučarji občinske cicibanske in pionirske selekcije vneto priprav- ljajo na bližajočo se zimsko sezono. Medtem ko starejši tekmovalci treni- rajo vsak dan, pa se cicibani priprav- ljajo trikrat tedensko v telovadnici in na prostem. Ob koncu tedna pa imajo pregledna tekmovanja v suhem slalo- mu in veleslalomu, kjer smučarsko progo pretečejo s smučarskimi palica- mi. Taka vadba ima namen pripraviti jih na tekmovalno vzdušje in pravilno izbirati smer med vratci. Do sedaj so imeli tekmovalci 4 pregledna tekmo- vanja, ki so se jih udeležili tekmovalci iz Stranj, Nevelj, Komende, Križa, Tunjic in Kamnika. Na dosedaiijlh tekmovanjih je nastopilo 238 smučar- jev, najboljše pa so tekmovanje v su- hem veleslalomu organizirali na no- vem smučišču člani SŠD Jurij Libnik iz Stranj, saj je na tekmovanju nasto- pilo 75 smučarjev vseh kategorij. Tekmovalci so nastopili na 350 m dol- gi progi s 27 vratci, najmlajši pa na 100 m krajši progi. V posameznih ka- tegorijah so zmagali: Mateja Bernot, Polona Perne, Riana KalŠč, Marta Kemperle, Lidija Kebetič in Milenka Brajer v ženski konkurenti; med mo- škimi pa Primož Zlatnar, Rok Rutar, Andrej Golob, Boštjan Okorn, Stane Kregar, Bojan Ličar in Stane Zlatnar. Na Velikih poljanah se je v suhem slalomu pomerilo 79 pionirjev in cici- banov iz Stranj, Nevelj, Križa, Tunjic in Kamnika na 450 m dolgi progi s 34 vratci. Zahtevnejše tekmovanje v sla- lomu je pokazalo, da je mladim smu- čarjem taka vadba še kako potrebna pri učenju slaloma. Naiuspešnejši so bih' tekmovalci ŠŠD Junj Libnik iz Stanj, ki prizadev- no in najbolj množično vadijo. Tek- movalci so tokrat nastopali v pravih smučarskih kategorijah. Med mlajši- mi cicibani so bili najboljši: Mojca Oražem, Nataša Petek, Gregor Ar- bajter in Uroš Pestotnik; med Ciciba- ni: Nataša Škorjanc, Magda Kandura, Primož Cevka in Rok Rutar; med mlajšimi pionirji pa Riana Kalčič, Metoda Kemperl, Andrej Golob in Iztok Arbajter. Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference S2DL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovor- na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039 - Kamniški ob- čan - Rokopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska ,CGP Delo v Ljubljani.