48. štev. V Kranju. 29. novembra 1902 III. leto. GoRercec Mitičen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo. SI* It pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Škofjeloška mlekarna — nad prepadom. (Dopis.) Iz škofjeloške okolice nam piše zadružnik te mlekarne: Na strmi pečini, na gugajočem se kamnu stoji škofjeloška mlekarna. Najmanjša sapica jo bode prevrnila v prepad, iz katerega ni izhoda. Čudne stvari se čujejo o tem klerikalnem podjetju, ki tiči do ušes v dolgovih. Pred dvema letoma že, ko smo kmetje dobili s širnim gnojem plačano mleko, je bilo občno mnenje, da mora mlekarna prejenjati. Tudi zadružniki so bili za razpust društva, toda kakor zvezda na obzorju se prikaže rešilni angel v podobi kapelana Petriča, ne da jo reši, temveč, da ji umetno podaljša neozdravljivo živo-tarjenje. Res smo mislili, da bode kapelan delal čudeže, vsaj poskušal jih je delati, a ni šlo. Prevzel je račune, ki so bili — kakor je sam trdil — v strašanskem neredu. Upali smo, da jih kapelan spravi v pravi red, toda sedaj vse kaže, da so še ravno tam, kjer so bili, ko jih je prevzel. Nek zadružnik mu je napovedal že pred enim letom izstop iz društva, izročil mu mlekarsko knjižico in zahteval plačila, a do danes še nima obračuna. Kadar ga terja, trdi, da mora poprej skupaj spraviti račune. Še v lepši luči se je pa pokazalo sedaj delo tega blagoslovljenega rešitelja. Kakor znano, ima škofjeloška mlekarna dolga toliko, da pride po odbitku vseh aktiv na vsaki delež 122 kron. Deleži so po 10 kron. Več kakor dva meseca se mleko že ne izplačuje. Zadružniki so vsled tega zahtevali občni zbor, toda odbor ga noče sklicati, boječ se, da bode velika večina zadružnikov za to, da se društvo razpusti. Oče Tinkovec, kije sedaj po odhodu Kronbirtovega Gusteljna skoro neomejeni vladar mlekarne, je posodil tisti kakih 18.000 kron ali vsaj terjati jih ima od nje. Zadružniki so čimdalje nejevoljnejši, ker se jim ne plačuje mleko. Sedaj jih pa tolaži kapelan Petrič z lažjo, da bodo dobili od ministrstva 10.000 kron podpore, katera se bode društvu izplačala z novim letom. Ker ljudje kapelanu to verjamejo, seveda še pridno nosijo mleko v mlekarno, češ, saj je ministrstvo dovolilo podporo. Na vsem tem pa ni čisto nič resnice. Res je dobila • Gospodarska zveza» 15.000 kron podpore, a s to podporo bo mašila svoje luknje, ne pa lukenj škofjeloške mlekarne. Mogoče je, da bo dala zaradi lepšega tudi škofjeloški mlekarni par sto kron, ali to se ji bode poznalo komaj toliko, kakor če vržeš kamen v morje. Po pravilih rnora vsak zadružnik vsaj pol leta poprej napovedati svoj izstop. Da ne bodo zadružniki trumoma izstopali, zavezujejo se jim sedaj s to izmišljeno podporo oči. Čuditi se jim moramo le, kako je vendar mogoče, da dopuščajo oblastva, da to bankerotno društvo še živi. Ubogi kmet! Tri mesece boi zastonj nosil v mlekarno mleko, izgubil boi že plačane deleže, poleg tega boi pa ie vsakemu deležu dodal 122 kron dote. Mlekarna namerava otvoriti z novim letom konkurz. Ima pa tudi že vse pripravljeno, da ceno nazaj kupi konkurzno maso. V tem slučaju upniki ne bodo izgubili ničesar, pač pa bodo zadružniki plačevali po 122 kron od vsakega deleža. Konec ... Vzdramlmo se! Gospod ravnatelj Gustav Pire je v «Kmetovalcu> objavil celo vrsto člankov »Kmetijske razmere na Kranjskem«, kjer je dokazal, kako žalostne so naše kmetijske razmere, kako naš kmet gmotno propada in da je vzrok teh razmer pripisovati na rovaš našega skoziinskozi zastarelega načina kmetovanja, ki že davno niti toliko ne nese, da bi kmet pokril le svoje neobhodne potrebne troške, kaj pa še, da bi se mu na kmetijstvu naložena glavnica obrestovala ali da bi kaj prihranil. Ondi je povedal, da ga ni drugega sredstva kmetovalcu pomagati kakor samopomoč, ki naj obstoji v tem, da se naš kmetovalec vzdrami in prične tako kmetovati, da se mu bo izplačalo delo. Kmeta za tako samopomoč pridobiti pa bodi naloga poklicanih Činiteljev. Zadnja številka «Kmetovalca» piše nadalje: Prepričani smo, da naša izvajanja marsikomu niso bila všeč, a drugim so se zdela pretirana. Všeč niso bila tistim, ki rabijo kmeta za svoje namene in ga zanje morejo pridobiti le z lepimi obljubami. Ce pa kmetovalec bere take razprave in prične premišljati o njih, potem seveda ne bo veliko več dal na lepe obljube, ker jih kmalu spozna za gole sleparije. Prijatelji-kmetje, verujte, da vas bo rešila iz sedanjega žalostnega položaja le strokovna izobrazba in vzgoja za samopomoč; sredstev 470 v dosego te izobrazbe in vzgoje si ne dajte obetati, demveč jih zahtevajte! Vemo, da ogromna večina naših kmetovalcev niti ne pozna svojega žalostnega položaja in se niti ne zaveda, kako slabo kmetuje, a dolžnost vsakega zavednega moža bodi vselej in povsodi na to opozarjufi in pridobivati vedno več takih kmetovalcev, ki se zanimajo za napredno gospodarstvo. S ponosom lahko rečemo, da so člani c. kr. kmetijske družbe cvet kranjskih kmetovalcev, in nanje se obračamo, da vzbujajo in dramijo nevešče svoje sosede k zboljšanomu delovanju (er jih polagoma pridobivajo za napredek. Našim članom in podružnicam pa kličemo, naj se v to svrho oprimejo najživahnejšega delovanja ter naj l prigovarjanjem poukom, in dejanskim delom bude zanemarjeni naš kmetski stan k napredku. Bliža se konec leta, in sedaj, ko se pobira letnina, je veliko prilike kaj narediti. S pridobivanjem novih članov se krepi družba, katere edini smoter je pospeševati kmetijstvo, in vsak nov član je nov bojevnik za kmetijski napredek. Vzdrauiinio se torej in delujmo složno v blagor naše dežele! Tistim, ki menijo, da smo pretiravali bedni položaj našega krnela, pa bodi povedano, da nismo več zapisali kakor to, kar moremo zagovarjati; nasprotno, naše trdno prepričanje jc, da je še slabše. Dokaz temu je silno izseljevanje. Nikari misliti, da se naši ljudje izseljujejo z veseljem! Gotovo vsak dolgo premišljuje, predno se vsled svoje revščine težko odloči, da se izseli iz svojega očetovskega doma v nepoznane tuje kraje, kjer ga čaka težko delo, krut boj za obstanek in morda nagla smrt. Le sila more kmetovalca privesti do takega sklepa, kajti vsak kmetovalec preveč ljubi svoj rodni dom. Po časnikih objavljena števila izseljencev so pa žalosten dokaz za naše trditve. Da se našemu kmelu na Kranjskem slabo godi, potrjujejo tudi števila, ki se izvajajo iz zadnjega ljudskega štetja. Ta števila kažejo, da je naša dežela na zadnjem mestu. V tej številki smo objavili majhen pregled o gibanju prebivalstva v zadnjih 10 letih pred ljudskim štetjem, in iz tega se razvidi, da se je splošno v vsi Avstriji prebivalstvo pomnožilo za 9,44°/0, na Kranjskem samem pa le za 1 '84°/0 in je glede tega le še Koroška slabša in še ta le za 9 od tisoč. Še žalostneje in prav jasno kaže naše kranjske razmere število, ki kaže, koliko ljudi se je v času od 1. 1890 do 1900 več izselilo kot naselilo. V tem pregledu je Kranjska na prvem PODLISTEK. Ena noč v času emancipacije. (V poljubni obliki sestavljen odgovor milostljivi gospej.) Dalje . . . Ccz gore so priplavali oblaki in zakrili bleda lica lune. Zamolklo je donel glas kladiva v škofijskih tovarnah pod mestom ... Iz stranske ulice, vodeče na glavni trg, je vedno bližje prihajal odmev trdih stopinj ... V gosjem redu, pod vodstvom gospodične cand. iur. Maruške, je prijadrala vesela četa dijakinj. Lepe so bile te devojke in vse mesto je s ponosom zrlo v njihova jasna čela • mladina, naš up, naša nada! I "stavile so se pred hišo bogate trgovke in mestne odbornice let stopile v krog prav pod oknom sobice, v kateri je spaval šestnajsletni Mirko. Priden in lep mladenič je bil Mirko. Med letom je bival v deželnem glavnem mestu,,kjer je obiskaval višjo gospodarsko šolo za premožnejše mladeniče. Bil je vedno med prvimi učenci zavoda, spričevala so se glasila skozi-inskozi na odlično, za svojo spretnost v ročnih delih pa je dobil še posebej javno pohvalo. Srečni Mirko! Kateri devici se ne tresejo ustnice, če izgovarja Tvoje ime? In danes, ko spiš zadnjo noč mestu z :52.000 izseljenci. Na 1000 v I. 1900 pričujočih prebivalcev je prišlo za omenjeni čas na Kranjskem b'4(!) izseljencev, v revni Koroški 42 in celo v slaboglasni Galiciji le 41! Ali ta suha števila ne govore dosti jasno? Vzdramimo se vendar že in pričnimo složno delovati v korist našega propadajočega kmeta, in sicer z resnimi sredstvi, ne pa s praznimi obljubami, ki se ob času volitev prav lepo slišijo, v resnici pa kmeta le begajo in ga v še večjo bedo tirajo. Pričujoče V 10 letih se odilo lo selilo ) ali — 8 prebivalstvo je prebivalstvo pomnožilo je r 1! Dežele (domačini 141, 3 > in ino- -5 £ »Ig zemci) leta 191)0 v od-blol- absolutno • liu or j ~z — Z, I o ■~» L. u • Bi |1 kih J rt H Jd T. P rt « > M C * i. «"..2 Dol. Avstrija . 1 3,100.493 D! 4!» 43H.694 253.287 . 185.407 Gor. Avstrija . 810.2461 3.11 24 415 46.457 - 22.042 27 Salrburško 198.768 11.11 19.253 9.473 ; 9.780 — Štajarsko . . 1,356.41(4! 5.75 73.786 7!» 459 — 5.673 4 Koroško . . 367.3241 1.76 6 316 81,989 — 15.607 42 Kranjsko 508.150 1.84 9.192 41.683 - 32.491 64 Trst 7. okolico 178.599113.43 21.133 4.225 * 16 908 — Goriško . . '332.897 i 571! 12.58!» 20.700 - 8.111 36 Istra . . . 345.050' 8 641 27.440 35.012 - 7.572 22 Tirolsko . . 852.712 4.92 40.010 37.987 ■4- 2.02!» — Predtrlsko 129-237I11.34! 13 264 8.014 | 5.150 — GeSko . . . 6,318.697: 8.14 475.603 696 847 -121.244 19 Moravsko . . 2.437.706 7.07| 160.836 236.417 - 75.581 31 &lezko . . . 680.422 12.35! 74.773 75.321 — 548 1 Galicija . . 7,315.93!» 10.72; 708.123 1,010.826 - 302.703 41 Bukovina . . 730.195! 12.931 83.604 97.248 13.644 17 Dalmacija . . 593.784 12.58 66.358 78.857 - 12.4!»!» 21 Vsota . 26,150.708 9.44 2,255.295 2,653.736 398.441! — V Kranju, 2!». novembra. K položaju. V državnem zboru vladajo še vedno za vlado jako obupne razmere. Skoro v vsaki seji se stavi nebroj nujnih predlogov, kateri vsi se morajo lakoj razpravljati. Vlada pa žalostno čaka, kdaj bodo prišle njene predloge na vrsto. Korber je vedno v hujših skrbeh, kaj bo, če se razmere ne zboljšajo. V ta namen je vlada pozvala nekatere odlične zastopnike češke in nemške narodnosti, da stavijo svoje pogoje, kako doseči poraz-umljenje in spravo. Odločilno besedo imajo pri tem nemški poslanci iz Češke. Govorilo se je pri teh spravnih ! lepih počitnic v mehki domači pernici, ali veš, koliko solz se pretaka radi Tebe? Mirko nocoj ni mogel spati. Premetaval se je po postelji, težko mu je bilo pri srcu in njegove velike oči so milo gledale podobo matere božje, ki je visela v kotu pri peči. Bog sam ve, kdaj ji bode zopel prižgal lučko, kdaj ji bode zopet prinesel duhtečih cvetlic ? Ubrani glasovi so zadoneli pod oknom .. . »Ohrani Bog Te v cvetju, planinska roža Ti ...» so pela čista deviška grla — Mirkotu v slovo. Debele solze so se vsule iz Mirkotovih očij, skočil je iz postelje in stopil za zagrinjalo ob oknu. V polnili končnih akordih se je tiho izgubljala v čarobno noč krasna pesmica poslavljajočih se dijakinj. . . našemu Mirkotu pa se je krčilo od žalosti srce. Glasno je zajokal in jokal tako obupno, da bi se omečil najtrši kamen. «Pa me ga žingamo, pa me ga žagamo . ..», in odkorakal je cvet nadebudnih prvoboriteljic trpečega naroda . . . izginile so za vogalom, Mirko je pa ostal sam. Vrgel se je na posteljo, pokril vročo glavico s svilnato odejo in točil solze bridkega trpljenja . . . Nesrečni Mirko! Pozabi podobo plavolase Maruške in ozri se, kako milo Te gledajo oči žalostne matere božje! konferencah, da bi se Čehom dal češki notranji uradni jezik. Nemški poslanci iz planinskih dežel pa silijo svoje tovariše iz (leske, naj privolijo Cehom češki notranji uradni jezik. Nemški poslanci iz Češke so se nato izjavili, do ne odstopijo niti za las. Tako bodo tudi ta spravna pogajanja zaspala, kakor so že druga. Zdravje cesarjevo se je le toliko zboljšalo, da se je naš cesar mogel te dni že izprehajati v Schonbrun-skem parku, ^Slovanska zveza» se zove klub, v katerem sta se združila državno/.borska kluba: »Slovanski centrom« in • Hrvatsko-slovenski klub». Na Dunaju je te dni zborovala osrednja zveza avstrijskih industrijalcev. Obhajala se je obenem tudi desetletnica obstoja to zveze. Zborovanja sta se udeležila tudi ministrski predsednik pl. Korber in trgovinski minister C.aH. Korber je imel velik govor o avstro-ogrski nagodbi in o vplivu, ki ga more imeti obstrukcija na vse gospodarsko življenje. Laška kraljica Jelena je povila dne 19. t. m. deklico. Novi princezinji je ime Mafalda, po naše Matilda. Tedenske politične vesti. V Kssenu na Nemškem je umrl takoimenovani »kanonski kralj», Frid. Alf. Krupp. Bil je največji industrijalec na svetu. Njegove jeklene livarne so brez konkurence znane celo v Ameriki, povsod rabijo skoro edino le Kruppove topove in oklopnice. Krupp je zalagal skoro vse evropske države z orožjem. Preskrbljeval je z delom več kakor 20.000 delavcev. — Dunajski občinski svet je dovolil 85.000 kron, da se založijo zlate in srebrne medajle v spomin papeževega bileja. Socijalno-demokratični odborniki so ostro bičali ta naklep, češ, rajše naj se kupi ubogim delavcem potrebna zimska obleka. Hrvatski deželni zbor se je sešel včeraj. Dopisi. Iz Cerkljan. In zadoncla je mogočna beseda cerkljanskega, v »Gorenjcu« že znanega - - Kosiča. Zadnjo nedeljo je namreč dosegel čast, da je smel pridigovati mesto obolelega župnika pred jutranjo mašo, h kateri pridejo navadno starejši možje. Radovedno smo Čakali, kaj bo povedal nam, ki dobro razločimo kosa od goloba ali medveda. Upali smo, da bo razsajal na prižnici, kakor dela baje ob 10. uri, ko se repenči nad fanti, ki ga kličejo po večerih, naj pride pogledat njih svetle no-žičke, kar je pa zakrivil popolnoma sam s svojim nespametnim vedenjem. (Knacega še ni bilo v Cerkljah.) No, tema je bil le »antikrist«, o čemur je razpravljal zadnji evangelij. Že srno se zleknili po klopeh vsled dolgočasnega govora; kar nas predrami neko vpitje raz leče, Kaj neki vpije? Antikrist si, antikrist je, antikristi so vsi, ki bero »Slovenski Narod »i »Gorenjca« ali »Rodoljuba« je donelo po obsežni cerkvi. Omenjeni citat se je ponavljal Preltej leta svojega ndadega življenja, ne bodi suženj svojega srca, temveč ukroti ga, da Ti mirno pretaka Tvojo vročo kri! Umiril se je Mirko, objele so ga blažene sanje in ga ponesle v naročje Maruškino .. . Srečni Mirko! Boža, objema in tolaži Te Maruška sama, ona, katero ljubiš tako srčno! »Čez kratka tri leta stopim kot doktorica pred Tvoje stariše, in» -- hvaležni poljub Mirkotov je zaprl ustnice Maruškine .. . »Kaj pa Tvoj Mirko, ga li res ne bodeš poslala na vseučilišče?« Tako je vprašala gospa odvetnica svojo sosedinjo, gospo Kovačevo v pozni nočni uri v stranski sobici gostilne »pri soncu«. Porogljiv nasmeh se je vlegel pri tem vprašanju krog usten gospe advokatinje. Predno pa čujemo odgovor gospe Kovačeve, mamice našega Mirkote, ki je bila zelo ponosna na svoje hiše in 471 v varijacijah eno celo uro. Dobro! Živimo torej v zadnji dobi! Kaj pa, ko bi med antikriste prišteli tudi gospoda Kosa in njegove pristaše, ki iščejo svoje prerahljane kosti po naših časopisih. O raje ne ? Porabili jih bomo lahko, ko bomo, kakor pravi narodni pregovor »tlajštrali* peklenska tla. Veš li, predragi Kos, kakšen vspeh si dosegel s svojo neslanostjo? Poslušali smo druge, iz cerkve se vračajoče ljudi, ki so zmigavali in se približno takole pogovarjali: »Tacga kaplana pa tud* še ne pomnimo. Razgraja ter vpije in vpije, a le to, kar ne spada v cerkev. Govoril naj bi raje o cerkvenih resnicah, da jih ne pozabimo. Namesto, da se siti celo uro, naj bi raje skrajšal svoj govor in zmolil običajne tri čednosti.« Znano pa je po pravljicah, da bo rojen antikrist iz prešestvovanja popa in da bo kosmat po životu. Dragi mi tovariš-«antikrist»! Zima je mrzla. Kadar te nanese pot skozi Gerklje in se odeneš v kosmat kožuh, skrbno preglej svoje žepe in voz, da ne bode gledal kak košček teh pregrešnih časopisov iz žepa, sicer padeš kot »antikrist« v žrelo tu bivajočih »izvoljenih«, ki te raztrgajo, da rešijo ta svet. Koncu sveta smo pa prav blizu, ker kraljestvo antikristov bo trajalo le dve leti. Na delo torej! Do svidenja, »dragi Kose«, v svetu! Iz Bukovščice. »Konsul« je izginil, a pustil nasledke. Kako je to, da se ni mogel rešiti, nam je šele sedaj znano. Kakor Vam je že nekdo poročal, se je — kakor pravijo — župnika Moreta kuharica morala omožiti. V zakon je vzela organista. To se je zgodilo lani pred pustom. Da pa župnika ni strah, je obdržal oba v župnišču, akoravno ima organist svoje stanovanje. Tako ta zakonski parček lepo živi v župnišču. Organist je postal oče, vendar — tako nekateri trdijo — malo prezgodaj. Nam je konečno vseeno, ako sedaj župnik ziblje v župnišču, a otroci "se pohujšujejo s tem. Pač mu privoščimo, da ima sedaj veselje deda, vendar to njemu kot celibatorju ni dostojno. Povemo mu, da to nikakor ni lepo, da se plenice sedaj že sušijo okrog župnišča. Če bo to ostalo, bodo kmalu šolarčki govorili tako, kakor o pokojnem župniku D., ki jih je nekdaj zaprl v šoli, obenem pa naročil svoji kuharici, naj jih po kosilu izpusti. Ko isti sreča iz šole vračajoče se šolarčke, vpraša enega: »Kdo vas je pa izpustil iz šole?« Nedolžna mladina pa mu je odgovorila: »Mama!« Ali ni kaj takega pohujšljivo ne samo za male otroke, temveč tudi za odraslle. Vedno vpijete, da je svet čimdalje bolj pohuj-šljiv, toda tega ne poveste, odkod pride pohujšanje. Iz senčnrske okolice. Nehvaležnost je plačilo tega sveta! Tako pravi star pregovor, ki pa je tudi resničen. Tega pregovora pa se najbolj poslužuje klerikalna stranka vedno in povsod. Prihodnji teden se vrše pri nas občinske volitve. V začetku je bilo kar 7 (reci: sedem!) županskih kandidatov. Število tistih pa se je sedaj skrčilo, in sicer vsled tega, ker je mogoče, da bi kapelan prodrl tisočake, vrhutega pa tudi precej domišljava, dovoli mi, dragi bralec, da Ti predstavim člane vesele družbe, v katero me je ponesla silna moč nevidnih nočnih duhov! Da, da, v znani sobici »pri soncu«! Na častnem mestu predseduje gospa notarica, na njeni desni gospa županja, na levi gospa okrajna doktorica, gospa odvetnica, gospa Kovačeva, gospa ravnateljica, gospodična adjunktinja, gospa postaje-načelnica, gospa Žumrova i. t. d. do spodnjega konca, kjer ste, kakor vedno, tudi nocoj sedeli gospodični Miška in Inka, obe vele-trgovki z milom — hudi konkurentinji, sicer pa intimni prijateljici. Sodeč po številu praznih buteljk, bil je to krasen večer. Velike črne lise na prtu so kazale moč dobrega vinca, katerega je venomer prinašal pridni natakar Francelj na račun gospe notarice. Vesela je bila današnja družba, imela pa je tudi tehten vzrok ! Konec . .. 472 s svojim kandidatom, slavnim prirediteljem romarskih vlakov in konkurentom patra Ilijancinta. Šenčurski kapelan prav pridno agitira in se podi s Kraševcem od hiše do hiše s pretvezo, da se gre za župana v Šenčurju. Toda v teh agitatorjih je skrit volk v ovčji koži, in gotovo je, da bo županoval po domače Ivan iz Srednje vasi, Čeprav prodtre kapelanova stranka. Kaj je napotilo župnika in kapelana, da sta nastopila zoper sedanjega župana, nam ni znano. Vsaj je bil Barle vendar zmirom njih pristaš, in sicer zvest pristaš župnikove stranke. Vedno je hodil roko ob roki ž njima. Na župnikovo konto je je imel več tožba in veliko zamer z nekaterimi občani. In sedaj se mu brez vzroka napove odpoved in se strastno agitira zoper njega. Naš namen ni, braniti sedanjega župana, temveč naš namen je razkrinkati klerikalne hinav-ščino. In tudi ti, Marfnek! Kaj pa je tebe treba bilo, da si se prodal za Judeževe groše? Mar li misliš, da bode potem tvoja gostilna blagoslovljena? Le poglej, kako se godi Barletu sedaj in to se zna tudi tebi zgoditi, ker klerikalci ne poznajo značajnosti. Kako si se mogel pridružiti Kraševcu ? Izkušenj imaš veliko, pa se vendar pustiš prevariti? — Kaki so naši klerikalci, to se je videlo na zadnjem shodu. In od tega časa naprej osnovala se je nova stranka pod vodstvom župnika in kapelana. Kraševec je njih desna roka in najhujši klerikalec v celi občini. Mož je sila pobožen, toda le navidezno, drugače pa le izku*a svojemu bližnjemu — če le mogoče in kjerkoli — škodovati. To klerikalno človeče si pa upa javno na cesti odvračati ljudi, da ne smejo kupovati pri tem ali onem trgovcu. To je storil tudi napram vse poštenemu in značajnemu gostilničarju g. Josipu Golobu. Ce je slednji pameten, ovadi naj ga oblastvu, da se kaznuje to človeče. Kaj pravita vidva, župnik Kukelj in kapelan Traven, k temu škodoželjnežu? Seveda ga bodeta -- Kraševca namreč — odlikovala za to junaško delo, ker je to vestna izvršitev zapovedi ljubezni do bližnjega? In vse to samo za to, ker mož ni hotel dati prostorov za klerikalni shod. Prav je imel, da si ni pustil omadeževati svoje hiše po klerikalnih hijenah! Spredaj smo že omenili, da nimamo namena braniti niti enega ali drugega, ampak namen nam je tu podati ljudem zadeve, katere dokazujejo, koliko značajnosti ima naša duhovščina. Župnik se do danes ni spustil v agitacijo, ker nima časa. Pravijo, da ima veliko posla z iskanjem dekel. Enkrat je «Gorenjec» že pisal, da je posredovalec za delo, a sedaj njemu primanjkuje dekel. Čudno je, ker vendar Marijine device zelo rade služijo v župniščih in da župnik Kukelj nobene ne more dobiti? Če se mu posreči to doseči, no, potem bo že segel strastno v agitacijo in tedaj bo boj, da bo joj. Vi volilci pa, ki imate še nekoliko pameti, ne poslušajte teh volkov v ovčji koži in volite po svojem prepričanju ter pustite neznačajneže na cedilu, konkurenta patra Hijacinta pa pustite sedaj pri izdelavi kosmatih kap. Andrej Bitenc. (01) stoletnici njegovega rojstva.) Dne 15. t. m. je minulo 100 let, kar je bil rojen v Pod gori pri Št. Vidu nad Ljubljano «pri Urbančku» znamenit mož, po imenu Andrej Bitenc. Izza njegovih mladih let ne vemo nič posebnosti. Do 13. leta je doma pasel koze, šole pa seveda ni obiskoval, ker je takrat v St. Vidu sploh imeli niso. V 14. letu je potem šel v Ljubljano učit se mizarstva. A kakor dandanes, tako je tudi že takrat veljalo med rokodelci geslo, da mora vun med svet, kdor hoče kaj postati. In tudi naš Andrej je prijel za potno palico ter šel v — «fremd», ko je dovršil v Ljubljani učno dobo treh let. Ostal je pol leta v Gradcu, potem jo je pa pomeril na cesarski Dunaj. Tu je imel srečo, da je prišel k mojstru, ki je izdeloval glasovirje, katero delo ga je jako zanimalo. In učil se ga je nekako strastno, zlasti, odkar je videl, da — donaša dobiček še posebno izposojevanje glasovirjev. Nek notranji čut ga je gnal domov in sklenil je sam pri sebi, da bo v Ljubljani začel trgovino z glasovirji in jih bo izposojeval. Prišel je res domov, a imel je prazne roke. Prosil je svojega strica, naj mu posodi nekaj denarja, da more pričeti trgovino. A slabo je naletel. Stric je bil sicer zlata duša, a glede denarja je bil skrajno oprezen, in se je trdo držal znanega kmetskega, četudi vselej neveljavnega kmetskega načela: »Primaž, drži, kar imaš.» Toda Bitenc ni obupal. Sešel se je s svojim prijateljem izza učne dobe v Ljubljani in mu potožil svojo zadrego. Ta pa — bistra glava — je takoj izprevidel, da bo iz te moke dosti kruha ter posodil Bitencu namesto zaprošenega tisočaka baje kar — dva. Sedaj je bil Bitenc na konju. Pisal je še po svojega nekdanjega tovariša na Dunaj, ki je bil imeniten delavec pri glasovirjih, sicer pa vinski bratec. In delo je šlo, zaupanje pa je rastlo, da je bilo veselje. Bitenc je v kakih pičlih 40 letih zbral lepo premoženje. Ker ni imel svojih otrok, zapustil je okroglo 80 tisoč goldinarjev za šolo v Št. Vidu tako, da se ta glavnica ne sme nikdar porabiti, pač pa vsakoletne obresti od nje. Dokler žive otroci njegovega brata, dobivajo ti enake dele s šolo. Ko pa pomrjo, bo dobivala sama šola vse obresti, t. j. letnih 7400 kron. Šola pa že sedaj dobiva na leto toliko, da občini ni treba plačevati nič za stvarne potrebe šole. Do danes je občina že dobila na ta način kakih 35.000 kron. Kako je bil Andrej Bitenc previden in kako se je izučil po svetu, jasno kaže njegov testament. V njem pravi, da je treba pred vsem skrbeti za dobro plačo učitelju. Učitelj naj bo postaven mož. Poučuje naj nemščino, moralo, poljedelstvo i. t. d. in sploh večkrat opozarja ljudi, da se pride le s pametnim življenjem in vestnim delom v dober stan. — Ko bo kazalo, naj se tudi za revne dijake kaj stori in osnuje knjižnica. Dne 15. t. m. so obhajali stoletnico A. Bitenčevega rojstva v Št. Vidu jako skromno. Velika maša, potem pa «libera» na grobu, v šoli pa par pesmic in kratka govora župnika in nadučitelja — to je bilo vse. To je bilo gotovo jako malo za toliko dobroto. Ce se že posamezni ljudje res ravnajo po znanem geslu: Nehvaležnost je plačilo sveta, cele občine bi se pa ne smele po njem ravnati. One naj kažejo, da so svojih dobrotnikov tudi vredne in ne le potrebne. Opomba uredništva. Nam se zdi, da klerikalna mora preveč tlači uboge Št. Vidce, da si kar ne upajo dihati in da bi bil Št. Vid gotovo razsvitljen, ko bi bil Andrej Bitenc — duhovnik. Novičar. Na Gorenjskem. častnim občanom je izvolil občinski odbor v Selcih nad Skorjo Loko v svoji seji z dne 20. t. m. posestnika in župana g. Franca Šlibarja. Navzočih je bilo 22 odbornikov (2 sta manjkala), ki so ga volili enoglasno. Čitalniška veselica v Kranju, dne 22. t. m. Preteklo soboto se je v kranjski čitalnici smejalo in plesalo .. . Smeh in ples — hej, to sta besedi, ki sezata tja pod srce in kurita pod noge. Ali ste že videli pravi smeh, ko se smeji celo telo, smeje oko in srce? V čitalnici bi ga bili zadnjič videli! Ali ste že videli pravi ples, oni ples, ko se pleše s telesom in dušo? Zadnjič bi ga bili lahko videli! Zakaj pa Vas ni bilo? Ali ne marate biti veseli? Smeh in ples za Vas ni veselje? Bežite! Kdor ima srce in noge, ta se smeji in pleše; kdor jih nima, ta dela — ali ne dela ? — ne vem kaj! Zdrav otrok se rad smeje in vedno pleše — posledica nepokvarjenega srca in zdravih nog; ali morda Vi imate pokvarjeno srce in bolane noge . . . ? Takih bolnikov zadnjo soboto ni bilo, a čitalniški prostori so bili le polni. Ni jim bilo žal, ki so prišli; navžili so se vsaj smeha, kakor še nikdar. Svojemu najhujšemu sovražniku bi želeli, da bi bil videl gospoda H. R., kako se je kretal na odru ter v spretni igri kazal svoj prirojeni talent; trdosrčnemu sovražniku bi se omečilo srce. Imeniten — to pot tudi na mestu — je bil v igri in maski g. Janko Sajovic, ki mu je bila njegova vloga kakor prirasla. Z masivno komiko je v zelo značilni opremi igral g. Ev gen Sajovic »trgovca z želodom*. Smešne prizore sla spretno podpirala gospoda Ar h in Peharc ter g. Pavlin; prav po življenju je posnel posredovalca znkonov g. Ape. Prijetno so nas iznenadile nove moči s svojim prvim nastopom, gospodje Dular, Pintar, Savnik in Vidmar; prav hvale vredno je, da so se njih krogi pričeli tako uspešno brigati za gledališke predstave. Da je g. Iv. Pire na odru doma, to že vemo. — Ženske vloge stopajo v tej igri manj na površje; zato gospa Valenčičeva in gdč. Oreh kova nista imeli dovolj prilike, da bi bili razvili vse svoje zmožnosti; bili ste seveda tudi tu vzorni igralki. — To precej mnogo-brojno osobje si je posezalo tako v roke, da je napravila igra »Pojdimo na Dunaj», ki ni bogvedi kako duhovita, vendar enoten vtisk. Ako vpoštevamo neskončno skromna sredstva, ki jih nudi oder, se mora tudi zunanja prireditev omeniti brez grajajoče pripomnje, tudi to pride na «račun« navdušenega osobja. Da se kmalu zopet vidimo! — — Med smehom se je praznila dvorana in kmalu so zapele gosli. Prvi valček zadoni — precejšnje število moških pa rep med noge in v beg! Žalostno so stopicale za njimi soproge, sestre in hčerke, ki bi pač imele poguma ... Ali kljub temu se je nabral venček plesalcev in plesalk, dovolj velik za dvorano, po četvorki še prevelik. Pripomnila pa se je kaka gorka o onih, ki so ali prelepi, alipreleni, ali prepametni,da bi privzdigovali pete. Pa saj rase na pisanem travniku tudi — osat! —k. Adijo, pa zdrava ostani! Omilila se mu je takoj, ko so jo zazrle njegove oči. Z neko tajinstveno silo ga je vse vleklo k njej, ko so mu prvič predstavili ljubko bitje. Bila je opravljena v priprosto, a vendar tako nad vse dražestno temnozeleno krilce. Na prvi pogled je izpoznal izkušeni mož, da se skriva pod navidezno skromno zunanjostjo bogato srce. Govorila je malo, a kar je govorila je bilo čisto zlato. Prvi hip je občutil, da mu je zanetila v srcu plamen one mogočne, brezmejne ljubezni, ki s svojo neskončno silo preveva vse čuvstvovanje in hrepenjenje zrelemu možu, a ne diči vihravega in lahkoživega mladeniča. Z vztrajnostjo si jo je pridobil. Ni mu ravno sledila iz ljubezni, a želja bolne mamice ji je bil ukaz. Nepopisno srečen in drhtečim srcem je sprejel pod svoje okrilje nedolžno stvarico in preskrbel ji je varno zavetje v svojem velikem domovanju, kamor nista segala hrup ter vrišč vsakdanjega življenja in strupena sapa okuženega sveta. Polagoma se ga je privadila tudi ona. In tresočima rokama ji je božal lepo lice, koprneče jo je pritiskal na svoje srce in hrepeneče so zrle oči v drago obličje. Bila sta srečna . .. A nesreča nikdar ne miruje! Preminula je skrbna mati in brezčutni ljudje so zahtevali nazaj dražestno mladenko. Kakor lev se je postavil v bran, kakor junak se je boril za svoj dragocen zaklad, in «Moj:i je in moja ho 1» je vedno trdil, čeprav mu jo je žlahta branila. Nad jedno leto je tekla pravda, dolgo je upal in se bal, a slednjič je odločila nemila usoda. Dne 20. novembra 1.1. se je završilo zadnje dejanje te žalostne žaloigre. Bil je pust zimski dan. Nebo je bilo pokrito z oblaki, narava je spala zimsko spanje in le posamezne snežinke so leno padale na zemljo. On je stal pri oknu in srpo gledal V dolgočasno jutro, ki je bilo prava prispodoba njegovega otožnega duševnega stanja: Srce je prazno, srečno ni, Nazaj si up in strah želi. Z besedami: »Adijo, pa zdrava ostani!« se zabrne, pritisne jo še enkrat krčevito na prsi, potem jo vtakne v malho in nato g. Anton Koblar odnese v c. kr. glavno davkarijo v zeleno platno vezano knjižico »Mestne hranilnice v Kranju« št. 7408, glasečo se na 10.000 kron. Kranjski občinski odbor je imel včeraj sejo. Tržnina in šotarina se odda za tri leta v zakup Ivanu Engelmannu za letnih K 4235*— (najvišja ponudba). — Odbor sprejme proračun za 1.1903. Proračunani dohodki se nastavijo na K 25.079-—, troški pa na K G3.063-89. Občinski odbor pritrdi predlogu, da se v pokritje pri-mankljaja K 37.984-89: A) porabi blagajniški preostanek od 1. 1902 v približnem znesku K 27.360-—. B) da se pobira 1. 1903. v mestni občini Kranjski dosedanja 30°/0 473 občinska naklada na vžitnino od mesa, vina, vinskega in sadnega mošta, katera utegne znašati K 5300*— in O) da se I. 1903 od v ozemlju mestne občine Kranjske porabljenih žganih opojnih tekočin pobira naslednja občinska doklada: a) 20 h od hektolitrske stopinje, b) 10 h od litra poslajenega žganja s pridržkom, da se ima morebitni prebitek te doklade, kolikor se je ne porabi v pokritje izkazanega primanjkljaja naložiti v svrho naprave projektiranega vodovoda za mesto Kranj. Ko se še županstvu naroči, da naj izposluje od deželnega odbora dovoljenje, da sme občina v letu 1903 razven do 1. 1905 dovoljene 30% doklade na vse direktne davke izvzemši osobno dohodarino in do 1. 190G dovoljeno posebno naklado na pivo pobirati še v prejšnjem odstavku pod B) in G) navedeno občinsko doklado, zaključi župan sejo. »Meščanska godba v Kranju« se imenuje novo društvo, odnosno se je pretvorilo v novo društvo iz prej obstoječe »Godbe prostovoljne požarne brambe v Kranju«. »Meščanska godba« ni v nikaki zvezi z gasilnim društvom. Običajni Miklavžev večer priredita »Narodna čitalnica v Kranju« prihodnji petek ob šestih in »Slovensko bralno društvo« ob sedmih zvečer. »Desetegabrata,« narodno igro s petjem v petih dejanjih uprizore na korist dijaški kuhinji v Kranju naši vrli diletantje — kakor čujemo — dne 14. decembra 1.1, Z veseljem pozdravljamo to nakano, da so posegli to pot po pristni narodni drami, v kateri bomo imeli priliko videti nastopati našega čvrstega gorenjskega kmeta. Koncert napravi ljubljanska meščanska godba dne 8. decembra v Sokolovi dvorani v Kranju, «Slov. bralno društvo v Kranju« pa svoj koncert dne 21. decembra 1.1. »Ne dam nič!« je zarenčal naš ljubeznivi Koblar nad slugo, ki je pobiral letne prispevke pri podpornih članih gasilnega društva. Pripomnil je še, da naj pride k njemu pobirat takrat, kadar bo na čelu društva kak drug odbor. Dasiravno je požarna bramba popolnem nepolitično društvo, ki ima le človekoljubne namene, dasiravno se sedanji odbor kot tak ni nikdar umešaval v politiko (kotn. pr.godbeni) in dasiravno nastane— kakor pravijo — požar tudi lahko v farovžih, četudi je na teh hišah seveda poseben žegen božji, se je vendar Koblarju zljubilo zapoditi slugo, ki je pobiral prostovoljne doneske za pre-potrebno društvo. To pa vse zato, ker v gasilnem odboru ne sede Koblarjevi mežnarji. 26. decembra bo občni zbor požarne brambe in takrat, gasilci, izvolite načelnikom Alojzija Gelarja, blagajnikom krojača Skaljo, tajnikom pa Jurija Lukmanna — potem smete prepričani biti, da bo tehant (kakor je že njegova navada, opomba stavčeva!) segel strašno globoko v mošnjiček, katerega je sedaj zadrgnil. Koblar je dobil za svojo netaktnost primeren odgovor v včerajšnji seji občinskega odbora, ki je odrekel godbi vsako podporo. Res, grozen človek ta naš dekan! Pokojnega Mežnarca pastirji so imeli več takta, kakor današnji tehant. Bralno društvo v Tržiču priredi v nedeljo dne 30. t. m. gledališko predstavo: Blaznica v I. nadstropju. Veseloigra v enem dejanju. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prostovoljna. Odbor. Škofjeloška narodna čitalnica priredi — kakor se nam poroča — dne 5. decembra 1.1. v društvenih prostorih svoj vsakoletni Miklavžev večer. Miklavž bo nastopil v vsem svojem veličanstvu: v spremstvu dobrih in hudih duhov. Seveda je ta večer odločen bolj našim dobrim maličkom, kakor pa odraslim. Pričakovati je torej, da roditelji mnogoštevilno posetijo v spremstvu svojih otrok ta večer, osobito, ker se nudi prilika, napraviti otročičkom mnogo nedolžnega veselja. Miklavž bo imel za vsakogar dobro besedo — in, kar je gotovo še več vredno: sladko darilce. Vstopnina je za odrasle 40 vin. Pričetek je točno ob polsedmih zvečer. Roditelji se tedaj opozarjajo, da je pričetek točen, ker bi bila v poznejši uri prireditev z ozirom na male otročičke neumestna. 23 let kroglo v nogi. Piše se nam: V zadnji avstrijsko-turški vojni 1. 1878 je bil pri naskoku na mesto Jajce obstreljen avstrijski vojak Martin Kajžar, sedaj 474 kočar in tesar v Rovtih pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko. Krogla je šla poleg medenice od zadaj v stegno. Možu je zdravnik pregledal rano in je bil mnenja, da je šla krogla sama iz rane nazaj, ker je ni bilo mogoče zaslediti. Oez nekaj let je potem mož doma začutil bolečine v kolenu. Zopet po nekaterih letih se je pod kožo na meči dala začutiti trda stvar, kakor fižol debela. Mož je spoznal, da je to krogla, ki se je pomaknila od stegna do pod-kolena. Vedno bolj se je nižala pod kožo. Letos 80. junija se je možu naredila nad členkom majhna bulica, ki se je ognojila in krogla je prišla na dan. Nosil je tedaj kroglo v nogi, ker jo je dobil 7. avgusta 1878. I., celih 23 let 10 mesecev in 98 dni. Mož ima sedaj spravljeno to kroglo za spomin. Čudno je, da mu ni provzročila razen enkrat ali dvakrat sicer nobenih drugih bolečin ali nasledkov. Mož ima nogo popolnoma zdravo. V begunjsko kaznilnico so 27. t. m. pripeljali 7 žensk. Bled v električni luči. Gospoda Jakob l'éternel in Oton Wôllling na Bledu sta predložila okr. glavarstvu v Radovljici prošnjo s potrebnimi načrti vred za dovoljenje naprave za vodno moč z električno centralo na reki Savi blizu mostu, ki leži v tiru deželne ceste med Lescami in Bledom, v svrho pridobitve električne moči za razsvetljavo blejskega zdravilišča in pa da se bode elektrika oddajala kot gonilna moč. Iz teh načrtov je razvidno, da se ima napraviti približno 147 metrov nad omenjenim mostom iz betona jez na zatvornice tri metre visok med parcelama št. 1366/1 katastralne občine Hraše in 290/41 katastralne občine Žcleče v strugi reke Save. Iz glavne zatvornice drži na levem bregu parcele št. 1305/1 davčne občine Hraše 520 metrov dolga in 4*50 metrov široka odprta struga, vkopana v zemljo, za dotok vode k turbinam. Ta struga križa se z deželno cesto na ta način, da teče voda skozi obokan rov pod cestnim površjem. Ko zapusti voda ta rov, teče voda zopet po odprti strugi na parceli št. 1866 davčne občine Hraše do na tej parceli j stoječe hiše za stroje, oddajajoča svojo gonilno moč turbinam. Pod . turbinami se bode napeljala vsa voda po 37 metrov dolgi in 8*00 metrov široki strugi po parceli št. 1366 katastralne občine Hraše zopet nazaj v strugo reke Save. — O tem se razpisuje obravnava na licu mesta na dan 18. decembra 1.1. Vsa čast torej gespodu županu Jakobu Peternelu, ki skrbi, da bode naš »raj* tudi v tem oziru lahko konkuriral z modernim komfortom drugih svetovnih kopališč. Ponesrečil je na gorenjski železnici sprevodnik Jožef Mlekuš, ki je znotraj precej poškodovan. Otrok zgorel. Delavčeva žena Marija Gabrijel iz Grobelj, politični okraj Radovljica, je dne 21. t. m. pustila svoji štiri leta in dva meseca stari hčerki prav malo časa v sobi sami. Vračajoča je našla v plamenu otroka, ki se je igral z žveplenkami. Deklica je bila tako hudo opečena, da je umrla čez nekaj ur. Nesreča na kamniški železnici. Dne 24. t. m. zvečer je vozil hlapec mlinarja Franca Majhna iz Podrečja s polno naloženim vozom domov. Pri postaji Tavčarjev dvor je bil voz preko železniške proge ravno v trenutku, ko je mimo pridrdral tovorni vlak. Ta je vozil naprej in zdrobil enega konja, drugega pa težko ranil. V Mengišu je umrl minuli četrtek ondotni tovarnar Leopold Mellitzer v starosti 51 let. Gorelo je dne 18. t. m. zjutraj na Polju, politični okraj Kamnik. Zgorelo je postrešje hiše nekega posestnika, kakor tudi vsi ondi spravljeni poljski pridelki. Škoda se ceni na 900 kron. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Križem sveta. Razne vesti. V Budimpešti je te dni umrl meščan Ivan Komenos v 118. letu svoje dobe. — V Lenoxvillu so nekega zamorca, ki je umoril neko belo žensko, privezali na mrtvo truplo in ga tako pustili tri dni, da je nanj truplo privezano gnilo. Zamorec je v tem pd-ložaju zblaznel. Na to so ga ustrelili. - V pariški banki «L'espérance» je njen ravnatelj ponevoril 9 milijonov frankov in pobegnil. Znatna ustanova. Vdova Kruppova je v spomin svojega pokojnega moža dala tri milijone mark za ustanove delavskih blagajnic._ Domača knjižnica. Nove Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc. Zaloiil L. Sch\ventner v Ljubljani. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju. Pred nekaj časom se je reklo, da je naš podvzetni založnik L. Schvventner dvorni založnik »mladih* slovenskih pisateljev. Res se imamo le Sch\ventnerju zahvaliti za marsikak neprecenljiv književni dar, ki nas je seznanil z našimi mlajšimi nadebudnimi pisatelji in pesniki. Konečno pa nam je podal ta požrtvovalni založnik knjižico, ki naj bi ne manjkala niti v najzadnji gorski hišici. Poklonil je svojemu narodu »Prešernove poezije*. Ni dolgo let tega, da je bilo težko dobiti pesni našega pesnika-prvaka Prešerna. Ko jc izšla v Fišerjevi zalogi novejša zbirka Prešerna, se je marsikdo razveselil te izdaje, ki pa ni zadovoljila naših pričakovanj. Tudi poznejše izdaje niso ugajale deloma zato, ker so bile predrage, deloma iz drugih razlogov. Z veseljem smo pozdravili novo Schvventnerjevo izdajo Prešerna, ker nam je bilo že ime založnika porok, da ta izdaja ne bo kaj navadnega. Hvala Bogu! Nismo se varali. Lična knjižica poezij Prešerna, ki je po izreku Aškerčevem »prvi jasni dan v slovenskem pesništvu, v slovenski književosti in v našem modernem mišljenju sploh*, leži pred nami. Knjižico, ki obsega 231-4-54 strani, je natisnil Iv. Pr. Lampret. Delo napravlja vso čast tiskarni, kajti brezhiben tisk na iinem papirju kakor tudi oblika jo na-pravljajo jako prikupljivo. Gosp. založnik je ukrenil pravo, ko si je stavil smoter, po možnosti podpirati vse narodne tiskarske tvrdke. Sam uvod obsega 44 strani broječa razprava z življenjepisom, literarnno-zgodovinskimi črticami in este-tično oceno iz peresa našega dičnega Aškrca. V tej razpravi je pisatelj zbral vse najznamenitejše epizode našega Puškina, kakor smemo Slovenci po vsej pravici imenovati Prešerna, ki je epohalen v naši zgodovini, bodisi z ožirom na pesništvo, kakor tudi z ozirom na jezik. Že ta razprava sama na sebi je velike vrednosti in, ko bi nam bil g. založnik naklonil le to, smeli bi mu biti hvaležni. V zbirki poezij je tudi nekaj Prešernovih pesmi, ki dosedaj še niso bile natisnjene, tako da je v tej zbirki natisnjena vsa pesniška zapuščnina našega prvega pesnika, kar jo je znane. O pesmih samih ne kaže pisati v tej oceni, ker je najvažnejše Aškerc sam v kratkih potezah in to jako temeljito očrtal. Seveda razmere dandanes niso dosti bolje, kajti, še vedno imamo dosti Pavšekov, ki bi tudi Schwentnerjevemu Prešernu zelo pristrigli peruti, ali pa bi ga pokurili v kaki blagoslovljeni peči, da ne bi zapeljeval nedolžnih slovenskih dušic. Nas pa veseli, da pesnikovo neiztrohnjeno srce bije še dalje in vedno med ljubim narodom. Nadejamo se, da je ni slovenske hiše, v kateri bi ne našli Prešernovih poezij, da se založniku ne bode godilo tako, kakor se je pesniku s prvo izdajo, ko je bilo od 1200 izvodov, natisnjenih 1.1846, črez dve leti razprodanih le borih 450. Ker je založnik poleg preproste izdaje a 2 kroni preskrbel tudi Elzevir-izdajo po jako nizki ceni (3 krone), ne bodo Slovenci v zadregi za lepo božično darilo, s katerim bodo lahko razveselili drage svojce. —r— Ravno novo došli 186—1 najfinejši pourit-sladkorji m>w) dobe se v raznih vrstah pri Ivanu Majdiču. Špecijaliteta: Bonbončki zoper kašelj, liker-bonbončki. Za Miklavža prodaja pod lastno ceno 187 mufe In čepice od 80 kr. do gld. 1 * 50 Albin Bant v Kranju. 475 Loterijska srečka dne 22. novembra 1.1. Gradec: 73 4 80 2 79 Tedenski sejem v Kranju dne 24. t. m. Prignalo se je 115 glav goveje živine, 2 telet, 89 prašičev, — ovac, — kozlov, 109 buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8*—, prosa K 7—. ovsa K G\50, rži K 7-50, ajde K 850 ječmena K 750, krompirja K 2-—, fižola: ribniški K 9-50, koks K 11—, zelen K 8'—. w najboljše Darila. 5© ^Prcrr)ogoL>¡ brleti. * * * Jaloqa pri iss-i barjti rT)ajdicti t ? O r£rar>jti. Vozni red na gorenjski in kamniški progi državnih železnic veljaven od 1. oktobra 1902. A. Proga Trbiž-Ljubljana. 825.I81I535J417] odhod Trbiž 84i 149 60*4! 852 201 0^4*1 910 221 6«.507 919 2*06".5i« 927 239 6^5^ 9M g« «36« 940 253 659 53» 958 312j7" 548 959:318 724 554 1009 328 734 604 10« 33ft!7«l«i" IO25345 1031 354 1048Uü7 75i|6*o 8g6M 815 688 1055 4to 82 p° 1104 429 8311,659 llll'43tí 8« 70G 11WI441 »Si''09 111« 444 851 712 Y Kateče-Bela Peč Kranjska Gora . Dovje . . . . Hrušica 0. p. . Jesenice . . . Javornilc . . . Žerovnica 0. p. . Ijesee-Bled . . Radovljica 0. p. Otoče 0. p. . . Podnart-Kropa . Sv. Jošt 0. p. . Kranj . . . £kofja Loka Medvode . . . y Vižmarje . . . Prihod T :„vi;a_« i~s u uanou Odhod LjUbljanadrŽ-k-Prihod Prihod Ljubljana j. k. Odhod Prihod,1265¡ 1241 1229 1209 1153 1153 1125 1118 1102 1046 1034 1022 101* 1004 1003 IO00 309 255 248 221 209 204 152 143 138 122 109 105 1250 124 1230 1216 1206 1158 1154 U51 1032,715 1018701 100*649 942J627 930 6™ 9i*;6óo 904 551 853,541 8*ip29 829 516 8235H 809 45« 804 461 747435 733421 722)410 713402 708J359 3*9 315 303 241 230 2J5 213 204 153 146 133 129 116 111 1258 1246 1236 1228 1227 705J356 1224 B. Proga Kamnik-Ljubljana. 205 650 728 Odhod Ljubljanadrž.k. Prihod 610 1106 649 218 704 741 Tavčarjev dvor . 5™ 1053 636 221 707 728 74i Černuče 0. p. . 553 104» 632 242 805 Terzin . . . 533 1029 612 250 7«7 813 Domžale . . . 526 1022 605 300 748 823 Jarše-Mengiš 515 1012 552 305 .'{19 7S 828 Homec 0. p. > 508 1o06 543* 5»0 807 842 Pr hod Kamnik Odhod 455 953 Odbor dijaške kuhinje v Kranju nas prosi objaviti, da je V zadnjem izkazu o darilih pomotoma prezrl g. notarja Nika Lenčeka v Skorji biki. Pavel Bizjak knjigovez in knjigotržec zraven velikega vodnjaka v Kranja št. 118 se priporoča slavnemu občinstvu za vezanje knjig in za vsa v to stroko spadajoča dela. Ker sem se preselil in prenovil svojo knjigoveznico ter napravil vse orodje in stroje, tako, da je moja knjigoveznica največja in najboljša na Gorenjskem, lahko prevzamem vsako delo, katero lepo in po nizki ceni izvršim. V zalogi imam vsake vrste knjige, kakršne si kdo želi. Ravnokar je izšla v moji zalogi nova povest •Ivan Resrilooljub« w. brošurica: «Prera6unjenje futitov «0. lcilo-g£ra.m.o«» Vsaka stane 40 vin. 171—8 Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1851. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevajte brezplačno. 118—18 jfoVa trgovina «s»e UsojaVa si vljudno naznaniti, da sVa otVorita začetHotn t. nt. noVo urejeno »-i S to 8) itiatitifakturtto Samo pristno bk IIIHIIHfttl| t HI IIV trgovine na 5V. petra cesti $t. 4. VCjnbtiani. Zagotavljajoča solidno in točno postrežbo, priporočava se slaVn. občinstvu za obilen obisk;. VelespoftoVanjetn KotzbeMKosteVc. .ene najnižje! 476 Učenca 5prcjrr)e r}er>rik Jtrttotr, tirar l> r^rar>jti. 177-4 J. Sirtori k Ij učaničarstvo in trgovina zžele/n i no v Radovljici, Gorenjsko priporoča svojo zalogo najboljših mlatilnic na vitle.....po K 103*— H roke.....„ „ 112-— vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata sledilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode i. t. d. i. t. d. 112-10 Diljerr) fo$qa] knjigovez v Kranju, glavni trg 132 v hiši g. M. Bizjak priporoča svojo največjo Knjigoveznico na Gorenjskem opremljeno z vsemi potrebnimi modernimi stroji in pripravami. Izdeluje vsakovrstna vezanja, od preprostih do najfinejših, kakor tudi različna galanterijska dela — vse okusno, trpežno in po najnižjih cenah. 160—9 I MATIJA AŽMAN | Jj| mizar za stavbe in pohištvo v Kranju S t. 1 8 v lastni hiši naznanja slavnemu p. n. občinstvu, da je popolnoma prenovil svojo delavnico, katero je spopolnil z najnovejšimi, modernimi stroji, katere goni elektrika. Imam obilo suhega lesa v zalogi in sprejemam vsa, tudi največja v mizarsko stroko spadajoča dela in jih izvršujem dobro, so- ^ -10 lidno in po najnižjih cenah. 9§t Naprodaj je več novih in rabljenih HARMONIK nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". i-48 Nad 500 različnih vzorcev Pri nakupu blaga za Moške obleke se dobro priporoča 1. IIKLMC i ! i o it v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5 ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča. 74-29___________ Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto JOSIP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškov* ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko kljuCavničarst; Žično omrežje na stroj, obhajilo« mizo, ograiemirodvoru. obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpn* križe, štedilnike i t d 81-27 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). Železnafo vino LEKARJA Piecoli - ja v Ljubljani. Dolmasevleteirnah krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piecoli «pri Angelu* Ljubljana dunajska cesta. Po litrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GrABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje I. I6I-9 znesek po poštnem povzetju. „£e Betice neprekosljivi papir za svalčice 181—:} najboljše cevke za svalčice (cigarete) dobivajo se pri gg. Janku Kocmutu v Kranju in Otonu Homannu v Radovljici. f 1 Priznano najboljše oljnate barve -O rt a -o © smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. 82-26 o o. s, o 05 o o* o o Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. u9-11 LJUBLJANA Pru> (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih predmetov, ki se izvršujejo natančno po naročilu. zunanja naročila ne iz- vrsojejo toCno in po najnižjih (Mki se razpošiljajo zastonj in irankovano, o i ♦J H ►o 8* z>a kometi, hakot, tudi hipe, vaz>c i\t 3tu^e glinaste izdelke v ooj fi Razvad, tiy>ci>M in ce>v* -priporoča ptva in na^v^cja tovorna peci j in ytinaoti$\> i&d&l&oo v £j>u&tjani. R. LANG, Ljubljana (Kollzej) tovarna sa modrooe na pe>r*M in posteljno opravo, salofjB pohištva, priporoča vsak« vrata tnodrocev. Mne uiooe, m,**n, otroCfin vozRkov, mmta, m-valnikov (sofa, kaiape, ttu) to NMO OprtVO 60— 38 po najnižjih cenah. 75-28 Cenike s 300 podobami zastonj in po«tnine prosto. Razpošiljanje todno. G. Tdnnies Ljubljana ls_n tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost vse vrste žage in vse stroje za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin« motore in parostroje. C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cectiu pri Prostjevu in Smichov/ - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 13—45 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljat] delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse dnigo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Smekal v Zagreba. 478 Primerna daril ure, zlatnino in srebrnino po jako nizkih cenah priporoča H. SUTTNER, mar v Kranju. 73-24 Ceniki zastonj in poštnine prosto. Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K. Rezervni zaklad: nad 36.000 K. Posojilnica t Radovljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4^ odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—45 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 97-? i Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. JOS. POGAČNIK I krojaški mojster v Radovljici štev. 41 m> priporoča slavnemu občinstvu gT svojo delavnico za izdelovanje » T^aznovrstnih 1 oblek = za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiških in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov in zimskih sukenj. Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14—44 v zalogi. Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 2—22 katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 8,867.497*46. Stanje hipotečnili posojil K 1,820.418-65. T)resernoveppe> J ppvevpoezije v novi popolni izdaji z življenjepisom, literarno-zgodovinskimi črticami in estetično oceno. — Uredil jtfnton jfiškerc. — Cl^evir-izdaja (ručeče usnje 5 3lato obrezo 3 JC, 96-22 po pošti 3 X 20 h. 3