SUPER PRODAJNA AKCIJA Železnina Luče §44 - C24 Zadrugamozirje ClafiCVIlira UubnC 841 - C2C ^ Elektro Ljubila §31 - €47 Železnina Cernii Grad §43 - €16 HHK Mercator - Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. - barvni televizor TV Voyager 51 cm 48.439,00 SIT ■ barvni TV Art Line 63 cm 89.789,00 SIT štedilnik ■ kombinirani K SIT ■ pralni stroj WA 606 x 56.999,00 SIT ■ zamrzovalna omara 23.3 61.519,00 SIT . g/asbe„; ^ ^ CD 22.289,00 SIT ■ hladilnik z zamrzovalnikom 26.3 52.839,00 SIT , „, „ ,, „ ....... .„ ■ sesalnik Lux Elektronik 12.589,00 SIT Možnost plačila: .. „ „ , ,.,AiJAAAAA(>1T • na s oskokov snu: osmi ' ^ ori er Maestral 1014.299,00 S T ■ na n 6 cmokovs ó% fiksnimi oskisTMi. deska Komfort SIT ■ NA 1-h 12 OSkOKOV 7 m FIKSNIMI OSKISTMI ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje____________________ Spoštovani upokojenci! Ali ste že razmišljali o tem, da bi tudi vi prejemali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun? Ljubljanska banka Splošna Banka Velenje d.d. vam takšno možnost nudi in vas vabi, da se tudi vi pridružite številnim upokojencem, ki to storitev banke že dalj časa s pridom uporabljajo. Postopek za prejemanje pokojnine prek hranilne knjižice ali tekočega računa je enostaven, prednosti takšnega izplačila pokojnine pa so: - pokojnina vam je na voljo že zadnji delovni dan v mesecu, - obresti vam bodo tekle že od prvega dne nakazila pokojnine ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico, prihranite pa si tudi poštno pristojbino, - vpis pokojnine v hranilno knjižico vas tudi časovno ne veže, saj ga lahko opravi namesto vas katerakoli pooblaščena oseba, ki ji boste izročili hranilno knjižico ali pa boste to storili sami kdaj kasneje, če trenutno ne potebujete denarja, - kot varčevalec LB Splošne banke Velenje d.d. imate pravico do kreditov, ki jih banka odobrava občanom. Mnogi upokojenci, ki so to že storili, so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni; posvetujte se z njimi ali pa se obrnite na najbližjo enoto banke. P E. TRGOVINA MOZIRJE PRAVA TRGOVINA ZA VAS AVTO Lgf m NaSIjPvNiCa Kmetija Kumprej Primož pri Ljubnem foto: Ante Blaževič 4 Krajevna skupnost Solčava bojkotira lokalne volitve 1 Zaposleni v Glinu bodo 1 lahko postali solastniki X# 1 podjetja 1 Bo predzadnje zase-I danje občinske I skupčine le sklepčno? ■ 11 Pogovor z Vojkom Matkom, novim doktorjem znanosti 12 Humanitarni koncert "Clovek-človeku" je odlično uspel « 21 OK Zgornja Savinjska v 3. kolu EP pričakuje švicarski OK Kanti Volitve in Miklavž V uvodniku 23. številke, ki je izšla pred štirinajstimi dnevi, sem zapisal, da bodo pred volitvami Savinjske novice izšle še enkrat, 2. decembra. Izkazalo se je, da trditev ni bila točna, saj je v torek, 29. novembra, izšla posebna predvolilna številka, ki jo je brezplačno dobilo vsako zgornjesavinjsko gospodinjstvo. Pobuda zanjo je prišla pravzaprav s strani nekaterih organizatorjev volilne kampanje in nobenega razloga ni bilo, da ideje ne bi uresničili, saj se je pokazal dovolj velik interes zanjo. Posebna številka je bila zaradi čimbolj sprejemljive cene za oglaševalce odeta v skromnejšo zunanjo podobo, medtem ko je pričujoča številka, verjetno se boste strinjali z mano, znova lepa in privlačna. Ja, volitve so torej res tik pred vrati. Danes opolnoči prične veljati predvolilni molk, v času katerega volilna kampanja ni več dovoljena. Volivci naj bi tako imeli vsaj en miren dan na razpolago, da se odločijo, koga bodo volili. Mnoge politične stranke pozivajo volivce, naj se volitev vsekakor udeležijo, saj bi njihova neudeležba pomenila glas več za njihove nasprotnike. Gledano realno teza dejansko drži, zato je prav, da volivci izpolnimo svojo dolžnost in pravico ter v nedeljo odidemo na volišča, kjer so bomo odločali pač vsak po svojem prepričanju in svoji vesti. Volitve pa so tajne in rezultat bo morda kje precej drugačen od pričakovanj. No, v Solčavi, nesojeni občini, so se trdno odločili, da na volitve organov občine Luče zagotovo ne pojdejo, saj so mnenja, da so z ozirom na odločitev volivcev na majskem referendumu upravičeni do lastne občine. Nekako takšnega mnenja je tudi slovensko ustavno sodišče, ki je pred kratkim razpravljalo p spornem zakonu o ustanovitvi občin. Če tolmačenja držijo, bo moral državni parlament vsem območjem, kjer so se izrekli za lastno občino, to tudi omogočiti. V našem okolju so takšni primeri Solčava, Dobrovlje in Prihova. A to bo že naslednji problem, kajti še prej nas bo obiskal Miklavž, marsikje pa bo potrebno na volišča še enkrat - 18. decembra, ko bo predvidoma drugi krog volitev za župane. Letos se "vidimo" še dvakrat: 16. in 23. decembra. Lepo pozdravljeni! Vaš, Franci Kotnik IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Karolina Grudnik, Ciril Sem, Tomaž Pajk. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in forografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. CT=Ì VOLITVE ’94 fìT) Nove občine Dve milijardi več za financiranje Dolgo pričakovani zakon o financiranju občin je končno le pripravljen za zakonodajni postopek. Pred kratkim ga je sprejela republiška vlada in ga posredovala državnemu zboru v sprejem po hitrem postopku. Zakon je za bodoče občine obetaven, saj jim zagotavlja 30 odstotkov proračunskega denarja, zbranega iz dohodnine, in izravnavo do višine 90 odstotkov povprečne slovenske porabe. Zakon konkretizira tudi nekatere že sprejete norme o financiranju občin, med njegovimi členi pa je kar 52 prehodnih določb, ki naj bi olajšale finančno osamosvojitev novih občin. Po omenjenem zakonu občinam ne bi smelo zmanjkati denarja za nujne naloge. Te pa so: delo občinskih organov in občinske uprave, družbene dejavnosti (osnovno šolstvo, otroško ih zdravstveno var- stvo, kultura, šport, itd.), gospodarske javne službe (komunalna, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom in drugo), požarno varstvo in pokopališka, pogrebna in mrliško-oglednà služba. Viri za financiranje pa so: davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek na promet nepremičnin, upravne takse in posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov izven igralnic. Naštetim virom je treba dodati še omenjeni 30-od-stotni delež od dohodnin. S tem pa denarni viri bodočih občin še niso izčrpani, saj med prihodke spadajo tudi davek od premoženja, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, krajevne in komunalne takse, pristojbine, odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, prihodki občinske uprave in drugi prihodki. Tudi tu velja, da je višina določena z aktom o njihovi uvedbi. Zakon dopušča občinam, da lahko predpišejo do petkrat višji davek od premoženja, kot ga sicer določa zakonodaja. Prav tako pa je občinam omogočeno tudi kratkoročno in dolgoročno zadolževanje, seveda v določenem obsegu in šele po tem, ko bodo uredile premoženjskopravna vprašanja. Zakon naj bi predvidoma začel veljati z novim letom, kar pa ne pomeni, da bodo imele nove občine s tem dnem že svoje žiro račune oziroma proračune. Zato je v zakonu predvideno začasno financiranje preko žiro računov sedanjih občin. S sredstvi bodo razpolagali župani občin, ki so ustanovljene na njenem območju, poslovanje pa bo nadzirala Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje (bivši SDK). Vseh posledic omenjenega zakona seveda niti v vladi niso v stanju predvideti. Zaradi izravnav občinskih proračunov bo predvidoma potrebno v državnem proračunu zagotoviti 2,2 milijarde tolarjev več. V ta znesek niso vključene neporavnane obveznosti občin, ki naj bi znašale 8 do 9 milijard in bodo delno tudi državno breme. Prav tako še niso izdelani natančni izračuni o presežnih delavcih v upravnih organih sedanjih občin, za katere bo morala poskrbeti država. KF OBVESTILO Občinska volilna komisija Luče obvešča volivce 5. volilne enote, ki obsega naselja: Solčava, Logarska dolina, Podolševa in Robanov kot, da se kot NOVO GLASOVALNO MESTO ZA VOLITVE župana občine Luče, ki bodo 4.12.1994, določi sedež občinske volilne komisije v prostorih krajevne skupnosti Luče št. 106. Občinska volilna komisija, Luče Pojasnilo k objavljeni listi "KANDIDATI ZA VOLITVE" v 23. številki Savinjskih novic Stojan MARKELJ nisem član stranke "Združena lista socialnih demokratov" in ne kandidiram kot strankarsko usmerjen kandidat, temveč izrecno kot NESTRANKARSKI KANDIDAT, ki se zavzema za izboljšanje pogojev dela v drobnem gospodarstvu in podjetništvu. Pogoj za podpis izjave "kandidatov za svetnike" je bil predvsem to, da kandidiram kot nestrankarski kandidat, kar je bilo z moje strani posebej poudarjeno in zahtevano. Stvari so mi bile tudi tako razložene, predstavljene in potrjene in izjavo sem podpisal v prepričanju, da bodo stvari javnosti prikazane kot dogovorjeno. Stojan MARKEU Sp. Rečica 63 Krajevna skupnost Solčava Svet Krajevne skupnosti Na podlagi zaključkov in ugotovitev z Zbora krajanov Krajevne skupnosti Solčava z dne 27.11.1994, izdaja Svet Krajevne skupnosti Solčava naslednji SKLEP Bojkotirajo se volitve svetnikov in župana v novoustanovljeno občino Luče, kamor je po Zakonu o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, nasilno priključena Krajevna skupnost Solčava. Obrazložitev Dne 27.11.1994 je Zbor krajanov Krajevne skupnosti Solčava na svojem zasedanju soglasno sklenil, da se volitve svetnikov in župana v novoustanovljeno občino Luče, kamor je Državni zbor Republike Slovenije KS Solčava proti njeni volji priključil, BOJKOTIRAJO. Zbor je sklenil, da je treba spoštovati voljo ljudi, ki je bila izražena na majskem referendumu, kjer se je večina krajanov Krajevne skupnosti Solčava odločila za samostojno občino Solčava. Krajevna skupnost Solčava Svet Krajevne skupnosti Predsednik Damjan Havdej GOSPODARSTVO Elkroj Mozirje Modna revija kolekcije Carier V gradu Vrbovec v Nazarjah je bila v dneh od 16. do 18. novembra modna revija Elkrojeve kolekcije Carier pomlad - poletje 1995, ki je bila pravzaprav nov način zaključevanja. O razlogih za takšen način kontaktiranja s kupci smo povprašali modno kreatorko Urško Marolt. "V tovarni Elkroj smo se letos prvič odločili za nov način zaključevanja kolekcije in sicer s predstavitvijo modelov na manekenih in manekenkah kot nekakšna modna revija, kjer je našemu kupcu izdelek - hlače neposredno predstavljen z možno kombinacijo ostalih delov oblačil, čevljev in modnih dodatkov. V kolekciji moških hlač Carier pomlad - poletje 95 je bilo predstavljenih 15 modelov hlač. Kot dodatek k hlačam so bile prikazane nove kravate Carier iz čiste svile in nekaj suknjičev iz kolekcije Formula EL pomlad - poletje 95. Moške hlače Carier so narejene iz čiste rimske volne ali iz mešanic volna-poliester ali svila-cupro ali lan-volna. Vsi ti različni otipi materialov so prijetni za nošenje, se manj mečkajo in kar je zelo pomembno - so modni. V ženski kolekciji hlač Carier PP/95 pa smo pripravili 16 modelov hlač, h katerim smo kot komplet izdelali še 6 telovnikov Carier, ki so letos novost v ponudbi blagovne znamke Carier. Modeli so narejeni iz finih, lahkotnih, lepo padajočih tkanin, ki poudarjajo ženskost. Tkanine so volnene ali mešanica volne-poli-estra ali svila-cupro ali poliester, ki daje videz svile, hkrati pa se ne mečka in je enostaven za vzdrževanje," je pojasnila Urška Marolt. Podjetniški kotiček V zadnji številki Savinjskih novic smo podali okvire izračuna davčne osnove po zakonu o davku na dobiček pravnih oseb, ki se smiselno uporablja tudi ri ugotavljanju davka iz dejavnosti pri samostojnih podjetnikih, aj uvodoma omenim, da jo je pri zadnji alineji davčno nepriznanih odhodkov zagodel tiskarski škrat. Davčno se namreč ne priznavajo odpisane teijatve do delavcev, lastnikov in povezanih oseb (ne pravnih, Kot je bilo napačno zapisano). V današnji številki se bomo ozrli na izračun in davčno priznavanje amortizacije, ki smo jo v sklopu omejeno davčno priznanih stroškov omenili na prvem mestu. Amortizacija je način nadomeščanja osnovnih sredstev, torej postopni prenos vrednosti osnovnega sredstva med stroške. Lahko jo izračunamo v skladu s fizično obrabo osnovnega sredstva ali pa v skladu s staranjem osnovnega Sredstva, gospodarskim ali fizičnim, ki ga izražamo v časovnih enotah. Časovno amortiziranje je lahko enakomerno ali neenakomerno. Ob nabavi osnovnega sredstva tako določimo, na kakšen način bomo določeno osnovno sredstvo odpisovali (prenašali med stroške). Pri vsakem osnovnem sredstvu vzamemo za kriterij najšibkejšo točko posameznega osnovnega sredstva in določimo obdobje oziroma stopnjo, v katerem bomo osnovno sredstvo nadomestili. Najpogostejša oblika amortiziranja je enakomerna časovna metoda amortiziranja, ko v obdobju, v katerem smo se odločili odpisati osnovno sredstvo, le-to odpisujemo v enakomernih odstotnih deležih. Na primer osnovno sredstvo, ki ga želimo nadomestiti v štirih letih, bomo odpisali v štirih 25% letnih deležih. Obračunana amortizacija bo torej v vseh štirih letih enakomerno vplivala na poslovni rezultat. Neenakomerno časovno amortiziranje uporabimo takrat, kadar želimo vpliv obrabe osnovnega sredstva različno porazdeliti na daljše časovno obdobje. Vzemimo zopet primer osnovnega sredstva, ki ga želimo odpisati v štirih letih. Tako osnovno sredstvo lahko odpisujemo s pomočjo rastoče ali padajoče letne amortizacijske stopnje. rastoča padajoča 1. leto 10% 40% 2. leto 20% 30% 3. leto 30% 20% 4. leto 40% 10% Do odgovarjajočih letnih stopenj smo prišli tako, da smo seštevali leta, v katerih smo želeli osnovno sredstvo odpisati 11+2+3+4=10). Pri rastočem načinu odpisovanja smo prvo leto odpisali 1/10 vrednosti in prišli 4. leto na 4/10, pri padajočem načinu pa smo ubrali obratno pot. škupaj bomo Qdpisali 10/10 vrednosti OS. Če bi računali amortizacijo za 5 let, bi se stopnje določile v petnajstinah (1+2+3+4+5=15) - v petih letih se bo skupno odpisalo 15/15 vrednosti Način je odvisen od tega, kaj želimo z izbiro metode amortiziranja doseči. Gospodarske enote, ki imajo morda začetniške davčne olajšave, se bodo verjetno odločile za sistem rastočih amortizacijskih stopenj, gospodarske enote, ki želijo prvo leto z večjim deležem amortizacije v večji meri vplivati na poslovni izid, za drugi, padajoči način časovnega amortiziranja ipd. Morda se bo kdo odločil za metodo izračunavanja amortizacije na podlagi preostale, to je sedanje vrednosti osnovnega sredstva, pri kateri se praviloma odločimo za podvojeno, skozi vsa leta enakomerno amortizacijsko stopnjo, osnova pa se z leti znižuje. Vse povedano velja za izračune in prikaze bilančnih iskazov, ki služijo v Roslovne namene. e glede na to, kakšno metodo smo izbrali in kakšno višino amortizacije prikazali v bilanci uspeha, pa nam bo v posameznem letu davčno priznala samo tista amortizacija, ki bi jo dotili z^ upoštevanjem linearnega (enakomernega) načina amortiziranja ob upoštevanju davčno priznanih stopenj amortiziranja. Davčno priznane stopnje amortiziranja so za posamezne vrste osnovnih sredstev naslednje: Amortizacijske skupine Najvišje letne amortizacijske stopnje (v %) 1. Gradbeni objekti 10 1.1. Stavbe 5 1.1.1. Ceste, komunalni objekti, zgornji ustroj železniških prog 14,3 2. Oprema, vozila, mehanizacija... 33,3 2.1. Oprema za opravljanje dejavnosti rudni- kov ter za raziskovanje, pridobivanje in prenos nafte in plina 20 2.2. Oprema za vodno gospodarstvo, vodovod in kanalizacijo 14,3 2.3. Oprema za gojitev, varstvo in izkoriščanje gozdov ter gojitev in lov divjadi 50 2.4. Računalniki in računalniška oprema 50 3. Večletni nasadi 14,3 3.1. Maline, robide in ribez 33,3 3.2. Hitrorastoče drevje 33,3 4. Osnovna čreda 50 5. Druga vlaganja 33,3 5.1. Dobro ime 20 Davčni zavezanci, ki vidijo največji učinek amortiziranja ravno v stroških, ki se davčno priznavajo in pripomorejo k nižjemu davku, Bodo v praksi uporabili stopnje amortizacije v okviru davčno priznanih, vso izračunano amortizacijo pa upoštevali kot odbitno postavko pri izračunu davčne osnove. Vida Skok CARIER v Gradu Vrbovec Gorenje Glin Nazarje Tudi zaposleni bodo lahko solastniki Kot je širši javnosti znano, je Državni zbor Republike Slovenije v začetku minulega meseca sprejel zakon, ki omogoča lastninjenje tudi tistih podjetij, ki so v lasti Sklada za razvoj RS. To do sedaj namreč ni bilo mogoče. Med skladovimi podjetji je tudi nazarski Glin. Z omenjenim zakonom so dane možnosti, da zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci postanejo lastniki Glina do 60 odstotkov, preostalih 40 odstotkov pa po zakonu pripada Skladu za razvoj. Na podlagi določil tega zakona je Sklad za razvoj Glinu posredoval ponudbo, da 20 odstotkov Glina menja za zadolžnice (lete so v procesu prisilne poravnave priznane kot terjatev do Glina), ostalih 40 odstotkov pa naj bi se lastninilo s certifikati s 50-odstotnim popustom. Postopek lastninjenja naj bi potekal v treh fazah. Najprej je potrebno, da zaposleni v vseh hčerah Glina podajo pisno izjavo, da so pripravljeni svoje zahtevke iz prisilne poravnave spremeniti v lastninski delež Glina (delnice). S tem naj bi pokrili prvih 20 odstotkov lastništva. V drugi fazi je predviden notranji odkup s certifikati v višini 40 odstotkov celotne vrednosti Glina. Ker je omogočen 50-odstotni popust, bo lahko vsak zaposlen v podjetju za svoj certifikat dobil dvakratno vrednost Gli- novega imetja. Na ta način naj bi zaposleni v Glinu postali večinski lastniki podjetja (60 odstotkov). V tretji fazi lastninjenja je predviden prenos lastnikov (delničarjev) in lastnine (delnic) na Glinova podjetja - hčere. To pomeni, da bi omenjena podjetja dobila v last sredstva, ki jih imajo sedaj v najemu. Tako bodo postali delničarji Glina delničarji posameznih podjetij - hčera. Prednosti takšnega načina lastninjenja se kažejo že same po sebi. Sadovi dela iz preteklosti bi na ta način postali trajna lastnina. V domačih rokah bi ostal večinski, skoraj dvotretjinski delež, kar pomeni glavno in odločilno besedo pri upravljanju. Lastninska osnova bi pomenila naložbo ne le za vsakega posameznika, temveč tudi za njegove naslednike. V naslednjih tednih bo torej dokončno odločena bodoča usoda Glina, neposredno povezana z razpletom lastninskega postopka. KF Otvoritev avtomobilskega salona V soboto, 26. novembra, je družina Žunter iz Okonine svojemu namenu svečano predala Avtosalon Žunter. Odlična prireditev, na kateri se je zbralo več sto ljudi, je potekala ob prisotnosti predstavnikov občine, obrtnikov in seveda slovenskih zastopnikov FIATA. Prvega jeklenega konjička so pri prodajalcu in pooblaščenem serviserju za vozila FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO prodali že na dan prireditve. Karolina Grudnik Novi priznanji inovatorju Bidru Zgornjesavinjski inovator Jože Bider, razgovor z njim smo objavili v letošnji 19. številki Savinjskih novic, je pred nedavnim prejel dve novi visoki priznanji. Najprej se je skupaj z ostalimi slovenskimi inovatorji, ki so v preteklem letu dni v Sloveniji prejeli zlata priznanja, udeležil razstave inovacij IENA 94 v Niirnbergu. Inovatorji so se omenjene razstave udeležili v organizaciji Slovenske podjetniško inovacijske mreže (SPIM). Svoje dosežke so predstavili na enem od najlepše urejenih razstavnih prostorov, kar pa je še pomembnejše, z njimi so poželi veliko zanimanja in enajst kolajn. Med tistimi, ki so prejeli priznanja, je bil tudi Jože Bider, ki je za rezalnik silaže prejel bronasto medaljo. Kot je dejal g. Bider, je tega priznanja kljub številnim, ki jih je dobil že do sedaj, izredno vesel, saj je bila konkurenca izjemno ostra. Razstavljalci so prišli namreč iz celega sveta, tudi iz Japonske in Kitajske, MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBČINA MOZIRJE VISING d.o.o. MOZIRJE prirejajo predvidoma v dneh od 14. do 16.12. letos BREZPLAČNO podjetniško delavnico, namenjeno zaposlenim in nezaposlenim, ki razmišljajo o lastnem podjetništvu ter že obstoječim podjetnikom. V treh dneh zgoščenih predavanj boste dobili koristne informacije in osnovna znanja o podjetništvu. Prijavite se čimprej na tel.: 832-543. VISING d.o.o. Mozirje organizira v mesecu decembru: - dvodnevni tečaj enostavnega knjigovodstva s pripravo letnega poročila za samostojne podjetnike, ki sami vodijo poslovne knjige - 60 urni začetni tečaj vodenja dvostavnega knjigovodstva (knjigovodstvo družb in večjih samostojnih podjetnikov) Prijave na naslov VISING d.o.o. Mozirje, Praprotnikova 12, tel./fax: 832-543 da o Evropi ne govorimo. Dokaz več, da je tudi slovenska pamet nekaj vredna in da je Slovenija, sicer po velikosti majhna država, sposobna stopati vštric z razvitimi državami. Pred dobrim tednom dni pa so na Ministrstvu za gopspo-darske dejavnosti slovenskim inovatorjem podelili priznanja 43. svetovne razstave izumov in inovacij Eureka 94, ki je bila sredi oktobra v Bruslju. Med petimi dobitniki zlatih medalj iz Slovenije je bil tudi Jože Bider, ki je predstavil rezalnik silaže. Tudi to inovacijo smo podrobno predstavili v omenjeni številki SN. Jožetu Bidru iskrene čestitke tudi v imenu uredništva Savinjskih novic! KF Gostilna - penzion Raduha Luče Priznanja dokazujejo pravilno usmeritev Verjetno je le malo Zgornjesavinjčanov, ki ne bi poznali ali vsaj slišali za gostilno in penzion Raduha v Lučah. Če ga ne poznajo pod tem nazivom, jim gotovo več pove ime Emike Selišnik, ki uspešno nadaljuje dolgoletno tradicijo kvalitetnega gostinskega lokala. Ernika Selišnik je bila z Raduho še v času bivše države mnogokrat odlikovana. Zadnje visoko priznanje pa ji je bilo podeljeno na slavnostni otvoritvi letošnjega sejma Gost-Tur, ki je bil od 12. do 16. oktobra v Mariboru, s strani Obrtne zbornice Slovenije. Raduha je torej na pravi poti, čeprav se je ob osamosvojitvi Slovenije potencialni trg zanjo izredno zmanjšal. "Najslabše je bilo v letu vojne in še leto po tem, ko je bil promet dejansko veliko manjši kot prej. Zadnji dve leti pa se razmere že izboljšujejo, čeprav moram ob tem poudariti, da smo se morali povsem načrtno preusmeriti na drugačen, to je slovenski trg." Drugačnemu načinu letovanja se v Raduhi, kjer krmilo gostilne postopno prevzema hči Martina, uspešno prilagajajo. Slovenski gostje so namreč predvsem tranzitni gostje, ki se v Lučah ustavljajo le za krajši čas. Med njimi je največ Primorcev in Ljubljančanov, letos pa so bili med letno sezono precej številni že tudi Italijani. Razlika med letno in bolj umirjeno zimsko sezono je očitna. V Raduhi pa skušajo to razliko čimbolj zmanjšati. “Sodelujemo z nekaterimi turističnimi agencijami, ki tržijo naše kapacitete in to jim kar dobro uspeva. Nadaljujemo tudi več kot desetletje dolgo sodelovanje z zdraviliščem Dobrna, na večji obisk pa računamo tudi zaradi vedno bolj zanimive Logarske doline." Kljub vsem navedenim spremembam ostajajo v Raduhi zvesti konceptu zelo pestre ponudbe hrane, kar danes v praksi pomeni, da lahko pri njih dobite vse vrste mesa, poleg ostalega tudi divjačino z mandeljnovimi listi in žrebička v čebulni omaki, različne vrste prilog od testenin z gorgonzolo do domačih štrukljev, zelenjavo najrazličnejših vrst, doma pripravljene sladice, pester pa je tudi izbor pijač. Vse navedeno znajo primerno prilagoditi posameznemu letnemu času oziroma posameznim praznikom. Tako so letos v času Martinovega nudili gos in kostanj v vinski omaki ter podobno. Gostje, ki so bili enkrat pri njih, se praviloma vedno vračajo, to pa je tudi največja garancija za gostilno oz. penzion, da jih bo v bodoče vedno več, kajti "dober glas seže v deveto vas". Vsekakor je lahko Selišnikova Raduha v Lučah pravi zgled za gostinske lokale v naši dolini, ki se v glavnem, žal, vse premalo ambiciozno spopadajo z novimi turističnimi izzivi. KF, foto: M. Kobe Sklad za razvoj malega gospodarstva Ustanovitev je več kot potrebna V mnogih slovenskih občinah že nekaj časa uspešno delujejo skladi za razvoj oziroma pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Glede na dejstvo, da bo po novem letu v Zgornji Savinjski dolini pet novih občin in da je z ozirom na njihovo majhnost neracionalno, da bi imele vsaka svoj sklad v ta namen, naj bi Skupščina občine Mozirje ustanovila Sklad za razvoj malega gospodarstva Zgornje Savinjske doline. Naloge sklada naj bi bile zlasti naslednje: zagotavljati posojila za projekte malega gospodarstva in sovlaganje vanje, vlaganje ali sofinanciranje poslovne infrastrukture, dajanje jamstev za posojila za malo gospodarstvo, subvencioniranje obrestne mere in drugih pogojev za vračanje posojil, ki jih odobravajo poslovne banke, izobraževanje, svetovanje, itd. Sredstva za poslovanje sklada bi se zagotavljala iz občinskega proračuna, sklad pa bi lahko pridobival sredstva tudi od drugih pravnih ali fizičnih oseb. Sklad bi lahko najemal tudi posojila. Sklad bi upravljal sedemčlanski upravni odbor, katerega mandat bi bil štiri leta. Sklad pa bi imel tudi tričlanski nadzorni odbor. Z ustanovitvijo Sklada za razvoj malega gospodarstva Zgornje Savinjske doline bi se nanj prenesla vsa denarna sredstva, ki so se doslej zbirala kot sredstva za nova delovna mesta. KF Turist Nazarje Novo vodstvo podjetja V nazarskem gostinskem podjetju Turist, o katerem smo pred nedavnim obširneje pisali, imajo novo vodstvo. Direktor podjetja je postal Drago Rifelj, dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Jakob Plaznik je njegov pomočnik, trženje pa je prevzel Miran Uratnik. Navedeni so že pričeli opravljati nova dela in naloge. KF Bo novemu vodstvu Turista uspelo “ozdraviti“ gostišče Bohač? Izvršni svet SO Mozirje Potrjen rebalans proračuna Na 16. seji občinskega izvršnega sveta, ki je bila v ponedeljek, 21. novembra, je bilo govora predvsem o rebalansu proračuna in o drobnem gospodarstvu. Predlog rebalansa občinskega proračuna, ki ga izvršni svet pošilja skupščini v sprejem, je od prvotnega "težji" za dobrih 58 milijonov in pol. Razlika gre predvsem na račun dopolnilnih sredstev z republike, ki sedaj predstavljajo že kar 47 odstotkov celotnega proračuna, medtem ko je delež dohodnine v strukturi proračuna sedaj po predlogu manjši za skoraj 10 odstotkov. Pri odhodkih izvršni svet predlaga dodatnih 15 milijonov tolarjev za delo upravnih organov, 10 milijonov in pol za delo izvajalskih organizacij, pol milijona za socialne transferje (otroško varstvo, socialno skrbstvo...), približno toliko za dotacije na področju kulture, nekaj manj kot milijon tolarjev za plačila na področju družbenih dejavnosti, 5,3 milijona tolarjev za subvencije in intervencije v gospodarstvu (pri tem je preko 2 milijona tolarjev predvideno za pospeševanje kmetijstva) in za druge odhodke (predvsem za krajevne skupnosti) dobrih 9 milijonov. Za odhodke investicijskega značaja naj bi dodatno odmerili 14,5 milijona tolarjev. Predlog proračuna po besedah predsednika IS, Jakoba Presečnika, kar v največji možni meri vsebuje pripombe, ki so bile dane na njegov osnutek, vseh pa enostavno ni bilo mogoče v celoti upoštevati. V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje glede sredstev, ki bodo z letošnjim proračunom sicer odobrena, ne bodo pa dejansko porabljena. Ker žiro računi sedanjih občin ne bodo zaprti takoj po novem letu, glede tega ne bi smelo biti večjih težav. Predlog rebalansa naj bi skupščina vsekakor sprejela na naslednji seji. V sklopu tematike drobnega gospodarstva je IS najprej sprejel osnutek Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko obrtne cone Prihova. Skupščina naj bi omenjeni odlok sprejela po hitrem postopku. Sledila je razprava o osnuku Odloka o ustanovitvi Sklada za razvoj malega gospodarstva Zgornje Savinjske doline. Izvršni svet meni, da je potrebno ustanoviti sklad, ki bo prevzel nalogo spodbujanja razvoja drobnega gospodarstva in preko katerega bodo stekla tudi sredstva, ki so se v ta namen do sedaj stekala v občinski proračun. Več o samem skladu v posebnem prispevku, odlok o njem pa naj bi skupščina sprejela že na naslednji seji. Izvršni svet je sprejel tudi sklep o javnem razpisu za sredstva za drobno gospodarstvo. V zvezi s predvideno lekarniško mrežo v Zgornji Savinjski dolini (lekarni tudi v Gornjem Gradu in na Ljubnem) je IS menil, da naj se s tem seznanita tudi obe krajevni skupnosti in da naj pobudo za realizacijo mreže prevzame Lekarna Mozirje. V dolini bomo, kot kaže, tudi kmalu priča enotni in kvalitetni označitvi naravnih in kulturnih spomenikov, ki jih je kar precej, menda okrog 120. Izvršni svet je izbral tudi izvajalca del za cesto Krnički log - Krnica - Luče. To je Cestno podjetje Celje. Investitor del bo krajevna skupnost Luče, republika pa bo zagotovila le okroglo tretjino potrebnih sredstev (3,7 milijona tolarjev), preostanek bodo morali zbrati doma. KF Skupščina občine Mozirje Bo zasedanje tokrat le sklepčno? Predzadnja seja občinske skupščine, 35. po vrsti, je bila sklicana za včeraj, 1. decembra. Še pred njenim pričetkom pa naj bi delegati končali 34. sejo, ki je bila doslej že dvakrat prekinjena. Od omenjene seje so ostale še točke Poročilo o imenovanju direktorja JP Komunala Mozirje, Predlog komisije za volitve in imenovanja, Lokalna samouprava in Razno. Nič pretirano razburljivega torej. Zato pa je dnevni red 35. seje kar natrpan s točkami, pri katerih je pričakovati pestro razpravo. Delegati naj bi spregovorili o nerazrešenih terjatvah Komunale do Sklada stavbnih zemljišč ter njegovem planu dela za leto 1994, sprejeli naj bi rebalans občinskega proračuna, podprli naj bi ustanovitev sklada za razvoj drobnega gospodarstva in proučili možnosti razrešitve terjatev občine Mozirje do podjetja Glin Pohištvo. Delegati naj bi poslušali tudi poročilo o finančno materialnem poslovanju proračuna in podpartij proračuna občine Mozirje v času od 1.6.1990 do 31.12.1993 ter poročilo o delu Komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. O poteku seje, v kolikor bo sklepčna, bomo poročali v naslednji številki Savinjskih novic. KF Predsedstvo občinske skupščine - bo še imelo delo? Radmirje Poplačan trud dolgoletnih prizadevanj Dolgo načrtovana in prepotrebna mrliška vežica v Radmirju je končno dočakala svoj dan slovesne otvoritve in uradne predaje namenu. Tako nekako bi lahko v en stavek strnili skoraj dvajsetletna prizadevanja krajanov. Aktivnosti za razširitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice so v Radmirju stekle že leta 1978. Zaradi nasprotovanja sosedov in neurejenih zemljiških zadev ter nenazadnje tudi zaradi neživljenskih predpisov vaškemu odboru ni uspelo stvari premakniti z mrtve točke. Po dolgoletnih prizadevanjih odgovornih so se razmere uredile do te mere, da so v oktobru leta 1992 pričeli z deli. Angažiranost krajanov je pripomogla, da so dela na objektu, ki ima dve vežici, zunanji pokriti prostor, kuhinjo, sanitarije in večji prostor za svojce, po dveh letih intenzivnih operativnih del zaključena. Kot je na sami otvoritvi dejal predsednik vaškega odbora, Franc Terbovšek, so večino KS Nazarje potrebnih sredstev zbrali krajani sami, saj je bilo opravljenih preko 1200 udarniških ur in 51 prevozov, darovanih je bilo preko sto kubikov lesa, po sklepu odbora za izgradnjo vežice je velika večina družin prispevala 4.000,00 SIT. V ta namen so porabili tudi štiriletno najemnino za grobove in tretjino zbranih sredstev iz proračuna in referenduma. Ob predaji vežice namenu v Radmirju ugotavljajo, da so uspeli dela ' zaključiti skoraj s kompletnim finančnim pokritjem. Manjši, manjkajoči znesek bodo pokrili s sredstvi IS SO Mozirje, katera so bila že odobrena. Vzporedno z gradnjo vežice in pokopališča so na novo utrdili in obnovili celotno obzidje starega pokopališča, sama cerkev pa je v fazi adaptacije, kar bo celovito dajalft temu staremu in pomembnemu romarskemu kraju privlačnejšo podobo. Ob prisotnosti številnih domačinov in gostov je blagoslov vežice opravil domači župnik g. Jože Vratanar, ki je tudi sicer nekakšen povezovalec ljudi tega kraja. Svečanost trenutka pa so pod vodstvom Lenke Kralj popestrili člani moškega pevskega zbora Ljubno. S tem formalnim dejanjem se tako tudi Radmirje, zadnje po vrsti, pridružuje ostalim krajem mozirske občine, ki se lahko pohvalijo s funcionalno urejeno mrliško vežico. Edi Mavrič, foto: Sašo Bernardi Na otvoritvi Srečanje ostarelih krajanov Nazarska krajevna skupnost in tamkajšnje prosvetno društvo jelka sta v soboto, 19. novembra, v jedilnici podjetja Glin Gostinstvo priredila srečanje ostarelih krajanov. Na podlagi izkušenj iz minulih let je bilo letošnje srečanje nekoliko prej, saj se je izkazalo, da ni dobro čakati do samega zaključka leta, ko jo lahko po svoje zagode tudi vreme. Starejše krajanke in krajani so se povabilu odzvali kar v lepem številu. Na pomoč so priskočili tudi gasilci z brezplačnim prevozom vseh tistih, ki so to želeli. Že malce tresoči, a toliko bolj topli stiski rok so prepletali minute pred pričetkom kulturnega programa, v katerem so nastopili predšolski in šolski otroci. S pesmijo, plesom in recitacijami so pred navzočimi pričarali vso mladostno energijo in prisrčnost, za kar so bili nagrajeni z bučnim ploskanjem. Gotovo je marsikateremu izmed starejših v tistih trenutkih misel ušla nekaj desetletij nazaj, v njegovo mladost, ki se ne bo nikoli več vrnila. Ob zaključku "uradnega dela" srečanja je spregovorila še predsednica krajevne skupnosti, Marija Krivec. Starejšim se je zahvalila za njihovo delo in pridnost, s katero so v preteklosti omogočili vsem nam lepo sedanjost, svoj govor pa je zaključila z besedami: "Starost je doba, ki je najmo-drejša in nam, mlajšim, naj bo vzor v naslednjih resnicah: da staro drevo najbolje gori, da je starim prijateljem najbolje zaupati in da je staro vino najbolje piti." Ob tem so si udeleženci srečanja iz srca nazdravili - še na mnoga leta! KF Trenutki sreče in razvedrita IZ RS ORGANIZACIJE Črno odlagališče v Spodnji Rečici Boj proti črnim odlagališčem vseh vrst odpadkov, kot kaže, še zlepa ne bo končan! Nov primer te vrste, ki pa pravzaprav sploh ni nov, se nahaja v Spodnji Rečici na desnem bregu reke Savinje. Črno odlagališče ali smetišče, kakorkoli ga že imenujejo, obstaja menda tamkaj že nekaj let. Kot so nam pojasnili v javnem podjetju Komunala, je inšpekcijska služba odlagališče, kamor so sprva vozili določene lesne odpadke, že zdavnaj uradno zaprla oziroma prepovedala odlaganje. Toda odločba očitno ni kaj prida zalegla, saj odlagališče še vedno obstaja in tudi "zalagajo” ga "neznanci" še kar naprej. Na njem je moč najti marsikaj, med drugim tudi veliko število rdečih polžev, ki se pridne selijo na sosednje vrtove in povzročajo škodo. Tudi neprijetne vonjave z odlagališča se ob primernem vremenu lepo širijo v okolico, da se domačini imajo česa nadihati. Kdo bo temu znal in zmogel storiti konec? Kulturno prosvetno društvo Gornji Grad Gremo v kino V Gornjem Gradu so pred nekako štirimi leti zaradi velikega osipa gledalcev, dotrajanosti kinoaparatur, predvsem pa zaradi adaptacije kulturnega doma začasno prekinili z rednim predvajanjem kino predstav. Svoje sta opravili televizija in video produkcija, ki pa očitno zopet izgubljata svoj nekdanji mik. Zaradi vedno večjega povpraševanja, predvsem mladine, so se letos v KPD Gornji Grad odločili ponovno usposobiti kinoprojektor in vsaj poskusno začeti s predstavami. Pri tem jim je bil v veliko pomoč Štefan Matjaž, ki sicer skrbi za kino na Ljubnem ob Savinji. Nemalo finančno breme popravila so v društvu pokrili z lastnimi sredstvi, računajo pa, da jim bo tozadevno priskočila na pomoč tudi krajevna skupnost, saj je staro-nova pridobitev namenjena vsem. Tudi sicer v društvu ne mirujejo. V prvi polovici decembra načrtujejo slikarsko razstavo, za novo dramsko sezono pa pripravljajo Linhartovo komedijo Veseli dan ali Matiček se ženi v scenarijski priredbi Edija Mavriča in pod taktirko režiserke Anice Stakne. Očitno je, da se gornjegrajski kulturniki, kljub težki finančni situaciji, katera jih, kot pravijo, spremlja na vsakem koraku, zavedajo svojega poslanstva. Prepričani so, da bodo ob pomoči vseh, ki so jim stali ob strani v preteklosti, tu mislijo predvsem na krajevno skupnost in podjetje Smreka, tudi v bodoče nudili obiskovalcem kulturnega hrama smeh in solze, predvsem pa sprostitev. Edi Mavrič Novi odlok o ureditvi cestnega prometa Kot smo poročali, je na poti v skupščinsko obravnavo novi Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Mozirje. Na predzadnji seji ga je obravnaval tudi občinski izvršni svet in priporočil skupščini, da ga sprejme po hitrem postopku. Ker je sedaj veljavni odlok o ureditvi cestnega omrežja v občini Mozirje že nekoliko zastarel, sprejet je bil namreč leta 1985, je potrebno to področje urediti v smislu novih dognanj, organiziranosti in preventivnega ukrepanja. Tako se z novim odlokom urejajo omejitve in prepovedi prometa, ustavljanje in parkiranje, cestno prometna signalizacija, neprometni znaki, posebne storitve na prometnih površinah, posebni varnostni ukrepi, delo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, komisije za tehnično urejanje prometa, šolske prometne službe in organov za nadzor nad izvajanjem odloka. V odloku je med drugim navedeno, da posebne prometne površine, omejitve in prepovedi prometa določi izvršni svet. Parkiranje osebnih in tovornih vozil ter avtobusov naj bi reševali z javnimi in rezerviranimi parkirnimi površinami. Na področju sedanje občine je potrebno narediti tudi več reda glede postavljanja neprometnih znakov (za turistične objekte, naravne in druge znamenitosti) in se ob upoštevanju mednarodnih simbolov in oznak dogovoriti za enotno obliko in obdelavo znakov. Potrebna bo tudi večja kontrola prevozov, ki se odvijajo po naših cestah, saj prihaja zaradi prevelikih obtežb do poškodb cestišč. V odloku je obdelano tudi poglavje o urejanju preglednosti na cesti zaradi drevja, grmovja, visokih poljskih kultur in drugih predmetov ter naprav, ki ovirajo preglednost v križiščih in krivinah. V zimskem času je neredko problem tudi čiščenje in vzdrževanje prehodnosti pločnikov v naseljih. Seveda bo tudi s tem odlokom (ko bo sprejet) tako kot z ostalimi. Če nihče ne bo bdel nad njegovim izvajanjem, bo to le kup mrtvih besed na papirju. Še tako ostre kazenske določbe so namreč brez učinka, če se ne uporabljajo zoper kršitelje. Vemo pa, da je naša prometna kultura za zdaj na dokaj nizki ravni. KF Pogovor z Vojkom Matkom, novim doktorjem znanosti iz Mozirja "Država še premalo ceni domače znanje!" Pred nedavnim je Zgornja Savinjska dolina dobila novega doktorja znanosti, kar je za naše okolje zelo redek primer. Razlog za pogovor z dr. Vojkom Matkom se je tako ponujal kar sam po sebi. SN: Dr. Matko, najprej iskrene čestitke v imenu našega uredništva in bratcev Savinjskih novic! Vi ste sicer Mozirjan, a ker že nekaj let ne živite v rojstnem kraju, bi bilo prav, da nam na kratko orišete vašo življensko pot po končani osnovni šoli. DR. MATKO: Po končani osnovni šoli sem se vpisa! na elektro tehniško šolo v Velenju, saj me je ta profil že takrat zanimal. Po končani srednji šoli sem se zaposlil v Gorenju, v tehnologiji proizvodnje TV sprejemnikov, istočasno pa sem se ob delu vpisal na višjo elektrotehniško šolo v Mariboru. Študij ob delu na prvi stopnji sem ob precejšnjih naporih končal v roku rednega študija. Moja diplomska naloga je bila predelava barvnega TV sprejemnika Gorenje na teletekst, kar je bila takrat noviteta v Jugoslaviji. Kljub temu pa se moj status v podjetju ni spremenil, saj je moje napredovanje preprečil Miodrag Petrovič,- tedanji vodja tehnologije proizvodnje TV sprejemnikov, ki se je želel okoristiti z eno od mojih inovacij, a se jaz s tem nisem strinjal. Moja plača je tako ostala na nivoju čistilke ali nekvalificirane tajnice, to pa je bil razlog, da sem pustil službo in pričel redni študij na drugi stopnji mariborske elektrotehniške fakujtete. Po končanem študiju so mi na fakulteti sami ponudili službo in možnost napredovanja. In ostal sem v Mariboru. SN: Sledil je magisterij... DR. MATKO: Da, sledil je magisterij, takoj za njim pa študij doktorata, ki sem ga letos uspešno zaključil. Moram povedati, da je pot do doktorata zelo dolga in naporna, potrebno je veliko volje in znanja. Za sam zagovor doktorata drugim potrebno v tujih visoko strokovnih publikacijah doseči precej objav svojih prispevkov. Meni je to uspelo v Evropi, Ameriki in Aziji. SN: Kaj je bila vsebina vašega doktorata? DR. MATKO: Gre za senzor, ki uporablja kvare kristale. Možnost njihove uporabe obstaja pri različnih specialnih meritvah, kot na primer vlažnost zraka, lesa, usnja itd. Problem pri obstoječih senzorjih je, da so nezanesljivi in da v kratkem času izgubijo svoje lastnosti. Moj pristop pri tem predstavlja nekaj novega in je ponovljiv. Ob tem naj še dodam, da je potrebno za doktorat opraviti delo, ki predstavlja novost v svetovnem merilu, medtem ko je za magisterij dovolj, da se tuje znanje prenese na domače področje. SN: Kakšni so vaši načrti po tem velikem poglavju v vaši poslovni karieri? DR. MATKO: Prej omenjeni senzor je mogoče koristno uporabiti v praksi in v ta namen v sklopu Iskre razvijamo hibrid v SMD tehnologiji, ki bo splošno uporaben za tovrstne merilnike. To naj bi omogočilo proizvodnjo takšnih merilnikov v dr. Vojko Matko je med eniji na podlagi domačega znanja. Po dveh specializacijah v Miinchnu in Singapurju me prihodnje leto čaka še tretja v Franciji. Dobil sem tudi podporo miinchenske univerze za nadaljevanje svojega raziskovalnega dela in na račun vključitve v določene evropske projekte je tudi naša fakulteta dobila določena Sredstva za te namene. Problemov glede nadaljevanja zastavljenega dela zato ne vidim, problem se kaže kvečjemu v tem, da naša država še vedno premalo ceni domače vrhunsko znanje, ki je preverjeno tudi v svetu. Tovrstne razvojne projekte bi država morala podpreti, saj se verjetno samo od politike ne bo dalo živeti. KF Območna organizacija RK Mozirje Koliko dobrih dejanj za ljudi! Območna organizacija Rdečega križa Mozirje je na svoji programsko volilni skupščini, ki je bila v petek, 25. novembra, v mozirski osnovni šoli, ocenila delo v minulem štiriletnem obdobju in si zadala nov program nalog. Območno organizacijo RK bo tudi v bodoče, kot je to doslej počel nadvse uspešno, vodil dr. Franc Širko. S Ker smo o dejavnosti Rdečega organizacija v zadnjem času križa v Savinjskih novicah ukvarjala s krvodajalstvom, eorazmereno tekoče poročali, tečaji in tekmovanji prve povejmo le, da se je območna pomoči, solidarnostnimi akci- Podeljevanje priznanj ORGANIZACIJE Savinjski AVE vabi vse, ki radi prisluhnejo ubranemu petju, na koncert v Velenje. Odvijal se bo 8. decembra ob 19. uri v jami, socialno pomočjo in izobraževanjem. Posebno vlogo je RK odigral v času vojne, posebna, begunska problematika pa se pojavlja vse od vojne na Hrvaškem dalje. V tem času je močno zaživela tudi poizvedovalna dejavnost. V organizaciji pa so zaradi preobremenjenosti z drugimi nalogami bolj malo postorili na področju dela z mladimi. V letu 1995 bo Rdeči križ tako kot v-preteklih letih uresničeval svoje naloge v skladu s trenutnimi potrebami in možnostmi. Posebna pozornost bo v okviru krajevnih organizacij RK namenjena preventivni zdravstveni dejavnosti - boju proti vsem oblikam zasvojenosti. Zagotoviti bo potrebno zadostno število krvodajalcev in usposabljati v prvi pomoči kandidate za voznike in člane civilne zaščite. Aktivisti Rdečega križa bodo skrbeli tudi za pomlajevanje svojih vrst in tako ohranjali potrebno vitalnost organizacije za izvrševanje zastavljenih nalog. Zahtevnost in obseg dejavnosti zahtevata od Rdečega križa tudi povezovanje z ustreznimi institucijami (Center za socialno delo, Patronažna služba, Karitas, Društvo za pomoč duševno prizadetim, gasilska društva, civilna zaščita, itd.), kar bo dejansko le nadaljevanje že vzpostavljenih stikov. Kot eno prioritetnih nalog pa so v območni organizaciji RK zapisali tudi širjenje znanj o Rdečem križu. Ob zaključku programsko volilne skupščine so najbolj zaslužnim podelili še priznanja. KF, foto: Ciril Sem Povabilo na koncert Povezovalca Strašna Jožeta in predsednica mozirskega društva Sožitje; Darinka Marolt Humanitarni koncert "Človek - človeku" Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju, koncert pa so denarno in materialno podprli tudi številni sponzorji, med katerimi je bil tudi naš časopis. Zbrana sredstva Koncert si je ogledala tudi Štefka Kučan Nabito polna dvorana kulturnega doma v Mozirju in lepa vsota zbranih sredstev sta bili v petek, 18. novembra, končni rezultat večtedenske akcije društva za pomoč duševno prizadetim "Sožitje" iz Mozirja. bo društvo Sožitje porabilo za prvi korak v smeri pridobitve ustreznega objekta za popolno oskrbo težje prizadetih in ostarelih. Tako številna udeležba na koncertu pa dokazuje, da čut za dobroto med nami vendarle še ni izumrl. KF, foto: Ciril Sem Toliko obiskovalcev, kot se jih je zbralo tokrat, mozirska dvorana najbrž že zlepa ne pomni. Vstopnic je v predprodaji zmanjkalo skoraj v hipu in še enkrat se je več kot nazorno pokazalo, kako nujno potrebna je v zgornjesavinjskem okolju večnamenska dvorana. Ansambel Gaj, ansambel Slovenskih 5, ansambel Vinka Cverleta, Irena Vrčkovnik, Vinko Šimek, ansambel Darka Atelška s kvartetom Mavrica, harmonikar Zoran Zorko z MHS, folklorna skupina Oljka, kvartet Svit, ansambel Globus band, Delavska godba na pihala občine Mozirje in povezovalca Strašna Jožeta so v več kot dveurnem nastopu razvedrili in nasmejali preko štiristo gledalcev. knjižnici Velenje. Na koncertu, kjer bo mogoče slišati pesmi vseh zvrsti, od ljudskih pa do črnskih duhovnih, bo Savinjski AVE nastopal na povabilo moškega kvarteta Mavrica. Ta dosega vse večje uspehe tudi zunaj naših meja. Z gotovostjo lahko trdimo, da jih bodo kmalu dohiteli tudi savinjski pevci. Več o njih v eni izmed naslednjih številk. KG. Agrarna skupnost Gornji Grad Ponovno do nekdanje lastnine? Na podlagi zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic so se zbrali na ustanovnem občnem zboru nekdanji solastniki, 73 po številu, agrarne skupnosti Petelinjek. Iniciativni odbor je na podlagi zakona o denacionalizaciji vložil pri Skupščini občine Mozirje vlogo za vrnitev gozda na Menini planini, katerega lastniki so bili do nacionalizacije leta 1949. Sama površina gozda meri 241 ha z 68.182 kubikov lesne zaloge. Veliko delo iniciativnega odbora, ki ga je vodil ing. Ivan Zidam, se odraža predvsem v pridobitvi vseh potrebnih dokumentov in reševanju pravnih nedorečenosti, s katerimi se je iniciativni odbor pri svojem velikem delu srečeval. Na zboru skupnosti, katero bo potrebno registrirati še na sodišču, so sprejeli sklep o ponovni ustanovitvi skupnosti in pravila skupnosti, s katerimi se določa delo in organiziranost gospodarjenja z gozdovi. Po vrnitvi pravic iz naslova agrarne skupnosti se morajo pravila dopolniti še z določbami o gospodarjenju s premoženjskimi pravicami in gospodarjenju z gozdom. Za prvega predsednika' novoustanovljene skupnosti je bil izvoljen Maks Mermal, ki je hkrati tudi predsednik devetčlanskega upravnega odbora, njegov namestnik pa je po sklepu zbora Janko Kolenc. V primem prenehanja se vsa aktivna sredstva, skladno z določili pravil skupnosti, razdele med člane ustrezno njihovemu deležu. Edi Mavrič 90 NARODOPISJE GS Ljudske vraže in verovanja Piše: Aleksander Videčnik Vsa ljudstva imajo svoje navade, šege in verovanja. Tudi pri nas je v prejšnjih časih vražjeverstvo prevevalo ljudi, posebno pa še v hribovskih predelih, kjer so precej drugače živeli od svojih bližnjih v dolinah oziroma ravninah. Posebnost hribovskega kmečkega življenja so bile razne navade in običaji, ki so se tam najdlje ohranile. Temu je botrovalo predvsem dejstvo, da so bile kmetije ponekod zelo oddaljene druga od druge, da je nekoč bilo pozimi ogromno snega, ki je obležal vse do pozne pomladi, da ni bilo cestnih povezav in tudi ne sodobne svečave (razsvetljave). Zimski večeri so bili dolgi in največkrat so združevali vso družino k raznim delom, kot popravljanje orodja, pletenje košev in košar, preji ih tkanju in še bi lahko naštevali. Ko pa je bila vsa družina zbrana, so seveda modrovali, pripovedovali zgodbe in razne vraže. Na tedanji stopnji pojmovanja narave je za njih bilo marsikaj nerazumljivo in prav iz občutka nemoči so se porajale razne pripovedi o strahovih, coprnijah, dogodivščinah, povezanih z rajnimi, in podobno. Seveda so takšna pripovedovanja imela tudi tekmovalni značaj, kdo je namreč povedal bolj grozne doživljaje, ta je obveljal za občudovanega. Posebno pestro je bilo tedaj, ko so prišli v "štiro" razni rokodelci, ki so veljali za neke vrste prenašalce novic in dogodkov, te so znali zelo slikovito in morda tudi pretirano obarvati. Časopisov še ni bilo in tako je pač obveljalo pripovedovanje, pa če je bilo še tako iz trte izvito, včasih tudi nagajivo zlagano. Že od poganstva sem so različne naravne pojave pripisovali močem "neznanega", morda tudi božanskega. In v tem so bili domiselni preko vseh meja. Živeli so pač v naravi in z njo. Vse so pričakovali od nje, kot neke matere stvarstva. Zato je tudi povsem razumljivo, da so na nekdanji stopnji razvoja malikovali sonce, veter, luno in tako dalje. Iz tega izhaja torej nenadkriljiva domišljija, ki so jo izražali v njim razumljivem jeziku in smislu, torej včasih v pripovedih o strahovih, raznih znakih ob smrti, moči posameznikov nad drugimi, celo možnosti pomenka s samim vragom! Ko so prevladovali krščanski pogledi, so seveda marsikaj opustili, marsikaj pa le obdržali, vse do danes. Razumljivo, sedaj je tega zelo malo, saj se je življenje spremenilo, tudi v samih družinah pa tudi na kmetijah. Ni več prilike za skupne večere, ni več tako množično opravljenih del, kot je bila, denimo, žetev, tako se pač ljudje manj srečujejo v skupinah, ki so nekoč nudile izvrstno priliko za razna natolcevanja v pripovedovanju. Toda ko se koruza kožuha, je še vedno zelo živo in večer poteče v znamenju pripovedi in govornih sposobnosti. K temeljitem preobratu so pripomogla sodobna informacijska sredstva, časopisi, televizija, radio, vse to odrinja v ozadje ljudsko domišljijo in ohranjanje starih zgodb. Prav zato je potrebno obnavljanje tovrstnega izročila, ki je seveda prav tako ljudsko, kot je denimo pesem ali beseda. Ob tem se spomnimo na reke, ki so jih naši predniki znali, primeroma spomnimo le na tiste v zvezi z vremenom... S prirojeno bujno domišljijo so marsikaj videli, veliko slišali in sploh zaznali, česar sploh ni bilo, ali pa so si nek pojav po svoje in mistično predstavljali. Coprnice so videli kot lučke, podobne baklam, ki so se premikale, to pa so označili kot ples hudičevk, videli so sence, ki so jih imeli za rajnike, ti so ponavadi prihajali nazaj poravnavati kakšne krivice, ki so jih za življenja zagrešili, v župniščih je že prislovično strašilo, ker so baje prihajali nazaj tisti, ki niso opravili plačanih maš, sosedje so pogosto videli soseda, ki je sedel na mejniku, temu, ki ga je za življenja postavil na sosedovo stran, pred smrtjo znanca so pogosto verjeli, da je "dal cairn", je pač kaj v hiši zaropotalo, slišale so se stopinje, nekdo je trkal na vrata in podobno. Skratka, ljudska domišljija ali pa tudi ne, je bila nedojemljivo bogata. Ker pa je v tovrstnem izročilu marsikaj značilnega za kraje in ljudi v njih, je pomembno ohraniti pripovedi iz našega okolja, saj bodo sicer pozabljene številne zgodbe, ki so jim nekoč ljudje tako radi prisluhnili. Zbrane pripovedi bodo objavljene za posamezna okolja. Pripovedovalci bodo imenovani na koncu nadaljevanja, ker mnogi ne želijo biti omenjeni v zvezi z določeno zgodbo, bomo pač to upoštevali in sestavili le seznam ljudi, ki so s svojimi prispevki pripomogli k zapisu o vražah, verovanju in pripovedih. Pa kar k stvari! 193 ötopnic... Prav v tem času popravljajo "romarske stopnice" k frančiškanskemu samostanu v Nazarjah. V 16. in 17. stoletju je bil običaj, da so k božjepotnim cerkvam gradili stopnice, ki so največkrat predstavljale neke vrste molitveno pot, saj so bile vmes postavljene tudi kapelice, pred katerimi so romarji spotoma opravljali posebne molitve v čast zavetnikom kapelic. Spomin ok llrcslolrtllict' po:'ivrrr nja cerkv .Matereliov.jr rNazrmdn ini spoi/njini Sfn/rr.ikitn IS61. Ker je bila sedanja nazarska cerkev tudi znamenita božja pot. je torej zanjo tudi neke vrste značilnost stopnišče. Znani umetnostni zgodovinar Stegenšek je leta 1904 naštel 193 stopnic k cerkvi na "Olčnem hribu”, kot ga je imenoval potopisec Seidl. Kot vse kaže, so stopnice zgradili leta 1747., seveda so tedaj hkrati urejali kapelice vzdolž stopnišča. Še leta 1933 je znani potopisec, Fran Mišič, ugotovil prav tako število stopnic do vrha hriba, na katerem stoji cerkev Matere Božje. Lahko bi sklepali, daje leto 1747 pomenilo obdobje večjih sprememb zunanje podobe cerkve in okolja. Tedaj so namreč v cerkvi poskrbeli za podobe Križevega pota, ki so ga leta 1733 okoli cerkve opustili. Tudi dejstvo, da je prej bilo čaščenje Križevega pota zunaj cerkve, je značilno za večje božje poti. Nič ni odveč opozoriti na nekatere spremembe, ki jih je cerkev v tistemu obdobju doživljala. Leta 1763 je znani slikar Jelovšek poslikal Loret-sko kapelo, baje so to bile izredno lepe poslikave, ki pa so jih kasneje, iz nam neznanih razlogov, preslikali. Tiste čase so veliko dali na visoke zvonike, zato ni čudno, če so oba leta 1875 povišali. Deset let kasneje je mojster Vurnik naredil nov glavni oltar, ki še danes krasi cerkev. Ohranjena je romarska podobica, ki so jo izdali ob dvestoletnici posvečenja cerkve Matere božje v Nazarjah. Na sliki je dobro vidno stopnišče in tedanja podoba cerkve in okolice. Smemo domnevati, da je podoba veren prikaz stanja tistega obdobja. Kot je videti iz izdelave jekloreza, gre za dobrega izväjalca, risarja. Če torej natančno pogledamo, vidimo, da je stopnišče potekalo v treh delih, če ob tem smatramo, da so vmesne kapelice predstavljale neko ločnico. Stegenšek je opisal tri pomembne romarske podobice, ki so bile izdane skozi obdobje, od nastanka cerkve pa do leta 1904. A. Videčnik Kje je radmirska kronika? Dogodki iz zadnje vojne se hitro odmikajo in marsikaj gre v pozabo, zato je včasih prav, da skušamo rešiti pomembne dokaze o preteklosti katerega izmed krajev v Dolini. Radmirje je bilo takoj po dograditvi cerkve sv. Frančiška kraj zgodovinskega dogajanja. Sem so prihajali iz številnih dvorov tedanje Evrope, prinašali so darove, pa tudi sicer so se tam zadrževali, potem ko je bilo zgrajeno veliko župnišče, ki je služilo med drugim tudi za bivanje udeležencev duhovnih vaj, te pa so bile v glavnem namenjene imenitnim ljudem tistega časa, predvsem plemenitašem. Ko so leta 1941 Nemci rad-mirskega župnika izselili, so zavedni domačini reševali dragocenosti, kakor so vedeli in znali. Ena izmed najpri-zadevnejših je celo v mukah končala v Starem piskru, ko so gestapovci hoteli izvedeti, kje so dragocenosti skrite. Domnevamo lahko, da je tedaj bila iz župnišča odnešena tudi obsežna kronika, ki bi danes predstavljala bogat vir za zgodovinopisce. Vsekakor se do danes ni pojavila. Zato prosim vse, ki bi karkoli vedeli o njej, da nam sporočijo. Kdorkoli jo že ima, naj ve, da jo je rešil pred uničenjem, zato ni vzroka, da je ne bi ponudil v preučevanje strokovnjakom. Kaj se je tedaj, davnega leta 1943, dogajalo v Radmirju? O tem smo vprašali domačina Franca Prislana. Nemci so tako v stari šoli, kot tudi v praznem župnišču uredili šolsko središče za pomožno policijo. V njem se je izobraževalo v povprečju kakih 120 pomožnih policistov. Številni izmed njih so bili vpoklicani kot vojni obvezniki in dodeljeni policiji. Okolica župnišča je bila močno utrjena in zastražena, v veži župnišča pa je bil bunker, če bi do tja že prišli napadalci, bi jih iz njega že napadali ZGODOVINA ^ branilci, tako so si verjetno zamislili Nemci. Tečaj je vodil poleg poklicnih nemških policistov še neki gestapovec. Med posadko sta bila tudi dva slovenska rokodelca, ki sta skrbela za popravilo oblek oziroma čevljev. Krojač se je pisal Sagaj in čevljar Kosi. Oba doma iz okolice Ptuja. Ker sta hodila v vas popravljat obleke oziroma čevlje, sta kmalu navezala stike z domačini. Večkrat sta izrazila željo, da ju nekdo poveže s partizani, ker da je takih, ki bi si to želeli, v sami postojanki še več. Sprva jima domačini niso verjeli, da mislita iskreno. Veliko so pretrpeli in mnogi so že bili v gestapovskih zaporih... Prislan je tiste čase že sodeloval s partizani in sicer z neko četo, ki je delovala v okolici Medvedjaka, njen komandir pa je bil Bogdan. Dogovorili so se za srečanje na Poljanah, kamor naj bi Prislan pripeljal oba že imenovana pomožna policaja. Skupno so se dogovorili za napad na postojanko v Radmirju. Oba policista sta natančno opisala položaj v postojanki, dogovorili pa so se, da eden od obeh pride določenega večera v bližnji kozolec ter jih popelje v postojanko, kadar bo drugi od imenovanih na straži. Prvi večer stvar ni uspela, drugi večer pa je steklo po načrtu, stražar je vrata v župnišče odprl in partizani so potihoma krenili v prvo nadstropje, kjer so policisti spali in jih tako presenetili v posteljah. Orožje je bilo najprej zaseženo, da do njega niso mogli, nato pa so bili pozvani, da gredo z njimi v partizane. Res so šli in odnesli s seboj številno orožje, obleke in hrano^ V šoli je bival nekdo od rednih policajev, ki se je rešil po strelovodu v prostost in obvestil o dogodku nemško postojanko na Ljubnem. Od tam so krenili v zasledovanje, toda kolona borcev je bila že nad Juvanjem v hribih in se pripravila na nemški napad, ki pa ga potem vendarle ni bilo. Taisti večer je zagorelo tako župnišče kot tudi šolsko poslopje. Oboje so šele po vojni popravili. In spet h kroniki! Ker smo prepričani, da župnijska kronika še obstaja, trkamo na vest vseh, ki jot lahko pomagajo najti in tako omogočijo vpogled vanjo. A. Videčnik LJUDJE IN DOGODKI VABILO V nedeljo, 11.12.1994, bo ob 15. uri v Delavskem domu Nazarje 1. srečanje družin Zgornje Savinjske doline in okolice pod geslom "DRUŽINA - KLJUČ SREČE" Vabimo obiskovalce, da prisluhnejo lepemu petju, ubranim zvokom domače glasbe in prisrčnim nastopom številnih družin. Prosvetno društvo Nazarje Zveza kulturnih organizacij za Zgornjo Savinjsko dolino LJUDJE IN DOGODKI S GOST MESECA, spoštovane bralke, cenjeni bralci, je nova rubrika v Savinjskih novicah, ki bo ”na sporedu" enkrat mesečno. V rubriki bomo gostili znane Slovenke in Slovence, ki jih bomo povabili v Zgornjo Savinjsko dolino in v našem domačem okolju z njimi pokramljali o tem in onem. Da bi bila rubrika za vas kar najbolj zanimiva, boste imeli možnost našim in vašim gostom ter gostjam sami zastavljati vprašanja. Povedali vam bomo, kdo bo GOST MESECA, vi pa nam boste po pošti poslali vprašanja, katera želite, da jih v vašem imenu zastavimo gostu ali gostji. V rubriki bomo sodelovali z gostilno - penzionom RADUHA iz Luč, kamor bomo povabili naše gostje in goste na okusen prigrizek in dobro kapljico. Prepričani smo, da bomo na ta način skupaj z Emiko Selišnik, lastnico Raduhe, doprinesli svoj kamenček v mozaik zgornjesavin-jskega turizma. Torej - na delo! Glede na to, da se je že začel mesec december, ki je natrpan z raznoraznimi srečanji, nismo prepričani, da nam bo uspelo katerega izmed gostov povabiti še pred novim letom, vsekakor pa se bo to zgodilo v mesecu januarju. Vi pa nam lahko že sedaj pošljete predloge za gosta ali gostjo meseca in napišete vprašanja, ki bi jih radi zastavili. Odgovore nanje boste lahko kmalu prebrali v vašem časopisu - Savinjskih novicah! Franci Kotnik Blagoslov novega križa Nazarje, Tratnikova ulica, nedelja, 20. novembra, 14.00. Tega dne je bil ob tej uri blagoslov lesenega križa s kipcem Križanega, ki sta ga pred svojo hišo dala postaviti upokojeni župnik Ivan Kocmut in njegova gospodinja Anka Flere. Blagoslova, ki ga je opravil domači župnik p. Boris Markež, so se udeležili številni krajani Nazarij in bližnje okolice. KF Križ je blagoslovil nazorski župnik, p. Boris Markež LJUDJE IN DOGODKI S v Čebelica na obisku pri rdeči sončnici "Čebelica" je naziv skupine upokojencev za samopomoč v domu upokojencev na Polzeli. Srečanje imamo vsak četrtek v samem domu. Včasih je prav živahno, še posebej kadar praznujemo rojstni dan kakega člana. Pa tudi izleti in pikniki so ob četrtkih. Pa nas je gospa Vilma Marčinko povabila na obisk v Mozirje. Kar celo skupino! Vodja skupine gospa Tatjana je organizirala vse potrebno v zvezi s takim izletom. Vreme je bilo sicer čemerno, negotovo, razpoloženje pa je v malem avtobusu bilo kar živahno. Seveda smo se najprej oglasili v Gaju ter si napasli oči na cvetju, ki je še kar veselo rastlo. Še posebej smo si zapomnili rdečo sončnico, ki je prav posebej žarela med ostalimi rumenimi. Pa čudovito duhovit golobji parček iz belega peska, obrobljen z zelenjem, za oči pa sta bila dva šopka. Res domiselno! Pa smo se nekateri podali do kapelce, ki je zunaj prav lepa, žal pa vstopiti nismo mogli. Seveda smo pozvonili, naj tudi drugi vedo, da Gaj še živi. Da, še živi, čeprav ga je podivjana voda odnesla. Toda Mozirjani se ne dajo. Hočejo imeti lepoto, pa jim je uspelo. Imel sem srečo, da sem na belih potkah v delovni halji srečal gospoda Skornška, ki je bil glavni pobudnik za vso to cvetočo razstavo. Prav neverjetno se čuje, da je bilo kar cel milijon obiskovalcev! Pri izhodu nas je že čakala gospa Vilma in nas odpeljala na svoj dom. Prijazno nas je pogostila, v vseobčem klepetu pa nam je čas hitro mineval. Spoznali smo varovance, ki jim VDC nudi zavetje. Ob humanem odnosu zaposlenih se res dobro počutijo. Tako smo videli še drugo plat življenja. Za slovo se je v avli zaslišala še pesem, ki je sicer spremljevalka povsod, kjer so. Socialnima delavkama iz centra za socialno delo v Žalcu, ki sta sicer naši prijateljici že več kot štiri leta, hvala lepa za prijetno doživetje. Seveda hvala tudi naši delovni terapevtki gdč. Sergeji Mastnak, ki je pomagala vstopati in izstopati pa tudi sicer pomagala, kjer in kamor je bilo treba. Navsezadnje ali pa predvsem zahvala tudi kuharicam za bogat sendvič na poti in za toplo kosilo ob poznem povratku. Upamo, da ta izlet ni bil zadnji v tem letu. Saj je še kar lepo število četrtkov pred Silvestrovim! Ivan Vodušek Miklavž se bliža Otroci so svoja pisemca Miklavžu že odposlali. V Turističnem društvu Rečica pa obveščajo vse starše (in seveda tudi otroke), da bo tudi letos Miklavž delil darila pridnim otrokom na trgu na Rečici, 5. decembra ob 17.15 uri. Da bi se izognili lanskim neprijetnostim, ko je zmanjkalo daril, so se v Turističnem društvu odločili, da bodo letos za Miklavževa darila prodajali bone, ki jih je moč že od 1. decembra kupiti v trafiki in drogeriji na Rečici. Boni, na osnovi katerih bo potem Miklavž izročil darila, veljajo za vse tiste, ki ne bodo drugače prispevali k bogatejšemu zbiru Miklavževih daril. Sicer pa v TD Rečica obljubljajo, da bo letos dovolj daril za vse otroke, z Miklavžem pa bodo na rečiški trg prišli vsi, ki ga po navadi spremljajo. TD Rečica Kuga v svetu 26.8.1994 so v Indiji odkrili 1. sumljivi primer humane kuge. Takoj se je začel intenzivni nadzor in kontrola vektorjev, prav tako pa tudi masovna kemopro-filaksa. Na teh območjih (MAHARASHTRA in GUJARAT) je bilo do 26.9.1994 registriranih 26 primerov bubonske kuge, od katerih se ■ nobeden ni končal smrtno. Drugi izbruh, pri katerem so sumili, da gre za pljučno obliko, je bil zabeležen v SURATU. Do 24.9.1994 so zabeležili 452 obolelih, od katerih je 41 bolnikov umrlo. Tako je SURAT imenovan za epidemično območje. 13 sumljivih primerov so imeli tudi v Bombayu, iz drugih mest v državi pa ni poročil o kugi. ZAŠČITA PRED KUGO Cepivo proti kugi sicer obstaja, vendar daje omejeno, kratkotrajno zaščito in zato je potrebna revakcinacija. Ker ima le-ta stranske učinke, je cepljenje priporočljivo le za visoko rizične skupine, npr. laboratorijske delavce, ki se ukvarjajo s kugo, ali poljedelce na endemičnih področjih. Namen cepljenja je samo preprečevanje kuge in ne nadzor v času izbruha. Zadnjih 10 let je WHO dobila poročilo o 1500 primerih kuge iz 12 držav, zadnji primer pa je bil zabeležen v letu 1966. TERAPIJA KUGE PRI OBOLELIH Bolnika s kugo lahko zdravimo s streptomicinom, kanamicitom, kloramfenikolom in tetraciklini, ki so učinkoviti, če so uporabljeni pravočasno. NASVET ZA POTNIKE V MEDNARODNEM PROMETU Za potnike, ki potujejo v Indijo, ni omejitev, prav tako ne za potnike v tranzitu na letališčih v Indiji. SURAT je edina pokrajina, ki je razglašena za epidemično območje. Za vse potnike, ki se vrnejo iz potencialno okuženih območij velja, da vsako obolenje, ki se pojavi v šestih dneh po odhodu s tega področja, potrebuje zdravniško opazovanje. Tako so vsi potniki, ki prihajajo iz sumljivih področij, pod zdravstvenim nadzorom regionalnega zavoda za zdravstveno varstvo. "Čudežno" drevo življenja Kot kaže, se čudeži, če že ne čudeži pa vsaj izjeme, dogajajo tudi pri rastlinah. Ena takšnih se je zgodila pri Jakobcu nad Gornjim Gradom. Rastlina, imenovana drevo življenja, ki menda sicer nikoli ne cveti, je tokrat, kar je razvidno tudi s fotografije, spremenila svoje navade. Nič torej ni nemogoče, tudi v naravi! Edi Mavrič NASVETI Govedorejsko društvo o pomanjkanju telet ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Pridobivanje okrasnih dreves v gozdu Pridobivanje in prodaja božičnih drevesc je ena od dejavnosti, ki prinaša nekaj dohodka lastnikom gozdov. Kje in kako pridobivamo drevesca? 1. V gozdu ob gojitvenih delih razredčimo pregosto mladje in goščo. Posebej pazimo, da pridobivanje okrasnih drevesc ne gre na škodo gozda, ostati mora zadosti vitalnih in kvalitetnih drevesc. 2. Na presekah pod daljnovodi lahko načrtno gojimo okrasna drevesca ali le občasno posekamo naravno zrasla drevesca. 3. Na zaraščajočih travnikih in pašnikih posekamo drevesca, če želimo ohraniti travno površino. Vsako drevesce namenjeno prodaji, mora biti označeno s plombo Zavoda za gozdove. Lastnik gozda se dogovori z revirnim gozdarjem na Krajevni enoti, da si ogledata površino, kjer namerava pridobivati okrasna drevesa. Skupno se odločita, kako bo lastnik posekal drevesca. Z delom lahko začne na podlagi Odločbe o določitvi usmeritev in pogojev za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda Zavod za gozdove. Lastnik dobi tudi ustrezno število plomb. V odločbi je navedeno število drevesc po drevesnih vrstah in pogoji, kako naj se delo izvede. V nekaterih zahodnih deželah je gojenje okrasnega zelenja in drevesc razširjena dejavnost in pomemben dopolnilen dohodek za marsikakšno kmetijo. Tudi pri nas ima perspektive, saj je poraba okrasnega zelenja vedno večja. Marija Sodja Kladnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo, predvsem člani upravnega odbora, so že na večih sejah obravnavali problem pomanjkanja telet za nadaljno rejo. Čeprav se zadruga Mozirje trudi z organiziranim odkupom, se precej telet proda ven iz občine. Kmetije, ki so usmerjene v pitanje živine, imajo prazna stojišča. Enako občutijo težave tudi manjše kmetije, ki so prenehale z oddajanjem mleka in jim je praktično edini izhod vzreja telet s polnim mlekom, saj imajo zgrajene hleve in tudi ustrezno kmetijsko mehanizacijo. Marsikatera manjša kmetija je na robu preživetja že zaradi svoje majhnosti, če pa k temu dodamo še problem pomanjkanja živine, praktično nimajo nikakršnega dohodka od kmetijske zemlje, čeprav so obdavčeni po katastrskem dohodku. Opaziti je, da precej telet pokupijo kmetje sosednjih občin, predvsem Kamnika. Na zadnji seji UO Zgornje-savinjskega govedorejskega društva je bila dana pobuda, da bi poskušali vzpostaviti informacijsko mrežo o ponudbi in povpraševanja telet na način, kot je to pri organizaciji strojnih krožkov. Ker situacija nikakor ni lahka, poskušamo trkati tudi na našo zavest in to predvsem v tej smeri, da rejci, ki prodajajo teden in več stara teleta, skušajo le-ta prodati rejcu na področju Zgornje Savinjske doline in ne dopuščati, da teleta z naših dvorišč odhajajo izven občine. Menim, da kmetje Zgornje Savinjske doline lahko in moramo pomagati drug drugemu, saj v današnjem hudem tržnem boju nikomur ni lahko. In kako smo si zamislili posredovanje informacij? Na tri mesta v dolini bi ponudniki javljali ponudbe telet oz. izvedeli za kupca. Kupec in ponudnik se potem sama dogovorita o prodaji. Zavedamo se, da bo veliko več povpraševanja kot ponudbe. Z vzpostavitvijo teh "informacijskih mest" želimo kmetom prihraniti iskanje telet od kmetije do kmetije in hkrati ohranjati živinorejsko proizvodnjo (prirejo mesa) tudi na manjših kmetijah. Informacije o ponudbi in povpraševanju po teletih dobite na naslednjih mestih: 1. Ivan Presečnik, Lenart 2, Gornji Grad; tel. 843-198 vsak dan od 7.30 do 8.00 in od 20.00 do 22.00 ure. 2. Edi Jurjevec, Juvanje 1, Ljubno ob Savinji; tel. 841-504 od torka do petka od 10.00 do 22.00 ure. 3. DE Kmetijstvo Mozirje, tel. 831-010 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure. Kljub burnim razpravam o novih občinah v Zgornji Savinjski dolini menimo, da je in bo naša dolina zaradi naravnih danosti ostala zaključena celota. Menimo, da bomo z dobro voljo in malo lokalpa-troizma lahko tudi kmetje sami delno ublažili krizo pomanjkanja telet. UO Zgornjesavinjskega govedorejskega društva Vrstijo se lepi in topli jesenski dnevi, vendar zima že trka na vrata. Marsikdo se je že spomnil in prinesel s podstrešja ali kleti ptičjo krmilnico, jo popravil in pripravil za zimsko krmljenje ptic. Ptice si lahko preskrbijo hrano preko zime, posebej sedaj, ko je sneg postal že prava redkost. Kritična so le daljša obdobja slabega vremena s padavinami in čas debele snežne odeje. Takrat krmljenje pomaga preživeti večjemu številu ptic. Čeprav ni tako pomembno za preživetje ptic, pa prinaša krmljenje veliko veselja, saj jih lahko celo zimo opazujemo čisto od blizu. Najbolj zanimive so za otroke, ki se Ptice pozimi mimogrede naučijo razločevati vrste ptic. 1. Katere ptice bomo najpogosteje opazovali? V mestnih naseljih z veliko betona in asfalta bodo najpogostejši mestni vrabci. Če je le nekaj grmovja, bodo priletele sinice: velika sinica, mala sinica, plavček. Na podeželju je ptigi svet bolj bogat. Ščinkovd in strnadi radi pobirajo zrnje po tleh. Zelenci se pripodijo vedno v skupini. Pridejo kmečki vrabci z ijavimi lički. Kjer je dosti starega drevja, živijo duplaiji: veliki in mali detel, brglez, žolne. Redek in rasten gost zaradi svoje velikosti in močnega kljuna je dlesk. In še mnoge druge ptice vas bodo obiskale. NASVETI K MLADI DOPISNIKI Ä Krmilnica 2. Kakšno hrano uporabimo in kako krmimo? Primerno je različno zrnje v pripravljenih mešanicah, posebej sončnice ptice obožujejo. Lahko izdelate pogače iz zrnja in maščob (goveji loj) in jih obesite na primerno mesto. Pomembno je, da krmišče ni dostopno za mačke. Že jeseni začnemo redno polagati manjše količine hrane, da se ptice navadijo. V slabem vremenu, v hudem mrazu in debeli snežni odeji dajemo večje količine hrane. Pod grmovje nastavimo napol gnila jabolka in olupke za kose in brinovke. In še obvestilo vsem šolarjem: Neznansko me zanima, katere ptice bodo prihajale v tvojo krmilnico. Opazuj jih, jih nariši ali napiši, če si opazil kaj posebnega! Najbolj zanimive prispevke bom objavil, mogoče bom izbrskal še kakšno nagrado. Zeleni Franček & MLADI DOPISNIKI % Ljudje nas razumejo Klub staršev naše šole je v mesecu oktobru organiziral srečanje družin. Te so se udeležile planinskih pohodov po okolici Mozirja. Pomerile so se tudi v športnih dejavnostih. Dan smo skušali popestriti osmošolci. Odločili smo se, da bomo poskrbeli za hrano, pijačo in zabavo ter s tem prislužili denar za končni izlet. 8.c razred je prodajal hrano in pijačo, 8.Č pa je organiziral srečolov. Vsem, ki so nam prispevali bogate nagrade in nudili prostor, se iskreno zahvaljujemo. To pa so: Urarstvo Aubreht, mesarija Bognar, slaščičarna Betka, Bunny, Cekin, Center MVM, Cira-čara, črpalka Nazaije, Moz-iije, Davidov hram, Elkroj, Family shop, foto Bernard, frizerstvo Bernarda, Metka, Mary, Romana in Bojana, gostišče Markelj, Čujež, Jerovčnik avtokleparstvo, Komunala Mozirje, Izoles, MGA Nazarje, market Mahorič, market Nada, pekarna Miš-maš, pražama Podsedenšek, prodajalna Lipa, Tragai, TP Savinja, ZKZ, Bohač, Diana, Polžek, Pogo’s, Rimos, Rivon Niman, Pega, Pavlin, Šik, Kozorog, Štefka, Ultra, Korona, Samo, restavracija Gaj, usnjarstvo Lukač, vulkanizacija Tkavc, zlatarstvo Rožič in zlatarstvo Kvas. Veseli smo, da nas ljudje razumejo in nam pomagajo zaslužiti denar za končni izlet, katerega se osmošolci vedno veselimo. Lepa hvala. Polona Planovšek 8.č OŠ Mozirje Pouk malo drugače -raziskovanje Krasa Pri spoznavanju družbe se učimo o dinarsko-kraškem svetu, zato je bil naš prvi naravoslovni dan namenjen ogledu Cerkniškega jezera, Rakovega Škocjana in Planinskega polja. V Sloveniji je precejšnji del kraških površin, predvsem na jugu in jugozahodu države. Po "krpicah" sega kraška pokrajina tudi v notranjost države - nad Ljubljansko kotlino, na Štajersko... Tudi Julijci, Kamniško-Savinjske Alpe in deloma Karavanke spadajo h Krasu -imenujemo jih alpski Kras. Tla so sestavljena iz apnenca. Apnenec je prepusten za vodo (v kateri je raztopljen plin ogljikov dioksid), zato le-ta pronica v globine in z dolgotrajnim delovanjem ustvarja naravne umetniške kraške pojave. Ste že slišali za kraške jame, brezna, vrtače, ponikalnice, požiralnike, za podzemna jezera, naravne mostove in presihajoča jezera? V Sloveniji je več presihajočih jezer. Med njimi je največje Cerkniško, saj lahko njegova površina obsega tudi 27 kvadratnih kilometrov. Jezero pa poleti pokaže svoj drugi obraz, saj popolnoma presahne. Kako se v jezeru spreminja nivo vode, je prikazano na maketi v vasi Dolenje Jezero pri Cerknici. Glavni dotok vode v jezero predstavlja Stržan, ki na koncu Cerkniškega polja ponikne. Izvira spet v Rakovem Škocjanu kot Rak, v Tkalca jami ponikne, v globinah se združi s Pivko, ki priteče iz Postojnske jame, in na robu Planinske jame izvira kot Unica. Unica se v velikih zavojih vije po Planinskem polju, ponikne in pri Vrhniki izvira kot Ljubljanica. Gre za eno kraško reko z več imeni. Nekatere rastline, ki uspevajo na področju Cerkniškega polja, so dobro prilagojene na to okolje, saj lahko živijo v vodi in na kopnem. Imenujemo jih dvoživke (npr. vodna dresen). Na gladini jezera gnezdi čopasti ponirek, ki si splete gnezdo iz trstja. Jezerska postrv in druge ribe, ki živijo v ježem, se pred sušo umaknejo v globine ali v kotanje, kjer voda ostane. V Zadnjem kraju ostane voda vse leto. V tem predelu je vas Otok - to je edini poseljen otok v Sloveniji. Bogastvo in raznolikost Krasa moramo iskati tudi v njegovih globinah - v kraških jamah. V Sloveniji poznamo približno 5000 jam, predvidevajo pa, da jih imamo vsaj še enkrat toliko. Naj omenim le najbolj znane: Postojnska jama, Škocjanske jame, Križna jama, pri nas jama Pekel, Snežna jama, Rotovnikova jama in jama Kuhinjka nad Mozirjem. Jamarji potrebujejo pri svojem raziskovanju podzemnega sveta primemo opremo. Poleg vrvi in čelade je obvezna vsaj še svetilka. Po Rakovem Škocjanu pa zmoremo brez svetilke. Jami se je nekoč vdrl strop - sedaj je to udoma dolina, po kateri je speljana naravoslovna učna pot. Pričakovali bi, da zaradi teme v jamah ni življenja. Pa vendarle v jamah domujejo mnoge živali, med katerimi je najbolj znana človeška ribica. Tu zimujejo netopirji (npr. podkovnjak). Tam, kjer je vsaj še malo svetlobe, uspevajo tudi rastline (alge, praprotnice). Pogost prebivalec kraških gozdov je polh. Tega zimskega .zaspanca so že Stari Rimljani gojili za v lonec. Za kraševce je lov na polhe prerasel v pravi praznik (polhanje). Pravijo, da na Slivnici, ki z ene strani obdaja Cerkniško jezero, domujejo coprnice. Ker pa jih do danes ni še nihče videl, se jih Cerkničani spominjajo v pustnem karnevalu. Na naravoslovnem dnevu smo spoznali kraško pokrajino in njene posebnosti ter življenje na Krasu. Domov grede smo pridobljeno znanje utrdili s kvizom. Na naslednjem naravoslovnem dnevu pa bomo raziskovali Kras v osrčju zelene Štajerske. Benjamina Šuster, 5. a Osnovna šola Mozirje Preverjeno dobro: kremni slat/cled V/ HTladi Q bobenček Zahteva, da takoj povečate količino oste, namenjene njemu ose-no! Saj vem, da medvedi ravno zdaj odhajajo na zimsko spanje. To> pa nikakor ne sme veljati za bobenčkove prijatelje. Zato mu pišite, pa čeprav boste sporočili samo to, da se vam zdi tale stran zanič. Jo bomo pa spremenili! In kako drugače? Najbrž ste v zadnjih pripravah na Miklavžev prihod. Kar lepo ubogajte te dni in 6. decembra boste videli, da se je splačalo! Bobenčkov horoskop Tokrat smo se odločili, da namesto rubrike "Tebe pa poznam!" objavimo horoskop, ki ga je pripravila Zdenka iz Mozirja. Prav zanima me, če drži? oven © © © BU © © © 3V0XJCÀ © © © RAK © © © ICV 1 : Ü © © © %mcj © © © oomscj © © © ŠKOTOV © © © SOKCICC © © © XOZOMj © © © j vosrm © © © R3B3 © © © Ureja Karolina Grudnik HAGBAPHI BOBENGEK Pozor, pozor! Mladi bobenček razpisuje tekmovanje za Naj naj pismo. Lahko je največje, najbolj živahno, najbolj "utrgano" ali kakor koli drugače - naj. Važno je, da prispe na bobenčkov naslov! Ta si bo zatiskal ušesa, ko se bodo kregali poštarji, obenem pa tuhtal, komu naj podeli nagrado. Torej... Tekmovanje za naj - pismo se prične ta trenutek! potrebujem: 3 rumenjake, 150 g sladkorja, 1 smetano, lahko tudi kislo, 3,5 del mleka, ščepec soli (+smetana, mrvice, palčke za okrasitev) pripravim: Najprej stepem rumenjake s sladkorjem, nato pa dodam še vse ostalo in še naprej stepam. Nalijem v ustrezne skodelice in dam za nekaj ur v zamrzovalnik. Če pripravim sladico z aparatom za sladoled, je postopek malo drugačen. Opisan je v navodilih za uporabo aparata, od koder smo si sposodili tudi ta recept. P.S. Le kdo pravi, da se je sladoled le poleti? Vaša mama? Ponudite ji kremnega in gotovo si bo takoj premislila! NAJ SAVINJSKIH PET! Hy! Vidim, da je martinovanje res vplivalo na vas, da ste kar pozabili na nas in na našo rubriko. Tokrat smo dobili zelo malo glasov, a naj vam bo. Prvič vam to oprostim, ker “vem“, da se to ne bo več ponovilo. Sem optimist, zato me ne razočarajte. Smo zmenjeni? Kot vidite, se lestvica ni bistveno spremenila. Z domačega dela je izpadel Jan Plestenjak in namesto njega je tu skupina Chateau s skladbo Mlinar na Muri, ki je izšla pred kratkim pri ZKP RTV Slovenija. Predstavitev kasete in cedeja ja bila v ljubljanskem Eldoradu, kjer se je seveda zbralo mnogo slovenskih novinarjev, urednikov, glasbenih kritikov... Ta najnovejša Chateaujeva rock-pop umetnija. Mlinar na Muri, je prirejena po skladbi Boat on the River skupine Styx. Kaj bolj izvirnega, edinstvenega, svojega si skupina Chateau ni domislila, škoda! Na prvem mestu domačega dela je še vedno skupina Califomija, na drugo mesto pa je po številu glasov zdrknila skupina Čuki. Iz tujega dela je izpadla skupina Bajaga, dolgo vodilna skupina Naj Savinjskih pet in mislim, da jo imamo že več kot preveč. Namesto nje pa je tu E.T. s pesmijo Tek je 12 sati. Na starih mestih so ostali Mariah Carey. Mo do, Pink Floyd. Ja, ampak Nirvano sem pa čisto spregledala. To je namreč moj predlog pesmi z zgodovino SMELLS LIKE TEEN SPIRIT. A zakaj zgodovino? No, naj vam bo uganka do naslednjič. Adijo in ne pozabite na dogovor, kajti konec leta bomo med vsemi glasovnicami izžrebali 5 nagrad v skupni vrednosti okroglih 15 tisoč tolarjev, ki jih bo prispevala trgovina ELEKTRO Ljubija M-ZKZ Mozirje. Več glasovnic - več možnosti za nagrado! Katja Tuji del: 1. E.T.: TEK JE 12 SATI 2. MARIAH CARAY: WITHOUT YOU 3. MO DO: EINS ZWEI POLIZEI 4. SIMONA WEISS: ZATE SLADKA BOM 4. PINK FLOYD: WISH YOU WERE HERE 5. CHATEAU: MLINAR NA MURI 5. NIRVANA: SMELLS LIKE TEEN SPIRIT Domači del: 1. CALIFORNIA: NISEM AVTOMAT 2. ČUKI: IZ SRCA 3. MGNIFICO: 24.000 POLJUBOV ÉL. Zadruga mozlrje darnsč« »klsflttc Tujo skladbo^ ir - ZgomfoBavInfaka kmatlfaka zadruga Mozirja z.o.o. II UJU ime in priimek: a ? OBVESTILA • / rfn(*T® ELEMENTI h If V REGULACIJ llw^l OGREVALNIH ROTOTEHNIKA RAZPISUJE PROSTI DELOVNI MESTI 1. VODJA MARKETINGA 2. VODJA TEHNIČNO - RAZVOJNEGA PODROČJA Razpisni pogoji: pod 1: - Vil oz. VI stopnja izobrazbe tehnično-ek-onomske-komerdalne smeri - aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje nemškega jezika - dosedanje reference in delo na podobnem področju (energetika) pod 2: - VII oz. VI stopnja izobrazbe - strojništvo -smer energetika - aktivno znanje angleškega jezika - dosedanje reference in delo na podobnem področju (strojništvo - energetika - projektiranje) Pismene prijave z dokazili in z izdelano poslovno vizijo za pod 1. in pod 2. pošljite na naslov: FIRŠT ROTOTEHNIKA Radegunda 54 63330 Mozirje Poskusno delo traja 6 mesecev. (jp ŠPORT Veterani za veliki nogomet V pravi maniji igranja malega nogometa, ki je "zastrupil" skoraj sleherni kraj doline, so se nogometni veterani iz Gornjega Gradu odločili, da bodo ostali zvesti velikim nogometnim igriščem. Poročali smo o njihovem gostovanju v Avstriji, ki jim je očitno dalo novega poleta, saj so se odločili, da bodo odslej pristopili k nogometni igri bolj organizirano. Na ustanovnem sestanku so za predsednika ekipe izvolili Franca Repenška, za igralsko plat ekipe pa je zadolžen lvko Poličnik. Njihov namen je predvsem rekreacijske narave, želijo pa krepiti že vzpostavljene stike z ekipo iz avstrijske St. Margarete in po možnosti še s kom. Gornjegrajski veterani upajo, da bodo uspeli pridobiti tudi sponzoije, saj si želijo igrati v enoviti opremi. Prvenstveno pa bodo morali urediti pravno formalno lastništvo nogometnega igrišča in skupaj z ostalimi koristniki poskrbeti za primeren izgled športnega poligona v Gornjem Gradu. Edi Mavrič Savinjska rekreacijska košarkarska liga Košarkarji Savinjske rekreacijske lige so z odigranim sedmim krogom zaključili prvi del medsebojnega merjenja moči. V zadnjem krogu so bili v športni dvorani na Polzeli doseženi sledeči rezultati: Blackbird : TVD Partizan Mozirje 44 : 52 (11:30) Žalec : Garant Polzela 44 : 36 (21:20) Smreka Gornji Grad : Prestige Polzela 48 : 43 (24:18) Prebold : Partizan Gomilsko 50 : 44 (19:17) Končni vrstni red po sedmem krogu: 1. TVD Partizan Mozirje 7 2. Garant Polzela 7 3. Smreka Gornji Grad 7 4. Žalec 7 5. Prebold 7 6. Blackbird Team 7 7. Partizan Gomilsko 7 8. Prestige Polzela 7 V play offu se bodo za razvrstitev od 5. do 8. mesta pomerile ekipe: Blackbird Team : Partizan Gomilsko Prebold : Prestige Polzela Za razvrstitev od 1. do 4. mesta bodo merile moči pod obroči ekipe: Garant Polzela : Smreka Gornji Grad TVD Partizan Mozirje : Žalec Tekma za tretje mesto bo v nedeljo, 11.12.1994 ob 8.30, ob 10.00 pa se bosta zmagovalca polfinalnih tekem pomerila za prvo mesto Savinjske rekreacijske lige. Po tekmi za prvo mesto bo podelitev nagrad in priznanj. Rezultatski uspeh sta ekipi iz Zgornje Savinjske doline dopolnili s prepričljivo igro in strelskimi sposobnostmi posameznikov, kar dokazuje, da se bosta TVD Partizan Mozirje in Smreka Gornji Grad več kot zasluženo potegovali za najvišja mesta. Na vrhu liste strelcev je s 143 točkami Jože Goltnik (TVD Partizan Mozirje) 7 0 433:268 165 14 5 2 320:293 27 12 5 2 374:328 46 12 4 3 325:305 20 11 3 4 287:317 -30 10 2 5 307:347 -40 9 1 6 293:374 -81 8 1 6 250:357 -107 8 pred Boštjanom Rajterjem in Gregorjem Maroltom, oba iz ekipe Smreka Gornji Grad. Pri metanju trojk je imel na-jmirnejšo roko Boštjan Rajter (Smreka Gornji Grad) s 14 zadetki, z dvema zadetima trojkama zaostanka mu sledita Marko Krušnik in Andrej Re-goršek, oba iz ekipe Blackbird Team. Z mesta za izvajanje prostih metov je bil z 69,2% natančnostjo najboljši Danilo Turnšek (Garant Polzela) pred Bogomilom Polavderjem, kolegom iz ekipe, in Jožetom Goltnikom (TVD Partizan Mozirje). V lestvico izvajalcev prostih metov so bili uvrščeni igralci, ki so povprečno na krog vsaj trikrat prosto metali. Ekipno so bili pri izvajanju prostih metov najuspešnejši igralci Žalca z 58,7% uspešnostjo pred Smreko Gornji Grad in ekipo Prebolda, pri skupnem številu zadetih trojk pa so na vrhu razpredelnice igralci Blackbird Teama s 36 zadetki pred Smreko Gornji Grad in igralci Partizana Gomil-sko. Edi Mavrič OK Zgornja Savinjska Rezultati vrhunski, kljub finančnim težavam Odbojkarski klub Zgornja Savinjska očitno doživlja rezultatski preporod in enega viškov te generacije, ki danes brani barve edinega ligaškega kluba Zgornje Savinjske doline. Uspešno merjenje moči s tekmicami v I.A državni ligi in uvrstitev v tretje kolo Pokala Evropske odbojkarske zveze nakazuje načrtno in sistematsko delo ekipe in vodstva, kljub finančnim težavam, ki spremljajo klub praktično od ustanovitve. Na predstavitvi dosedanjih aktivnosti in načrtov o organizacijskem in tekmovalnem delu kluba za tekočo sezono je predsednik IS SO Mozirje, Jaka Presečnik, uvodoma poudaril, da je bil pred začetkom sezone klub na prelomnici, kjer se je bilo potrebno odgovorno odločiti kako, če sploh nadaljevati z delom. Z uvrstitvijo v evropski pokal in tekmovanjem v prvem rangu državne lige se je klub znašel pred skoraj nerešljivim finančnim problemom. Z novim vodstvom in ob podpori družbene skupnosti, ki preko svojih institucij, seveda v okviru možnosti in nikakor ne na račun ostalih vrhunskih športov v dolini, kot je dejal Presečnik, nekako premošča zagonsko finančno breme. Seveda pa se bo moral vsak na svojem področju še kako potruditi, predvsem v iskanju sponzorjev. Vida Skok, do lani aktivna igralka, letos pa je skupaj z možem na mestu trenerja ekipe, je obudila zgodovino kluba, ki se je v osemnajstih letih prelevil iz skupine deklet, ki so se sprva sestajale predvsem zaradi druženja, v ekipo, katera uspešno parira uveljavljenim evropskim klubom. Prvi vidnejši uspeh so dosegle leta 1982 z uvrstitvijo v II. zvezno ligo in osvojitvijo pokala maršala Tita na področju Slovenije. Sploh so deset let predstavljale vrh slovenske odbojke in to izk- ljučno z doma vzgojenimi igralkami. Po zaslugi novega vodstva so letos prvič vključili mlajše igralke v nižji rang tekmovanja, cilj prve ekipe pa je po besedah Vide Skok pokazati in po možnosti dokazati se na mednarodni sceni. Na žalost so se morali zaradi strogih kriterijev, katerih ne dosega niti ena telovadnica v celi dolini, preseliti na Gomilsko, kjer igrajo tekme domačega prvenstva. V mednarodni konkurenci pa merijo moči v športni dvorani na Polzeli, kar je za igralke dodatni napor. V sami razpravi je Rudi Hramec, član upravnega odbora kluba, povedal, da so se za ime Zgornja Savinjska odločili zaradi pripadnosti dolini in vsem, ki jim poskušajo tako ali drugače pomagati. Po oceni vodstva kluba naj bi jih tekmovanje v letošnji sezoni stalo cca 195.000 DEM, zato želijo ustvariti pozitivno vzdušje pri podjetjih in zasebnikih, skratka vseh, ki se odločajo sponzorirati odbojko. Iz preteklih let ima klub še nekaj odprtih pogodbenih terjatev, ki pa bodo, kot kaže, ostale neizvršene. Tako ostaja odprta pogodba s KS Gornji Grad, kjer so igrale tri sezone, in s katero seje le-ta obvezala, da bo pokrivala kar 70% njihovega proračuna, kar pa seveda daleč presega finančne možnosti kraja. Kakorkoli že, vrhunski šport se mora in lahko financira preko tistih, ki v uspešnosti kluba vidijo lastno promocijo in nenazadnje tudi poslovni uspeh. Športni kolektiv, ranga OK Zgornja Savinjska, s svojimi vrhunskimi rezultati in tradicijo nedvomno zasluži širšo podporo Zgornje Savinjske doline, katere ime se tudi na ta način uspešno promovira doma in v tujini. Nedvomno držijo besede Darka Repenška, sekretarja Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, da dolina kljub vsemu ni tako revna, da bi smela obrniti hrbet vrhunskim klubom naše doline. Edi Mavrič Pokal Evropske odbojkarske federacije Zgornja Savinjska proti Kantiju V soboto, 3. decembra, se bo ob 16. uri v dvorani na Polzeli ekipa OK Zgornja Savinjska v 3. kolu omenjenega tekmovanja pomerila z ekipo OK Kanti iz švicarskega Schaffhausna. Po doslej znanih informacijah bo nasprotnik zelo kvalitetna ekipa, ki v državnem prvenstvu trenutno zaseda drugo mesto. V svoji sredi ima dve tuji igralki, Rusinjo in Slovakinjo. Povprečna starost ekipe je 24 let, povprečna višina pa kar 179 centimetrov (štiri igralke krepko presegajo 180 centimetrov). Obeta se torej zanimiva tekma, ki so jo velja ogledati. Odbojkarice OK Zgornja Savinjska pričakujejo, da jih bodo domači navijači spodbujali vsaj tako, kot so jih v tekmah drugega kola. Zatorej, Zgornjesavinjčani, v soboto v čimvečjem številu na Polzelo v pomoč našemu predstavniku v športni Evropi! KF a PISMA BRALCEV K Obvestilo bralcem Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želja uredništva, da čimvečjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo dosledno spoštovali omejitev na največ 45 tipkanih vrstic v rubriki “Pisma bralcev" in največ 60 tipkanih vrstic v rubriki "Prejeli smo", daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. PISMA BRALCEV X Na takih volitvah Maja 1994. Vsi na referendum! Ali želite svojo občino? Da ali ne! V Krajevni skupnosti Solčava se je udeležilo majskega referenduma preko 84% vseh volilcev, od tega je glasovalo za svojo občino več kot 78% in tu se prične naš grenak priokus demokracije. Krajevna skupnost Solčava je bila v občini Mozirje ena največjih po površini, meri preko 10.000 ha, a žal s komaj 590 prebivalci. Ljudje so se na tem prostoru naselili že v 12. stoletju. Imamo eno najstarejših cerkva v dolini. Ljudje so se prebijali skozi zgodovino in trdno vztrajali na tem prostoru. Zadnja katastrofa, ki smo jo preživeli, je bila leta 1944, ko so Nemci Solčavo z okolico do tal požgali. Krajani so jo po vojni obnovili in to z zelo skromno družbeno pomočjo. S prostovoljnim delom so zgradili Zadružni dom, ki je sedaj v napol razsutem stanju, pod upravo Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Hotel Rinka je zgradilo Planinsko društvo Solčava leta 1953. Tudi tega so Solčavanom odvzeli in je sedaj že tri leta zaprt in razpada. Lesni obrat, ki je zaposloval 40 ljudi, so likvidirali. Tudi obrat Iskre, ki je 13 let uspešno obratoval v Solčavi in zaposloval 40 žensk, so pred petimi leti ukinili. Tako se nam je godilo, smo pač na repu doline, tik pred vhodom v Logarsko dolino, daleč od občinskega središča. Zato smo se morali vsa leta po vojni krepko boriti za preživetje. Včasih nam je uspevalo boljše, drugič slabše, a do sedaj smo preživeli, kako bo naprej, ne vemo. Gospod poslanec, ki “zastopa" naše interese v Državnem zboru Republike Slovenije, dr. Franc ZAGOŽEN, nas je že v naprej obsodil v sigurno izumrtje in to menda mi ne sodelujemo po njegovih in švicarskih izkušnjah (članek v Savinjskih novicah). Solčava je imela skozi zgodovino preko sto let svojo občino. V povojnem obdobju smo imeli svojo krajevno skupnost z vsemi pripadajočimi organi. A sedaj tako opevana demokracija nam je vzela vse. Ostali smo le peto volilno območje Občine Luče. Torej bi bili zastopani v Svetu občine le s tremi glasovi, brez kakršnekoli možnosti odločanja o svojem kraju. V naši krajevni skupnosti vsako leto izročimo družbi preko 20.000 m3 lesa. V zaselkih Logarska dolina, Robanov kot, Matkov kot, Podolševa in Solčava imamo velike možnosti za razvoj turizma. Razvit imamo kmečki turizem, ukvarjamo se z obrtno dejavnostjo, mejimo na Republiko Avstrijo, imamo dva maloobmejna prehoda, od katerih bo maloobmejni prehod Pavličevo sedlo v bližnji prihodnosti mednarodni prehod. Možnosti za preživetje v lastni občini je torej dovolj. Solčavani smo delovni, vztrajni in trdi ljudje. Take nas je skalil čas in svet, v katerem živimo, zato ne mislimo odstopiti od tega, za kar smo se na referendumu odločili in zaradi vseh teh navedenih okoliščin ne sodelujemo na decembrskih "demokratičnih " volitvah. Upam, da bo Državni zbor, ki nas je pahnil v tako nemogoč položaj, imel toliko moči in volje, da nam dodeli tiste pravice, ki pripadajo vsakemu državljanu v naši demokratični Sloveniji. Resnično smo majhni, vendar smo ljudje! Franc Podbrežnik Solčava 3 Spoštovane Ljubenke, cenjeni Ljubenci, dovolite, da se na Vas obrnem z javnim pismom. V zadnjem času so mi na uho večkrat prišle govorice, deležna pa sem bila tudi osebnih napadov, da sem iz- vajala telefonsko anketo v domačem kraju. Izjavljam, da nisem izvajala ne te, ne katerekoli druge ankete javnega mnenja. Čeprav sem še študentka, jemljem svoj poklic novinarke resno. Trudim se, da bi ga opravljala profesionalno in da bi obenem napisala čim več dobrega o Zgornji Savinjski dolini in njenih ljudeh, ne pa da bi jim naskrivaj telefonirala. Vse obrekljivce naprošam, da nehajo blatiti moje dobro ime in hkrati smešiti sanie sebe. Prepričana sam (ali pa si le domišljam), da zaradi nastopov na javnih prireditvah in branja beril v cerkvi moj glas pozna zelo veliko Ljubencev. Zato ne bi niti v sanjah pomislila, da bi jih klicala anonimno ali celo pod lažnim imenom. Pa ne le zaradi tega! Tudi zato, ker sem ponosna, da sem Ljubenka in svoje sokrajane cenim zaradi njihove prijaznosti in odprtosti. Ljudi sodim po dobrih delih, ne pa na podlagi preverjanja njihove politične opredelitve, kot mi skuša naprtiti peščica Ljubencev. Karolina Grudnik Podter 17 63333 Ljubno ob Savinji Še enkrat smetišče - tokrat drugače Z veseljem sem prebrala sestavek "Zelenega Frančka", ki ima res prave predloge za pobiranje in sortiranje smeti že na samem začetku. Tako bi moralo biti. Imeli bi še uporabne surovine in veliko, veliko manj smeti. Tako pa se je bati, da boste zasuli cel Podhom. Zeleni Franček pa je nekaj napisal, kar ne drži. To je, da je smetišče v Homu. Smetišče ni v Homu, ampak v "Pod-homu". Zgleda, da ljudje ne poznajo krajevnih imen. Niti Komunala ne ve, da je ta kraj Podhom. Ni ne Homce in ne Bočna, kot piše na deski, ki označuje kraj, kjer se zbirajo smeti. Podhom je idilična vasica, ki jo okrog in okrog obdaja lep smrekov gozd. Leži ob vznožju grebena Hom, zato se imenuje Podhom. V svojih nedrjih pa skriva goro smeti iz cele doline. Res, da smeti nekje morajo biti, toda količina? Tovornjak za tovornjakom cele dneve? To ne morete verjeti, kaj in koliko je vsega. Vabim Vas, pridite pogledat in se prepričajte, kako umazani smo. Marija Ročnik Podhom 6 Šmartno ob Dreti tgBgk KRONIKA Še o tatvinah v M GA Nazarje V zvezi s tatvinami v tovarni malih gospodinskih aparatov MGA Nazarje, o katerih smo poročali v prejšnji številki, so policisti pri nadaljni preiskavi ugotovili, da so kaznivih dejanj osumljeni tudi Radovan G. (28) iz Mozirja, Mihael P. (22) iz Luč in Aleksander C. (23) iz Nazarij. Zoper navedene kakor tudi zoper Damjana Š. je bila podana kazenska ovadba na temeljno javno tožilstvo. Ukradel je gorsko kolo V času od 15. novembra od 22.05 ure do 16. novembra do 14.00 ure je neznanec izpred stanovanjske hiše Spodnja Rečica 43 odtujil nezaklenjeno žensko gorsko kolo, last Barbare Z. (30), ki stanuje na tem naslovu. Lastnica kolesa je s tem oškodovana za okrog 40.000 tolarjev. fOgk KRONIKA f§ OGLASI Trčil je v avtobus Franc P. (62) z Ljubnega ob Savinji je 26. novembra okrog 19. ure vozil osebni avto po obvoznici na Ljubnem iz smeri Radmirja proti Lučam. Pri tem je trčil v ustavljen avtobus katerega je vozil Albin M. (57) iz Luč. Franc P. je bil v nezgodi hudo telesno poškodovan, zoper njega pa so posredovali predlog sodniku za prekrške. Presekani antenski vodi v Strugah 27. novembra je v popoldanskem času neznani storilec presekal antenske vode na oddajniku v Strugah in s tem oškodoval RTV Slovenija za okoli 100.000 tolarjev. Storilca zaenkrat še niso odkrili. Neposlušni tujec 29. novembra je policijska patrulja ob 00.30 uri ustavila vozilo, ki ga je vozil Ramiz R. (40), tujec, začasno stanujoč v Topolšici. Ker so policisti ugotovili, da je voznik pod vplivom alkohola, so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, česar pa le-ta ni upošteval. Policistom torej ni preostalo drugega, kot da ga pridržijo do iztreznitve. Po iztreznitvi so Ramiza R. odpeljali k sodniku za prekrške, ki mu je izrekel denarno kazen. Razstava panjskih končnic V soboto, 3. decembra, bo ob 17. uri v Frančiškanskem samostanu Nazarje otvoritev razstave panjskih končnic. Ljudski slikar Janez Slapar iz Loma pri Tržiču je na 137 panjskih končnicah naslikal svetnike po vzoru koledarja. Ob 16. uri bo v župnijski cerkvi sveta maša, hkrati še posebej vabimo čebelarje, zaradi bližnjega goda sv. Ambroža, ki je zavetnik čebelarjev. p. Bernard Goličnik OGLASI Clektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar • g , Sp. Kraše 30, Šmartno ob Dreti Tel.: 063/845-194 S4r « Budimo vam: |1____ - satelitske sisteme z garancijo in atestom - popravila in dograditve že obstoječih antenskih sistemov - RTV servis na vašem domu VSE STORITVE OPRAVLJAM KVALITETNO IN 1 GARANCIJO možnost plačilo na več obrokov fi PRIPOROČA IVI! NAGRADNO ŽREBANJE ZVESTIH KUPCEV VOZIL RENAULT V LETU ’94 RSL NUDI SVOJIM KUPCEM V LETU 1994 PRILOŽNOST, DA SODELUJEJO V JAVNEM ŽREBANJU 22. 12. 1994 V P.C. LEVEC, KJER BO 50 KUPCEV VOZIL OBDARJENIH Z LEPIMI PRAKTIČNIMI NAGRADAMI, EDEN PA SE BO ODPELJAL Z NOVIM R5 FIVE - DARILOM RSL d.o.o. RSL PODARJA SREČO 2X! DO 31. 12. 1994 ZA R-5 FIVE CLIO 5% POPUST! RENAULT SERVIS LEVEC d. o. o. Levec 54 - 63301 Petrovče Servis?063/452-020 Rez. deli?063/451-016 Servis VOLVO?063/453-065 Prod. vozil ? 063/452-515 Telefax: 063/452-057 RENAULT AVTO 7IVIJENJA Luce S3LVESTR0V3RJE IGOSTILNA PENZION _ « radUHA j- /m iffecUinC (lit: I - borovničevo žganje, - ajdovi štruklji, - lososovi zvitki, - brusnice, - špinačna juha s profiteroli, - mešana solata, I - divjačina, - rožičeve rezine s smetano, 1 - kruhov cmok, - kisla juha, I - vinska karta na podlagi ustnega izročila. % PRIJAVE na rei..- 844^022 G0STTŠČE IH PIZZERIA LESJAK Im» VAS VA3I Ma VEČERE DALMATINSKE KUHINJE ŠKAMPI, ŠKOLJKE, HOBOTNICA, MORSKI PES, RIBE: BRANCIN, ORADA, ZOBATEC, ŠKRAPINE in še mnogo drugega. VSS VSCŠRS VAS BO ZABAVAL DUO ZADAR Z veseljem Vas pričakujemo od 7.12. do 12. 12. 1994 od 19. ure do 24. ure v gostišču LESJAK Rezervacije sprejemamo na tel.: 063 - 832 - 593 Sprejemamo tudi rezervacije za silvestrovanje. J I Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: I- nagrobnih spomenikov ■ okenskih polic ■ stopnic I- tlakov - šankov in kuhinjskih pultov S Valentin Podpečan ■ Salek 20, Velenje I Tel. 063/857-558 Uradne ure za strankf. rsako sredo od 7.00 do L rsi ildlli Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 011 in 841 267 Ugodno v mesecu decembru: V decembru trgovini Izoles nagrajujeta. Vsak kupec bo pri nakupu nad 5.000 SIT sodeloval v nagradnem žrebanju, ki bo 30.12.1994 ob 15. uri v trgovini Izoles. 1. nagrada: gorsko kolo 2. nagrada: tuš kabina 3. nagrada: kasetofon - karaoke Izkoristite možnost ugodnih nakupov, akcijskih prodaj in gotovinskih popustov. Se posebej priporočamo nakup radiatorjev Jugoterm po izjemno ugodnih cenah. HELKO - IZOLES Ljubno in IZOLES Mozirje TISOVIMI TUDI Tajnšek Diana Gornji Grad, Tlaka Tel. 843-639 32 VfìM NUDI: - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, - motorne žage Husqvarna, - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage, - dodatni asortiman ZELO UGODNE CENE AKUMULATORJEV TOPLA! ANTIFRIZ ■ KONCENTRAT (V SODU) ZELO UGODNA CENA! Pri nakupu nad 6000 SIT možnost plačila na dva čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5000 SIT 5% popusta, nad 10000 SIT 10% popusta. Del. čas: 8.00 * 15.00, sobota 8.00 • 12.00 Udeležencem napovedanega razgovora o politiki zaposlovanja, socialni in upokojenski problematiki z ministrico za delo, družino in socialne zadeve se vljudno opravičujemo, ker je razgovor zaradi objektivnih vzrokov odpadel. Združena lista SD Levec LEVEC B e Ä* A C 9ß LEVEC 18 ---- v prodajnem centru MODERNI 1NTERIERI TELEFON: 063/472-409, FAX: 063/471-708 PRODAJA __ AVTOMOBILOV: MtKL.fcUfc!D- HONDA in ostalih vozil iz programa AUTOCOMMERCE! Božično novoletni popust za vse modele MERCEDES - BENZ razreda C, razreda E in S razreda, (popust velja za vozila na zalogi) MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING. MARIBORSKA ŠKOFIJA DEKANIJA GORNJI GRAD Spodaj podpisani duhovniki gornjegrajske dekanije: Alojz Žagar, č.kanonik in župnik, Jože Gračner, dekan, p.Boris Markež, prodekan in župnik, Stefan Antolin, župnik, Martin Pušenjak, župnik, Koren Ivan, župnik, Belak Jože, župnik, Suhovršnik Ivan, kaplan, Lukner Ferdinand, župnik, p.Bernard Goličnik, gvardijan, p.Mirko Silvester, ofm, v celoti podpiramo spodaj napisano izjavo slovenske škofovske konference pred volitvami in spodaj napisan komentar ob volitvah našega kolega prof.dr.Draga Ocvirka je tudi naš komentar: Resna in velika odgovornost Izjava Slovenske škofovske konference pred volitvami 1994 Slovenski škofje smo ob različnih priložnostih spregovorili o tistih vidikih javnega življenja, ki so nas navdajali z veseljem in upanjem ali pa z upravičeno skrbjo. Za obstoj in razvoj demokratične družbe smo namreč odgovorni vsi, na poseben način tudi škofje. Številna razočaranja ob dejstvu, da krivice in nepravilnosti tudi po demokratičnih spremembah še ostajajo, ne morejo in ne smejo biti razlog, da se volitev ne bi udeležili. Kdor bi mislil, da z volilno neudeležbo izraža svoj državljanski protest, bi se zelo motil in bi ravnal v nasprotju s temeljnim načelom družbenega nauka Cerkve, ki je skrb za skupno dobro. Še več, skromna udeležba državljanov na volitvah lahko pomaga utrjevati totalitarni družbeni red. Zato škofje pozivamo vse vernike, da se zavedajo svoje resne in velike odgovornosti. Drugi vidik, ki ga moramo kot kristjani in državljani upoštevati, pa je pametna in trezna izbira kandidatov. Upravljanje z oblastjo je za nas kristjane sprejemljivo samo takrat, če predstavniki to izvršujejo v duhu služenja, spoštovanja človeške osebe in vseh njenih pravic. Zato je dolžnost vsakega volilca, da se o kandidatih dobro informira ter upošteva ne samo njihov program, ampak tudi njihovo dosedanje ravnanje. Naš glas naj podpre tiste ljudi, ki so s strokovnim in etičnim delom dokazali, da svoje znanje na pošten in nesebičen način namenjajo za rast splošne blaginje. V dneh pred volitvami je naša krščanska dolžnost, da molimo k Svetemu Duhu za pravo modrost in pametno odločitev. Zavedati se moramo, da je prihodnost odvisna od vsakega posameznika ter od celotnega narodovega občestva. Na seji SŠK v Mariboru, 21.11.1994 Dr. ALOJZIJ ŠUŠTAR nadškof in predsednik SSK Ne le molitve, ampak tudi volitve Jezusov učenec je molilec. Molitev je vzklik občudovanja in zahvala nad brezmejno božjo dobroto, ki naš obsipa z neštetimi darovi. Je pa tudi prošnja za pomoč v svetu, kjer greh sebičnosti, samozadostnosti in samopašnosti spodkopava ljubezen in pravičnost, ki sta pogoj za človeka vredno osebno in družbeno življenje. Ljudje najraje sklenemo roke, kadar smo v težavah. Takrat molimo zase, vnemar pa puščamo druge, še zlasti tiste, ki nam trpljenje povzročajo. Toda Jezus nas opominja, da bodo marsikatere težave ostale, če ne zajamemo v svoje molitve tistih, ki so jih povzročili. “Slišali ste, da je bilo rečeno: ’Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika.’ jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih" (Mt 5, 43-45). Cerkev se zaveda, da velja to Jezusovo naročilo za vsa področja življenja, tudi politično. Vedno, tudi med najhujšimi preganjanji v rimskem cesarstvu ali za časa nacizma in komunizma, so kristjani molili za vladarje, da bi pošteno in nesebično vladali. Če se namreč oblast ne spremeni na boljše, se bodo stiske podložnikov le večale, ne pa manjšale. Dolga stoletja niso imeli podložniki druge moči kakor zaupanje v božjo pomoč, da so vplivali na obnašanje oblastnikov. Ker pa so oblastniki, omamljeni od svoje "vsemogočnosti", kaj malo dovzetni za božje navdihe in zapovedi, še zlasti, če niso verni, se je pokazala potreba po nadzoru in preverjanju njihovega dela. V ta namen so ljudje iznašli demokracijo, ki gleda oblastem pod prste in jih more ob volitvah, ko se dela obračun, zamenjati. Slovenci, žal, demokracije nismo vajeni, saj so vsako demokratično misel že v kali zatrli vsemogočni komunisti. Šele ko je propadel komunizem v Sovjetski zvezi, je morala naša avantgarda dopustiti večstrankarske volitve. Z njimi smo se približali demokraciji, saj smo dobili oblast, ki je sprejela demokratična pravila in nadzor. Ta oblast se ni zadržala in dobili smo novo. Ne bi bilo težav, če bi “novi" oblastniki pokazali jasno voljo, podkrepljeno z dejanji, da so totalitarno prakso opustili in zamenjali z demokratično. Žal, kažejo dejanja prav nasprotno: oblast - dediči komunističnih družbenopolitičnih organizacij poskuša popolnoma obvladati družbo in državljane. Ideološka (ne strankarska!) koalicija v parlamentu s totalitarnim rodovnikom ima ravno dovolj glasov, da lahko sprejema protiustavne zakone, kot kažejo razveljavitve ustavnega sodišča, preprečuje lokalno samoupravo, okupira televizijo, razpušča SDK, podredila si je tožilstvo, šolski minister se trka na prsi, da je konzer-vativec in z novo šolsko zakonodajo potrjuje "pridobitve" usmerjenega šolstva zä tretje tisočletje... Kaj bo ostalo od demokracije, če bodo volilci volili ideološko koalicijo, ki nam dejansko vlada in ji je le do oblasti, popolne in nenadzorovane? Hamletovo vprašanje: "Biti ali ne biti?" se kaže slovenskemu volivcu ko izbira med dvema usmeritvama: Ali gremo novemu totalitarizmu naproti, z rjavo-rdečo libertinistično avantgardo slovenskega ljudstva, ali pa se bomo usmerili v demokracijo, kjer si bodo oblast delile različne stranke, se med sabo nadzirale in delale v interesu vseh pod budnim očesom kritične javnosti. Na to dilemo mora odgovoriti vsak sam. Če se je odločil, da ne gre volit, je vzel en glas demokraciji in se že vnaprej kapitulantsko sprijaznil, da je naša prihodnost totalitarna. Takega neodgovornega početja si kristjan ne more privoščiti, saj je poklican, da bi bil sol, kvas, luč sveta. Kaj če se sol in kvas spridita in luč ugasne? Volitve so priložnost, da nekaj spremenimo, da damo nov polet in novo možnost demokraciji. V nasprotnem primeru nam bo spet ostala samo možnost, da za svoje vladarje molimo, naj bi bili do nas, svojih podložnikov, bolj prizanesljivi in usmiljeni. To pa ne bo spremenilo dejstva, da bo več Slovenije njihove, manj pa od ljudi, oni bodo dobre volje, ljudje pa slabe. Toda za jamranje bo prepozno: imeli bomo, kar smo izvolili. Drago Ocvirk inumi POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracije šobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 83.000 SIT Štiglic Jožica Radmirje IO, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 GOSTINSKO PODJETJE 'TURIST' NAZARJE ORGANIZIRA SILVESTROVANJE IN NOVOLETNI PLES v dvorani TVD v Mozirju igra ansambel MLADI PRIJATELJI REZERVACIJE telefon: 831-911 ali 832-536 SILVESTROVANJE V GOSTJŠČU PLANINKA LJUBNO IN GOSTISCU DREN RECICA OB SAVINJI REZERVACIJE TELEFON: 841-021 in 831-968 pohištvo nazarje Zaradi povečanega obsega proizvodnje iščemo nove delavce v proizvodnji pohištva. Zaposlitev za določen čas ali po pogodbi o delu nudimo delavcem za sledeča dela: - upravljalec stroja /III. in IV. stopnja/ - kontrola in embaliranje izdelkov /I. in II. stopnja/ - strežba pri strojih /I. stopnja/ Podjetje v letu 1995 načrtuje povečan obseg proizvodnje, zato bodo vsi tisti, katerih delo bo ocenjeno zadovoljivo, imeli možnost redne zaposlitve. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi GLIN Pohištvo Nazarje, kjer lahko dobijo še dodatne informacije. GUN Pohištvo Nazarje Programe si lahko ogledate v knjigovodskem servisu INPUT, Savinjska 4 v Nazarjah pri g. Purnatu, tel.: 063 832 716. Programe lahko kupite na 12-mesečno odplačevanje. Podjetniki, trgovci, obrtniki, knjigovodski servisi, več kot 2000 kupcev naših aplikacij s področja poslovne informatike vam lahko potrdijo, da so računalniški programi našega podjetja najboljša glasba za vaša ušesa. Naj vam omenimo sedem let izkušenj, brezplačno svetovanje in šolanje, hitro servisiranje, enostavno uporabo in zanesljivo delovanje programov? RAČUNALNIŠTVO m (065) 27 760 OBVESTILA Na podlagi 72. člena statuta občine Mozirje (Uradni list RS, št. 19/93, 35/93 in 8/94) ter na podlagi drugega odstavka 3. člena in 9. člena odloka o zagotavljanju sredstev za pospeševanje razvoja malega podjetništva (Uradni list RS, št. 20/94 in 62/94) je Izvršni svet SO Mozirje na seji dne 21.11.1994 sprejel PRAVILNIK o dodelitvi posojil za pospeševanje razvoja malega podjetništva za samozaposlovanje začetnikov v občini Mozirje 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji in postopek za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna (nova delovna mesta) za pospeševanje razvoja malega podjetništva za samozaposlovanje začetnikov v občini Mozirje. Sredstva se zagotavljajo iz sredstev obresti depozita pri KB Triglav, PE Celje v enkratnem znesku 2.200.000,00 SIT. 2. člen Sredstva se uporabijo za kreditiranje samostojnih podjetnikov oziroma za zaposlitev v družbi (d.o.o. ali delniška družba) kot sredstva za samozaposlitev začetnikov. 3. člen Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki oziroma podjetniki zaposleni v družbi registrirani od 1.1.1994 dalje, bodoči samostojni podjetniki in družbe, ki so v fazi pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracije na sodišču. 4. člen lz tega naslova lahko dobi posamezni prosilec sredstva v višini do največ 150.000,00 SIT, pod naslednjimi pogoji: a) doba vračanja kredita je 2 leti; b) obrestna mera je fiksna 5% letno; c) kredit se odplačuje v tromesečnih anuitetah; d) pričetek odplačevanja kredita je 6 mesecev po podpisu pogodbe. V času moratorija se obresti pripisujejo h glavnici. Kreditno pogodbo podpiše IS SO Mozirje z vsakim prosilcem. 5. člen Vloga, s katero se upravičenec prijavi na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, ki jo prosilec opravlja in namen porabe kredita; - dokazilo o registraciji oziroma potrdilo o vložitvi le-te. 6. člen Izvršni svet SO Mozirje sprejme sklep o razpisu za pridobivanje sredstev in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. 7. člen Sklep o razpisu za pridobivanje sredstev mora vsebovati: - skupni znesek sredstev; - namene, za katere se sredstva lahko pridobijo; - navedbo, kdo so lahko upravičenci za pridobitev sredstev in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati; - rok vložitve prošnje za dodelitev kredita; - pogoji, pod katerimi bodo sredstva dodeljena; - navedbo vsebine vloge; - navedbo mesta za vložitev vloge. 8. člen Upravni organ pristojen za gospodarstvo preveri skladnost vlog z razpisom in nato vloge posreduje v obravnavo komisiji za dodeljevanje posojil. 9. člen Imenovana komisija s strani IS za dodeljevanje posojil pripravi predlog delitve in ga posreduje IS v sprejem. 10. člen Izvršni svet pismeno obvesti prosilce v 10 dneh po sprejemu sklepa na seji IS, ki nato s posameznim prosilcem sklene kreditno pogodbo. 11. člen Če iz objektivnih razlogov vsa sredstva iz tega javnega razpisa niso bila razdeljena, jih IS dodatno dodeli prosilcem, ki so se prijavili na javni razpis. 12. člen Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega podjetništva za samozaposlovanje začetnikov se objavi v Uradnem listu RS, in prične veljati naslednji dan po objavi. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO MOZIRJE Jakob PRESEČNIK, dipl.ing.gr.I.r. Na podlagi 6. člena Pravilnika o dodelitvi posojil za pospeševanje razvoja malega podjetništva za samozaposlovanje začetnikov v občini Mozirje (Uradni list RS, št._94) Izvršni svet SO Mozirje objavlja JAVNI RAZPIS za pridobitev posojil za pospeševanje razvoja malega podjetništva za samozaposlovanje začetnikov v občini Mozirje I. Izvršni svet SO Mozirje razpisuje sredstva v višini 2.200.000,00 SIT kot enkratni znesek. Sredstva se bodo dodeljevala kot kredit pri samozaposlovanju začetnikov za namene pokrivanja začetnih stroškov poslovanja. II. Na javni razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki oziroma zaposleni v družbi (d.o.o. ali delniška družba) registrirana od 1.1.1994 dalje, bodoči samostojni podjetniki in družbe, ki so v fazi pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracije na sodišču. III. Sredstva bodo odobrena kot kredit v višini do 150.000,00 SIT, pod naslednjimi pogoji; a) doba vračanja kredita je 2 leti; b) obrestna mera je fiksna 5% letno; c) kredit se odplačuje v tromesečnih anuitetah: d) pričetek odplačevanja kredita je 6 mesecev po podpisu pogodbe. V času moratorija se obresti pripisujejo h glavnici. Kreditno pogodbo podpiše IS SO Mozirje z vsakim prosilcem. IV. Vloga, s katero se upravičenec prijavi na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, ki jo prosilec opravlja in namen porabe kredita; - dokazilo o registraciji oziroma potrdilo o vložitvi le-te. V. Zahtevek je potrebno vložiti v roku 10 dni od dneva objave razpisa na naslov; SO Mozirje, Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora (referent za obrt). PRIJAVA NA RAZPIS: Savinjska c. 7, Mozirje. VI. Prosilci kredita bodo pismeno obveščeni o izidu javnega razpisa po odločitvi na IS SO Mozirje. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO MOZIRJE OBČINA MOZIRJE Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu OBVESTILO ŠOFERJEM Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Mozirje organizira v mesecu decembru 1994, anonimno preverjanje znanja o cestno prometnih predpisih za vse voznike vozil na motorni pogon. Preverjanje se izvaja trikrat tedensko vsak ponedeljek, sredo in petek od 17.00 do 19.00 ure v učilnici avto šole TRAFFIC v Mozirju - BREZPLAČNO. Preizkusite in obnovite svoje znanje. Želimo varno in varno vožnjo! SPV Mozirje ? OBVESTILO • l GOSTINSKO PODJETJE d.o.o. NAZARJE, Zadrečka cesta 8, nudi zaposlitev pripravnikom -natakarjem, kuharjem in slaščičarjem. Interesenti naj se oglasijo na upravi GP TURIST d.o.o. Nazarje, ali pokličejo po telefonu: 831-911 ali 832-536. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA MOZIRJE Savinjska cesta 7 IZVRSNI SVET Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na osnovi sklepa 16. redne seje z dne 21.11.1994 razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN VPISANIH V VL.ŠT. 69 K.O. ŠMARTNO OB DRETI ROVT POD MENINO 23, P. ŠMARTNO OB DRETI Predmet prodaje so: 2 stavbni parceli (sedaj ruševine) - v izmeri 4 a 39 m2 in pašniki v skupni izmeri 2 ha, 3 a in 68 m2. Dostop je možen s terenskim vozilom oz. traktorjem. JAVNA DRAŽBA BO V ČETRTEK, 22.12.1994 OB 10. URI V SEJNI SOBI SO MOZIRJE POD NASLEDNJIMI POGOJI: 1. Izklicna cena na dan cenitve je 978.376,00 SIT. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o plačani varščini ter: - pooblaščenci pravnih oseb z izpiskom iz registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v Republiki Sloveniji in ustrezno pooblastilo, - fizične osebe s potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije. 3. Varščina v višini 100.000,00 SIT mora biti plačana do začetka dražbe na ŽR št. 52810-637-55284 (SO-Sekretariat za OU in DD) s pripisom “za javno dražbo" Neuspelim udeležencem bomo varščino brez obresti vrnili najkasneje v 3 dneh po končani dražbi. Kupcu bomo varščino brez obresti všteli v kupnino. 4. Kupec mora v 5 dneh po javni dražbi skleniti pogodbo in plačati kupnino, sicer varščina zapade. 5. Prodajali bomo po načelu "videno-kupljeno" in kasnejših reklamacij glede napak ne bomo upoštevali. 6. Kupec plača stroške sestave prodajne pogodbe, davek na promet nepremičnin in stroške vpisa v zemljiško knjigo. 7. Kupljene nepremičnine bo kupec prevzel, po izpolnitvi 6. točke tega razpisa. 8. Lesena uta, ki stoji na zemljišču ni predmet prodaje, ker je last KS Šmartno ob Dreti in jo bodo odstranili. 9. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 831-511 int. 10 (Stanka Rozenstein). Republika Slovenija Skupščina občine Mozirje Izvršni svet Na podlagi 5., 6. in 7. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega podjetništva v občini Mozirje (Ur. list RS, št. 21/94 in 62/94), Izvršni svet SO Mozirje objavlja JAVNI RAZPIS za pridobitev sredstev za pospeševanje malega podjetništva v občini Mozirje I) Izvršni svet SO Mozirje razpisuje sredstva v višini 28.000.000,00 SIT. Sredstva se bodo dodeljevala za: - kreditiranje obratnih sredstev, - kreditiranje osnovnih sredstev, - kreditiranje drugih razvojnih naložb, II) Na javni razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe s sedežem ali dejavnostjo v občini Mozirje, in sicer: a) obrtniki ali podjetniki posamezniki; b) podjetja v zasebni lasti do 50 zaposlenih; c) občani, ki so pri pristojnem občinskem organu ali registrskem sodišču vložili popolno vlogo za izdajo dovoljenja za registracijo dejavnosti kot podjetnik posameznik oz. zasebno podjetje. Sredstva se bodo dodelila prosilcem, ki bodo z investicijskim programom dokazali: - ustrezno gospodarnost oziroma učinkovitost naložbe v čim večji meri, - odpirali nova delovna mesta, - izkoriščali domače surovine, - uvajali ekološko čisto tehnologijo. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje, kot jih zahteva banka. III) Sredstva bodo odobrena kot kredit v maksimalni višini 50% predračunske vrednosti investicije in ne sme presegati 20% mase razpisanih sredstev. Najnižji znesek kredita je 1.000.000,00 SIT. Doba vračanja kredita je 3 do 5 let, odvisno od namena in vrste kredita, enoletni moratorij na pričetek odplačila glavnice. V času moratorija kreditojemalec obresti plačuje banki skladno z dogovorom med kreditojemalcem in banko. Odplačevanje kredita je lahko tromesečno ali polletno, odvisno od dogovora med kreditojemalcem in banko. Realni del obrestne mere znaša 11% letno. Banka bo kredit revalorizirala, osnova za revalorizacijo pa je porast cen na drobno v Republiki Sloveniji. Kreditojemalec plača pri odobritvi kredita provizijo za pripravo pogodbe in obdelavo posla v višini 0,50 % od odobrenega kredita v enkratnem znesku. Najmanjši znesek provizije je 9.200,00 SIT. IV) Vloga s katero se upravičenci prijavijo na razpis mora vsebovati: 1) Potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma izdano odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti podjetja oz. samostojnega podjetnika; 2) Investicijski program oziroma poslovni načrt, iz katerega mora biti poleg osnovnih podatkov o prosilcu razviden še: - delež lastnih sredstev, - donos in likvidnost projekta, - čas vračila vloženih sredstev, - ostali pričakovani ekonomski učinki, - možnost novih zaposlitev; 3) Druga dokazila glede na namen pridobitve sredstev (predračun za opremo, gradbeno dovoljenje); 4) Urediti ustrezno zavarovanje kredita; 5) Opredelitev ostalih virov financiranja; 6) Najmanjši možni znesek kredita je 1.000.000,00 SIT. V) Zahtevke je potrebno vložiti v roku 15 dni od dneva objave razpisa na naslov SO Mozirje - SEKRETARIAT ZA GOSPODARSKI RAZVOJ, FINANCE IN UREJANJE PROSTORA (referent za obrt) PRIJAVA NA RAZPIS, Savinjska cesta 7, Mozirje. Izvršni svet SO Mozirje Predsednik: Jakob PRESEČNIK, dipl.ing.grad., I.r. ^ OGLASI 'J3 ZAHVALE POGBEBME STOBim 24 Ol MI Dl» IVAN ROPOTAR čutimo batti: • kompletne pogrebne storitve . w'i ■ prevoze doma in v tujini - urejanje grobov - urejanje cvetličarskih storitev ■ povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 83.000 SIT - možnost obročnega odplačevanja ■ prvi prevoz do 70 km zastonj - dobava spomenikov v Savinjski ialini Ul. 063/701-433 Šimjttn 112/a, POGREBNE STORITVE ■ CVETLIČARNA MORANA STEBLOVNIK PARIŽUE ll/c, BRASLOVČE KO VAS DOLETI KRUTA USODA, DA STE IZGUBILI KOGA OD SVOJIH DRAGIH, SE PRIPOROČAMO, DA SE OBRNETE NA NAS, SAJ BOMO STORILI VSE POTREBNO NAMESTO VAS IN TO KVALITETNO TER Z VSEM SPOŠTOVANJEM DO VAS IN POKOJNIH. NAJCENEJŠI POGREB PRI NAS NE STANE NIČ! (KRIJE SE IZ REFUNDACIJE ZZZS) TELEFON: f063J 721*667, 721-043, 720-003 3£ ZAHVALE ZE V spomin V oktobru je minilo tri leta, od kar nas je zapustila naša draga mama, žena in stara mama Jerica MREVLJE Ohranimo jo v lepem spominu. Vsi njeni. Kakor lastovka jeseni odleti, tako v preranem grobu si se znašel ti. A zdaj - hiša tvoja prazna tam stoji. V spomin Jožef TROGAR iz Lepe njive 11.12. bo minilo leto dni, od kar nas je zapustil dobri botrček in prijatelj. Habetovi in prijatelji ZAHVALA V 93.letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Jožefa ZAKRAJŠEK iz Lačje vasi 9 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, izrazili sožalje, darovali vence, sveče, svete maše ter ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Francu Sirku za dolgoletno zdravljenje, članom GD Gorica za pomoč pri pogrebu, g. župniku Lukarju za opravljen pogreb, g. Stanki Levar za poslovilni govor, g. dr. Kelemenu za lajšanje bolečin zadnje dni njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče Milke VENEK iz Varpolja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tihem spominu sklonili pred njeno žaro in jo tako številno pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, govorniku krajevne skupnosti, Društvu invalidov in kolektivu Tovarne nogavic Polzela. Njeni domači VETERINARSKO DEŽURSTVO 28.11. do 04.12. ZAGOŽEN DRAGO, DR.VET.MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-277) 05.12. do 11.12. RUP MARIJA, DR.VET.MED., G. GRAD, TEL. 0609-616-978 (843-084) 12.12. do 18.12. KRALJ CIRIL, DR.VET.MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE TEL: 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7 do 8.30 ure. Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO Nadzomištvo Nazarje od 28.11. - 04.12. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 od 05.12. - 11.12. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 od 12.11. - 18.12. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Nove knjige v knjižnici Mozirje: 1. Strokovna literatura Jakliel: Exel 5.0, Tekavec: Word for Windows 6.0 Žvanut: Od viteza do gospoda, Janežič8iKmecl: Slovenska gorska pravljica, Stres: Človek in njegov Bog, Pravila iger: Velika ilustrirana enciklopedija vseh športov, Ramakrishna: Reki, Menaše: Svetovni biografski leksikon, Gomez Buron: Konec sveta, Vojaška letala 2. Leposlovje Holt: Črni opal, Sivec: Triglavski kralj, BLikvič: Avtobus norcev, Rebula: Skozi prvo zagrinjalo, Jenšterle: Temno mesto, Škrinjar: Prigode Korčka Koka, 3. Mladinska literatura: Twist: Marco Polo, Millard: Eric Rdeči, Twist: Krištof Kolumb, Twist: Magellan in da Gama, Hübner : Stara mama, Pfister: Til in krokodil, Connolly: Grške legende, Carroll: Skozi zrcalo, Carroll: Aličine prigode v Čudežni deželi, Butterworth: Ta čudovita zemlja SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ea-nriiüTg^ KINO MOZIRJE 3. in 4.12.1994 HITROST - ameriški film - akcijski, 1994 (SPEED) Glavne vloge: Keanu Reeves, Dennis Hopper, Sandra Bullock Režija: Jan De Bont Terorist v avtobusu, polnem potnikov, podtakne bombo, ki bo eksplodirala, če bo avtobus hitrost znižal pod 50 milj na uro... 10., in 11.12.1994 PIŠ - ameriški film - akcijski, 1994 (BLOW-AWAY) Glavne vloge: Jeff Bridges, Lloyd Bridges, Tommy Lee Jones Režija: Stephan Hopkins Tommy Lee Jones igra severnoirskega genialnega psihopata, ki je v Boston prebegnil iz irskega zapora in skuša na novo ustvariti Svet - z bombami. Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena vstopnice 350 SIT. KINO NAZARJE 3. in 4.12.1994 HITROST - ameriški film - akcijski, 1994 (SPEED) Glavne vloge: Keanu Reeves, Dennis Hopper, Sandra Bullock Režija: Jan De Bont Terorist v avtobusu, polnem potnikov, podtakne bombo, ki bo eksplodirala, če bo avtobus hitrost znižat pod 50 milj na uro... 10. in 11.1994 STARE SABLJE - ameriški film - komedija, 1993 (GRUMPY OLD MEN) Glavne vloge: Jack Lemmon, Walther Malthau, Ann Margret To je zgodba o dveh ovdovelih, ribiških, spletkarskih upokojencih, dolgoletnih prijateljih. Zgodba polna komičnih prizorov. Predstave so ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 17. uri. Cena vstopnice 350 SIT. KINO LJUBNO OB SAVINJI 3. in 4.12.1994 NABRITI KANONI - ameriški film - parodija, 1993 Režija: Gene Quintano. Igrajo: Emilio Estevez, Samuel L. Jackson, Kathy Ireland. Estevez išče smisel življenja... 10. in 11.12.1994 VRAŽJA DEKLETA - ameriški film - western, 1994 Režija: Jonathan Kaplan. Igrajo: Madaleine Stowe, Andi MacDowel, Mary Stuart. Kavbojska tolpa jezdi kot eno, ubija kot eno, sovraži kot eno in ljubi kot eno. Jasno, v tolpi so same ženske... Predstave so ob sobotah ob 20. uri, in ob nedeljah ob 17.30. Cena vstopnice je 350 SIT. KINO GORNJI GRAD 3.12.1994 NABRITI KANONI - meriški film - parodija, 1993 Režija: Gene Quintano. Igrajo: Emilio Estevez, Samuel L. Jackson, Kathy Ireland. Estevez išče smisel življenja... 10.12.1994 VRAŽJA DEKLETA - ameriški film - western, 1994 Režija: Jonathan Kaplan. Igrajo: Madaleine Stowe, Andi MacDowel, Mary Stuart. Kavbojska tolpa jezdi kot eno, ubija kot eno, sovraži kot eno in ljubi kot eno. Jasno, v tolpi so same ženske... Predstave so ob sobotah ob 18. uri. Cena vstopnice 350,00 SIT. RUMENILO ZA RAZVEDRILO (žvet&e t*t koftnwe V tračnicah najboljšega celjskega časopisa smo pred kratkim lahko prebrali, da ima bodoča občina Nazarje, ker je mala, tovarno malih gospodinjskih aparatov. Ni kaj - posrečena domislica. Le da bi k njej morda veljalo dodati še eno: majhna občina - majhni problemi, velika občina - veliki problemi. Vsaka podobnost z bodočo mozirsko občino je zgolj naključna. (L0KALPATR10TI DO NEZAVESTI) Naša nadvse ljuba državna vlada nas je (davkoplačevalce) razveselila s podatkom, da bo potrebno zaradi izravnav bodočih občinskih proračunov v republiškem Žaklju zagotoviti več kot dve milijardi slovenskih tolarjev, kamor pa še niso vključene neporavnane obveznosti občin, ki naj bi znašale okrog devet milijard tolarjev. Se en dragocen podatek za vse tiste, ki nam še vedno sadijo rožice, da nova samoupravna organiziranost ne bo dražja. (TREBA JE RACIONALIZIRATI, PA NAJ STANE KOLIKOR HOČE) V zanosu navdušenja so pred lokalnimi volitvami v občinski zgradbi v Mozirju izobesili nove zavese. Sodeč bo barvi in vzorcu zaves je sklepati, da so na občini pred tem pomembnim dogodkom, ki nenazadnje pomeni tudi začetek konca sedanje občine, razpoloženi zelo romantično in se torej ločitve celo veselijo. Zlobni jeziki vedo povedati, da so dali zavese obesiti tisti, ki kanijo v zgradbi ostati tudi po Novem letu. Pa naj bodo v rožicah - tako ali drugače! (ČLOVEK IMA OBČUTEK, DA JE V ŠPAJZU) Kako lepo je v predvolilnem času biti optimist! Optimisti namreč verjamejo predvolilnim obljubam. Le-te pa so marsikje tako lepe, da se komu od njih celo zarosijo oči. Od solz namreč. Pa ne od joka - od smeha. Ah, ko bi obljube gorele, potem vsaj glede kurjave letošnjo zimo ne bi bilo problemov! (BLA, BLA, BLA...) Ob izidu posebne predvolilne številke Savinjskih novic so se po dveh letih znova vnele žolčne polemike med domnevnimi strokovnjaki za ekonomsko in politično propagando o tem, kakšne vrste oglasi so bolj učinkoviti. Nekateri zagovarjajo tezo čimbolj popolne informacije, drugi prisegajo na slogane in kratke povzetke. Fotografije odobravajo eni in drugi, le da zanje pogosto primanjkuje prostora. Politiki in njihove stranke so se v Savinjskih novicah odločili za zelo različne pristope - od "nakladanja" do jedrnatih sporočil. Upati je samo, da ne bo kdo od kandidatov svojega volilnega (ne)uspeha obesil okrog vratu prav - oglasu v “novicah"... (SAJ SE VENDAR POZNAMO...) Sicer pa so glavnega in odgovornega v zvezi z omenjeno posebno številko obtožili plagiatorstva, ker so bile "novice" v skromni dvobarvni izvedbi podobne izdajam, ki smo jim bili priča še nedavno tega, le da z drugega naslova. Glavni in odgovorni (predvsem odgovorni, šele potem glavni, saj se ve, da je resnično glavna le njegova boljša polovica) se krčevito brani tovrstnih obtožb, a brezuspešno. Zadeva mu načenja samozavest in ga spravlja ob živce. (PRAV MU JE, ZAKAJ JE PA RAZVADIL BRALCE Z BARVNO NASLOVNICO) (žvet&e in fcoftitve d& fisieo&vi&to- Hened*Uč*te §f® I 1 1 R S R 1 I I 1 I ■ 1 I I I 1 1 1 1 1 1 1 I I vici po gornjcsflviojsuo PRI ZDRAVNIKU V GORNJEM GRADU -“Kako pa se imenuje moja bolezen?" vpraša dekle. -"Ah, ime si boste pa kar sami izmislili-takole po kakšnih sedmih mesecih..." PODJETJE V NAZARJAH -"Kdo pri vas vodi poslovanje?" -"Generalni direktor, direktor, plavalni mojster..." -"Plavalni mojster? Kaj pa ta počne?" -'Vleče nas iz vode!" MED MOZIRJANOMA -"Izneveril si najino prijateljstvo! Kako si lahko spal z mojo ženo?" -"Samo zanimalo me je, če je boljša v postelji kot moja..." -“No, saj to bi pa lahko mene vprašal!" SOLČAVSKE IZKUŠNJE V ŠOLI ^ -"Franček, povej nam, zakaj so večino planinskih koč I zgradili iz lesa?" I -"Kamenje so porabili že za izgradnjo planin!" I NAPIS OB ROBU GOZDA NA DOBROVLJAH 1 KDOR PUSTI PSA PROSTO TEKATI PO GOZDU, BO i USTRELJEN! I Popravek: 1 KDOR PUSTI PSA PROSTO TEKATI PO GOZDU, BO I USTRELJEN, PES! I NA MENINI I -"Celo noč nisem spal!'" 1 -"Kaj si tako nervozen?" I -"Ne to, ležal sem na mrtvi stenici!" 1 -"Saj ta ne grize več." g -"Nimaš pojma, koliko jih je prišlo na pogreb!" J UPOKOJENKA V TRGOVINI V BOČNI I -"Gospa, ta krema vas bo pomladila za dvajset let!" ( -"Pa mislite, da mi potem ne bodo vzeli pokojnine?" J REČIČANOVE ODVEČNE SKRBI ■ -"Ali je naša bivša kuhinjska pomočnica res pri vas?" 1 -"Da, ampak nikar se ne vznemirjajte. Verjamemo ji samo 1 četrtino tega, kar nam pripoveduje o vas!" I MOZIRSKA KRONIKA 1 Mlada dama se s svojim jeklenim konjičkom zaleti v poslopje 1 zavarovalnice. I -"Oh, krasno, pa ravno pri vas sem zavarovana!" { ODVOZ SMETI NA LJUBNEM I -"Ali sem zamudila?" vpraša Ljubenka s kanto za smeti v j rokah, v umazani jutranji halji, s pošvedranimi copati in j z navijalkami na glavi. I -"Kje pa, kar gor skočite!" I NA KOTI 902 J -"Povabil sem te, da bi na moje zdravje zvrnil kak kozarček, I zdaj si pa že osmega nalivaš!" I -"Oh, ko pa tako "švoh" zgledaš!" I V UREDNIŠTVU SAVINJSKIH NOVIC 1 -"Draga, povem ti, da ti ni treba biti ljubosumna na mojo I novo tajnico..." I -'Ti mene že ne boš učil! Jaz sem že bila tajnica!" 1 lsi»**!« mt mummmtsmms tmimtm'mfflmtmim a» s***«*»»«*» KRIŽANKA ■ ■ ■ '■ ' ■ ■Éj . ■ j . '*&**!+ fi , 1 ‘tftllllil ° 1 -law»' %, ta *• jjr i SAVINJSKE NOVICE PREBIVALEC PREVALJ ROPOTANJE AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGO- VODSTVA MESTO NA POLJSKEM POKRAJINA V VIETNAMU ODRGNINA ARGENTIN. TENISAČ GUILERMO PEREZ LUNINO Število IZRASTEK V ustih Krrov OLIVER MLAKAR ..Li 4 * SL. PISATELJ (VITAN ) GL. MESTO KANADE : i Mf ggffiafL'i il ► TROPSKA RASTLINA Z BODEČIMI LISTI SESTAVIL : METOD ROSO KRAJ V BENEČIJ PRVA RUSKA VESOLJKA (VALENTINA) JAPONSKA LUKA NA OTOKU HONSU VOLNENA RUTA PRVI RIMSKI ZALOŽNIK ROSA LUXEMBURG OSVAJALEC KUBE VELIKA MOČVIRSKA PTICA SELIVKA MOŠKO IME SL. OPERNA PEVKA f ONDINA ) ELEKTROTEHNIŠKI IZUMITELJ f NIKOLA 1 N A JR AZ VI-TEJSE BITJE MAŠČOBA IZ OVČJE KOŽE ■ OBDOBJE, VEK VRSTA PIŠČALI IGRALEC RANER TONA GLAVNO MESTO ALBANIJE KOŽICA. KI POKRIVA OKO PAPEŽ.LETNI DOHODEK LJUDSTVO NA KAVKAZU TELUR IZRAELSKI POLITIK (MOŠE) VOJAŠKI ODDELEK NA POHODU POLMER LEV OBORIN RDEČI KRIŽ IZOLA (Italijansko) MONGOLSKI VL. NASLOV NADAV AMERIŠKA NORMA PRETAKA -NJE SOLZ RAČJA ZEL NOGOMETNI KLUB VISOKA KARTA GLASILO ITALIJANSKI! SOCIALISTOV SL. ELEKTROTEHNIK (M ARIOÌ GRAM GOSTA KEPRASTA TKANINA INDIJSKI DROBIŽ ALVARADO : Španski konkvistador, ki je osvojil Kubo ( Pedro de ) ESA : Ameriška norma, evropski DIN EŠALON : Vojaški oddelek na pohodu, četa. vod NANKING : Gosta keprasta tkanina iz rumenega kitajskega bombaža MINI SLOVARČEK : REŠITEV KRIŽANKE IZ 23. ŠTEVILKE: skelet. lopata. Ararat. lan. No. Robanov. Kum. Gali. prenos, kot. reket, korund. ogon. makaron. mul. mana, AS K. elodeja. ilo. nagari, skiro. Atila. trezor. dojenček. EGS. paranoik. mik ZlOGOVNICA BER - DE - DO - GNJI - HA - JA - KAN - LA - LA LI - LJAN - NA - NE - PO - RA - RO - SA - SKA - SLAV Iz navedenih zlogov sestavite 5 besed, kijih zahtevajo opisi. Številke v oklepajih povedo, katere črke je treba vzeti iz besed in jih prenesti v stolpce, kjer dobite brano navpično navzdol poznan arabski pregovor. 1. Dolina zahodno od Škofje Loke ( 1, 4, 5, 6,10 ) 2. Največja puščava na svetu ( 1, 2, 5, 4, 6 ) 3. Mesto na Kosovem ( 4, 3, 6, 1, 5 ) 4. Kijevski veliki knez (978-1054) ( 6, 4, 8, 3, 1 ) 5. Stoječa svetilka javne razsvetljave ( 2, 1, 7, 5, 9 ) Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado enoletno brezplačno naročnino Marija KOSMAČ Iz Konjskega vrha 40. Čestitamo! OGLASI OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! Obveščamo vse oglaševalce, da je izključena možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo rubriko z nazivom MORDA IŠČE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.250. GO SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja; [^Morila iščete prat) to... ANTENE IN RTV SERVIS Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194. POPRAVILA, ŠIVANJE... Vse, razen moških suknjičev. Šiviljstvo VIKI, Plac 12, nad blagovnico na Ljubnem ob Savinji. NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO Nakupovalni izlet na Madžarsko - Nadkaniža 15. in 22.12.1994. Cena 1.300,00 SIT. Turist biro Sonja, Grad Vrbovec Nazarje, tel. in fax. 831-316 od 10.00 do 14.30. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Obiščite trgovino šivalnih strojev, gasilnih aparatov, plinskih gorilnikov, zašatnih oblačil, gumbov in pribora za šivanje. Tel. 831-109 RTV SERVIS Hitro in kvalitetno popravljam vse vrste TV sprejemnikov, radio aparatov in satelitskih anten. Purnat, tel. 843-424 KRITJA S KRITINO TEGOLA CANADESE Izvajamo garancijska kritja s kritino Tegola Canadese. Nudimo tudi ves potrebni dodatni material. Izvajamo tudi plastično barvno antikorozijsko zaščito pločevinastih streh in cerkvenih zvonikov. Se priporočamo! Kanteg d.o.o., Krnica 53, Luče ob Savinji, tel. 063/844-240, fax. 063/844-520 LOKAL V NAJEM Dam v najem lokal Bistro MN v Moziiju. Informacije v bistroju. FRIZERSKI SALON "MERI" OBVEŠČA vse cenjene stranke, da posluje v novih prostorih v Sp. Rečici - na Reneku. Prisrčno vabljeni. Tel. 0609-627-205 RAZPRODAJA VIDEO KASET - 350 SIT Pestra izbira originalov. Videoteka Ledenica Ljubno. 11! ■ 11 l l i rs /®rt v©m nudim®: ® bogato izbiro smuči ELAN - pri nakupu so kupci vključeni v Adriaticovo zavarovanje • 10% popust pri športnih copatih ADIDAS, DIADORA, LOTTO ® komisijska prodaja rabljene opreme . . V blagovnici manufaktura in v PaP"mcl smo vam pripravili bogato ponudbo K^darilnega programa m igrač___________ K naročilnica H[inÙM mipis | imeìn"priitfièl< ulica hišna številka poštna številka kraj telefon datum podpis" /^Savinjskih novic c >o s (B C £ C m Miklavž bo letos radodaren tudi za bralce Savinjskih novic. Vsi, ki boste naročili naš časopis do 10. decembra, boste sodelovali v nagradnem žrebanju, v katerem bomo izžrebali tri srečneže, ki se bodo 22. decembra odpeljali na breiplačni nakupovalni izlet na Ne oklevajte! Izpolnite naročilnico ali nas pokličite po telefonu! Priložnost zamujena ■ ne vrne se nobena! =3 ■C3 O CD =3 a> a> a OSREDNJA KNJ. CELJE