CELJSKI TEDNIK GLA8ILO SOCIALISTIČNE ZVC2C DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA n F I. J » 5. DEC. 195R L. IX. STEV. 48 IPNA 15 DI> j PRED OBČNIMI ZBORI ORGANIZACU SZDL Tri najvažnejše naloge akcijski programi, dobri odbori in sprejem v članstvo V torek je bil pri Okrajnem odboru SZDL v Celju ix)svet sekretarjev občin- skih odborov SZDL. Na njem so razprav- ljali o nalogah v zvezi z občnimi zbori osnovnih organizacij SZDL, ki bodo v celjskem okraju od 7. do 14. decembra. Predvsem so tri najvažnejše naloge, katerim bodo morale osnovne organiza- cije Socialistične zveze ob občnih zborih posvetiti največjo pozornost. Prvič, na občnih zborih naj bi kritično ocenili do- sedanje delo odbora in organizacije ter sprejeli konkreten akcijski program za bodoče delo. Drugič, v nove odbore naj bi izvolili najbolj sposobne in delovne ljudi, premajhne organizacije pa naj bi teritorialno povečali in tretjič, na občnih zborih bo treba posvetiti ne- majhno skrb tudi organizacijskim pro- blemom, med njimi predvsem sprejemu novih članov v Socialistično zvezo. Poročila na občnih zborih naj bodo čim bolj konkretna In kritična. V njih mora biti prikazano vse delo odbora in organizacije, doseženi uspehi na raznih področjih in seveda tudi pomanjklji- vosti, ki so zavirale uspešnejše delo. Ra- zen pregleda za nazaj je še važne je, da bodo v poročilih jasno prikazani akcij- ski programi dela, ki jih doslej osnovne organizacije največkrat niso imele in zato njihovo delo ponekod ni bilo naj- boljše. Iz akcijskih programov naj bi bilo razvidno, da je organizacija Socia- listične zveze najmočnejša in najbolj množična organizacija, ki usmerja vse naše družbeno življenje,v mestu, indu- sitrijskih središčih in na Vasi. Predvsem bodo morali odbori v svojem iix)ročilu prikazati članom vlogo in naloge orga- nizacije, da se bodo člani čutili sood- govorne za stanje na svojem ixxiročju. Ankete, ki so jih osnovne organizacije že povsod zaključile, bodo odborom pri nakazovanju smeri bodočega dela prav gotovo v veliko e>omoč. Da bo delo osnovnih organizacij še bolj kvalitetno in predvsem konkretno, bodo morale organizacije in članstvo na občnih zborih posvetiti veliko skrb tudi kadrovskemu vprašanju. Gre za to, da bodo člani na občnih zborih izvolili v odbore najbolj razgledane, najsposob- nejše in najbolj delavne ljudi. V nove odbore naj bi izvolili čimveč mlajših ljudi, predvsem takih, ki so se že dobro izkazali pri svojem delu v organih de- lavskega in družbenega upravljanja, v raznih svetih, v drugih organizacijah in društvih, kakor tudi v raznih zadružnih organih. V nove odbore bo treba izvoliti tudi primemo število delovnih žena in kar je najvažnejše tudi na člane Zveze komimistov, ki so bili doslej še vedno premalo zastopani v odborih, ne bomo smeli pozabiti. Le tako, z dobro izbiro novih odborov, bodo organizacije Socia- listične zveze postale res avtOTitativne in bodo bolj konkretno, kot doslej re- ševale probleme na svojem pc^ročju. Šibkejše in teritorialno majhne orga- nizacije bo potrebno zdiružiti. Tako bod« odbori kadrovsko močnejši ter terito- rialno večji, kar bo omogočilo kvalitet- nejše in bolj kompleksno obravnavanje raznih problemov na svojem terenu^ Glede združitev manjših organizacij j« težko dajati kakšne recepte, ki naj W veljali za vse prilike in za vsa ipodročja v okraju. To bodo najlažje storile orga- nizacije same v posameznih občinjih, upoštevajoč prilike na terenu. Vseka- kor pa drži, da so bile doslej nekatere organizacije teritorialno premajhne ter njihovi odbori prešibki in zaradi tega je njihovo delo šepalo. Da bi organi- zacije našle pravo vsebino svojega dela, bo primemo, če bo njihov obseg zajemal področje bodisi kmetijske zadruge, bo- disi krajevnega ljudskega odbora, v me- stih pa področje stanovanjskih skup- nosti, ki se sedaj ustanavljajo. Dose- danje izkušnje so izkazale, da je bil® (Nadaljevanje na 2. strani) Taktne so pionirji celjskih in oko- zarjali na razne pereče probleme iz služ- be socialnega zavarovanja in predlagali ukrepe za njihovo izboljšanje. Ker bo prihodnja seja okrajnega zbora proiz- vajalcev posvečena predvsem vpraša- njem zdravstvenega zavarovanja je Okrajni zavod za socialno zavarovanje že sestavil kratko poročilo za zasedanje, ki ga je skupščina potrdila. Navzoči delegati so se zlasti strinjali s tem, da bomo morali zdravstveno službo skladno z zakonitimi predpisi vključiti v naš komunalni sistem in stremeti, da bo na področju posamezne občine tudi organizacijsko in finančno enoten zdravstveni dom. Dosedanji si- stem namreč vodi do takih neskladno- sti, da je razlika v cenah enakim zdrav- stvenim storitvam tudi do 200% višja, čeprav ordinira v nekaterih primerih celo isti zdravnik. Ugotovitve skupščine in ugotovitve na prihodnjem zasedanju zbora proizvajal- cev bodo brez dvoma dragocen pripo- moček k nadaljnjemu utrjevanju druž- benega upravljanja na tem področju. H. A. Prvi jugoslovanski standardi v slovenskem prevodu Slovensko gospodarstvo je nedavno dobilo islovenske prevode jugoslovan- skih standardov (JUS), ki jih že nekaj let izdaja Zvezna komisija za standar- dizacijo, upoštevaje mednarodno dogo- vorjena priporočila glede kvalitete suro- vin in izdelkov, načinov preizkušnje, glavnih dimenzij raznih sestavnih delov in izdelkov, upoštevajoč pri tem naše domače razmere in potrete. Pred vojno je naše gospodarstvo upo- rabljalo predvsem nemške DIN norme, IX) vojni pa so nekatera podjetja svojo proizvodnjo naslonila na švicarske, sov- jetske, angleške in amerikanske norme. Tako stanje bi moglo dovesti do prav- catega gospodarskega kaosa. Zaradi tega je vse doslej opravljeno delo Zvezne komisije za standardizacijo nadvse po- membno za naše gospodarstvo. Vsak nov jugoslovanski standard je bil objavljen v srbskem jeziku (v lati- nici) v Uradnem listu FLRJ in v »Stan- dardizaciji«, ki je mesečno glasilo Zvez- ne komisije za standardizacijo. Toda pomena standardov so se vse premalo zavedali vsi naši konstruktorji in teh- niki in vsi oni, ki bi predvsem morali standarde poznati in jih pri slehernem svojem delu upoštevati. Zaradi tega je Zve2:a inženirjev in tehnikov Slovenije s podporo številnih institucij in Izvršnega sveta LRS pred- lagala, naj bi zaradi boljšega razume- vanja in spoznavanja standardov bili jugoslovanski standardi objavljeni tudi v slovenščini. Ta predlog je bil sprejet. Zvezna komisija za standardizacijo je sklenila dogovor z Zvezo inženirjev in tehnikov Slovenije in s Slovensko aka- demijo znanosti in umetnosti o načinu izdelave slovenskih prevodov standar- dov, z založbo »Nova prroizvodnja« v Ljubljani pa pogodbo glede izdajanja slovenskih izdaj jugoslovanskih stan- dardov. Vsaka tehnična stroka je dobila i)osel>- no prevajalsko skupino, katere člani so strokovnjaki Zveze inženirjev in teh- nikov Slovenije, posamezna strokovna društva inženirjev in tehnikov in stro- kovnjaki Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nekateri naši tehnični iz- razi so se izoblikovali v dosedanjih letih našega tehničnega napredka, prišli so v rabo v praksi in v razne strokovne terminologije. Tehnična sekcija termi- nološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa že nekaj let zbira gradivo in ga obdeluje ter pri- pravlja slovar slovenskega tehničnega izrazja. Pri slovenskih prevodih jugo- slovanskih standardov imajo važno be- sedo glede jezikovne pravilnosti pre- vodov naši jezikoslovci. Vsi naši tehnični, gospodarski in je- zikovni strokovnjaki so se lotili dela pri prevajanju jugoslovanskih standar- dov v slovenski jezik z vso prizadev- nostjo in doslej je prevedenih že lepo število jugoslovanskih standardov. Na- stale pa so nove težave, ko so- zaradi težkega grafičnega stavka, polnega for- mul in klišejev odklanjale prevzem slo- venskih prevodov jugoslovanskih stan- dardov v tisk kar vse tiskarne, posebno ljubljanske. Izjeme med tiskarnami so: Blaznikova tiskarna, tiskarna Sloven- skega poročevalca, tiskarna Ljudske pravice. Triglavska tiskarna in tiskarna v Kopru. Delovni kolektivi teh tiskam so se zavedali pomena slovenskih pre- vodov jugoslovanskih standardov za na- še gospodarstvo in so vendarle vzeli lio nekaj prevodov v tisk. Toda doslej sta prevzeto delo končali le Blaznikova ti- skarna in tiskarna Slovenskega poroče- valca, medtem ko imajo druge tiskarne slovenske prevode jugoslovanskih stan- dardov še v delu. Doslej so bili tiskani že nekateri slo- venski prevodi JUS standardov, ki jih je mogoče naročiti pri »Novi proizvod- nji«, Ljubljana, Trubarjeva 15, Tri najvažnejše naloge... (Nadaljevanje s 1. strani) delo organizacij boljše tam, kjer so za- jemale večja teritorialna področja, kot na primer v Zgornji in Sproslavam letošnjega praznika re- publike so v polzelski tovarni nogavic priključili še proslavo sprejema novih članov v vrste ZKS. Kolektiv, ki šteje okrog 500 zaposlenih, ima že danes 60 članov ZK — le tem se' je pretekli te- den pridružilo še 18 novih članov (večji- del mladih delavcev), po vsej verjetno- sti pa bodo še v letošnjem letu sprejeli kakih 20 novih članov. Zgleda torej, da ta kolektiv zgledno dela za pomnožitev članstva svoje osnovne partijske ociga- nizacije. To pot so nove člane v ZK sprejeli s vso slovesnostjo. Vsak nov član je tudi dobil v dar ličen žepni format Progra- ma. Ker je (ta slovesnost na PolzeiJ vpadla ravno v obletnico smrti, narod- nega heroja Lole Ribarja, je novim čla- nom ZK predstavil njegov lik zastopnik Občinskega komiteja LMS tov. Knalelo. Odložili SO pionirske rutice Mladina celjske občine in okraja je petnajsto obletnico rojstva republike letos še prav posebno slovesno praz- novala. V vsem celjskem okraju je bilo na ta dan sprejetih v mladinsko orga- nizacijo okrog 2000 piOTirjev. Samo v celjski občini je bilo sprejetih približno 800 pionirjev v vrste LMS. Letos so bili v mladinsko organizacijo sprejeti tudi pionirji višjega razreda osemletk, ki so izpolnili 14. leto starosti. Posebno slovestno je praznik repub- like in sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo praznovala Tretja osemlet- na šola v Celju. Dvorana kina Union je bila i>eitkov dopoldan polna mladine, ki je disciplinirano v ipriitajenem šepetanju težko pričakovala začetka programa. Uniformirani pionirji so se razvrstili na odru. V dvorani so utihnili šepetajoči glžsovi, z odra je zadonela pesem rnla- dinskega zbora. Sledile so deklamacije, zborne recitacije, govor. In potem naj- •lavnejši del programa: pred oder je prikorakala skupina pionirjev, ki so so zvrstili v dve vrsti. Okrog vratu so ime- li pionirske rutice. Pred skupino je sto- pil zastopnik Občinskega komiteja LMS in pozval pionirje, da odložijo svoje pionirske rutice. Z obredno svečanostjo so mlade roke odlagale pionirske sim- bole in takoj zatem so slišali novi mla- dinci iskreno čestitko, pozdrav in po- ziv, da so s tem trenutkom postali člani LMS in da naj se s svojimi mladimi močmi vključijo v vrste tisočev mladih graditeljev socializma S p>odobnimi programi so sprejem pio- nirjev v mladinsko organizacijo praz- novale tudi druge šole v naši občini in okraju. V dvorani Delavskega odra so se na predvečer praznika zbrali petnajstletni fantje in dekleta k svečanosti, ko so bili sprejeti v mladinsko organizacijo... Intervju s predsednikom okraja... (Nadaljevanje s 1. strani) Z ozirom na dejstvo, da nas samo še slah mesec loči do konca leta. Vas to- variš predsednik prosimo, da nam po- veste, kakšni so izgledi glede realiza- cije okrajnega družbenega plana? Kljub kritičnim ugotovitvam ob pol- letju pričakujemo, da bomo v globalu dosegli planska predvidevanja količin- ske in vrednostne realizacije proizvod- nje. Upoštevati pa moramo, da je po- večanje proizvodnje za 9.5% v odnosu na doseženi nivo v letu 1957 pn^ej tež- ka naloga, saj to povečanje proizvodnje ne bo plod novih kapacitet, temveč zgolj že obstoječih proizvajalnih sredstev. Tako bo torej povečanje v največji meri rezultat boljšega koriščenja proizvodnih pogojev ter večje produktivnosti dela. Ta ugotovitev je seveda povprečna, plošna, ki pa je glede konkretnega pod- jetja lahko zelo krivična. Tudi samo do- eganje ali preseganje plana še ne po- meni vedno zadovoljivega delovanja go- spodarskih organizacij. Že prej sem omenil nesorazmerno dviganje števila zaposlenih, ki v nekaterih primerih ni opravičljivo na obseg proizvodnje, pa čeprav je le-ta dosežen ali celo prese- žen, Prav tako bi bilo napačno, če ne bi pri presoji izvršitve plana upoštevali ob- jektivnih dobrih pogojev preskrbe suro- vin in energije, ki je bila v primerjavi s prejšnjimi obdobji letos zelo dobra. Pa tudi objektivnih težav ne smemo v tej oceni prezreti — moramo jih realno upoštevati, ne pa kot je marsikje obi- čajno, da se jih pretirava in ves ne- uspeh pripisuje le njim. Brez dvoma so težave v zvezi z obratnimi sredstvi za povečani obseg proizvodnje ter zlasti še široko uveljavljena prsiksa medsebojne- ga kreditiranja podjetij, ponekod ome- jevala gospodarske organizacije pri do- seganju večjih poslovnih uspehov. Pro- izvodnja premoga je v .poletnih mesecih morala zaostajati zaradi premalega od- jema, pa čeprav smo vedeli, da to po- meni nepotrebno krizo v preskrbi fo- spodarskih organizacij in gost)odinjstev na jesen in zimo. Nedovoljni obseg rud- niških deponij ter visoki in nepotrebni stroški za deponiranje so onemogočali rudnikom vzdrževati tempo proizvodnje v zimskih in spomladanskih mesecih. Tudi kmetijska proizvodnja bo do- segla predvideni obseg, čeprav je suša neugodno vplivala na pridelek in kva- liteto hmelja C.m bodo znani točni podatki o iz- vršitvi letošnjih planskih nalog na vseh področjih, bcčta »Zavod za plan« ter »Zavod za napredek gospodarstva« ob- javila konkretne in globalne analize naših prizadevanj. Ali je pričakovati primanjkljaj pred- videnih proračunskih sredstev okraja in občin? Vsi viri proračunskih dohodkov, razen proračunskih dohodkov iz gospo- darstva, so med letom še kar zadovo- ljivo redno pritekali, zato pričakujemo, da bo stanje ob koncu leta zadovoljivo. Dohodki za proračun iz gospodarstva pa so letos, kot že nekaj let nazaj, v za- ostanku. Vzroke za takšno stanje je iskati zlasti v njihovi previsoki oce- nitvi. Težava je zlasti v tem, ker se iz- pad proračunskih dohodkov omejuje v glavnem le na ta vir in so zato priza- deti proračuni tistih občin, kjer je sedež večjega števila podjetij, torej tistih, ki bi najbolj potrebovala redno proračun- sko poslovanje. V našem okraju bo to- rej glede tega največ težav v mestu Celju. Čeprav so proračuni občin in OLO zelo skrčeni, saj se iz leta v leto zmanj- šujejo možnosti finasiranja materialnih potreb proračunskih ustanov, pa se bo s preudarno in temeljito štednjo ven- darle možno izogniti nekaterim prora- čunskim izdatkom ter tako ublažiti pri- manjkljaj proračunskih dohodkov. Celj- ska občina pa bo verjetno morala za kritje primanjkljaja uporabiti svojo 6% proračunsko rezervo, oziroma bo prisiljena najeti poseben kredit, ki ga bo odplačevala prihodnja leta. Takšni pojavi pa se pri tej občini ne smejo ponavljati iz leta v leto. Zato mora biti naša skupna skrb, da slične primere v naslednjem letu preprečimo tako pri celjski, kot pri ostalih občinah celjskega okraja. Morda je to vprašnje preuranjeno, vendar nas zanimajo tudi priprave za izdelavo družbenega načrta za prihod- nje leto. Posebej bi želeli izvedeti, ali je po Vašem mnenju letošnji družbeni načrt vseboval odpravo .pomanjklji- vosti, ki jih bo v prihodnjem gospo- darskem letu treba upoštevati? Znano je, da je zvezni družbeni plan že sprejet, republiški pa je v glavnem že pripravljen. Tako bo torej možno našemu okraju in občinam že v de- cembru pristoniti k diskusiji osnutka našega okrajnega družbenega plana. Priprave so že v polnem teku, mislim glede zbiranja podatkov. V smernicah družbenega plana bomo predvsem težili zagotoviti realizacijo perspektivnega plana in s konkretnimi ukrepi zagoto- vili odpravo pomanjkljivosti, ki jih opažamo pri tekočih analizah izvrše- vanja družbenega plana. Ker pa je to zelo obširno delo in ker organi ljud- skega odbora o predlogu še niso dali svojih mišljenj, bo ljudski odbor še v decembru objavil najvažnejše podatke iz osnutka družbenega plana za 1. 1959. Plenilci Kocbekovega doma in gorska reševalna služba na KorošicI 16. novembra ob 6 zvečer je postaja GRS v Celju sprejela alarm iz Roba- novega kota. Vršnik Jože, znani Roba- nov Jože, je ob pol štirih popoldne sli- šal klice na pomoč tam nekje iz srede Kocbekove grape ali zahodno od nje. Klice je slišal prav do Travnika. Ob pol sedmih zvečer se je reševalna ekspedicija iz Celja odpeljala narav- nost v zatrep Robanovega kota in ga v trdi temi, v dežju in srhkem novembr- skem mrazu dosegla nekaj čez osmo. Na zvočne in svetlobne signale se iz severozahodnega boka Ojstrice ni od- zval nihče. Ze je šla od glave do glave misel, da alarm ni bil realen. Izkazalo pa se je naslednji dan, da Robanov Jože pozna svoj Kot in vse njegove glasove in moči. Reševalci (Veninšek, Prezelj, Stoklas, Herle, Robnik, Svet, mag. pharm. Gra- dišnik, ing. Reya, dr. Četina, profesor Orel), osem iz Celja in dva iz Solčave, so nastopili pot preko Jeruzal v 2,viž- govec, iz dežja v sneg. V žvižgovcu ga je bilo do kolen, pod studencem se je že spustil prvi letošnji plaz. Pod vrhom je šlo kar trdo, treba je bilo poseči po vrvi, ki jo je do Kokošinekove plošče potegnil ing. Reya. Ob pol enih ponoči so reševalci stali na Molički peči v snežni mečavi in bridkem vetru, ki je vztrajno brisal sledove in spreminjal peči in burje v ledene spake. Ker v nepredirni temi orientacija ni bila rav- no na višku, so se reševalci odločili, da prebijejo noč tam, kjer je bil razved še jasen. Nekateri so imeli vsaj vesto- ne, večina pa je bila brez njih, vsi pa seveda brez opreme za zimski bivak. Tako so precepetali, presedeli in pre- dremali do sedmih zjutraj kakih dve sto metrov od stare, razpadajoče Kocbeko- ve koče pod Moličko pečjo. Ko se je zdanilo, je tudi orientacija postala jasnejša — reševalci so odri- nili proti Kocbekovi koči in ugotovili na pol zametene stopinje. Držale so navzdol nad Kocbekovo grapo, nato pa v skoke, prepade in drnasti svet levo, zahodno od nje. Neznani povzročitelji slpdov so ae do Kocbekove koče spu- stili po žlebu, ki drži v smer običajne poti na Korošico. Zato f^o trije reševalci (Stoklas, Svet, Orel) odHi navzgor proti domu in prispeli na Korošico ob desetih dovo^dne. Vrata v dom so bila vlom- ljena, notranja pa od znotraj zabari- kadWana. Stvar je bila torej jasna — Kocbekov dom je imel goste posebne sor^e. Re^^evnlci Veninšek, ing. Reva. Herle in Gradišnik so med tem v težavnem in tveganem delu ugotovili, da so ne- znanci pri svojem sestopu kapitulirali in se po svojih sledeh vrnili, odkoder so prišli. Kakšen pa je bil položaj v Kocbeko- vem domu? Kaj podobnega ta stari in častitljivi planinski dom iz leta 187Š še ni doživel. Mladi obiskovalci, eden iz Kranja, po rodu iz Celja, drugi iz Zagreba, tretji iz Beograda, so bili go- spodarji — ne, plenilci koče, tri ali štiri dni. S težkim kladivom so razbijali vra- ta, uničili skoraj vso zalogo živil, trgali rjuhe, jih spremenili v ovijače in vrvi, razmetali in ponesnažili vso posodo, ležišče pa so si znesli v jedilnico. Ta seveda ni bil navaden vlom, pri kate- rem storilec vdere, pobere in čimprej po možnosti brez sledu izgine. V kočo so vdrli, da so dobili zavetje na svo- jem žalostnem pohodu, ki seveda ni bil planinskega značaja, saj so se namerili čez mejo. Ko so jim moči gorske zime zmedle pota, da niso več vedeli, kje so in kam gredo, so bili seveda povsem navezani na šiloma vzeto gostoljubje v lepo in v redu oskrbovani postojanki naše družbene organizacije, kakršna je planinska. Obnašati bi se bili morali kot gostje, ne kot škodljivci, razbrz- danci in vandali. Marsikdo je v sili že vdrl v planinsko kočo, vzel, kar je po- treboval, zakuril, si postlal, nato pa ko- čo spravil v red in javil, koliko škode je napravil ali pa tudi ni javil. Tem trem kaj takega ni bilo na umu. Reše- valci so imeli vtis, da so hoteli ti trije napraviti v koči nepotrebno škodo, ki je po obračunu znesla vsoto 60.000 din. Potrošili in uničili so mnogo več, kot jim je bilo treba za obstanek. Res je, da so svoje dejanje takoj ob- žalovali in obljubljali, da bodo škodo poravnali, vendar bodo to ob svojih prejemkih težko storili. Ob 11 dopoldne je iz Solčave po sle- deh reševalcev preko Zvižgovca s psom Tasom prišel miličnik, da bi izpolnil nalogo Tajništva za notranje zadeve okraja Celje in dognal, kako je z re- ševalci. Ti so namreč obljubili, da bodo do jutra vzpostavili osebno zvezo z do- lino, ker radijske zveze celjska postaja GRS še nima. Mlademu miličniku je treba za njegovo dejanje izreči javno priznanje. Se isti dan popoldne so »ponesrečen- ce« reševalci pospremili v dolino skoai meglo in sneg na Pasjih travah, Cme- rikovcu in Inkretu do Vodol, kjer jih je spet sprejel dolinski dež. 29 ur so bili reševalci nepretrgoma na nogah, večji del v dežju in snegu brez hrane in brea prave epreme. Trgovsko podjetje »USNJE« Celje, Trg V. kongresa štev. 4 rabi za takojšnji nastop vojaščine prostega trgovskega pomočnika izučenega v manufakturi; lahko je tudi pomočnik začetnik. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje vložite na upravo pod- jetja KULTURNI OBZORNIK Problemi zborovske glasbe pri nas Zadnje čase ugotavljamo, da naša pevska kultura, in to zlasti na deželi in v industrijskih središčih, naglo pada. Zbori prenehavajo z delom, ali'pa ži- votarijo. Ravno sedaj, v času občnih zborov »Svobod« in prosvetnih društev je povsod iz poročil razvidno, da zlasti pevske sekcije slabo delajo, če sploh de- lajo. Seveda je tudi nekaj izjem. Pra- vijo, da je vzrok temu ipomanjkan^e pe- vovodij. Res je to pereč problem, vendar ni glavni. Zborovodja se še že najde, težje je pa dobiti idealne, predane pev- ce, ki bi res z veseljem in redno priha- jali k pevskim vajam. Torej je treba vzroke iskati drugje. Eni pravijo, da je nastala nova doba po revoluciji in da se to tudi odraža v glasbi. Ce bi to bilo res, zakaj pa so naši partizani v najtežjih časih t^o z veseljem gojili slovensko pesem, in to gotovo v težjih okoliščinah kot sedaj. Nikdar nismo čuli partizanov, da bi peli kakšne poipevke ali pa jazz glasbo. Pe- sem jih je bodr.la v bo ih in jih vod la od zmage do zmage. Tako bi tudi danes morala pesem delovne ljudi vzpodbujati k delovnim zmagam in srečnejšemu živ- ljenju. Ko je pred kratkim zasedal Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev celj- skega okraja, so tudi tam govorili o tem I>erečem vprašanju. Ugotovili so, da ni dotoka mladine v pevske zbore in da se pojavljajo ansambli z lahko in jazz glasbo. Vzrok za nazadovanje naše zborovske glasbe je tudi najbrž v tem, ker so kul- turno-umetniška društva in zlasti »Svo- bode« svoj delokrog tako razširila, da danes predstavljajo splošno izobraževal- no telo in je tako zborovsko petje vrženo ob stran. Napredek zborovske glasbe v naših Svobodah hromi tudi dejstvo, da so v odborih društev predvsem »v.šji« ljudje, medtem ko de ansko delajo pri sekcijah le »manjši«. To na vsak nač.n slabi delo sekcij, zlasti še pevskih zbo- rov. Kje je torej rešitev? Predvsem bo treba v učne načrte naših šol vnesti več obveznega pouka glasbene vzgoje in to v smeri zborovske glasbe. Po delovnih kolektivih pa bodo morale sindikalne podružnice v večji meri podpirati in propagirati zborovsko glasbo. Tudi tisk in radio bi pri tem lahko verko pripo- mogla. Zbrati bo treba obstoječe zboro- vodje, jih preizkusiti, jim izpopolniti glasbeno izobrazbo predvsem v smeri zborovskega petja. Treba je prirediti zanje obvezne tečaje in jih na teh te- čajih izoblikovati v res dobre, sodobne zborovodje. Dati jim je treba spričevala o njihovi sposobnosti in jih nato takoj zaposLti na naših šolah kot učitelje petja. Le tako si bo zborovodja lahko že mladino vzgojil za poznejše dobre in aktivne člane naših pevskih zborov. Le tako bomo rešili našo zborovsko glasbo propada in jo zadržali na tisti višini, ki ji pnpada. Ulaga A. MED NOVIMI KNJIGAMI Roman o Prešernu Med novimi knjigami, ki nam jih je v zad- njem času izdala založba LIPA v Kopru, bo imel največ bralcev »Roman o Prešernu«, kate- rega je napisala lika Vašte. Ob prv: izdaji leta 1937 je knjiga zbudila tudi pri kritiki dosti zanimanja, saj je bil to prvi slovenski biografski roman. Se več pozor- nosti pa so knj gi posvetili bralci. Zanimanje za to delo pa je poraslo, ko je dramatizacijo romana predvajalo Šentjakobsko gledališče v Ljubljani (24 ] redstav v dveh mesecih pred okupacijo in še več po osveboditvi v Ljubljani in na goslovanjih. (Avtorica je skozi leta zbi- rala vse gradivo o našem največjem pesniku, da bi ga najverneje upodobila in približala v prvi vrsti mladini in širokemu krogu bral- cev iz ljudstva. Ta cilj je tudi dosegla, saj je knjiga, ki je izšla v prvi izdaji v samozaložbi, bila kmalu razprcdana. S tem priljubljenim romanom je začela za- ložba LIPA svojo knjižno zbirko šestih knj g za leto 1958-59. Za ponafs je pisateljica roman popravila glede na pripombe kritike in glede lia novo gradivo, ki je sedaj znano o pesnika. Ustvarila je z romanom za bralce Prešernovo človeško podobo, v manjši meri njegovo umet- niško, notranjo globoko podcbo, kakor jo za- znavamo iz njegovih pesmi. Vendar more prav to približati pesnika. V knjigi ga spremljamo skozi leta njegove mladosti do tist h hudih dni cb smrti v Kranju. Ob njem spoznavamo nje- gove prijatelje Copa (pretresljJiv prizor ob smrti prijatelja), Smoleta in Jakona Zupana ter vse tisle ozkosrčneže in poiiiglave sluge reak- cionarnega režima pred letom 1848, zaradi ka- terih je imel pesmik toliko težav. In ob vsem tem zaživi pred nami Ljubljana predmarčne dobe z nemškutarstvom, malomeščanstvom in intrigami in z vso tisto majhnostjo, ki je ubi- jala duha in žrla telo. Da bi bila knjiga bral- cem kar najbolj biizu, je tej izdaji dudala pi- sateljica polnih 10 strani pojusn.l imen in tu- jih besed. Ta »ftoman o Prešernu«, katerega je založba okusno O; remila (zakaj je priložena slika pes- nika, o kateri smo brali dv6mlji\e pripombe glede avtentičnosti), bo prav gotovo zelo raz- veselil širok krog bralcev. S tem delom je za- Icžba uspešno nakazala smer svoje knjižne zbirke, namenjene ljudstvu. BdIzbc iz Loiiisiane v našem gledališču (Ob premieri Faulknerjevega Rekviema za'vlačugo, 25. novembra 1958) So ljudje, ki si žele trpeti... W. Faulkner Nič ni čudnega, če se ob razhodu iz gledališča ljudje ne ujemajo v sodbi o delu, ki so ga pravkar videli. Vsak ima svoj svet, svoje obzorje, svoje na- zore in poglede, svojo moralno shemo, pa tudi svoj okus in svojo simpatijo, vse to pa nam kroji sodbo in oceno. Kaj šele ob tako znanem avtorju, kot je William Faulkner! Teater je ču- dovita ustanova, po svojem izvoru s'cer strogo nacionalna, po svojem značaju in delu pa mednarodna, občečloveška, javna tribuna, za značaje in probleme vsega sveta. Za dramo je nedvomno poglaviten preizkus ta, če nam s še tako tujo snovjo, s še tako oddaljenim svetom nekaj pove, razsodi, razjasni in razvozla. Tako je bilo že ob rojstvu evropske dramaturgi je, v stari grški drami, tako je danes, ko je planet z vsem svojim tehničnim napredkom po- stal pravzaprav manjši od nekdanje Helade." William Faulkner je veliko ime so- dobne ameriške literature, ki se ob He- mingwayu že skoraj trideset let veseli časti in lasti, ki ju prinaša literarni »succes«, v ameriških dimenzijah, No- belovo nagrado pa je prejel celo nekaj let prej kot Hemingway, veliki idol ameriške »lost generation«, izgubljene pisateljske generacije, ki ima svoje rojstne letnice okoli fin de siecla. Če- prav Faulkner j a mnogo prevajajo, ga pri nas povprečni poznavalec in ljubi- telj leposlovja pravzaprav slabo pozna. Faulkner na filmskem platnu sodobno- sti še ni stopil v zadnji plan, še velja o njem beseda A. Gidea, da je morebiti najpomembnejši ameriški pripovednik, divji mož ameriške literature, ki je na- pisal grozot polno kroniko svetovne krize, »Sago o ameriškem Jugu«, polno dekadencj, rasnega sovraštva, zločinov, perverznosti in groze, zabeljeno s ko- miko in sardoničnim humorjem, tako da je brutalnost tega velikega teksta še bolj radikalna. Glavno prizorišče je Jefferson, imaginarno mesto, v katerem jo dve tretjini črncev. Sprva je bil Faulkner naturalist, njegova zrela dela pa štejemo v »cdmbolično-magični re- alizem. Ne zadovoljuje se s slikanjem resničnosti družbenega življenja, ne- usmiljeno grebe za nagoni v breznu človeške du^e v skrivnostni svet pod- zavesti. Freud mu je sploh odgovoril na marsikakšen problem. Zaradi »de- moničnosti« teh gotsko-puritanskih ro- manc so ga močno napadali, češ da njegovo delo raste iz neuravnovešene fantazije blazneža. Faulkner je na te napade odgovoril z izpovedjo ob pre- jemu Nobelove nagrade (1950), češ, člo- vek bo pretrpel vse, človek bo zmagal, ker je nesmrten. Njegova bolestnost in mračnost, njegov pesimizem, njegova grozljivost in tragičnost, ki lega na človeka kot tisto bajeslovno bitje Mora, potekajo torej iz njegove globoke skr- bi za človeka, za njegovo odrešitev. Ni čiHno. čn nie^ov ^lof^ težak, brez-, obziren. Literarni zgodovinarji radi za- pišejo, da mu običajni stavek obsega jO. JJ^ /.Ujenia 40 strani (Lennartz, Bab). V čem je ta veliki problem, ki nam ga je poosebila Marjanca Krošl-iHorva- tova s svojo Tempie Drake Stevensovo v igri z Namcj iViannigbo, ki jo je učlo- večila Angelca HiebceLova? Ali bolje, v čem je odrešitev, očiščenje, tista an- tična kalarzis, osvobod tev in sprosti- tev? Ali je ta teater predrl čir, ali nas je prisilil za novo vrednotenje sveta, ali pa je ta psihoanaliza le nespretna, neuspela, nerodna psihiatrija? Ali z drugo besedo: Faulkner je presvetli du- ševnost obeh žensk, postavil d agnozo — ali pa je zapisal tudi zdravilo, dal recept? Nedvomno, dal ga je, drugo vprašanje pa je, če je lek učinkovit, čo v resnici zdiavi, kaj če ni le mamilo za polajšanje bo'eč n? Naj kar povem, zdi se mi mamilo in opoj lo. S tem pa nočem reči, da spričo morja gorja ni za določeno konstitucijo ljudi potrebno in izhod za silo. Ko sem gledal te Faul- kner j eve osebe, se mi je zdelo, da store vse, kar store, zalo, da bi dokazale ta recept, to tezo, da bi jo naredile člo- veško resnično in umetniško neoporeč- no. Zato sem imel vtis. da je bila na- loga pretežka, preveč .»teološka«, da bi nam mogla biti za vsakdan-o rabo, um- Ijiva, dostopna in sprejemljiva. »Faul- kner j anska« misel je takale: V zgodo- vini človeštva ni bil en sam rabin iz Nazareta, en sam I^ristus. Kakor ta, tako so tudi drugi prinesli na svet b^a- govest miru in ljubezni, ljudje pa jih niso spoznali in so jih križali. Tak kri- stus je tudi Nancy Mannigoo: Bolečina sveta je tista, ki bo svet odrešila. Po- sebna b'tja naj bodo še tako neprimer- na in nevredna, si ra^ože na ramena bolesti sveta, »odjemljejo grehe« in po- stanejo odrešen'ki človeštva. To kr- ščansko moralko razlaga Faulkner tudi v enem od zadnjih del, v »Priliki« (A Fablc, Parabole), romanu, ki ga je pisal devet let in se je z njim povrnil v svoja m^ada leta. ko je kot aviafk do- živel konec prve svetovne vojne nad Fr-mcijo. Roman je zbegal kritiko '.n milijone bralcev na obeh kontinentih, priznajo pa mu tudi tisti, ki mu ne pritrjujejo, da je to .največji glas, ki prihaja danes iz Amerike. Jedro ro- mana je tudi tu vprašanje, kako pre- masati zlo na svetu. To je Kristu-ov pasijon v obliki voin°ga romana. Kri- stus je francoski kaplar s svojimi dva- najstimi apostoli — vojaki, med ka- terimi sta tudi Peter in Juda. Kaplar noče pomilostitve, marveč gre prosto- voljno v smrt med dvema razbojniko- ma — skratka novi Testament, ki ga ponuja Faulkner kot sodobno odrešilno bilko nesrečnemu človeštvu. Razsrjeni Veliki Duhoven, ki ga razklada, zane- sen in zadihan, kakor čarovnik s svo- jim; uroki in zagovori, je William Faul- kne/, ki nam ne z eno samo osebo, ne samo z Nancy Mannigoo, pridiga veno- mer: »Med bolestjo in ničem je treba izbrati bolest. Samo bojazljivci izberejo nič.« Velika zmota velikega p satelja pravi MIchel Mohr. Nedvomno — zmota. Priznajmo, da igrati take osebe ni lahko. Vendar je bil lik Hlebcetove impresiven, v določenem smislu do- gnan, igralsko izbrušen in pretehtan, celo mesij ansko pretresljiv, čeprav ni obložen s patosom. Kako pa naj njene žrtev opravičuje normalno misleč in razsojajoč razum? Kako naj se to uje- ma z besedo Arthur j a Miller j a, da je ve'ika drama pravzaprav veliko pra- voznanstvo, velika pravna zadeva, ju- ris prudenca v umetniškem oblačilu? ^Ne, Faulknerjeva moralka je nespre- jemljiva. Kaj je očiščenje Tempie Dra- kove res dejanska odpoved zlu, njena i23poved možu in Nancy vse, kar se da narediti in kar je treba v znamenju pravice narediti? Ne. Toda Faulknerju gre samo za resnico, za priznanje res- nice, za poklonitev resnici, za pravično •deUtev kazni ne. Kazen naj prevzame zaničevano jagnje — Nancy. Tako ne- kako razlaga tudi Miller: Zdaj moramo pisati »Ojdipa«, ki si ne bo izdrl oči, ko bo spoznal svoje krvoskrunstvo. Ali Hamleta, ki sicer potegne meč pa se ne bori, a se tudi ne odreka borbi, oženi pa Ofelijo, ki seveda ne gre v smrt. Če- mu neki, saj imamo odrešenike, re- demptores mundi! Da se razumemo: Kriterij resničnosti je tudi pri moralld praksa. In kakor pri drugih resnicah, se moramo vprašati tudi pri tej f lo- zofiji žrtve in odrešeništva, koliko je v praksi človeštvu da a, nudila v seriji stoletij, ko so se podirali stari stebri družbe in se postavljale v prahu ru- šečih se dob nove, gotsko resne, v me- tafiziko strmeče arkade totalitarne kr- ščanske družbe, ki je v znamenju svoje etike in katekizemske moralike učHa svoj nauk o zatoru zla po Mesiji, o mi- stičnem telesu — cerkvi in o tem, kako hodi zlo po svetu v podobi zlega duha —• satana, ki ga je treba onemogočati s tem, da se likvidirajo ljudje, v katere se je naselil. Faulkner je nedvomno velik pisatelj že zato, ker se mu je posrečilo, da v teh alegorijah novega Testamenta ni niti smešen, niti ne zagreši »sveto- skrunstva,« če ga bere krščanski bra.ec. Kult groze, apokaliptične groze mu pa po pravici očitajo. Tempie Drake Stevensova je glede na vse povedano vloga silnih dimenzij, težja, kot so podobne osebe v Dosto- jevskem ali Tolitoju ali pri starih Grkih. Tu je običajna podoba ženske, ki naj živi svoje no.ma.no življenje, na prvi videz toliko močna, da ji ne bomg prišli do jedra, da se ne bo zlo- mi.a, ne bo pokleknila in prosila vsega sveta za odpuščanje, s pnznanjem: »Morilka sem jaz, ne Nancy!« Kako je živela prej, izvemo po ma.em iz ana- litično grajene drame, kako bo živela poslej? Ah se s tem, kakor pri Dosto- jevskem, zaSenja druga povest, »povest o napredujočem obnovljenju človeštva, povest o čim dalje popolnejšem prero- jenju njegovem, o spoznavanju nove, dotlej neznane ji resničnosti? Ali pa je ta spored samo olajšanje vesti, dober sklep, ki se ga ni treba držati? Misterij zla je res neizčrpen vrelec vprašanj, iz dneva v dan na vseh koncih sveta, pri vseh, kar nas je. Ko sem gledal Mar- janco Krošlovo kot nosilko te predpo- dobe vsega človeštva, tega ubogega člo- veka, ki sicer natanko ve, kako uiti zlu, pa vendarle ne uide, sem imel vtis, da ni bila kos umetniški resničnosti tega Faulknerjevega stvora, čeprav je po- segala po vsem svojem igralskem re- gistru. S tem nočem reči, da ni naka- zala vseh sestavin te tragične osebnosti, samo intenzivnost izraza se mi ni zdela do kraja pretehtana, uglašena navzven in navznoter. Da povem s staro frazo, premalo je šla iz sebe, preveč je igrala in premalo živela ta kaleidoskop člove- ške revščine, duhovne in etične bede. Trpin je svojega Gowana Stevensa upodobil kot nebogljenca z vsemi kom- pleksi, prirojenimi in pridobljenimi,, za paravanom zunanje maske se je kazal sipačeni obraz izgubljenega ž vljenja. Ce je Stevens žrtev vrtinca, ki ga že- nejo demoni zla nad prepadi izmučene, raztrgane človeške duše in uničene živ- ljenjske sreče, potem je odvetnik Gavin Stevens, ne nalašč kri od iste krvi, Gowanov antipod, instrument t ste sile, ki naj zlo razkrije in s tem paralizira, un-či. Marjan Bačko je to nezapleteno, enosmerno, jurisprudenčno vlogo dovr- šeno, preprosto reševal, nekak alter ego dramatika, ogorčen, srdit in stanovi- ten v svoji veri in pravdi za resnico. Ob strani mu je z ležerno, inteligentno igro nekakega modificiranega deusa ex machina stal v guvernerskem prizoru Pavle Jeršin, manj pomembni vlogi re- kvizitnega značaja sta v redu rešila Pristav in Dolinar. Tragedijo je režiral Andrej Hieng, režiser, ki je na naš oder postavil že vrsto težkih, problematičnih del. Imel sem vtis, da bi bil rad ohranil pred- vsem tisto, kar daje tej drami trajno vrednost, retuširal pa tisto, čemur ne moremo verjeti, čeprav je še tako im- presivno povedano, to se pravi, da bi bila v nas ostaja realistična psihološka drama brez Faulknerjeve magije, brez njegovega velikega duhovništva, ki štrli iz te silovite, grozljive dramske podobe ameriškega Juga. To se mu ni posrečilo, vprašujem pa se, če je to sploh možno. T. O. je najnovejše sredstvo proti nevšečnemu vonju i? ust in majavosti zob. Nudijo lekarne in drogarije. Ob 109. obletnici Prešsrnove smrti sreče onstran 0rot>a v pršiti Hrani'' Odlomek iz »Romana o Prešernu«. Izdala v dopolnjenem ponatisu za- ložba LIPA v Kopru. Leta 1835. Tlak, z dovje, i^rašna cesta — vse je puhtelo v julijski vročini. Po kosilu je bilo, torej ob času, ko so se ljubljanske gospe in gospodje radi zleknili po zofi, da nekoliko podremijejo, ko se je mlaj- ša generacija zbirala v kavarnah pri biljardu, kvartah in časop sih ter je najmlajši rod »zbijal svinjko« po dvo- riščih in v pekočem soncu lovil »dia- boi'o« in žogo. Po soparnih kuhinjah je ropotala posoda v velikih umivalnih skledah in služkinjam in pridnim go- spodinjam je curljal pot s čela. Ulice so bile skoraj prazne. S cilindrom v roki je Cop počasi sto- pal proti Prešernovemu stanovanju. Katra mu je odprla in čmerni obraz se ji je razvedril, ko je ugledala obisko- valca. Copa je imela, pač zaradi njego- ve resnosti in priljudnosti, visoko v čislih. Morda tudi zalo, ker ga je po- znala že izza otroških let, ko je kot štu- dent v počitnicah sleherni dan obisko- val nekoliko miajšega Franceta. »Vedno ste pridni Katra, še v tej strašni vročini!« jo je Cop pozdravil. Katra si je obrisala mokre roke v predpasnik in njene modrosive oči — bratove oči — so se smejale. »Saj moram biti, je že bog tako do- ločil.« Odprla mu je vrata v prvo sobo in tiše pristavila: »France je v svoji sobi.« Cop je potrkal na druga vrata in jih odprl. V sobi, opremljeni s prijaznim gladkim bidermajerskim pohištvom, je pri mizici po^eg okna sedel Prešeren. Podpiral je glavo in zrl proti oknu; pred seboi je imel nekaj razgrnjenih papirjev. Cop jih je videl in se zdrznil: Prešernova odklonjena prošnja za sa- mostojno advokaturo! Ni še prebolel udarca! Morda ga ni- koli ne bo. On, najspretnejši izmed ljub- ljanskih juristov, starejši kot izbranec Kaučič! In poleg tega duševni velikan, ki mu nihče ne seže niti do pasu! Prezrli so ga, imenovali drugega, mJajšega, manj zmožnega, čeprav bolje kvalifciranega. Krivičniki! Ubijalci! Mirnemu Copu je sveta jeza pognala kri v obraz. A ukrotil se je, ko je srečal utrujene prijateljeve oči. Položil mu je roko na ramo in dejal tiho: »Pusti, France! To so storili ubogi, majhni ljudje, duševni pohabljenci; ti pa si velik človek.« Prešernove oči so se vlažno zasvetile. Obrnil je glavo proti oknu. Prijateljevo razumevanje in toplo sočustvovanje mu je skoraj vzelo oblast nad samim seboj. Ali je prijatelj vedel, slutil, kaj vse je ležalo tu pred njim v mrtvih črkah, v trdem papirju? Ležal je tu poslednji košček vere v ljudi, v pravičnost na svetu. Ležalo je tu njegovo poslednje upanje, da zmaga v trdem boju za sre- čo, za — svojo ljubezen ... Julija! Zdaj se mu je odmaknila morda za vedno ... Stisnil je pest. Premočna grenkoba mu je silila iz srca. Nekaj je vstajo od nekod, se pripravljalo, da mu skoči za hrbet, mu stisne grlo... Ali stojim na življenjskem prelomu? Od kod udarec za udarcem? Ozrl se je proti postelji z bidermajer- sko ukrivljenimi končnicami. Ali ne le- ži v njej starec, upira vanj stare oči, polno ljubezni in očetovske dobrote, ga gleda to'ažilno, izpodbujajoče? Ne. Stari stric Jožef, ki mu je bil skoraj več kakor oče, je že spomladi zatisnil dobre oči za vedno. To je bil prvi večji udarec. Drugega mu je "pre- skrbela odklonjena prošnja. »Skoraj si ne morem misliti, da bi stari Scheuchenstuel ne bil priložil moji prošnji ,dobre' besede — seveda po ovinkih. Saj veš, kolikšno jezo sem na- pravil lansko leto njegovemu sinu s svojim ,£onetnim vencem'.« Cop je prikimal. Da, stari Scheuchenstuel! Nekaj ted- nov je, kar je umrl. Seveda »Sonetni venec« pesnikove prošnje za advokatu- ro ni podprl. Nasprotno: Koliko prahu je dvignil v Ljubljani! Koliko jeze, so- vraštva si je nakopal z njim Prešeren! In kaj je dosegel? Cop je skrivaj s pomilovanjem po- gledal prijatelja. Ali bi mu povedal o tem, kar je čul šušljati? O dogovoru gospe Primčeve s starim Scheuchenstu- elom, ko je ležal na smrtni postelji? O dogovoru glede njunih otrok Jožefa in Julije? Hm. Nekakšna tajni zaroka — pravijo. Nu, morda ni res... Ne, ni- česar mu ne povem. Zakaj bi ga vzne- mirjal, dovolj je potrt. Ce je res, bo še prezgodaj izvedel o tem. Kastelic je klepetulja in tako ne bo molčal. »Kaj pa je s tvojim .Krstom'?« Prešeren se je zganil. Odprl je pre- dal in vzel iz njega rokopisni zvezek. Molče ga je podal prijatelju. Copu so se zasvetile oči. Primaknil je stol in sedel. Kerst per Savizi. Poveft v versih. Zamaknil se je v branje. Prešeren je pospravljal papirje po mizi. Potem se je ozrl v prijatelja. »Domišljevali si bodo, da jih hočem potolažiti po viharju, ki sva ga vzbur- kala s črkarsko pravdo. Ali ne? Rekli bodo, da frajgajst snubi cerkev.« »2e mogoče,« se je Cop nasmehnil in živomodre oči so s hudomušnim pogle- dom obrnile pesnika: »Prešeren pred Canosso!« »Ker pesnitve ne bodo razumeli!« Grenkoba je zvenela v Prešernovem glasu. »Preveč zahteva? naenkrat. Genera- cija, ki je bila vzgojena v germanskem duhu, se ne more kar hitro ogreti za tisto, kar so jo naučili zaničevati: za rodni jezik, ,jezik tlačanov, hlapcev in dekeV. Kako bi razumeli umetnine, v njem pisane? Ampak eno je gotovo: Je- zik s takšnimi umetninami ne more več umreti.« Cop je zopet sklonil glavo in bral dalje. Naposled je odložil zvezek in vprašal: »In konec? Kako si ga zamislil?« »Nisem so še odločil. Prinese mi ga morda trenutno razpoloženje, morda tu- di — usoda. Sam se čutim kakor Črto- mir po izgubljeni bitki.« Cop mu je resno pogledal v oči: »Umetnik ni nikdar popolnoma pre- magan. Umetnost mu vedno še ostane, četudi ga življenje tlači. Celakovskv ima v pismu, ki sem ti ga pokazal, prav: Prešeren naj pesni, potem pesni in zopet pesni — kraginsky, to se ro- zumj!« »2e. Ampak včasih obupavam nad sm.slom svojega ustvarjanja. Pridejo trenutki, ko se mi dvom prikrade v srce.« »Nad smislom? Ustvarjanje je samo sebi smisel in namen.« Pesnik je skomignil z rameni. »Resnica — če gledaš na moje delo z umetniškega stališča. Z narodnostnega in soc alnega pa sem sejalec, ki ne do- živi žetve na svoji njivi.« »Tvoja misija ni le prebujanje na- rodne zavesti in socalnih stremljenj. Tvoje umetnine imajo še drug namen. Vdahnile so našemu umirajočemu je- ziku novo življenje. One so najtehtnejši dokaz, da je nas jezik zmožen zadostiti potrebam najvišje kulture. Dvignil si naš jezik med jezike kulturnega sveta in ga s tem rešil pogina, ki mu je bil pod germanskim pritiskom že zapisan.« Prešeren je molče zrl v plameneče Čopove oči. Globoko so odmevale pri- jateljeve besede v njegovi duši. Za tre- nutek ga je prešinil spomin na tisto uro, ko se je prvikrat zavedel svojega poslanstva ob izpodbudi prijatelja An- dreja Smoleta. Umaknil je pogled. Oči je na pol za- prl in dejal s trudnim glasom: »Da, tako sem nekoč razumel svoje poslanstvo. Zdaj pa vem, da je moja naloga še mnogo težja in globlja. Upam, da bodo moje posziie res dvignile le- poto našega jezika. Toda ta lepota mo- ra biti to ikšna, da dvigne narodno sa- mozavest in mu da tisto moč, ki je po- trebna za boj proti našemu tisočletne- mu sovragu. Pokazati hočem svojemu narodu pot do svobode. In če se mi po- sreči, pokažem rojakom še višji, naj- višji namen človeškega boja — člove- čanstvo... Samo ne vem, če bom vse to zmogel. Včasih imam občutek, da so mojo umetnine predrago p-ačane. Po- večini mi jih izvablja trpljenje.« Cop ni takoj odgovoril. Nemo je str- mel predse. lika Vašte 5. DECEMBRA — STEV. 48 5 STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Nov zadružni dom - ponos Šempetrčanov Menda lahko kar mimo zapišemo, da takega zadružnega doma, kot so ga letos za prazn'k republike odprli v Šempetru v Savinjski dolini, doslej še nismo imeli v republ ki. Impozantna stavba, ki so jo zgradili v dobrih dveh letih, stoji kar v bližini glavne ceste in bo tako pred- stavljala gospodarsko in kulturno ste- dišče Šempetra. Sicer je šempetrska kmetijska zadruga že doslej prav dobro gospodarila, da je lahko tolikšna sred- stva vložila v ta zadružni objekt (seveda so najeli tudi kredit), vendar z dogra- ditvijo zadružnega doma lahko z vso gotovostjo pričakujemo, da bodo šem- petrski zadružniki uresničili geslo: naj- lepši zadružni doorn in najiboljša zadruga v okraju! iDan pred otvoritvijo so v noviem zadružnem domu odprli razstavo, ki je pr.kazovala letošnje najlepše l^metijske pridelke, razstavo pa so popestrili tudi najrazličnejši izdelki domačih krajevn.h podjetij in obrtnih delavnic. Razstavo si je ogledalo nmogo domačinov bližnje in dalnje okolice. Isti večer so v novi dvorani zadružnega doma predvajali tudi prvi film — Dolina m.ru, ki ga je gledalo okrog 500 ljudi. Svečana otvoritev zadružnega doma je bila na dan republike. Men"jo, da je otvoritveni proslavi prlsositvovalo blizu tisoč ljudi, saj je bila dvorana na- bito polna, zunaj na prostem pa se je tudi kar trlo ljudi, ki so po zvočnlk h poslušali pozdravne govore in pester spored. Proslave otvoritve najlepšega zadružnega doma so se poleg domači- nov udeležili tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Simonič, predsednik Okrajne zadružne zveze Celje tov. Lu- bej, ixxlpredsedn'k OLO Cel e tov. Cvenk, predsednk žalske občine tov. Ranjigaj m drugi. Predsednik zadruge tov. Terglav je v svojem poedravnem govoru na krat- ko or.sal razvojno pot zadruge, ki je iz skromnih začetkov pred deset.mi leti zrasla danes, v eno najmočnejš-h zadrug v Sav.njski dolini. Zadruga ima danes že dobro ure. en strojni park z več j .m številom lažjih in težj.h traktorjev ter vrsto škroplln.c za zatlčitno službo. Ka- der je dobsr in prizadeven, v zadružni svet pa so pred tedni tudi izvouli take ljudi, od kater-h lahko pričakujemo, da bodo ugled šempatrske zadruge dv.gnJi na najv.sjo raven. Pri otvor.tvi zadružnega doma v Šem- petru je obš.rfio govord tudi tov. Simo- n č, ki je Sempetrčanom najprej iskreno čestital k taki delovni zmagi, nato pa govor.1 o nekaterih notranje in zunanje- pol.tičnlh dogodk.h ter o pomenu ko- operacije v kmetijstvu in razčistil mno- gotere pojme. Po kulturnem sporedu, ki je obsegal tudi pevski koncert, so si domač.ni in gostje ogledali prostore no- vega zadružnega doma. Dom ima krasna obsežna skladišča in suš.ln.co. Spodaj je tudi kopališče (loče- no, moško in žensko) za javno up>orabo, mel-ia.i z.ian i p.a n ca soaouno oaie .i- Ijena kuhinja s prlmem mi prostori, kjer bo mogoče organizirati najrazLč- nejše teča e. V pr.tl.čju je lep lokal za prodajo reprodukcijskega materiala. Lepo in pr.kladno so urejeni upravni prostori, lepa je tudi posebna soba za zas-edanje zadružnega sveta. Velika dvo- rana bo lahko sprejela okoli 500 ljudi, V tej dvorani je tudi kmodvorana in veLk oder, ki bo lahko služil za naj- razl.čnejše kulturne pr.reditve. Končno ima stavba zgoraj tudi prostore za za- družne uslužbence. Vsi prostori so smi- sejio in estetsko zelo dobro urejeni, za gradbeno podjetje Beton, ki je stav- bo grad.lo, pa b. tudi lahko dejali, da se je zelo po trud .lo in bi zadružni dom v S-empetru skoraj lahko smatrali za nje- govo >.remek delo*. Seveda pa pri otvoritvi tudi niso mo- gli m.mo pr.znanja, ki ga je zaslužil gradbeni odbor s predsedn.kom tov. Mi- klavž.nom na čeiu, ki se je pojeg uprav- n.ka tov. Jordana najbolj trudJ, da so v sorazmerno kratkem času zgradili ta v Sloveniji najlepši zadružni dom. Živinoreja na Kozjanslieni Na Kozjanskem je bilo F>otrebno reši- ti dvoje perečih vprašanj: pasmo živi- ne in umetno osemenjevanje. Ti dve vprašanji sta bili že vrsto let predmet mnog.h raziprav in sta povzročili tudi precej hude krvi. Potrebno je bilo opustiti primitivno pomursko pasmo in namesto te uvesti drugo, plemenitejšo, kvalitetnejšo pasmo. Med tem, ko so razpravljali o tem, zla- sti pa, katera pasma naj zamenja dose- danjo priljubljeno pomursko, je pa na- rava napravila svoje in takorekoč sama naznačlla rešitev. Iz sosednje Hrvaške in od Šmarja in Rogaške Slatine je ne- zadržno prodiralo svetlo-lisasto govedo, ki se je na Kozjanskem v kratkem času že tako razširilo, da se ta naraven raz- voj dogodkov ni dal prezreti in da se je zaradi tega moralo kozjansko področje tudi formalno vključiti v pas svetlo-li- sastega goveda. Kozjansko se pa seveda še vedno v celoti ni moglo sprijazniti z likvidacijo pomurca. Saj jim je to govedo polna de- setletja prav pr.dno služilo. Glavni vzrok, da so morali s to primitivno pas- mo prekln ti, je pač ta, da tudi drugod opuščajo to pasmo, ker ni več za osve- žitev krvi, ker prepočasi raste, ima majhen odstotek klavnosti, staro pi- tano govedo, predvsem voli pa so pre- stari in premastni in ne gredo več za izvoz. Praktično, ino^mski trg pomurca ne kupuje več, o čemer so se živinorej- ci na Kozjanskem že vel kokrat pre- pričali. Za Kozjansko vsekakor popol- noma odgovarja že omenjeno svetlo-li- sasto govedo. To je danes najbolj iska- no govedo. Hitro raste, ima vel.k od- stotek klavnosti, pitani junčki in teličke v starosti okrog 18 mesecev pa gredo najbolj v promet in imajo tudi najbolj- šo ceno. To govedo ima tudi zelo veliko molznost, ima vel ko zaledje in kar je za Kozjansko najvažnejše, se krasno križa s pomurcem, kar je za pretapanje pasme izredno važno. Seveda pa je lo gO^vedo plemenitejše in zahtevnejše. Za- to rabi tudi dobro krmsko bazo! Mnoge kmetijske zadruge so nabavile v Pomurju plemenlce svetio-Lsaste pas- me in jih dale kozjanskim živinorejcem. Pri tem ni bilo takega uspeha kot je bilo želeti. To pa zaradi tega, ker se krmska baza ni prav n.č iz.boijšala. Svetlo-lisasto govedo pač ne more uspe- vati pod pogoji, pod katerimi je uspeva- lo primitivno pomursko govedo. Neiz- ogibno je, da se kozjanski živinorejci s tem sprijaznijo in da čim prej iz- boljšajo krmsko bazo. Zato: č.m več detelj šč, č.m več krmskih rastlin, čim več dobro negovanih in gnojenih trav- n.kov, či mveč močnih krmil, k vsa- kemu hlevu pa obvezno silos! Na po- dlagi dobre krmske baze bo potem tudi dober uspeh pri živinoreji svetlo-lisaste- ga goveda. V zvezi s pasemskim vprašanjem so letos rešili na Kozjanskem tudi vpraša- nje umetnega osemenjevanja. Letos so odšli zadnji pomurski b.ki v zakol in namesto, da bi nabavili predrage nove b.ke svetlo-lisaste pasme, so začeli po vsem Kozjanskem z umetnim osemenje- van,,em. Ste morda lilo peče in srb!, trda kmalu poneha. Tudi jfPcerin je dobro sredstvo proti raznokanim r^kam. Nateri z njim roke zvečeV, preden greS spat. RDEČE ROKR so tndi »iiadlofa« marskatere ŽP"e. S potrpežljivostjo boS rdečo bar^o z rok lahko prefrnala, če jih boš dalj časa redno uml- vnla v topli vodi, v kateri si raztopala nekaj galuna. (J žlici v 2 1 vode.) LINOLEJ o«tane dalje časa lep in se ne lomi, če ga namažemo s polovično mešanico olja in kisa. Zmes je treba pred uporabo dobro pre- me^a^ii RAZTRGANA MESTA na obleki »zašijemo« tudi na tale način: krpico istera blaga pomoči v škrob in jo z vročim liknlnikom prit'sni na- robe na razpcko. da se prilen'. Pri Tanju se bo razpoka mcrda spet prikazala, toda ponovi postopek, ki ti ne vzame dcsti časa in truda. KRILO, KI SE SVETI odrgni s krpo, ki jo po- makaš v mešanico alkohola, salmijakovega cveta in vide (vsakega enak del), potem drži svetli- kajoči del krila nad soparo. Prav tako spraviš lesk tndi z moških hlač. »SODOBNO GOSPODINJSTVO« ST. 10 Deseta številka »Sodobnega gospodinjstva«, ki j" nrnvknr izšla, prinaša mnogo pestrega gra- diva iz vseh osnovnih področij gospodinjstva in goipidinjskega dela. v uvodnem članku »Nekatere oblike pomoči družiini v stanovanjski skupnost « so povzete osnovne misli s posvetovanja ob Tednu otroka, ki so ga organizirale Zveza prijateljev mladi- ne, Zveza ženskih društev, Centralni zavod za napredek gospodinjstva in Glavni odbor zveze sindikatov. Poglavje iz gospodinjske ekonomike zajema članke o tem, kaj lahko nudi trgovina potroš- niku. Kdor si ureja stanovanje, bo v tej številki ob nazornih Ilustracijah prišel na marsikatero mi- sel, n. pr. o ureditvi samske ali otroške sobe. Pozornost vzbuja praktična omara s popolno garderobo za eno osebo. Vprašanje, kako obleči otroke doma, del« staršem mnogokrat preglavice. Skice krojev za domače delo pri čiščenju, kuhi ipd., bodo mar- sikaki mamici prišle prav, ker si lahko kroj naročii na Zavodu. v rubriki za zdravje in lepoto je pricbčen tehten in koristen članek »Prva pomoč otrokom pri vsakdanjih ne7grdah in nesrečah. Članek obravnava ureznine, vbcdnine, opekl ne in opa-. rine, zlome in zvine, tujke ter razne drage poškodbe in nesreče v gospodinjstvu. Precej prostora je v tej številki posvečenega prehrani. ZRnim.iv je članek o debelost" in čla- nek, namenjen kuharskemu osebju v bolnišni- cah. Na zadnjih straneh najdemo razne recepte, nekaj pletenja! (kvačkana jopica), drobno go- spodinjsko delo ter Vpralanja in odgovore. IZ CELJA IN ZALEDJA živahno proui^evanje gradiva Vil. icongresa Po vsem okraju je proučevanje gra- diva VII. kongresa v polnem teku. V vseh občinah proučujejo gradivo občin- ski predavatelji, ki so v pomoč pri štu- diju v osnovnih organizacijah. V celjski občini obiskuje študij v dveh grupah okoli 80 občinskih predavateljev. Študij obiskujejo enkrat na teden. V osnovnih organizacijah pa proučujejo gradivo na Studijskih sestankih enkrat tedensko ali štirinajstdnevno. Študij bo trajal do konca aprila prihodnjega leta. V tem času bodo člani Zveze komunistov ob- delali vse kongresno gradivo, ki je na občinskih seminarjih strnjeno v 22, v osnovnih organizacijah pa v 11 zgošče- nih temah. Ker je študij kongresnega gradiva zelo važen, je zato osnovna naloga vsa- kega člana Zveze komunistov, da študij redno obiskuje. Prav tako je zaželeno, da se študija v osnovnih organizacij udeležijo tudi nekomunisti, zlasti tisti, ki imajo razne funkcije v množičnih organizacijah ali organih družbenega upravljanja, saj bodo tako mnogo lažje opravljali svoje družbene dolžnosti. -ma- V ŠENTJURJU BODO GRADILI Z naraščajočo industrijo postaja Šent- jur pri Celju vedno močnejše gospodar- sko središče in s tem v zvezi postaja stanovanjski problem vedno bolj pereč. Zaradi pomanjkanja stanovanj se mora mnogo uslužbencev in delavcev -voziti iz oddaljenih krajev — celo iz Celja. Svet za gospodarstvo pri ObLO se je zato odločil, da bo začel graditi stano- vanja v okviru stanovanjske skupnosti in ob sodelovanju obeh industrijskih podjetij, ki nujno potrebujeta stanova- nja za tehnični kader. Občinska stano- vanjska skupnost bo zgradila 16-stano- vanjski blok, obe industrijski ipodjetji pa enega. S tem bo vsaj delno rešeno stanovanjsko vprašanje v Šentjurju. Vsem pa seveda še dolgo ne bo moč ustreči, saj čaka na občini kar 80 ne- rešenih prošenj za dodelitev stanovanj. PROBLEM VAJENSKE IIALADINE Nedavno je Odbor za vajenska vpra- šanja pri Okrajni obrtni zbornici sklical sestanek z zastopniki mladinskih orga- nizacij, da bi skupno pregledali in pro- učili pereče probleme glede odnosov mojstrov do vajencev in obratno. Obrav_ navali so kakih 15 precej perečih prime- rov, ki so se nanašali predvsem na pre- komerno zap>oslitev vajencev, na nered- no izplačevanje vajenskih nagrad, na zaposlitev izven stroke ter prihajanje na delo po šolskem pouku, ko bi vajenec moral biti prost. O vseh teh vprašanjih je odbor za vajenska vprašanja obširno razpravljal in sklenil, da prijavljene mojstre pokliče na zagovor. Istočasno bodo na ta se- stanek povabili tudi predsednike šol- skih odborov in zastopnika mladinske organizacije. Zbornica bo po svojem pravnem referentu ukrepala o sankci- jah. Od zgoraj navedenih pomanjkljivostih odpade pretežni del na uslužnostne stroke, medtem ko pri konjuktumih strokah stanje ni tako kritično. Pač pa je za industrijske vajence težje glede strokovne vzgoje, ker praktično nimamo nekega okrajnega foruma, ki bi se za- vzel za nadzor strokovnega napredka industrijske mladine. Na i>rejšnjih sejzilj je komisija za vajenska vprašanja raz- pravljala tudi o vzgoji in preskrbi gradbeniških vajencev. Prikazala je do- volj kritično sliko, ki bi morala izzvati hitrejšo odločitev za gradnjo vajenskega doma v Celju. V tem domu bi nujno morali dobiti prostor tudi vajenci t gradbeništvu, ki danes domujejo skupno s starejšimi delavci gradbenih podjetij in so takorekoč prepuščeni njihovi vzgo- ji. O teh perečih vprašanjih bi vsekar kor moral razpravljati tudi zbor pro- izvajalcev, ki je prvi odgovoren za do- ber naraščaj v naših industrijskih in gradbenih jjodjetjih. Praktično dela za naše vajence največ le Obrtna zbornica, ki se s šolskimi upravami trudi prema- govati premnoge težave in jim dostikrat sama ne more biti kos. Pomoč pristojnih forumov je tudi šibka — kot pravijo na zbornici — in sklad za kadre — pravijo — tudi naj ne bi bil tako strogo namen- ski. Ne samo za investicije, tudi za učila in učne pripomočke bi morala biti odmerjena primerna sredstva. Vajenska šola na Ljubljanski cesti v Celju ima 37 % vajencev izven celjskega okraja, vendar pade vso finančno bre- me na celjsko oWino. Toda ali je občina dolžna nositi tako breme, če je v telk celjskih šolah toliko vajertcev izven ob- močja celjske občine? Pod okrilje celj- ske občine spadajo tudi štorska trome- sečna šola za kovinarje, celjska trome- sečna šola za kovinsko stroko ter Va- jenska šola raznih strok v Celju. Ra- zumljivo je, da se upravitelji teh šol zavzemajo za pokroviteljstvo po okraj- nem ljudskem odboru tudi zaradi tega» da bi se potem tu ustanovil neki organ^ ki bi imel splošen pregled nad strokov- nim šolstvom celega okraja — kar bi bilo nujno. Nov zdravstveni dom v Šentjurju Prebivalci šentjurske občine so za 29. november dobili nov in sodobno urejen zdravstveni dom v Šentjurju pri Celju. V njem sta dve splošni ordina- ciji in zobna ambulanta, samo čakalnica in pisarna zdravstvenega doma pa za- vzemata več površine kot prej vsi pro- stori starega zdravstvenega doma. Pri- bližno 3000 pregledov na leto je nujno terjalo nove primernejše prostore, v ka- terih bi bil mogoč tudi intimen pregled. Uredili so jih v zadružnem domu, vso opremo pa je izdelala Tovarna alumi- nijastih izdelkov »Alpos«. Nabavili so tudi precej novega instrumentarija, s prejšnjim pa bodo izpopolnili ambulan- to na Planini, Navzlic sodobni ureditvi je to v našem okraju najcenejša zdrav- stvena ustanova, saj vsi stroški ure- ditve, opreme in še dveh stanovanj ne presegajo 6 milijonov din. Otvoritvi so — mimo domačih pred- stavnikov ljudskega odbora, političnih organizacij, podjetij in zdravstvenih de- lavcev — prisostvovali med drugimi še ljudski poslanec Ivan Kovačič-Efenko, predsednik Okrajnega sveta za zdrav- stvo dr. Kopač in direktor Zavoda za socialno zavarovanje tov. Milan Loštrk. Zdravstveni dom je odprl predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Pe- ter Hlastec in ga izročil v upravljanje upravniku dr. Svetini. Nato so si gost- je ogledali nove prostore in v njem lepo urejeno zdravstveno razstavo in razstavo zdrave prehrane. Težave socialistične obrti v Preboldu Malo se sliši o socialistični obrti v Preboldu, vendar bi bilo napak, da bi o njej molčali. V žalski občini je obrt najbolj aktivna in razgibana prav v Preboldu. Tu obratuje kar 8 obrtnih podjetij, kjer je skupno zaposlenih 140 delavcev. Bilo je treba mnogo požrtvo- valnosti in truda, da so ta, nekdaj mala podjetja, preživela vse začetniške teža- ve brez tuje pomoči, samo s svojimi skromnimi lastnimi sredstvi. Največ težav so preboldska obrtna podjetja imela s knjigovodstvom, ker je primanjkovalo dobrega kadra. Zaradi neurejenega knjigovodstva večkrat de- lavci niso dobili redno svojih prejem- kov in to je povzročalo v kolektivih ve- liko nezadovoljstvo. Vse te težave so zdaj odpravljene, knjigovodstvo je ob- novljeno in urejeno. Danes se ta pod- jetja borijo le še s pomanjkanjem po- slovnih in delovnih prostorov. To vpra- šanje pa po sedanjih izgledih še ne bo kmalu rešeno, kajti vedno večjim po- trebam podjetja ne bodo kos samo s svo- jimi skromnimi sredstvi, brez pomoči občine. Delovni prostori so zastareli in premajhni, ipoleg tega so večjidel last zasebnikov. Toda kljub omenjenim težavam velja- jo izdelki preboldskih obrtnih podjetij na trgu za kvalitetne in tekmujejo celo z izdelki večjih podjetij, ki imajo mo- dernejšo opremo. Zato pa imajo obrtne delavnice vedno več prometa. Tudi en- kratno povečanje delovne sile ne bi' danes zadostilo potrebam odjemalcev. Več ljudi zaposliti pa je nemogoče, saj so že zdaj delovni prostori prepolni in že zdaleč ne odgovarjajo predpisom hl- giensko-^tehnične zaščite. 14 namesto 26 Na pretekli seji Občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva v Šentjurju pri Celju so sklenili, da bodo vsi vaški odbori SZDL izvedli svo- je letne občne zbore 7. decembra 1958, razen v Šentjurju in Prevorju, kjer bosta 14. decembra. Spričo vse bolj zahtevnih političnih nalog te organizacije se v tej občini že dalj časa pripravljajo na občne zbore. Pri tem ugotavljajo dobre oblike dose- danjega dela in pomanjkljivosti, ureju- jejo evidenco članov, plačevanje člana- rine in si hkrati prizadevajo povečati število članov. Nekateri vaški odbori so že pred volitvami v zadružne svete začeli z akcijo za vključevanje novih članov. Zdaj se za to zavzemajo vsi vaški odbori, da bi na občnih zborih svečano sprejeli čimveč novih članov. Na sedanjih vaških sestankih SZDL razpravljajo o gospodarskih vprašanjih, delu vaškega odbora SZDL in dejavno- sti društvenih organizacij, pri nekate- rih manjših vaških odborih SZDL pa se pogovarjajo tudi o združevanju v močnejše osnovne organizacije. Tako se bodo nova območja vaških odborov SZDL ujemala z območji krajevnih ljudskih odborov, le na območju same- ga šentjurskega krajevnega odbora bo zaradi obsežnosti terena več osnovnih organizacij. Tako bo v prihodnje v šentjurski občini 14 vaških odborov SZDL namesto dosedanjih 26. Sedanje skrbne priprave kažejo, da se bodo vaški odbori organizacijsko in kadrovsko utrdili in da bodo sposobni reševati vsa vprašanja na svojih' ob- močjih. Rešitev nagradne l(rižanke Naša križanka za praznik 29, novem- bra sicer res ni bila težka, vendar smo topot dobili le malenkostno število pra- vilnih rešitev. Največ prreglavic je re- ševalcem ek)vzročil nemški nogometni reprezentant RANH (pod številko 39 vodoravno), ki so ga preimenovali v RANO — nekateri pa so ga pisali z dvema N, Nadalje so reševalci ix>grešili pri štev, 38 navpično, kjer so namesto MERI zapisali MERA, Pri številki 76 navpično pa je sestavljalec križanke sam pogrešil (napako Rii^E mesto RE), vendar je to napako žirija pri reševal- cih upoštevala. Prvo nagrado (2000 din) je žreb dolo- čil Banič Frandi, Celje, Dečkova cesta Nagrado 1000 din prejme JemejSek Ivan, dijak učiteljišča Celje, tretjo na- grado (tudi. 1000 din) pa Klančnik Mir® iz Kozjega. Nagrade po 500 dinarjev prejmejo: Gorjan Joško, Celje, Slom- škov trg 4, Samec Vera, Okrajno sodi- šče Celje, Planine Vanda, Kocbekova 3» Celje in Cepin Milena, Celje, Ljubljan- ska cesta Reševalci, ki stanujejo v Celju, naj dvignejo nagrade v upravi Celjskega tednika, »Kozjanu« pa bomo poslali de- neir po poštL Franc Selih iz Celja je z motorjem padel na Mariborski cesti. Dobil je poškodbo na glavi. Pri sekanju drv se je vsekal v koleno Valen- tin Mandelc iz Rečice ob Savinji. V Šmarju pri Jelšah je avto povozil šoferja Ivana Praha iz Ljubljane. Dobil je notranje poškodbe in poškodbe na glavi. V pretepu so bili z nožem poškodovani Milan Strašek iz Zibike in Blaž 2učko ter Štefan fipoljar iz Podčetrtka. Pri padcu si je poškodovala glavo Danica Dolinar iz Celja. T čas« od 15, do 29. novembra 1958 je bilo rojenih: 60 dečkov in 44 deklic. Poročili so se: Bernard Koštomaj, klepar in Matilda Koren, tkalka, oba iz Celja. Avguštin Urleb, traktorist in Emilija Potisk, pom. delavka, oba iz Primoža pri Šentjurju. Franc Borovnik. z;idar iz Trno velj in Rafaela Jelen, bolniška strežnica ia Celja. Alojz Cetina, inženir agronomije iz Pod- loga v Sav. dolini in Vanda Štefanciosa, dipl. filozof iz 2alca. Dragutin Baranašič, skladiščnik iz Trbovelj in Elizabeta Vovk, tkalka iz Celja. Frančišek Lipičnik, tesar, delovodja iz Smartna Rož. dolini in Olga Kovač, statističarka iz Otemne. Franc Divjak, polj. delavec iz Levca in Antonija Šuhel, polj. delavka iz Laške vasi. Ivan Vreček, rudar in Ida Habič, pom. delavka, oba iz Celja. Jožef Jazbinšek, avtomehanik in Dragica Roje, gosp. pomočnica, oba iz Celja. Ivan Petek, strojmi ključavničar iz Celja in Veronika Slapnik, uslužbenka iz Trnovelj. Pa- vel Sokoli, vrtalec iz Pinc in Ana-Zlata Mohor- ko, upokojenka iz Lipe. Edvard Coklič, klju- čavničar. pomočnik in Miroslava Kruder, de- lavka, oba iz Celja. Djuro Kosič, uslužbenec iz Ploč (Makarska) in Štefanija Zidarič, poštna službenka iz Celja. Jožef Soline, pom. delavec iz Gorič:ce in Angela Bračun, pom. delavka iz Celja. Jožef Zakonjšek, uslužbenec iz Žalca in Helena Mlaker, uslužbenka iz Vrbja. Vincenc Jesenšek, delavec in Elizabeta Majcen, admini- stratorka, oba iz Zadobrove. Fric Apat, pom. gaterist in Rozalija Veber, navijalka, oba iz Celja. Josip Podgoršek, šofer in Marija Brmež, fosp. pomočnica, oba iz Celja. Stanislav Glavač, evljar. pomočnik in Ljudmila SIbanc, tkalka, oba iz Celja. Dragotin Cesar, stroj, ključavni- čar iz Celja in Ivana Kugler, polj. delavka iz Zavrha p. Galiciji. Umrli so: Dragotin Pilih, avtomehanik iz Celja, star 34 let. Martin Cesar, otrok iz Radeč, star 7 me- secev, Frančiška Sraj, upokojenka iz Hrastnika, stara 77 let. Srečko Cepin, otrok iz Celja, star 4 mesece, Vilma Kadilnik, otrok iz Slov. Konjic, stara 2 leti. Franc Jaušovec, nameščenec iz Celja, star 64 let. Jožef Terbovšek, upokojenec iz Radmirja, star 66 let. Franc Pudgornilr, knjigovodja iz Petrovč, star 52 let. Kari Orač, oseb. upokojenec iz Celja, star 57 let, Janez Dren, vzdrževana oseba iz Zlateč pri Šentjurju, star 83 let. Dragutin Hržica, kmetovalec iz Des'iniča, star 46 let. Franc Cmak, šofer iz Pol- zele, star 42 let. Viktor Divjak, upokojenec iz Polzele, star 52 let. Marija Herman, upokojen- ka iz Žalca, stara 73 let. Frančišek Jazbinšek, laborant iz Hrastnika, star 23 let. Terezija Kopačin, posestnica iz Celja, stara 73 let. List za listom ... ... se jesen poslavlja Da bi bilo Celje lepše... (Nadaljevanje in konec) Ze v zadnji številki našega lista smo obljubili, da bomo drugi del sestavka pod naslovom »Da bi bilo Celje lepše« uvrstili v današnjo številko. Tokrat gre za pogled na odgovore, ki so jih učen- ci osnovnih šol in dijaki nižjih razredov bivših gimnazij napisali v anketo Olepševalnega in turističnega društva. Medtem, ko smo v prvem delu govorili le o prvem vprašanju in se tako sezna- nili z željami celjskih pionirjev glede ulic, parkov, hiš in podobno, pa bodo danes na vrsti ostala vprašanja in od- govori nanje. Drugo vprašanje se je glasilo takole: Ali si že opazil, da so nasadi v mestu večkrat preveč poteptani in da neka- teri predrzneži uničujejo okrasno drev- je? Kaj meniš, koga hi morali opozoriti, da se to ne bi več dogajalo? Odgovori na to vprašanje so bili zelo različni. Res je sicer, da so se dijaki in učenci strinjali, da nasade v glavnem tmičujejo otroci, pa so se v predlogih, kaj bi morali storiti, da bi nasadi ostali vedno lepi in čisti, vendarle razlikovali. Tako so predlagali četrtletne sestanke po mestnih četrtih, ali po novem v okviru stanovanjskih skupnosti, na ka- terih bi se naj pogovorili o njihovem čuvanju. Nadalje so predlagali imeno- vanje posebnih uličnih poverjenikov, seveda iz otroških vrst, ki bi naj pa- zili na parke. Nekateri so bili mnenja, da naj bi v nasadih namestili tablice s primernimi opozorili. Tretji pa so me- nili, da bi na nasade lahko pazili tudi miličniki. Neka mala punčka z druge osnovne šole se je pri odgovoru na to vprašanje takole razhudila: Jaz bi tem grdobam, ki teptajo nasade, navila uše- sa ... Večina anketirancev je bila mne- nja, da bi morali o čuvanju nasadov večkrat govoriti v šolah in doma. Mno- gi otroci so videli izboljšanje tega sta- nja v delu pionirskih organizacij. Nek učenec prve osnovne šole je v tej zve- zi opozoril na pse, ki se prav tako po- dijo po parkih in puščajo na njih naj- različnejše sledove. Prav lep je bil odgovor, da bi morali starši vzgajati svoje otroke v ljubezni do narave. Naj- bolj odločni sodelavci aJikete pa so predlagali denarne kazni ne samo za otroke, temveč za njihove starše. In končno, nekdo iz Pomožne šole je za- pisal: Odrasli naj dajo otrokom lepši zgled... Po vsebini je bilo tretje vprašanje zelo blizu drugemu. Tako se je glasilo: Ali so ti zidovi, popisani z neprimer- nimi besedami, všeč? Kdo so avtorji teh napisov in kaj bi storil ti, da bi takih čačk v mestu ne videli več? Niso bili redki dijaki in učenci, ki so odkrito priznali, da so tudi sami večkrat pisali po zidovih. Hkrati s tem priznanjem pa so obljubili, da tega ne bodo več delali. Neka deklica z dru- ge osnovne šole je v odgovoru na to vprašanje napisala: Taki dečki, ki pi- šejo po zidovih, mi niso všeč. Nekdo drug pa se je zavzel za tablice, na ka- terih naj bi pisalo, da je čečkanje po stenah neprimerno. Za preprečitev pi- sanja po stenah na so otroci predlagali še denarne kazni. Zraven tega so pred- lagali več vzgojnega dela doma in v šolah. Dosti učencev je iskalo rešitev tega problema v paznikih. Četrto vprašanje ankete je bilo: Prav gotovo so ti lepe in. čiste ulice bolj pri srcu, kot pa umazane, polne smeti in podobno. Ali si že kdaj opozoril so- učenca ali koga drugega, ki je vrgel odpadek na cesto, da se to ne spodobi? Pri odgovorih so se vsi strinjali, da so lepe ulice v ponos mestu in ljudem, ki v njem prebivajo. Neka dijakinja tretjega razreda bivše prve gimnazije je napisala: Mnenja sem, da dobro vzgojeni ljudje s srčno kulturo kaj ta- kega ne pK)čenjajo; neubogljivi in ošab- ni pa tako ničesar ne poslušajo. Ta od- govor smo navedli zato, ker se je zelo veliko otrok pritoževalo, da so součen- ce in prijatelje sicer opozarjali, naj ne mečejo odpadkov po cestah, pa so jih le-ti posmehljivo zavračali z besedami kaj te briga. Nekdo je kritično pri- znal: Doslej še nisem opozarjal so- učenca, če je vrgel odpadek na cesto, odslej pa ga bom, ker vem, da takšno početje ni najlepše. In spet — doslej sem tudi sam večkrat vrgel odpadek na cesto, v bodoče pa ne bom več ... Sicer pa se med vrsticami i>od tem vpraša- njem večkrat pojavljajo predlogi, da naj bi v mestu namestili še več košev za odpadke. Nek učenec prvega razreda prve osnovne šole je napisal, da bi bilo prav, če bi na to opozarjali tudi sta- rejše. Jaz bi jih, je nadaljeval, pa se ne upam,., Peto vprašanje smo zastavili takole: Ali si morda kdaj sam sodeloval pri tr- ganju lepakov z reklamnih desk? Kaj bi storil ti, da bi lepaki na deskah ostali vedno celi? Medtem, ko je ogromna večina dija- kov in učencev zapisala, da ni nikoli sodelovala pri trganju lepakov, pa so prenekateri priznali, da so počenjali to. Hkrati s tem so seveda obljubili, da tega ne bodo več delali. Sicer pa so predlagali posebne tablice z napisi: »Ne trgaj lepakov!« in podobno. Zraven tega so otroci predlagali, da naj bi okoli reklamnih desk postavljali primerne ograje, nadalje, da naj bi deske posta- vili tako visoko, da jih otroci ne bi dosegli itd. Medtem, ko so se nekateri spominjali čuvajev, pa so drugi menili, da bi plakate najbolje zavarovali s Si- pami ali žično mrežo. Kot rezultat drugega, tretjega, četr- tega in petega vprašanja smo postavili šesto, ki se je glasilo: Ali bi hotel so- delovati pri posebni milici ali straži, ki bi čuvala nasade v mestu in skrbela za čistočo ulic? V odgovor na to vprašanje je neka deklica zapisala, da bi pri milici sicer sodelovala, toda še rajši bi delala pri Olepševalnem društvu. Neka druga pa je napisala: Sem deklica, ta služba je bolj primerna za fante. In spet je za- pisal nekdo: Me ne veseli, da bi si po- leg šole nakopal na glavo še eno skrb. Učenec prvega razreda bivše prve gim- nazije pa je menil: Ker uničijo več na- sadov odrasli, ni rešitve v otročji stra- ži. Zato tudi ne vidim potrebe, da pri taki stvari sodelujem. Veseli smo bili predloga, da naj bi namesto straže ustanovili otroško Olepševalno društvo. Zelo zanimivi so bili tudi odgovori: Ne morem, ker me domači ne pustijo, ali miličnik bi rada postala za čuvanje na- sadov, pa spet: Ne bi mogel, ker sem že pri drugih organizacijah in končno: Sodeloval bi, toda najprej je treba tako stražo ustanoviti. Nek učenec s prve osnovne šole se je za stražo močno na- vdušil in napisal: Saj to je prav pri- jetna služba. Neka deklica pa je od- vrnila: Ker sem deklica, ne verjamem, da bi me kdo ubogal. In končno se je nekdo odrezal: Nimam veselja do uni- forme, V kolikor smo doslej obravna- vali le najbolj »značilne« odgovore, pa moramo še dejati, da so se otroci v ogromni večini strinjali s predlogom o ustanovitvi posebne pionirske straže za čuvanje nasadov in parkov. Zdaj pa še zadnje ali sedmo vpra- šanje: Takole se je glasilo: Ali je pri tvojem hišnem svetu že ustanovljen otroški hišni svet? Če ni, zakaj ne? Med tem, ko so se le redki pohvalili, da so že ustanovili mali hišni svet in da budno pazijo na red in čistočo, pa so mnogi izrekli v odgovor na to vpra- šanje precej kritičnih besed. Tako je nek učenec zapisal, da takšnega hišnega sveta še nimajo, ker se za to sploh nihče ne zmeni; drugi je ugotovil, da je bolje da ga nimajo, ker bi se potem tudi otroci kregali med sabo, kot od- rasli, Velika večina otrok priznava, da do ustanovitve malih hišnih svetov ni prišlo zaradi tega, ker se starejši ne menijo za njihovo udejstvovanje. Med odgovori smo naleteli tudi na te be- sede: O otroškem hišnem svetu še ni- sem slišal, mislim pa, da bi bilo lepo, če bi ga imeli... Pri kraju smo. Kakor iz prvega dela, tako se tudi iz tega vidi veliko zanimanje otrok za najrazličnejše probleme mesta ob Sa- vinji. Zato bi bilo prav, če bi to za- nimanje izkoristili in skušali uresničiti predloge dijakov in učencev. -mb 5. DECEMBRA — STEV. 48 A STRAN Družbeno priznanje telesno vzgojnim delavcem Dan pred Unevom republike je predsednik Občinskega Ljudskega odbora Celje tov. Rupret Franc sprejel 15 požrtvovalnili amaterskih te- lesnovzgojnih in športnih delavcev mesta Celje a tovariški razgovor. Ob tej priliki je vsem zbranim izrekel zahvalo v imenu Občinskega ljudskega odbora za njihovo večletno požrtvo- ralno delo na področju telesne kulture, v znak priznanja pa jim je podelil tudi praktična da- rila. Ta darila so po njegovih besedah le skro- men odraz razumevanja in vrednotenja tega de- la kot družbeno izredno pomembnega od Ijud- •ke oblasii, ki vsekakor ne more poplačati brez itevila prostovoljnih ur, ki so jih in jih še vla- gajo športni delavci v tem delu. Ljudska oblast «i bo prizadevala, da bo v bodoče v skladu z caključki kongresa telesne kulture po svoji cmogljivosti vselej po najboljših močeh poma- gala premagovati težave vsem društvom in nji- kovim delavcem na tem področju. Predsednik toT. Rupret je ob tej priliki izrazil željo, da bi naj najodgovornejši delavci nakazali aktu- alne probleme s področja telesne kulture in jihova mnenja kako bi jih najlažje odpravili. — Po tem uvodu se je razvil enourni sproščen razgovor, katerem so skorajda vsi udeleženci »prejema izrazili svoja mnenja kako bi lahko I intervencijo družbenih organizacij in ljudske oblasti napravili znaten korak naprej pri na- daljnjem uveljavljanju telesne kulture in nje- em razvoju v celjski občini. Kot je nakazal že bližnji kongres telesne kulture so se vsi ude- leženci strinjali, da je treba v bodoče v naj- Tečji meri skrbeti za razvoj šolske telesne vzgo- je, ki ji je treba ustvariti potrebne materialne pogoje za uspešno izvajanje učnega načrta. V ta namen so se vsi izrazili, da bi v obdobju naslednjih dveh let naj dobile vse šole v celj- ki občini potrebna igrišča za pouk telesne zgoje, na katerih pa bi naj bile tudi ustrezne naprave za izvajanje vsaj minimalnega učnega programa. Vzporedno z gradnjo igrišč pa bo treba skrbeti tudi za pokrite prostore. Primer Dobrne, kjer se sedaj gradi nova šola brez telovadnice, se ne sme več ponoviti v celjski občini! Udeleženci so se zavzeli, da bi v Celju> •be predvojni telovadnici — v Kajuhovem di- jaškem domu in v prostorih, kjer so sedaj ga- raže Rdečega križa — zopet adaptirali, da bi lužile svojim namenom. Cela kopica je novih fiol, telovadnic pa nič več kot pred vojno! Športni delavci so se zavzemali, da bi Občinski ljudski odbor prevzel z novim letom vse šport- ne objekte v vzdrževanje kot ostale komunalne naprave. Vzdrževanje teh objektov, ki služijo Tsem državljanom, močno bremenijo proračune društev. Slednja nimajo dovolj sredstev za TZgojo kadrov, rekvizite in tekmovanja. Zato je opažati, da športni objekti v celjski občini močno propadajo. V razpravi je sodeloval tudi predsednik Obč. LO Celje tov., Rupret, ki je sam dal več konkretnih predlogov za rešitev teh aktualnih problemov. Vsi udeleženci so se strinjali, da je treba v bodoče vsa sredstva, ki jih daje družba' zbirati in razdeljevati iz enega centra, iz sklada, ki bi se naj formiral pri ob- čini. Vsekakor bi bilo idealno, če bi večji delov- ni kolektivi Celja prevzeli patronate nad do- ločenimi društvi! Vsekakor ne bo odveč, če bi že v letu 1959 organizirali veliko tombolo, ka- tere čisti dobiček bi šel v sklad, za telesno kul- turo. Vsekakor si lahko obetamo tudi od na- biralne akcije mladine izdatna materialna sred- stva, iz katerih se bo finansiral naš šport. Razgovor je dobil takšen obseg, da ga je bilo kar težko prekiniti. Vse je pač prevejala želja,' da bi vendarle našli pot za rešitev trenutne krize pri finansiranju naše telesne kulture. — V imenu udeležencev se je tovarišu Rupretu, predsedniku Obč. LO Celje, zahvalil Karerl Jug, ki je poudaril, da je že kongres telesne kulture izrekel družbeno priznanje vsem delavcem na področju telesne kulture v FLRJ, da pa je počastitev in priznanje od lokalne obhisti Vsem udeležencem tem dražje, ker pri- haja od ljudi, na katerem območju vlagajo športni delavci vse sile za napredek telesne kulture in s tem neposredno za napredek celot- nega mesta. Izrazil je prepričanje, da občinski LO Celje po svoji zmogljivosti podpira strem- Ijenja za večjim napredkom tudi na tem po- dročju in upa, da bodo odgovorni delavci tudi v bodoče našli vso razumevanje za premagova- nje težav pri odgovornih ljudskih odbornikih in aparatom LO. Omenjamo še udeležence sprejema: Ambrož Franc, Berk Ivo, Božič Milan in Pavle, Divjak Ivan, Jarošin Nade, Jug Karel, Kavs Andrina, Les Božo, Ložar Rado, Lužnlk France, Polutnik Mirko, Zorko Drago, Zorko Majda, Kokot Slav- ko in Veber Ivan. XL TEK REPUBLIKE V LJUBLJANI Celjski atleti in atletinje so se tudi letos v velikem številu udeležili tradicionalnega »Teka republike« v Ljubljani, ki pada sicer v neugo- den termin, ko vsi aktivni tekmovalci(ke) pre- žiivljajo odmor, a da se po enomesečnem po- čitku nato zopet prično pripravljati na novo atletsko sezono. Udeleženci iz Celja so zato letos odšli na to prireditev brez predhodne vadbe. Zato se ne smemo čuditi, če jih le redko srečamo na prvih mestih. Pri članicah je zma- gala Slamnikova, pri mladinkah Kamenikova, pri st. mladincih se je Naraks uvrstil na drugo mesto, vsi ostali pa so se morali zadovoljiti s slabšimi mesti. Pri članih je na daljši progi bil Male četrti, pri st. mladincih je bil Kopitar st. četrti, Stebernak peti, pri ml. mladincih Krumpak četrti, pri mladinkah Sorčanova če- trta, pri članicah pa Belajeva druga! KLADIVAR - ZMAGOVALEC v počastitev Dneva republike je 2NK Celje izvedel 3 dnevni mladinski nogometni turnir, ki je zbral 5 moštev. Gledali smo kar 3 dni le- pe in zanimive borbe mladih nogometašev, v katere so krepko posegli tudi mladinci iz celj- ske občine. Poglejmo si rezultate — Olimp : Celje 2:0, Kladlvar : Olimp 3:0, Maribor : Olimp 1:0, Celje : Ljubljana 4:3, Maribor : Ljubljana 4:0, Kladivar : Celje 6:0, Kladivar : Maribor 1:0, Olimp : Ljubljana 1:3, Maribor : Celje 8:0 in Kladivar : Ljubljana 4:2. Potemtakem je vrstni red udeležencev naslednji: Kladivar, Maribor, Olimp, Ljubljana in Celje. — Kladivar je vse- kakor zasluženo izšel s turnirja kot zmagova- lec, čeprav je proti Mariboru dal slabo partijo in je zmagal le po »srečnem« naključju . . . Po- kazal je precej zrel nogomet, čeprav smo tu in tam videli še vrsto slabosti. Priboril si je prehodni pokal zmagovalca turnirja in pokal v trajno last. Mariborčani so se tokrat morali zadovoljiti s pokalom za najbolj disciplinirano moštvo. Brez dvoma niso zaostajali za Kladi- varjem, po borbenosti in požrtvovalnosti pa bi jih lahko postavili še pred zmagovalca. Olimp se je boril s spremenjeno srečo, dočim je bilo v mladem moštvu Celja preveč šibkih točk, da bi se lahko uspešneje uveljavili. Ljubljančani so igrali z nekompletnim moštvom in zato so tudi pristali na zadnjem mestu. Vse je bilo lepo, le organizatorjem so gledal- ci nekoliko zamerili netočnost, ker se niso držali razpisanega urnika tekmovanj! (Kljub objektivnim vzrokom . . .) Kritične pripombe smo slišali tudi na račun sodnikov, ki niso ta srečanja vodili tako kot bi bilo potrebno. Častna izjema pri vsem tem je le tovariš Pre- singer Mirko, čeprav je morda na zadnji tekmi vsaj po mnenju gledalcev oškodoval Kladivarja za 11 metrovko. TURNIR JLA V MALEM ROKOMETU « V počastitev Dneva republike je tudi Celjska garnizija priredila turnir v malem rokometu, |jer je v finalu premagala gimnazijce s 16:12, v borbi za 3. in 4. mesto pa so bili uspešni igralci Partizan Celje-Gaberje nad IKŠ z 22:?. Izven konkurence je moštvo RK Celje v prija- teljski tekmi premagalo moštvo garnizije z 18:12. Vappolpni SB pritožujejo Pred dnevi so nam prebivalci Varpolja in Nizke v Savinjski dolini poslali dopis z 10 podpisi domačinov, v katerem kri- tizirajo slabo oskrbo z električnim to- kom v svoji vasi. V svoji najbrž upra- vičeni jezi poročajo naslednje: »Odjemalci električnega toka v vaseh Varpolje in Nizka pri Rečici ob Savinji smo že dalj časa ugibali, kje je vzrok za sikrajno neredno dobavo električnega toka na našem omrežju. Šele pred 2 leti smo zgradili nov transformator, ki je stal lepe milijončke, omrežje nizke napetosti je deloma novo, deloma pa v dobrem stanju in so s tem vsake ukvare izključene. Toka pa le ni in ni. Po te- meljitem zasledovanju smo ugotovili, da je kriv za neredno dobavo električ- nega toka rajonski monter Komar, ker je malomaren in nima čuta odgovornosti do skupnosti. Zdrava kritika je zaže- Ijena, zato upamo, da bo rešila naše vasi nadaljnje zatemnitve. V mesecu septembru smo bili brez toka 2 noči zaradi tega, ker si je rajon- ski monter privoščil ribarjenje v Savinji z električnim tokom, katerega je tja na- peljal. (Kolikor je s tem trpel mlad ribji zarod, je stvar Ribarske zadruge.) Mi smo bili oškodovani v toliko, da smo bili 2 noči v strogi zatemnitvi, da so mnogim odjemalcem pregorele električ- ne žarnice pa tudi žarnice pri radio- sprejemnikih. Oškodovani smo bili tudi za plačani prispevek za števnino, katero smo morali plačati, četudi toka v števcu ni bilo. Glede blagajnika, kateremu je poverjeno pobiranje tokovine in štev- nine pa moramo reči, da je dovolj vesten in točen, žal pa blagajnikova točnost ne poganja naših strojev in se tudi ponoči ne sveti. V mesecu oktobru ni bilo toka 6 ve- čerov, v novembru pa je bila nerednojt že takoj prve dni rekordna. Odvzem to- ka v tem primeru je bil zaradi popra- vila A droga na nizki napetosti. Zareidi izmenjave enega droga 3 noči »zatem- nitve!« UČITELJIŠČE - ZMAGOVALEC Na tradicionalnem turnirju v malem roko- metu, ki ga prireja gimnazija vsako leto ob prazniku republike, so bili letos naslednji iziidi: I. skupina: učiteljišče : gimnaz:ijaill 11:3, učiteljišče : vajenska I 11:? in vajenska I : gimnazija II 6:0. II. skupina: ESS : IKS 10:14, gimnazija : ESŠ 21:9 in gimnazija : IKS 16:11. Finalna tekma za naslov zmagovalca med učiteljiščem in gim- nazijo je bila zelo razburljiva. V polčasu so vodili učiteljiščniki s 6:3, tik pred zaključkom tekme pa so gimnazijci izenačili na 9:9. Po- daljšek 2X5 minut je prinesel zmago učitelji- ščnikom z 11:9. Zmaga mladincev iz učiteljišča je bila rezultat boljše igre. Za učiteljišče so bili uspešni: Milinovič 5, Molk 3, Ogrizek 2 in Polanc 1, za gimnazijo pa Goršič in Golnec 3, Jan 2 in Kolar 1. Priznanje TVD Partizan CELJE-POLULE T tekmovanju za pokal Ljudske pravice, ki §a vsako leto izroča redakcija tega lista za ejavnost na področju telesne vzgoje, so r le- tošnjem letu nastopala iz celjskega okraja dru- jtva Partizan Celje-Gaberje, Polule, Mozirje, Gomilsko, Slov. Konjice — vsa kot najresnejši tekmeci, ki so več ali manj s svojim celotnim delom izpolnila vse tekmovalne pogoje. V sku- pino nagrajenih društev se je uvrstilo iz celj- skega okraja Partizan Polule, najmlajše dru- čtvo v okraju, ki je v kratkem času svojega obstoja pokazalo izredno vitalnost in razume- vanje za hotenja mladine na področju telesne kulture. Društvo, ki deluje v južnem predelu mesta, je zbralo v svoje redne vrste že preko 200 mladih ljudi, v pretežni meri delavsko mla- dino. Preko pestrih oblik vadbe in društvenega življenja nudi društvo vsem mladim ljudem potrebno razvedrilo in zdravo vzgojo. S skrom- nimi sredstvi in z veliko požrtvovalnostjo dru- štvenih delavcev je to obrobno društvo v celj- ski občini na najboljši poti, da postane primer in vzor ostalim društvom kako je treba skrbeti in delati za vzgojo mladih pokolenj na področ- ju telesne kulture! Kaj bi zgubljali besede o podrobnostih . . . Ali naj pišemo, kako si mla- dina sama ustvarja športne objekte s prosto- voljnim delom, ali morda o tem, kako je na- vdušena za vadbo v prirodi, za športe, orienta- cijske pohode, kako skrbi za vzgojo vaditelj- skega kadra, zbiranje finančnih sredstev, za vzorno gospodarjenje in podobno. Preveč je odlik, da bi jih lahko vse omenili. Vse prizna- nje velja izreči celotnemu članstvu, mlademu vaditeljskemu kadru, terenskemu odboru SZDL in vzornima društvenima delavcema tov. Pušni- ku in Lesu. Želimo si le, da bi imeli več takih društev Partizana v celjskem okraju in vseka- kor bi potem lahko govorili, da korakamo na področju telesne vzgoje s hitrimi koraki novim uspehom naproti. V znak priznanja za dosežene uspehe v letu 1958 je TVD Partizan Polule prejelo od re- publiške zveze Partizana Slovenije denarno na- grado 25.000 din. Čestitamo! OBJAVE IN OGLASI UPRAVNI ODBOR INSTITUTA ZA HMELJARSTVO ŽALEC razpisuje štipendijo za študij na Prirod.-mat. fakulteti — biološka smer, v znesku, ki je določen z za- konitimi predpisi in v skladu z gmotnim sta- njem štipendista. Pogoji za dodelitev štipendije so: 1. da bo štipendist po končanem študiju spre- jel službeno mesto, ki mu ga odredi dajalec štipendije in to najmanj za toliko časa, kolikor bo sprejemal štipendijo; 2. da se bo zaposlil vsako leto v poletnih me- secih pri Inštitutu za hmeljarstvo; 3. da bo sklenil z Inštitutom za hmeljarstvo v Žalcu ustrezno pogodbo. Reflektanti naj pošljejo svoje prijave v 15 dneh od dneva objave tega razpisa. OBJAVA Delavski oder Celje obvešča vse interesente •za dvorano, da se dvorana rezervira dnevno od 10. do 12. ure z naročilnico pri hišniku v pro- storih Delavskega odra. V zimskih mesecih je potrebno plačati dvorano vnaprej. Obenem vabi Delavski oder vse ljubitelje odrske umetnosti — amaterje, da se vključijo v dramsko ali lutkovno sekcijo, mladina pa k mladinskemu gledališču. Prijave pri tajništvu OSS, Slandrov trg 5/II, Celje. ZDRAVSTVENA POSTAJA VOJNIK razpisuje mesto HONORARNEGA KNJIGOVODJE Nastop službe, dne 1. decembra. Ponudbe po- šljite na gornji naslov. PODALJŠANJE VOZNIŠKIH KNJIŽIC ZA VOZNIKE-AMATERJE Obveščamo voznike-amaterje motornih vozil, da podaljšujemo veljavnost vozniških knjižic, katerih veljavnost poteče do 31. 12. 1958. Voz- niška dovoljenja za mesto Celje bomo podalj- ševali vsak dan od ?. do 12. nre v prometni pisarni na Trgu V. kongresa 1. Vsi ostali voz- niki-amaterji bodo podaljšali svoja vozniška dovoljenja pri matičarjih na krajevnih iiradik. Podaljšanje je takse prosto. Kdor do 31. 12. 1958 vozniške knjižice ne ba podaljšal, ne bo mogel voziti motorno vozila v javnem cestnem prometu. Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Celje. SPREJMEMO TAKOJ: Elektromehanike, elektromonterje, kvalifici- rane in polkvaliflcirane. — Samska stanovanja kratkem času na razpolago. Ponudbe na upravo lista pod »Montaže«. PRODAM ugodno dobro ohranjeno spalnice. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeni dve postelji z noč- nima omaricama, psiho in okroglo mizo s 4 • stoli za 25.000 din. Ogled pri Meško, Celje, Aškerčeva l-III. PRODAM samsko spalnico. Parežnik Ivan, Ce- lje, Trubarjeva, žel. blok, 4 vhod, 2. nadstr. PRODAM malo posestvo v Savinjski dolini. Na- slov v upravi lista. PRODAM živinsko krmo, prašiča plemenjaka ia zidno opeko. Mastiiak, Gorica, Dobrna. PRODAM odlično ohranjeno klavirsko harmo- niko znamke SchonoMi; 96 basov, 6 registrov. PRODAM ugodno vinograd s kletjo in malim sadovnjakom. Lepa in primerna lega za nov nasad. Dečman Angela, Dramlje 3. PRODAM ugodno, moderno . skoraj novo spal- nico iz jesenovega furnirja. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo z vrtom ob glavni cesti v La- škem. Poizvedbe: Vastič Danica, Vrteče, p. Laško. PRODAMO 8 starih železnih postelj (UNRA). Ogled dnevno od 10. do 12. ure v Diagnostični postaji, Gregorčičeva ulica 6. KUPIM lO-litrsko saduo stiskalnico. Maček, Ce- _ Ije, Prežihovtt 26. KUPIM lokal v centru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Takoj gotovina«. V NAJEM dam 1 ha posestva s stanovanjem r Celju. Rebeušek, Celje, Aškerčeva 4. ZDRAVNICA išče opremljeno sobo v mestu. Ponudbe na upravo lista pod >December«. ZATEKEL se je pes volčjak, sliši na ime »Jaks«. Na ovratnici je napisano »Ajaks«. Vprašati pri: Zupan Peter, Celje, Vodnikova 7. ZAHVALA Pacient Gajšek Alojz iz Kompol se iskren« zahvaljuje vsemu zdravstvenemu osebju kirur- gičnega oddelka BolnišTilce v Celju, za vso po- žrtvovalnost, ker so mi rešili življenje. Posebna zahvala gre dr. Sušteršiču, dr. Dolinarju, dr. Orlu, dr. Hrašovcu, sestri Tereziji, sestri l^inkl in sestri Ivanki. Gajšek Alojz Komisija za razpis delovnih mest v KOMUNALNI BANKI Celje razpisuje naslednja delovna mesta za podružnico KB Celje v Žalcu: 1. REFERENTA DRUŽBENE EVIDENCE 2. REFERENTA V KNJIGOVODSTVU 3. ŠTEVCA V BLAGAJNI Pogoji: za delovna mesta pod točko 1 in 2 je potrebna popolna srednje- šolska izobrazba, za .delovno mesto pod točko 3 pa nižja srednja šola. Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom je treba poslati na Komunalno banko Celje v roku 15 dni po objavi. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDI pri trgovskem podjetju »NAŠA KNJIGA«, Celje, StanetovalO razpisuje naslednja delovna mesta: 1. računovodje, . 2. poslovodje knjigarne in papirnice. Pogoji pod 1: računovodja z najmanj 5-letno prakso. Pogoji pod 2: visokokvalificiran delavec knjigotržke stroke s 5-letno prakso, visokokvalificiran delavec z 8-letno prakso, kva- lificiran delavec z 10-letno prakso. Nastop službe pod 1: 15. januarja 1959, nastop službe pod 2: možen takoj. Prošnje je vlagati na Komisijo za sklepanje in odpovedi de- lovnih razmerij pri trgovskem podjetju »NAŠA KNJIGA«, Celje. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Trgovsko podjetje »RESEVNA«, Šentjur pri Celju razpisuje 2 mesti za trgovske pomočnike(ice) ter 1 mesto saldakontista • Pogoji: Za prvi dve razpisani mesti zvanje kvalificiranega delavca v trgovski stroki. Za mesto saldakontista najmanj 1 leto prakse v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravil- niku oziroma po dogovoru. Pismene-ponudbe poslati do 10. decembra 1958. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje MESTO DIREKTORJA trgovskega podjetja »Kristalija« Celje Pogoji: Ekonomska srednja ali drž. trgovska šola z najmanj 5-letno prakso v trgovskih poslih ali visokokvalificirani trgovski delavec z 10-letno prakso. MESTO POSLOVODJE brivsko-frizerskega salona »STANE« Celje Pogoji: Brivsko-frizerski delavec z mojstrskim izpitom. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij ter potrdilom o nekaznovanju, je poslati na tajništvo Občinskega ljud- skega odbora Celje do 16. decembra 1958. ZAHVALA V neizmerni boli ob izgubi našega dragega očeta, ljubega dedka, strica in tasta MASTNAK ALOJZA se najprisrčneje zahvaljujem primariju dr. Flajsu, dr. Završniku ter strežnemu osebju interne celjske bolnišnice za njihov trud in po- žrtvovalnost. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, pevcem, prijateljem in znancem, ki so ga spremili do njegovega poslednjega doma. Celje, 20. novembra 1958. Žalujoči sin SLAVKO v imenu vseh ostalih CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCl RA- ČUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME- STNI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRACAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU LESNA INDUSTRIJA CELJE sprejme: 1. 8 nekvalificiranih delavcev in 2. več kvalificiranih mizarjev Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Interesenti naj se zglasijo osebno v sekretariatu podjetja. NEDELJA, ?. decembra 1958 12,00 Pogovor z državljani 12,10 Zabavna glasba, vmes objave 12,15 Želeli ste — poslušajte! PONEDELJEK. 8. decembra 1958 1?,00 Celjska kronika 17,10 Igra veliki zabavni orkester Frank Chacksfield 1?,20 Športni tednik 1?,30 Želeli ste - poslušajte! 1?,45 Zabavna glasba, vmes objave TOREK, 9. decembra 1958 1?,00 Celjska kronika 1?,10 Igra Trio Ota Pestnerja 17,50 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave SREDA, 10. decembra 1958 17,00 Celjska kronika 17,15 Slovenske umetne pesmi poje basist Franc Leskovšek 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave ČETRTEK, 11. decembra 1958 17,00 Celjska kronika 17,10 Igra ansambel »C 3» 17,50 Želeli ste - poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave PETEK, 12. decembra 1958 17,00 Celjska kronika 17,10 Pojeta ženski pevski zbor Svoboda Pol- zela in moški zbor »Bratov Ipavcevc iz Šentjurja 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave SOBOTA, 13. decembra 1958 17,00 Celjska kronika 17,10 Za vsakogar nekaj 17,30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave KINO UNION, CELJE Od 5. do 8. 12.: »Smrt na cesti«, angleški barvni film. Od 9. do 12. 12.: »Indijanski borec«, ameriški barvni film. KINO METROPOL, CELJE Od 3. do 6. 12.: »Kapetan iz Kopenicka«, nemški film — satira. Od 7. do 10. 12.: »Zeleni ogenj«, ameriški barvni film. Od it. do 14. 12.: »Prijateljsko nagovarjanje«, ameriški barvni film. Dne 7. 12. matineja »Pesem z ulice«, italijanski film. ZANIMIVOSTI Nemšhi ihondDl, hi je zdramil množicc Gre za resnično in filmsko zgodbo najdražje prostitutke v Zahodni Nem- čija. Eno in drugo je v Nemčiji dvig- nilo obilo prahu, vsekakor pa več kot kak politični dogodek, pa naj si bodo volitve ali karkoli. Roeemarie Nitribitt je v resnici ži- vela. Kot vojna sirota je bila v inter- naftu francoske okupacijske oblasti v Niedermendingu, kjer je že s štirinaj- stimi leti pobegnila in si izbrala dvom- ljiv poklic cestne lajdre. Toda dekletce je znalo b'stro presoditi svoje okolje in si ustvariti iz lastne in pokvarjeno- sti visoke dnižbe bleščeče dohodke. Iz- trgala se je objema perverznih trgov- čičev malega mesta in se podala v Frankfurt, kjer je kmalu postala »in- timna prijateljica« največjih finančni- kov in baje celo visokih državnih urad- nikov. Komaj polnoletna cipa se je že vozila v Mercedesu 190 SL, biva'a v razkošnem stanovanju, ki je bilo oblo- ženo s perzijskimi preprogami, njene omare pa so bile polne kožuhovine in dragih oblek. Toda kjer se gibljejo visoki krogi, tam je veliko bolj nevarno. Kot prilež- nica magnatov, ki so bili na videz po- šteni družinski poglavarji, se je v ne- čem močno uštela. Precenjevala je svo- je čare in ni računala, da lahko v usod- nem trenutku kup denarja odtehta nje- no zapeljivost. Najprej so se v Fran- ciji v časopisih znašli članki o njenih rednih »gostijah« in »gostih«. Oprem- ljeni so bili z dvomljivimi posnetki. Baje se je takrat ves industrijski kar- tel zamajal v svojih temeljih. Prišli so konkurenti njenih »prijateljev«, ki za mnogo več denarja n'So snubili njenega telesa, temveč njene izjave. Kajti škan- dal pokoplje še tako močne finančnike. Zgodilo se je to, kar bi po vsej logiki lahko pričakovali. Nekega dne so našli Rosemarie Nitribitt ubito v njenem stanovanju, kmalu za tem tudi njene- ga morilca, ki pa (kako pretkano in zanimivo) ni bil velik magnat, marveč srednji trgovčič... Roeemarie Nitribitt je bila domala že pozabljena, ko se je pod peresom Eri- cha Kubyja rodila nova Rostmarie. Ne- dolgo za tem je nastal tudi film po nje- govem tekstu. Glavno vlogo £o zaupali naši dobri znanki Nadji Tiller. Zelo PQdobnim doživljajem resnične Rose- marie so zdaj sledili pogledi kamere in množice filmskih delavcev. Med viso- kimi, tudi cerkven-mi krogi se je začel boj proti ljudem, ki so snemali ta bo- leč škandal na filmski trak. Združenja imetnikov filmskih dvoran so napove- dala bojkot nastajajočega filma Toda filmarji so pretkano šli s filmom na festival v Benetke. V Benetke je hkrati s filmom prišel tudi srdit protest nem- škega ztmanjega ministra. Navkljub te- mu je film dobil nagrado. Zdaj je za- hrumelo v Nemčiji. V Miinchenu je množica mladine, ki naj ne bi smela vedeti, kako ga lomi "o njihovi najvišji očetje, navalila v kinodvorane in za- htevala, da prikažejo prepovedani film. Bojkot je bil zlomljen in v Miinchnu samem je v 20 dneh gledalo film nad 100.000 ljudi. Baje so se Nemci ob tem filmu začeM bolj zanimati za početje in profite svojih delodajalcev. Ce je res tako, potem je razvpita Rosemarie ne- hote storila tudi nekaj koristnega v svojem življenju. Tole pa je resnična Rosemarie Nitribitt, slikana v kopalnici. Slika je bila naj- dena v njenem stanovanju po njeni tragični smrtL V filmu »DeUica Rosemarie« nastopa v vlogi »najdražje prostitutke« pJvojne Nemčije zaiana igralka Nadja Tiller. O ZALOŠKI GRAŠČINI Preljuba zaloška graščina, zbledel ti blišč je davnih dob! Se inalo, pa boš razvadna, razpadlega kamenja grob! Prepih buči po celi hiši, da steklo v oknih se drobi. Tu so podgane si in miši svoj dom izbrale med ljudmi. So pljunki tu po tleh, po steni, stranišče pa — to je obup! Nikjer sledu o higieni! Tu prost živi bacilov strup! Kje si, junak, ki z roko smelo odčaraš nam zakleti grad in spet Trnjulčico v veselo in zdravo prebudiš pomlad? Naj lepa zaloška graščina človeku dela dom bo zdrav! Naj še zanamca hram spomina ohranjen bo! Tako bo prav! Brez besed Velike skrbi velikega človeka Blaž Požin, eden najvišjih Jugoslova- nov se mudi na zdravljenju v zdravili- šču Novo Celje. Blaž je 26 let star ter je 2 metra in 17 centimetrov visok. Iz Hercegovine ga je življenjska pot pri- vedla na delo v Slovenijo. Razumljivo^ da ima spričo svoje telesne velikosti precej več skrbi kot drugL Vsak kos oblačila mora biti narejen po meri in to nekaj stane. Se kolo bi mu morali iz- delati po meri, ker se pač z navadnim kolesom ne more voziti. Kar kopica skrbi. In tem se je pridružila Se ena, kje dobiti sebi primemo življenjsko družico? OGLAS V ČASOPISU je iiafboljša reklama »o tem ni dvoma. Zvežite ga!« Iz kopice mož, ki je stala naokrog in prisluškovala pogovoru med kapitanom in Gilbertom, so stopili trije pirati, zvezali detek- tivu roke in noge in ga zavlekli v tesen pregradek v baraki. Ko so odšli, so porinili pred vrata zapah. Gilbert se je s težavo za- vlekel do stene in položil nanjo uho v upanju, da ujame pogovor med pirati. Toda do njega je prihajalo zgolj nerazločno mrmranje glasov in votlo bobnenje korakov po pločevinastem krovu i>od- mornice. Cez čas je vse utihnilo. Gilbert je legel na bok in zaprl oči. V vsem svojem življenju je videl in doživljal zgolj zlo, raz- vrat in zločin v njuni najdoslednejši in najokrutnejši podobi. Ta hip, ko je ležal v temi in čakal smrti, ga je obšla misel, da je pravzaprav opeharjen za nekaj, česar ni bil nikoli deležen, kar pa je vendarle bistvena sestavina življenja, če naj iriia vsaj trohico smisla. Njegov oče je bil lopov, ki se ga je komaj spominjal, ker ga je videval le poredko in še to le takrat, kadar ga je pijan prišel obiskat nekam, kjer je bil v reji. Spomin na tisti kraj je bil zelo meglen in zvezan z občutkom samote in strahu pred ljudmi, ki so bili njegovi varuhi. Ven ni smel nikamor, dolge dneve je preždel v tesni sobici ali pa na zapuščenem dvorišču, ograjenem z visokim zidom. Spominjal se je nekega odurnega ženskega bitja, ki mu je streglo. Nekega dne je prišla policija. Bilo jih je vse polno po mračnih tesnih hodnikih in na dvorišču. Glasno so govorili, tekali po stopnicah, preiskovali predale, omare, zasliševali. Večkrat so ponavljali besede umor, tihotapci, mamila. Spraševali so tudi njega, kdo je in kaj počne tod, vendar od strahu ni mogel spregovoriti niti besedice. Potem so ga odpeljali iz tiste hiše v veliko, umazano rumeno poslopje z visoko železno ograjo. Tam je bilo vse polno drugih otrok, ki so se ga vsi izogibali. Bili so neprijazni z njim in celo negovalke, oblečene v modre progaste predpasnike, so ga gledale — kako ostro je čutil vsebino teh pogledov — s tujimi, mrzlimi očmi. Kasneje, ko je bil že večji in se je hodil iz siro- tišnice učit čevljarske obrti, je zvedel, da je bil njegov oče morilec in da matere sploh nima — kdo ve, kje je. Lepega dne je pobegnil iz zavoda. Potikal se je po predmestju in živel nekaj časa od miloščine. Potem je srečal skupino žeparjev. ee jim pridružil in postal eden najspretnejših tatov v Melbournu. Pričenjal je vlamljati v banke in se ukvarjati s preprodajo mamil. V melbournskem podzemlju je zaslovel kot človek, ki mu vse uspe. česar se loti. Vlomilci, tihotapci in tatovi so gledali nanj s spošto- vanjem in strahom in čutil je, da je kljub občudovanju, s katerim so gledali nanj njegovi tovarjši, med njimi in njim nekakšna pre- grada. Vsi so se mu pokoravali, vendar ni bil nihče izmed njih njegov prijatelj. Poznal je vse velike melbournske zločince tistih dni: Collisa, Patricka, Haewena in Robba, pa Garricka in Mc Thorpa. Gibal se je v njihovi družbi in jim pogosto pomagal pri vlomih, vendar jih ni maral, ker tudi oni niso čutili do njega ni- kakršne naklonjenosti razen spoštovanja do njegovih sposobnosti. Ko je Patrick umoril šestletnega otroka, ker mu starši niso mogli plačati zahtevane vsote, se je Gilbert zgrozil in prvič v življenju jasno čutil, da je to, kar počne, pa čeprav si ni bil umazal rok s krvjo, nečisto opravilo. Čutil je, da brede v močvirje in že sama misel, da bi utegnil kdaj umoriti človeka, ga je spravljala ob pamet. Do Patricka je začutil nepremagljiv gnus. Sklenil je, da prekine s svojim načinom življenja in poišče stik z onim drugim svetom, o katerem ni vedel ničesar drugega, kot to, d^ mu je so- vražen. Zvečer po tistem dnevu boja s samim seboj je obiskal in- špektorja McDuUa, očeta njegovega sedanjega predstojnika, in mu ponudil, da ujame Patricka pod pogojem, če mu za njegove zločine ne bodo sodili s smrtjo. Stari Mc Dull je bil izreden človek in tudi edini, ki je Gilbert čutU do njega odkritosrčno naklonjenost, ko ga je spoznal. »Kaj vam morem,x mu je rekel starec, ko mu je Gil- bert v sprejemnici njegovega privatnega stanovanja povedal kdo je in zakaj ga je obiskal. »Kaj vam morem drugega, kot da vam želim vso srečo. Nočem vam lagati, zato vam ne morem obljubiti ničesar drugega kot to, da bom zastavil ves svoj vpliv, če mislite pošteno. Skoro prepričan sem, da bo sodišče v polni meri upošte- valo vašo spreobrnitev in da vam bo sodilo milo.« S tem žarkom upanja se je Gilbert odpravil na svoj prvi lov za zločincem. Po tednu dni je odkril sled za Patrickom in ga dva dni kasneje v dvoboju ranil in odpeljal na stražnico, ko je policija že obupala, da bo morilca kdaj ujela. Mc Dull je izpolnil svojo obljubo, Gilbert je bil obsojen na štiri leta pogojnega zapora in stari inšpdktor mu je ponudil službo. Gilbert je sprejel in se kmalu izkazal. Njegov prvi večji uspeh je bila afera v Launcestonu, ko je v kratkem času za- sledil in polovil celo tolpo izsiljevalcev in morilcev. Odpotoval je v Ameriko v kriminalno šolo in hitro napredoval. Potem se je spet vrnil v Avstralijo in kmalu zaslovel kot eden najboljših poli- CTjskih uradnikov. Leta 1935 je sprejel ponudbo ameriške vlade in stopil v šolo obveščevalne službe. Med drugo svetovno vojno je Izvršil več nevarnih nalog. Nekajkrat je s padalom odskočil nad Nemčijo in zasedeno Francijo in se vselej zopet rešil in prebil na- zaj k zaveznikom. Po končani vojni se je zopet vrnil v Melbourne in sprejel začasno službo pri Mc Dullovem sinu, ki je sledil očetu. Ponujali so mu mesto inšpektorja že večkrat, vendar je odklonil. Na tihem je vedno upal, da se bo naselil nekje na deželi in ukvar- jal z živinorejo. Vkljub svojim uspehom je vendarle čutil, da ga tudi tod, v policijskih krogih, prav tako kot prej v zločinskih, nihče i^reno ne ljubi, čeprav vsi cenijo njegove sposobnosti. Želel si jo mirnega, prijetnega življenja sredi prijaznih ljudi, nekje, kjer bi»nihče ne poznal njegove preteklosti. Zdaj je torej vsega konec. Kako bedasto, bedasto... Zakaj se ni umaknil, ko je zasledil stražo? Zaradi tega slučajnega »nekaj« je zdaj še ob tisto trohico sreče, o kateri je vse dni sanjal. Sle- herno upanje je brez smisla. Ubili ga bodo, ubili, ubili. Peter je nemara že na poti k radioodajni pK>staji... Mogoče že pristaja ob pomolu vzhodnega otoka. Privezuje čoln, teče preko deska in krene po poti, ki vodi mimo Wrihgtove hiše navkreber. Ni^i vedel, kako dolgo že leži v temi. Ura je lahko štiri ali pet!^gubil je občutek za čas, vrvi so ga rezale in v telo mu je legala zoprna otrplost. Mahoma je v bližini barake nastal hrup. Nekaj ostrih krikov in topot nog. Neka vrata so loputnila in se spet odprla, ljudje so tekli na piano in se sporazumevali v odsekanih stavkih, »Wo? Was?« Koraki so odlomastili po goščavju. Preteklo je nekaj mučnih minut. Gilbert se je vzravnal in napeto prisluškoval. Koraki so se vračali. Nekdo je zmerjal v dobri angleščini. »Damned monsters! You bloody digbrader!« Pred barako so se ustavili. Kapitanov glas, hripav od spanja, je spraševal v slabi angleščini. V odgovor je dobival sočne psovke. Potem je nastalo spet kratko prerivanje in čez nekaj minut so se odprla vrata v pregradek, na Gilberta je padlo težko telo in se zavalilo na stran. »Sto hudičev!« je preklinjal zvočen bariton. Potem je dodal bolj tiho: »Kje. neki je Gilbert?« »Tik poleg vas, budalo sto tisočkratno! Kak hudič vas je gnal za mano?« Peter je molčal. »Kje za vraga ste imeli možgane, človek božji! In zakaj niste storili, kot sva se zmenila!« »Kaj vem. Mislil sem, da potrebujete mojo pomoč,« je rekel Peter tiho, »Vašo pomoč, prekleto, vrag naj jo vzame! Kaj imava" zdaj od vaše lahkomiselnosti! Oba naju bodo poslali v večna lovišča in tam po vsej priliki vaša pomoč ne bo nikomur več potrebna.« »Cemu se razburjate. Ujeta sva, pa amen in mesto da se be- dasto prerekava, raje pomisliva na možnost.,,« Gilbert se je žolčno zasmejal, »Govorite o možnosti, kakor da nama je treba zgolj zažvižgati, pa bo od nekod priletela. Ali sploh veste, kaj pomeni beseda mož- nost? Ce visite nad prepadom na tanki vrvi, še imate možnost, dokler se seveda vrv ne pretrga. Tukaj pa, sredi zločincev, nekaj milj oddaljena od ljudi.,, Kakšno možnost, m-slite, da imava?« »Možnost je, prepričan sem, le iztuhtati je treba nekaj pamet- nega,« je zašepetal Peter. »Zbežati morava, to je kot enkrat ena.« »Čudovito! Izvolite, sledil vam bom z največjim veseljem ka- mor vam drago ...« »Ne norčujte se. Ali se lahko ganete?« »Bi radi plesali?« »Oh, molčite že in ne kvasite neslanosti. Drug drugemu bi ne- mara lahko razvezala vrvi. Obrniva se s hrbtom proti hrbtu.« »Moje roke so otrple .,,« »Obrnite se na bok, z obrazom od mene.« »Tako ležim že precej časa.«