jirektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek	ŠT.35 - LETO XLVII - CELJE, 2. 9.'93 - CENA 125 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Sfameičic
Življenje na kmetih v desetih slikah
Reportaža s prikazovanja naše preteklosti v Laškem na strani 21.
Neizprosno
nebo grozi
suši na Celjskem-kaj si obetamo od ukrepov vlade? Tema tedna na straniò.
Tujci
izginjajo
v noe
Delovna dovoljenja se iztekajo. Kaj sedaj? Tema tedna na strani 7.
IZ VSEBINE:
Reportaža
Skrivnostni baltiški mozaik-ekskluzivno za Novi tednik.
Stran 20.
Vroča tema
Sosed sosedu., za kapljo vode. Stran 8.
Tema tedna
Ohranimo družino, rešimo narod. Stran 9.
MOS
Prometnega infarkta na bo-
Kulturna in gostinska ponudba. Stran 7.
Kultura
Kavčnikova domačija - vonj štirih stoletij. Stran 11.
Rokomet
Navijači Pelistra ploskali pivovarjem. Stran 16.
Nagradne igre
Velika jesenska nagradna í§ra. Stran 22.
Iščemo največjega in najtežjega Slovenca na MOS 93. Stran 23.
Ceste, posute
s trupli
Miroslav Žaberl v intervjuju: "Mi nismo vrgli puške v koruzo." Stran 18.
Promocija zdravja
Strokovnjaki različnih stro-
kovnih področij, ki jih promo-
cija in vzgoja za zdravje še po-
sebej zanima, so ustanovili
Društvo za promocijo in vzgo-
jo za zdravje Slovenije.
Društvo ima sedež v Celju,
na Ipavčevi 10. Ker želijo čim
več prispevati k razumevanju
promocije in kvalitete življe-
nja vsakega posameznika, ker
želijo poglobiti, širiti in deliti
znanje, izkušnje in prakso (za-
radi vsega tega so se povezali
v društvo), so pripravili prvi
seminar in javno predstavitev
društva. Društvo bo predsta-
vila njegova predsednica Vik-
torija Rehar, o promociji
zdravja in družbeni praksi bo
spregovoril sociolog Ciril
Klajnšček z ministrstva za
zdravstvo, o drugačni orienta-
ciji zdravstva in medicine
v Sloveniji pa docent dr. Mar-
jan Premik z Inštituta za soci-
alno medicino medicinske fa-
kultete.
Seminar, na katerega vabijo
vse, ki jih zanima promocija
zdravja, bo v petek, 3. septem-
bra s pričetkom ob 9. uri,
v dvorani Zdraviliškega doma
Dobrna.	MBP
Na Celjskem novo vodstvo SSK
Na zadnjem občnem zboru Svetovnega slovenskega kongresa
so člani sklenili, da ohrani celjska podružnica značaj regijskega
odbora, konec avgusta pa je novo izvoljeni odbor iz svojih vrst
izvolil vodstvo odbora.
Za predsednika Celjske podružnice SSK so izvolili prof. Mi-
lana Dobnika, za podpredsednika Mira Gradiča in za tajnika
Matjaža Železnika. Člani odbora so še prof. Milena Moškon,
Friderik Kolšek, dr. Borut Korun, Peter Simoniti in Franc
Zabukovšek. Celjska podružnica si bo s svojim delom prizade-
vala za ohranjanje ideje Svetovnega slovenskega kongresa na
Celjskem.
__IS
Iz kadrovskih
službena stanovanja
Nova stanovanjska zakono-
daja je krepko spremenila
uveljavljeno delitev obstoječe-
ga stanovanjskega fonda po
občinah. Tako nekdanjih »ka-
drovskih« stanovanj, name-
njenih strokovnjakom posa-
meznih področij, ki so jih v ob-
činah ocenjevali kot kadre po-
sebnega družbenega pomena
in ključne za nadaljnji razvoj
posamezne dejavnosti, ni več.
Nadomestila so jih tako ime-
novana službena stanovanja.
V Celju so člani IS minulo
sredo obravnavali predlog
spremenjenih kriterijev za do-
delitev službenih stanovanj
kadrom posebnega družbene-
ga pomena. Občina je namreč
po novem dolžna skrbeti za
službena stanovanja kadrov
vseh tistih zavodov in ustanov,
ki so financirani iz občinskega
proračuna.
Se razlog več, da naj bi to
res dobro opravljala je po
mnenju vseh v javnih zavodih
zaposlenih ljudi v tem, da so
šle v občinski proračun tudi
kupnine vseh tistih nekdaj
»njihovih« stanovanj, ki so jih
imetniki stanovanjske pravice
po določilih novega stanovanj-
skega zakona v zadnjih dveh
letih odkupili. Stanovanjski
fond javnih zavodov, pred-
vsem osnovnih šol v celjski ob-
čini je tako precej osiromašen,
saj zavodom ostaja le razpola-
galna pravica nad stanovanji,
katerih imetniki stanovanjske
pravice (še) niso odkupili. Ne-
koliko na boljšem so zavodi,
katerih ustanoviteljica je dr-
žava, saj je le-ta plačane kup-
nine stanovanj zavodom vrnila
in še vedno lahko gospodarijo
s sicer količinsko precej ome-
jenim stanovanjskim fondom.
Zato je v kadrovski službi
občinskega IS nastal predlog
novih kriterijev za dodelitev
službenih stanovanj, po kate-
rih lahko za službena stanova-
nja v Celju zdaj kandidirajo
tudi kadri z višješolsko in ne
več (kot nekdaj) le z visokošol-
sko izobrazbo. V okviru fonda
službenih stanovanj bo na-
mreč morala občina pretežno
zadovoljevati potrebe osnov-
nih šol in vrtcev, kjer so v veči-
ni prav kadri z višješolsko izo-
brazbo. Ob znižanju izobraz-
benega kriterija pa so člani IS
soglašali še s tem, da je pri
dodelitvi službenega stanova-
nja ključnega pomena delav-
čeva delovna učinkovitost ter
njegova potrebnost na delov-
nem področju.
I. STAMEJČIČ
Ob tako spremenjenih kriteri-
jih za dodelitev službenega
stanovanja so člani IS minulo
sredo soglašali z dodelitvijo
enosobnega stanovanja Jožetu
Berku, učitelju matematike in
fizike, ki je že sedmo leto za-
poslen na osnovni šoli Hudi-
nja, v službo pa se vozi iz Bre-
stovca pri Rogaški Slatini.
Spet »da« za Celjske lekarne
»Preoblikovanje Celjskih le-
karn skladno z Zakonom o za-
vodih in Zakonom o lekarniški
dejavnosti se vleče že dolgo
časa, pred tremi meseci pa nas
je zaradi tega okaral tudi re-
sorni minister dr. Božidar
Voljč,« je v predstavitvi odlo-
ka o ustanovitvi Javnega zavo-
da Celjske lekarne potarnala
ravnateljica zavoda Herta
Knaus.
Preoblikovanje se resnično
vleče že dolgo časa, saj je celj-
ski IS že pred več kot letom
prvič sprejemal osnutek odlo-
ka o ustanovitvi Javnega zavo-
da Celjske lekarne. Kasneje so
besedilo odloka potrdili tudi
v zborih občinske skupščine.
Razlika med takratnim osnut-
kom in zdajšnjim besedilom
odloka pa je v tem, da so
v Celjskih lekarnah, ki na ob-
močju šestih občin v trinajstih
lekarniških enotah in štirih
podenotah pokrivajo približno
desetino vse lekarniške dejav-
nosti v Sloveniji, sprva predvi-
deli kot edino ustanoviteljico
javnega zavoda le občino Ce-
lje. Ostale občine - ob Celju
pokrivajo še Laško, Šentjur,
Šmarje, Slovenske Konjice in
Žalec - se s takšno odločitvijo
niso strinjale. Menile so, da se
ne morejo in ne smejo odreči
pravicam in dolžnostim usta-
noviteljstva, zato so kot obliko
preoblikovanja predlagale
javni zavod v soustanovitelj-
stvu šestih občin.
To pa je glede na lani obrav-
navano besedilo odloka o pre-
oblikovanju tudi najpomemb-
nejša razlika, saj je še vedno
predvideno, da bodo Celjske
lekarne delovale kot javni za-
vod z dokaj samostojnimi eno-
tami, ki v pravnem prometu
sicer ne bodo smele nastopati,
zato pa bodo povsem avto-
nomne v zagotavljanju ponud-
be. Svet zavoda bo štel 11 čla-
nov, sestavljalo pa ga bo
6 predstavnikov občin sousta-
noviteljic, 3 predstavniki de-
lavcev Celjskih lekarn in
2 predstavnika uporabnikov,
ki ju bo določil Zavod za
zdravstveno zavarovanje.
Člani IS so predlagano bese-
dilo odloka sprejeli v nespre-
menjeni obliki, saj so v zadnjih
mesecih odlok že sprejeli v la-
ški in šentjurski občini. V teh
dneh pa je - tako kot v Celju
— v obravnavi še v šmarski, ko-
njiški in žalski občini.
I. STAMEJČIČ
Za stanovanjsko
gradnjo v prihodnosti
Celjski IS podprl sprejem odloka o ustanovitvi
Stanovanjskega sklada po hitrem postopku
Glavni razlog, da dobijo po-
slanci celjske občinske skupš-
čine besedilo odloka o ustano-
vitvi občinskega stanovanj-
skega sklada v obravnavo po
hitrem postopku, je v tem, da
morajo v stanovanjskem skla-
du za celjsko občino do konca
leta izdelati letni in srednje-
ročni plan naložb stanovanj-
ske gradnje, prenov, kreditira-
nja ter ostalih nalog, kar je po
novi zakonodaji naloga sklada
in od česar je odvisno sofinan-
ciranje Republiškega stano-
vanjskega sklada.
Člani IS so tako minulo sre-
do — čeprav neradi, ker gre za
izredno pomembno in zahtev-
no področje - le podprli pred-
log strokovne službe za obrav-
navo materiala po hitrem po-
stopku. Poslanci bodo tako
predvidoma že na prvem je-
senskem zasedanju dobili v ro-
ke paket ukrepov s stanovanj-
skega področja, ki jih je po-
trebno čimprej sprejeti. Težko
bi namreč našli še kakšno po-
dročje, ki bi ga novo sprejeta
zakonodaja tako do temeljev
spremenila kot prav gospodar-
jenje s stanovanjskim fondom.
Pristojnosti in dolžnosti občin
so se namreč po sprejemu Sta-
novanjskega zakona v oktobru
1991 tako močno spremenile,
da vodenje stanovanjske poli-
tike v obstoječi organizirano-
sti preprosto ni več mogoče.
Člani celjskega IS so pred
kratkim že sprejeli občinski
stanovanjski program ter pod-
prli ustanovitev Sveta za var-
stvo pravic najemnikov, prav
ustanovitev sklada pa je osno-
va za uresničevanje večine na-
log s stanovanjskega področja.
Na osnovi podatkov, ki so tre-
nutno znani, bi v Celju do leta
2000 potrebovali približno
2 tisoč novih stanovanj, kar bi
v povprečju pomenilo na leto
nekaj manj kot 300 novo zgra-
jenih stanovanjskih enot. Ob
glede na rezultate letošnjega
razpisa za dodelitev socialnih
stanovanj predvidenih potre-
bah za prihodnja leta ter pov-
praševanju po najemnih sta-
novanjih in problemih poveza-
nih z denacionalizacijo, ki jih
bo prav tako potrebno reševa-
ti, pa se ta številka približa že
400 stanovanjem letno.
Za delovanje stanovanjske-
ga sklada v prihodnjem letu
v Celju načrtujejo milijardo
478 milijonov tolarjev prihod-
kov, od tega naj bi šla za na-
ložbe dobra milijarda tolarjev.
Med prihodke je zajet tudi
kredit 138 milijonov tolarjev,
ki naj bi ga sklad najel za na-
črtovano gradnjo stanovanj.
I. STAMEJČIČ
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
V strokovni službi za stano-
vanjsko gospodarstvo občine
Celje pričakujejo, da bo del
družbenih podjetij po ustano-
vitvi občinskega stanovanj-
skega sklada svoja stanovanja,
ki jih ne nameravajo uvrstiti
v vrednostne bilance pri last-
ninjenju podjetij, prenesel
v sklad. Vendar pa se bo to
verjetno zgodilo šele takrat, ko
se bo iztekel čas za odkup
družbenih stanovanj po dolo-
čilih novega stanovanjskega
zakona.
Pohvale Celjskih
turističnih dnevov
Člani Odbora za organizaci-
jo Celjskih turističnih dnevov
in proslave ob Dnevu državno-
sti so minulo sredo ocenili iz-
vedbo prireditev. Ocene so
—	kljub manjšim spodrsljajem
—	pohvalne, za naprej pa se bo
podobnih, za promocijo Celja
izredno pomembnih priredi-
tev, potrebno lotiti bolj orga-
nizirano, zato tudi razmišlja-
nja o profesionalizaciji niso
odveč.
Tudi finančno vzeto so se
Celjski turistični dnevi iztekli
pozitivno, saj ob 711 tisoč to-
larjih neplačanih, a obljublje-
nih sponzorskih sredstev bele-
ži odbor dobrih 200 tisočakov
dobička. Ves denar bo šel
v proračunsko blagajno, člani
odbora pa so se zavzeli, da bi
ga vendarle v občini porabljali
namensko in z njim pomagali
pri organizaciji podobnih pri-
reditev. Priložnosti za to bo le-
tos še dovolj, od prireditev
v času Mednarodnega obrtne-
ga sejma do božično-novolet-
nega sejma in silvestrovanja
na prostem.
V obravnavi finančnega po-
ročila je bilo ša najbolj sporno,
kaj storiti z računi štirih na-
stopajočih skupin, ki so v ju-
nijskih prireditvah sodelovale,
a so hkrati dotirane iz občin-
skega proračuna. Člani odbora
so po obširni razpravi odločili,
da skupinam priznajo materi-
alne stroške, honorarja za na-
stope pa ne zaradi obveze, da
vsaj enkrat letno pripravijo
javni nastop v mestu.
Sicer pa so se v odboru in
vodstvu občine zahvalili vsem
nastopajočim in sponzorjem,
ki so podprli prireditev, Miru
Gradiču, ki je bil vsekakor du-
ša letošnjih Celjskih turistič-
nih dnevov, pa so predali tudi
pisno zahvalo.
I. STAMEJČIČ
Na zahtevo predsednika IS Jo-
žeta Zimška se bodo pogovori
o turistični in kulturni promo-
ciji mesta ob Savinji nadalje-
vali v tem tednu. Izhodišča za
sestanek, ki ga morajo sklicati
v sekretariatu za družbeno-
ekonomski razvoj, pa so jasna:
organizacije vseh prireditev
v Celju se je potrebno lotevati
na osnovi čvrstega in jasnega
promocijskega programa.
Konec stavke
v Metalni
MARIBOR, 31. avgusta
(Delo) - V Metalnini družbi
TIO je stavka končana, saj
jim je končno uspelo zago-
toviti denar za izplačilo še
tretjega dela regresa za let-
ni dopust. Vseh 500 zapo-
slenih delavcev je tako do-
bilo izplačanih še 14 tisoč
tolarjev. Pri izplačilu dru-
gega dela julijske plače pa
so pomoč pri zagotavljanju
sredstev obljubili tudi pri
večinskem lastniku Metal-
ne, Skladu Republike Slo-
venije za razvoj.
80.000 dolarjev za
TE Šoštanj
LJUBLJANA, 30. avgu-
sta (STA) - Agencija Zdru-
ženih držav Amerike za
razvoj trgovine bo nameni-
la 80.000 ameriških dolar-
jev za izdelavo ekonomske
in finančne študije v zvezi
z odžvepljevanjem Termo-
elektrarne Šoštanj in plini-
fikacijo onesnaženih slo-
venskih mest v okviru Slo-
venskega ekološkega pro-
jekta. Slovenskim izvajal-
cem je namenjenih 20 od-
stotkov teh sredstev. Štu-
dijo pa naj bi izdelalo po-
djetje Stanley Consultane
v sodelovanju z IBE Elek-
troprojektom iz Ljubljane.
Založbe izsiljujejo,
starši preklinjajo
KOPER, 30. avgust (Pri-
morske novice) — Tik pred
pričetkom šole v knjigam
nah ni nekaterih osnovno-
šolskih učbenikov. Največ-
je težave so pri učbenikih
za tretji razred osnovne šo-
le, učbenikov za prvi ra-
zred pa je dovolj. Založbe
protestirajo, ker jim je vla-
da zamrznila cene, starši
pa ob tem skoraj pozablja-
jo, da kljub vladni zamrz-
nitvi na lanske aprilske ce-
ne, plačujejo dražje učbe-
nike za obvezno državno
šolo kot kjerkoli v zahodni
Evropi.
Julija najdražja
Koper in Ljubljana
LJUBLJANA, 29. avgu-
sta (STA) — Cene na drobno
so se v juliju v primerjavi
s prejšnjim mesecem naj-
bolj povečale v Kopru in
Ljubljani, in sicer za 0,9
odstotka. Glede na lanski
julij so najbolj zrasle cene
v Ljubljani, za 33,5 odstot-
ka, v Novem Mestu za 31,6
odstotka in v Mariboru za
31,5 odstotka. V juliju se je
v Kopru najbolj podražilo
meso, za 10,6 odstotka,
v Ljubljani maščobe, za 11
odstotkov in v Mariboru iz-
delki iz žita, za 7,9 od-
stotka.
—NOVI TEDNIK—
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega
urednika: Milena Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Zeljko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Naslov uredništva: Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, fa*
441-032.
Št. 35 - 2. september 1993
îelje ne ho zaprto mesto
rojekt Moaré cone začne veljati prihodnji petek - Znan nov cenik parkiranja
Uvedba Modre cone v sre-
če mesta je gotovo izredne-
pomena zlasti za stanoval-
ki se zdaj dušimo v avto-
bilski pločevini. Vendar pa
pomemben ukrep ostala le,
jejo bo dosledno - in ne tako
I nekatere druge občinske
loke — tudi izvajalo,« je
iivodu razprave o uvedbi
«Ire cone v celjskem mest-
л jedru dejal predstavnik
; Center Franc Petauer.
y imenu krajevne skupnosti
tako Petauer nanizal še vr-
, ukrepov, ki bi jih bilo po-
bno dosledno izvajati, da bi
(redišču mesta dosegli boljši
jmetni red. Stanovalci, je
D slišati, so razočarani
»dvsem zaradi nedoslednega
ajanja odloka o prometni
fditvi, zato naj bi se ob
edbi Modre cone veliko bolj
redelila in zaostrila odgo-
most pristojnih v občin-
am sekretariatu za urejanje
jstora in varstvo okolja,
projektantka Modre cone
tnka Kocuvan Polutnik ie
poudarila, da je bil projekt
skozi obe leti svojega nastaja-
nja ves čas usklajevan s stano-
valci, najemniki in lastniki lo-
kalov ter pristojnimi mestnimi
službami in ustanovami, zato
je toliko bolj razočarana zara-
di nekaterih dogodkov v pre-
teklih dneh. Na obrobju Mo-
dre cone se je namreč pojavilo
nekaj poskusov, najverjetneje
stanovalcev, da bi onemogočili
postavitev mitnic, ki bodo
omejevale Modro cono. S Po-
lutnikovo se je v dejstvu, da bo
potrebno Modro cono še na-
prej kontinuirano spremljati
in usklajevati, saj gre za živ
projekt, strinjal tudi predsed-
nik IS Jože Zimšek, ki je od-
ločno zavrnil vse pomisleke,
da bi datum uveljavitve Modre
cone 10. september zaradi so-
časnega začetka Mednarodne-
ga obrtnega sejma prestavili
za 10 dni.
Modra cona bo tako v Celju
zaživela 10. septembra, pred
dnevi pa je koordinacija IS
obravnavala tudi nov cenik
parkiranja na urejenih parki-
riščih na obrobju in znotraj
mestnega jedra. Po besedah
svetovalca za promet občine
Celje Iztoka Uranjeka bo par-
kiranje brezplačno na parki-
riščih ob mestnih vpadnicah
- ob Aškerčevi in Ulici 29. no-
vembra, za Mestnim gradom
ter ob Ulici XIV. divizije. Za
eno uro parkiranja na obrobju
mestnega jedra bo treba odšte-
ti 50 tolarjev oziroma 700 to-
larjev za mesečno dovolilnico.
Na parkiriščih znotraj Modre
cone (Trg V. kongresa, Zidan-
škova ulica, pri Turški mač-
ki,...) bo parkiranje prve pol
ure brezplačno, nato pa za čas
do ene ure 200, do dveh ur 300
in tako vsako uro po 100 tolar-
jev več, čeprav naj bi se vozni-
ki držali načelne omejitve par-
kiranja na največ dve uri.
Parkirišče na Muzejskem tr-
gu bo namenjeno stanovalcem
mestnega jedra, ki ob svojih
stanovanjskih hišah nimajo
primernega funkcionalnega
zemljišča za parkiranje, cena
mesečnih dovolilnic za parki-
ranje na osvetljenem in občas-
no nadzorovanem parkirišču
pa bo 400 oziroma 500 tolar-
jev. In še podatek o najdraž-
jem načinu parkiranja - za me-
sečni najem stalnega, tako
imenovanega belega parkirne-
ga prostora bo treba odšteti 15
tisoč tolarjev, na parkirišču
pri hotelu Turška mačka pa
bodo zagotovili tudi nočni
nadzor parkiranih vozil, za
kar bo treba odšteti 200 tolar-
jev na noč.
I. STAMEJČIČ
[-
Popravni izpit
Predsednik skupščine
ibčine Slovenske Konjice
|ože Baraga je ponovno
plical 21. skupno sejo
rseh zborov, ki je bila skli-
:ana, a je zaradi nesklepč-
losti odpadla, že 5. av-
ista.
Seja bo v četrtek, 2.sep-
embra, na njej pa bodo go-
lorili o nekaterih aktual-
lih vprašanjih: zmanjšanju
^zaposlenosti, prepreče-
anju oškodovanja seda-
ijega družbenega kapitala
í postopku lastninskega
Preoblikovanja podjetij,
i obveznostih Celja zaradi
dvzema vode v Vitanju,
i dogajanjih v zvezi s pred
etom in pol vloženo vlogo
a gradnjo tovarne v Slo-
'enskih Konjicah, pa
i ustanovitvi Javnega za-
'oda Celjske lekarne in ne-
katerih spremembah zazi-
lalnih načrtov. V dnevnem
edu pa je že spet zapisan
udi predlog za glasovanje
) nezaupnici županu.
MB P
Nove pridobitve na Ponikvi
V krajevni skupnosti Po-
nikva bodo letos ob prazniku
občine Žalec, 6. septembru,
bogatejši za nekatere nove
komunalne objekte. Seveda
vsega, kar so načrtovali, ne
bo, saj ni uspel krajevni sa-
moprispevek. O pridobitvah
nam je predsednik sveta KS
Ponikva Ivan Jelen povedal
tole:
»Lahko rečem, da smo lani
in letos v naši krajevni skup-
nosti veliko naredili. Vsega
tega nedvomno ne bi, če ne
bi krajani velikodušno po-
magali na raznih delovnih
akcijah in prispevali denar.
Med največje komunalne ob-
jekte vsekakor sodi nov vo-
dovod, ki za praznik še ne bo
gotov. Treba je zgraditi nov
cevovod v dolžini 2800
m preko Pekla in Podloga.
Dela so se sicer malce zavle-
kla, vendar upamo, da bodo
kmalu končana in bo naša
krajevna skupnost tako pre-
skrbljena s pitno vodo. Dru-
ga velika pridobitev je več-
namenski - gasilski dom, ki
je zgrajen do tretje faze, ure-
jena je okolica in 250 m as-
faltirane ceste. Dokončali
smo mrliško vežo, kjer bo
v nedeljo, 5. septembra ob
10. uri tudi blagoslovitev.«
Osrednje prireditev ob
prazniku občine Žalec bo
v soboto, 11. septembra, ko
bo slavnostna seja vseh zbo-
rov skupščine, podelitev
priznanj občine za leto 1993
in otvoritev komunalnih ob-
jektov.
T.TAVČAR
Ivan Jelen
Priznanja občine Žalec za leto
1993: Grb občine Žaleo prej-
mejo Franc Kos iz Ponikve, za
razvoj in napredek kraja ter
izredno dejavnost na področju
infrastrukture, Franc Tekavc
za dolgoletno aktivnost na po-
dročju gasilstva in razvoja
kraja Ponikva, Kulturno dru-
štvo Ponikva za dolgoletno
plodno delo, Milan Lesjak iz
Žalca, za dolgoletno, požrtvo-
valno in uspešno delo zboro-
vodje. Plakete občine prejmejo
Martin Potočnik iz Ponikve,
Ivan Leber iz Šešč, prof. dr -
. Marija Petrov-Slodnjak,
Konrad Brunšek in prireditve-
ni odbor za organizacijo prire-
ditve Družina poje Andraž.
»odvoz pod Savinjsko progo
►Septembra se bodo obnovi-
гпа dela na celjski železniški
staji spet začela,« je po po-
vorih z generalnim direk-
tem Slovenskih železnic
irjanom Rekarjem zadovo-
n napovedal predsednik
Ijskega IS Jože Zimšek.
Sicer pa so bili pogovori ob
>isku Marjana Rekarja v Ce-
1 zastavljeni dosti širše. Ta-
• sta se sogovornika strinja-
I da je nujno potrebno po-
ssiti modernizacijo železni-
ca vozlišča v Celju in pri-
jdnje leto začeti z gradnjo
cestnega podvoza Mariborske
ulice pod Savinjsko železnico.
Prav križišče Mariborske ulice
in Savinjske železnice je zara-
di spuščenih železniških za-
pornic pogosto prometni za-
mašek v Celju, z odprtjem pre-
novljene magistralne ceste iz
laške smeri ter načrtovano
prenovo Aškerčeve ulice v Ce-
lju pa se bo promet še povečal.
Že septembra pa naj bi se
nadaljevala tudi prenovitvena
dela na železniški postaji v Ce-
lju, ki so zastala pred meseci
zaradi pomanjkanja denarja.
V prenovo se bo namreč vklju-
čila tudi celjska občina, ki bo
za potrebe stanovanjskega go-
spodarstva (najverjetneje ure-
ditev socialnih stanovanj ali
stanovanj za prodajo na trgu)
odkupila železniški samski
dom v Novi vasi. Ves denar od
odkupa bodo Slovenske želez-
nice namenile ureditvi celjske
železniške postaje, oba sogo-
vornika pa sta se še dogovori-
la, da bodo pri dokončni arhi-
tekturni podobi prenovljene
postaje sodelovali celjski pro-
jektanti.
I. STAMEJČIČ
love naložbe na Smarskem
osodobljene ceste, vodovod in kanalizacija
2a konec tedna so v šmarski
pini pripravili več otvoritev
altiranih krajevnih cest,
Radnjo magistralnega vodo-
so pri vrhu Stranja, v tem
'secu pa začenjajo še z iz-
*dnjo manjkajočega dela
"alizacijskega omrežja
'odčetrtku.
nedeljo so slovesno odprli
sto Bobovo-Pijovci (KS
ђагје pri Jelšah), kjer je na-
'pila tudi domača godba na
tala. Dan pred tem so
Ulimju (KS Podčetrtek) od-
prli še cesto proti Zaborovcu
ter Rudnici. Šmarska in olim-
ska cesta merita blizu kilome-
ter, vsaka pa je vredna približ-
no 50 tisoč DEM tolarske pro-
tivrednosti. Krajani so poma-
gali s prostovoljnim delom,
svoj delež pa sta primaknili še
obe krajevni skupnosti in ob-
čina. V petek so v KS Mestinje
odprli tudi pol kilometra as-
faltirane ceste v Stranje.
V šmarski občini so avgusta
preplastili cesti od Lipnika
v Zibiko ter iz Rogatca
k Sv. Florjanu, posodobili pa
so še več krajših. Ponekod
z deli še niso zaključili. Naj-
večja naložba zadnjih let pa je
gradnja magistralnega vodo-
voda, pri čemer so v začetku
tedna polagali cevi proti vrhu
Stranja, kjer bo križišče vodo-
vodnih krakov proti Rogatcu
in Šmarju. Občinski sekretar
za urejanje prostora in varstvo
okolja, Vinko Habjan, je pove-
dal, da bodo z deli takoj nada-
ljevali.
BRANE JERANKO
SVET MED TEDN®M
Lahko noč Bosna
V Bosni in Hercegovini
je bilo ob koncu prejšnjega
tedna izjemno »slovesno«.
Hrvati so v v Grudah pro-
glasih svojo državo (kar so
Srbi storili že pred začet-
kom vojne), sprejete so bile
himne, bilo pa je tudi nekaj
solz in čestitk. Zdaj je tre-
ba počakati samo še na
končno dejanje Muslima-
nov, to je na podpis za uboj
Bosne, da bo problem Bos-
ne in Hercegovine končno
rešen. Pri tem je oklevanje
Muslimanov seveda po-
vsem razumljivo, saj je ma-
lo obsojencev, ki bi bili pri-
pravljeni podpisati lastno
smrtno obsodbo.
Piše
Slaven Bosnie
Med absurde, ki so zna-
čilni za bosansko vojno,
nedvomno sodi tudi nedav-
no poročilo Hrvaške televi-
zije o zasedanju bosanske-
ga parlamenta v Sarajevu
in Zenici. Konec enega iz-
med stavkov se je namreč
glasil: ».. .je rekel predsed-
nik muslimanskega parla-
menta Miro Lazović.« Na
tem mestu so spojili dve
povsem nezdružljivi stvari:
termin muslimanski parla-
ment in ime njegovega
predsednika, kajti Miro
Lazović je Srb. Ker pa je
bilo potrebno poudariti, da
se poroča o muslimanskem
parlamentu, ni nikogar
motilo citirati Mira Lazo-
viča. Primer jasno potrjuje
dejstvo, da tudi režimskim
novinarjem ni lahko, saj
morajo pogosto pisati in
podpisovati neumnosti.
Zanimivo pa je, da je bi-
lo na zasedanju bosanske-
ga parlamenta, ki sicer ni
sprejel ženevskega načrta,
prisotnih precej političnih
in javnih delavcev nemu-
slimanske narodnosti.
V dvorani je tako, na pri-
mer, sedel nadškof Vinko
Puljič skupaj z nekdanjim
predsednikom HD Z-j a
Stjepanom Kljujičem, na
govorniškem odru pa so se
znašli tudi Srbi, lojalni bo-
sanski ideji, kot je na pri-
mer Mirko Pojanovič. Več
kot očitno je torej, da kljub
ostri propagandi srbskih in
hrvaških medijev, v Sara-
jevu, torej v srcu avtentič-
ne Bosne, še vedno obstaja
multikulturni prostor. Da-
nes v Sarajevu živi več kot
60.000 Srbov in okoli
30.000 Hrvatov in tega ne
gre podcenjevati, saj so le ti
s svojim ostajanjem v Sara-
jevu izbrali bosansko
opcijo.
Proglasitve Hrvaške re-
publike Herceg-Bosne niso
vsi Hrvati pričakali z nav-
dušenjem. Hrvati iz Herce-
govine so»morda res imeli
razlog za slavje, vendar je
treba upoštevati, da je
mnogo hrvaških enklav
ostalo izven te republike in
ti ljudje se danes počutijo
izdane. Najbolj občutljivo
je vprašanje Bosanske po-
savine, ki so jo Srbi v vojni,
ne samo zavzeli, temveč tu-
di povsem opustošili. Hr-
vati iz teh delov Bosne in
Hercegovine, prav tako kot
Muslimani, ne pristajajo na
ženevsko razdelitev in se
javno izrekajo za vojno do
osvoboditve.
Bosna tako tone v vse
večji kaos in ne glede na
velike prednosti, ki so jih
Srbi pridobili, lahko ugo-
tovimo, da vojna, vsaj za
zdaj, nima zmagovalca, in
da se bo zagotovo še nada-
ljevala. Vojna v Bosni in
Hercegovini se ne more
končati brez vojaške akcije
zahodnih sil. Glede na to,
da zahodne sile ne kažejo
nikakršnega interesa za
vojaško posredovanje
v Bosni, lahko ugotovimo,
da so perspektive bosanske
vojne zares svetle. Vojna bo
najbrž še dolgo trajala, mir
pa je samo fikcija, ker se
bosanski bog vojne še ni
dovolj napil krvi. Še na de-
setine tisočev ljudi bo
s svojim življenjem plačalo
rivalstvo med Nemčijo na
eni strani in Anglijo in
Francijo na drugi strani.
Življenje v Bosni trenutno
ni vredno več kot konzerva
sardin.
Za pet raziskovalnih nalog
Celjska občina namenja le-
tos iz proračunske blagajne za
razvojno-raziskovalno delo
nekaj več kot pol tretji milijon
tolarjev, denar pa so s sklepom
IS minuli teden porazdelili
med pet raziskovalnih nalog.
Vseh pet programov je vklju-
čenih tudi v ustrezna republi-
ška ministrstva, tako da gre
v principu le za sofinanciranje
razvojno-raziskovalnega dela.
Po sprejetju občinskega
proračuna, ki odmerja razvoj-
no-raziskovalnemu delu nekaj
več kot 2 milijona 620 tisoč
tolarjev, so v občinskih uprav-
nih organih pripravili seznam
primernih tem. Kasneje pa je
delovna komisija, ki so jo ob
strokovnih delavcih sestavljali
še podpredsedniki celjskega IS
Željko Cigler, Damjan Vrečko
in Rudi Videtič, med predlaga-
nimi 26 temami izbrala 5 naj-
primernejših.
Gre za razvoj no-raziskoval-
ne naloge: Projekt računalni-
ško podprte mreže za razvoj
malega gospodarstva v občini
Celje - Izgrajevanje informa-
cijskih baz (v okviru sekretari-
ata za družbenoekonomski
razvoj), Podjetniško usposab-
ljanje v srednjih šolah in Živ-
ljenjski slog mladine Celja (v
okviru sekretariata za družbe-
ne dejavnosti) ter Strokovne
osnove za sanacijski program
za površinske vodotoke v obči-
ni Celje ter Prometna ekologi-
ja Celja (v okviru sekretariata
za urejanje prostora in varstvo
okolja).
Člani IS so predlagane raz-
vojno-raziskovalne naloge so-
glasno podprli, pri tem pa
opozorili, da je pri prvi - izde-
lavi softwarea za CE-PIC - po-
trebno ob sklepanju pogodb
z izvajalcem naloge poskrbeti
za to, da bodo raziskovalci
primerno nagrajeni, občina pa
bo postala lastnik oziroma
vsaj solastnik računalniške
programske opreme, ki je tre-
nutno na tržišču še ni mogoče
kupiti.
I. STAMEJČIČ
Kozjanski borci N0B v Jurkloštru
Tradicionalno srečanje Kozjansko v NOB 1941-1945 bo
letos v Jurkloštru. Prireditev, ki jo organizirata odbor
Skupnosti borcev Kozjanskega odreda in Združenje bor-
cev in udeležencev NOB občine Laško, bo v soboto, 4. sep-
tembra s p riče t kom ob 11. uri.
V okviru prireditve bo tudi zdaj že stalno srečanje
ranjencev ter zdravstvenega in tehničnega osebja parti-
zanskih bolnišnic na Kozjanskem, zbranim v Jurkloštru
pa bo govoril mag. Janez Kocjančič. V kulturnem delu
sobotnega srečanja bo zapel moški pevski zbor Rimske
Toplice - Jurklošter, zaplesali bodo člani folklorne sku-
pine kulturnega društva Anton Tane iz Marija Gradca,
svoj delež pa bodo prispevali tudi učenci osnovne šole iz
Jiirkloštra. Za slavnostno vzdušje bo poskrbela tudi
godba na pihala iz Zidanega Mosta, za zabavni del pa
ansambel Cvet iz Radeč.
M. A.
Št. 35 - 2. september 1993
Gospodarstvo na dnu
Najslabše je v celjski In konjiški občini
Padanje industrijske proiz-
vodnje, izvoza in uvoza, rast
cen na drobno, večanje števila
pravnih oseb, ki so se znašle
v likvidnostnih težavah, niža-
nje števila aktivnih podjetij,
zmanjševanje zaposlenosti,
nižji bruto dobički, skromna
akumulacija in naložbe v os-
novna sredstva...
Takšne osnovne kazalce go-
spodarjenja v prvih šestih me-
secih letošnjega leta so prejš-
nji teden predstavili na novi-
narski konferenci v celjski
Službi družbenega knjigovod-
stva, ki pokriva celjsko, laško,
šentjursko, konjiško, žalsko in
šmarsko občino. Oziroma kot
so sami zapisali za zaključek,
je položaj gospodarstva v celj-
ski regiji nekoliko slabši od
slovenskega povprečja. Šib-
kejša je industrijska proizvod-
nja, intenzivneje se zmanjšuje
zaposlenost, ekonomska moč
slabi. Boljši od slovenskega
povprečja so izvozni rezultati
ter realno nižji obseg izgub
v gospodarjenju na Celjskem.
Toda izgube še vedno preglo-
boko zajedajo v substanco,
močno primanjkuje likvidnih
sredstev, kar se ob skromnejši
ponudbi bančnih kreditov
odraža tudi na šibki naložbeni
aktivnosti. Zgolj krepitev za-
sebnega podjetništva ne zado-
stuje za oživitev gospodarskih
gibanj, še zlasti, ker obstoječe
naložbe ne posegajo v struk-
turne spremembe regijskega
gospodarstva.
Gospodarska nemoč
To so nekatere osnovne ugo-
tovitve celjske SDK, sicer pa
poglejmo po vrsti osnovne ka-
zalce, ki izpričujejo gospodar-
sko (ne)moč.
Industrijska proizvodnja:
v primerjavi z lanskim letom
je padla za skoraj 9 odstotkov.
Najbolj sta zaostali gospodar-
stvi konjiške in celjske občine.
Na celjskem območju so proiz-
vodnjo povečali pri predelavi
in izdelavi papirja, pijač ter
v grafični proizvodnji.
Blagovna menjava s tujino:
regijsko gospodarstvo je v pr-
vih šestih mesecih letos izvozi-
lo za nekaj več kot 252,5 mili-
jonov ameriških dolarjev, kar,
je za 13,4 odstotkov manj kot
v lanskem obdobju. Uvozili so
za nekaj manj kot 195,3 mili-
jonov dolarjev, kar je približ-
no 11 odstotkov manj kot lani.
Sicer se je prodaja na konver-
tibilna tržišča povečala za od-
stotek in pol, razen v celjskem
in konjiškem gospodarstvu.
Izvoz na trge nekdanje Jugo-
slavije so povečali le Sentjur-
čani. Kljub tem rezultatom
celjsko gospodarstvo še vedno
pokriva potrebe po uvozu z iz-
vozom. Celjska regija je v slo-
venskem gospodarstvu prisot-
na z 8,5 odstotki celotnega iz-
voza, ter s 6,1 odstotki uvoza.
Cenovna gibanja: zrasle so
cene na drobno, torej tudi in-
flacija. Najvišja je bila v janu-
arju, nato se je prepolovila.
Povprečno so cene v primerja-
vi z lani zrasle za 42 odstot-
kov, cene življenjskih potrebš-
čin za 41,7 odstotkov in cene
industrijskih proizvodov za 29
odstotkov.
Likvidnost gospodarstva:
znižuje se razmerje med po-
prečnim zneskom blokad ter
poprečnim stanjem sredstev
na žiro računih solventnih
pravnih oseb, vendar se pove-
čuje število pravnih oseb, ki so
jih zajele likvidnostne težave.
Julija je imelo 224 podjetij več
kot 5 dni blokiran žiro račun.
Z največjimi likvidnostnimi
težavami se srečujejo v celj-
skem in konjiškem gospodar-
stvu. Med vsemi blokiranimi
pravnimi osebami jih je bilo
po predpisih pred uvedbo mo-
ratorija na stečaje kar 146 zre-
lih za stečaj. Za 57 pravnih
oseb je SDK vložila predloge
za stečaj, v stečajnem postop-
ku pa je 9 pravnih oseb.
Registrirane in poslujoče
pravne osebe: na Celjskem je
bilo registriranih 2.633 prav-
nih oseb, od tega 85 odstotkov
v zasebni lasti. Aktivnih je le
dve tretjini pravnih oseb, de-
jansko spečih pa četrtina vseh
registriranih podjetij.
Zaposlenost: na osnovi
opravljenih ur je bilo zaposle-
nih 43.863 delavcev, kar je več
kot 5.600 delavcev manj kot
lani. V odstotkih to pomeni
več kot 11 odstotkov manj,
v Sloveniji pa se je zaposlenost
zmanjšala za 5,9 odstotkov.
Junija je bilo na Zavodu za
zaposlovanje prijavljenih
12.481 brezposelnih, kar je več
kot polovica več kot lani.
Poslovni izid: v prvem pol-
letju letošnjega leta je v pri-
merjavi z lanskim obdobjem
nominalno manjši obseg iz-
gub, obseg obračunanih obre-
sti, vendar pa je doseženi bru-
to dobiček manjši kot lani. Po-
zitiven je tudi hitrejši porast
prihodkov od odhodkov, tako
je letos obseg odhodkov le še
za 3,1 odstotka višji od realizi-
ranega prihodka. V celotnem
slovenskem gospodarstvu je
v prvem poletju na Celjskem
poslovalo 7,8 odstotkov podje-
tij, v katerih je bilo zaposlenih
9 odstotkov delavcev, ki so
ustvarili 8-odstotni prihodek,
5,8-odstotni bruto dobiček in
5,4 odstotkov izgub.
Poslovanje zasebnih podjet-
nikov: ob koncu prvega pollet-
ja je bilo registriranih 2.237
pravnih oseb s podjetji v za-
sebni lasti, od tega nekaj manj
kot dve tretjini aktivnih. V ce-
loti je to skoraj 80 odstotkov
vseh aktivnih podjetij na na-
šem področju. Zasebna po-
djetja so skoraj za polovico
povečala zaposlenost, vendar
še vedno zaposlujejo le 6,6 od-
stotkov vseh zaposlenih v go-
spodarstvu. V primerjavi
z lanskim obdobjem so zaseb-
na podjetja ustvarila dvakrat
več prihodka, 43 odstotkov več
bruto dobička, 41 odstotkov
več akumulacije ter štirikrat
večji obseg izgub. Skoraj polo-
vica zasebnih izgubarjev izha-
ja celjske občine.
Neto finančni efekt gospo-
darjenja: najslabšo ekonomič-
nost poslovanja je doseglo
celjsko gospodarstvo, laško
gospodarstvo pa je edino, ki
v globalu posluje ekonomično.
Za letošnje leto je značilen
nadpovprečen porast bruto
plač, za katere je gospodarstvo
izločilo 14 odstotkov ustvarje-
nega prihodka.
Izgube: z izgubo je poslova-
la vsaka četrta pravna oseba,
to je 456 pravnih oséb. Obseg
izgub se je nominalno zmanj-
šal, vendar le v celjskem in ko-
njiškem gospodarstvu. Izgube
skupno presegajo 5 milijard
tolarjev, ob tem pa je prisotnih
še nepokritih 17 milijard to-
larjev izgub iz prejšnjih let.
Investicije: ob izgubah,
skromni akumulaciji in šibki
ponudbi bančnih kreditov so
letošnje naložbe le za odstotek
višje kot lani. Ob koncu pollet-
ja je bilo na Celjskem v gradnji
165 objektov v vrednosti 2.641
milijonov tolarjev.
V celjski SDK tako ugotav-
ljajo, da polletni rezultati po-
slovanja še vedno odsevajo
krizo slovenske ekonomije, na
kar najbolj vplivajo transfor-
macija v tržno gospodarstvo in
okolje zunaj naših meja. Ne-
kateri ekonomisti napoveduje-
jo, da smo dosegli dno gospo-
darske krize, vprašanje je le,
kdaj se bo krivulja obrnila
navzgor. Sicer so se negativni
kazalci v letošnjem letu precej
umirili, vendar kljub temu ni
zaznati vidnejših premikov za
ponovni zagon.
URŠKA SELIŠNIK
SPOZNAJMO SE...
Igralništvo
v sodelovanju
z zdraviliškim
turizmom
Novogoriški Hit je svojo
igralnico v hotelu Donat v Ro-
gaški Slatini odprl aprila
1989. Igralnica je rezultat so-
delovanja med Hitom in Zdra-
viliščem, ki sta se za ta projekt
odločila z namenom obogatiti
turistično ponudbo zdraviliš-
ča, pa tudi mesta v celoti.
Igralnico vodi direktor Goran
Prevolšek, ki smo ga povpra-
šali po odzivu gostov na Hito-
vo igralniško ponudbo.
Goran Prevolšek: »Igralnice
že dolgo niso zgolj hiše hazar-
da, temveč predvsem zabave
in sprostitve ljudi. V Hitu me-
nimo, da se mora slovensko
igralništvo smiselno povezo-
vati z ostalimi turističnimi de-
javnostmi ter tako skupaj
oblikovati celovito turistično
ponudbo. Tak pristop se je tu-
di v zdravilišču Rogaška Slati-
na izkazal za zelo uspešnega.
V Rogaški Slatini so imeli
vse, kar si zahteven gost lahko
poželi: poleg osnovne zdravili-
ške dejavnosti še šport, masa-
že, plastično kirurgijo, prelepo
naravo — edino, kar so pogreša-
li, je bila bogatejša ponudba
nočnega življenja, saj po osmi
uri zvečer praktično ni bilo
kam iti.
Hitov koncept turističnega
razvoja z naslonitvijo na igral-
ništvo je tako v Rogaško Slati-
no prinesel sprostitev in zaba-
vo v nočnih urah in s tem pre-
kril sivo liso v ponudbi tega
našega v tujini tako znanega
zdravilišča. Italijanski, av-
strijski, pa tudi slovenski in
hrvaški gostje so novost hitro
zelo dobro sprejeli, tako da so
naši prostori danes že kar pre-
majhni.«
Goran Prevolšek: »Igralništvo
ni le hazard, ampak predvsem
zabava in sprostitev.«
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 1. 9. 1993
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Podjetje Tanin Sevnica
nudi 15 tisoč ton (suha snov)
letno vlažnih sekancev trdega
lesa za nadaljno predelavo
v naslednjih letih. Informaci-
je: tel. 0608/82-500 in fax
0608/82-616 (Primož Krisper).
- Podjetje Intereuro Tenetiše
nudi zaščitno obutev za ener-
getiko, gradbeništvo ter me-
talno in lesno industrijo. In-
formacije: tel. in fax 064/46-
486 (Franc Peraič).
-	Podjetje O'para d. o. o.
Ljubljana nudi sistem za elek-
tronsko nevtralizacijo gnojev-
ke (na farmah). Sistem je pri-
meren tudi za drugačno reše-
vanje problema odpadnih vo-
da. Informacije: tel. 061/453-
003 in fax 061/171-275 (Ro-
mah Opara).
-	Podjetje Elkostroj Roga-
tec nudi servis ali zastopstvo
za tuje firme, ki prodajajo
v Sloveniji elektromotorje, čr-
palke ali druge stroje in na-
prave. Prav tako so zainteresi-
rani tudi za kooperantsko de-
lo. Informacije: tel. in fax 827-
129 (Anton Dirnbek).
-	Podjetje Barex export-
import Murska Sobota nudi
medeninaste palice Fi 26 mm,
dolžine 2 do 4 m. Informacije:
tel. 069/32-435 in fax 069/21-
834 (Boris Barač).
-	Podjetje Gomix d. o. o.
Nova Gorica nudi opremo za
procesno in kemično industri-
jo (gnetilniki, mešalniki za
praskaste mase in meso, pla-
netarni, vertikalni, kombini-
rani in kontejnerski mešalniki,
disolverji, mešalne enote in
sušilniki - dodatna oprema po
želji naročnika). Področje
uporabe: kemična, prehram-
bena, mesna in gumarska in-
dustrija, industrija pigmentov,
pralnih praškov, insekticidov,
umetnih gnojil, lepil, malt,
barv, lakov, kitov, tesnilnih
mas idr. Informacije: tel. in
fax 065/24-929 (Bojan Koc-
jančič).
Povpraševanje:
-	Podjetje Kapitalmanage-
ment d.d. Ljubljana išče sta-
rejšo vilo (zaželeno v centru
Ljubljane) za najem ali even-
tualno za odkup, primerno za
tuje veleposlaništvo. Iščejo tu-
di 500 m2 urejenega prostora
za skladiščenje različnega bla-
ga. Prostor mora biti suh, za-
prt in dostopen s tovornim vo-
zilom. Informacije: tel. 061/
186-416 in fax 061/185-046
(g. Justin).
- CIS GZS Išče proizvajal-
ca večjih količin različnih
okrasnih profilnih letev iz bu-
kovega in hrastovega lesa, vrt-
nega pohištva, miz iz furnira-
ne iverice in struženih elemen-
tov iz bukovega in hrastovega
lesa. Informacije: tel. 061/150-
122 in fax 061/219-536 (Infor-
macijska pisarna CIS GZS)
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Vino teče...
V ponedeljek je na Go
spodarskem razstavišči
v Ljubljani kmetijski mini
ster dr. Jože Osterç odpr
39. mednarodni vinski se
jem. Letos so strokovnjak
ocenjevali preko tisoč vin
skih vzorcev iz 20 držav
Skoraj 70 odstotkov vzor
cev so nagradili s srebrni '
mi, zlatimi in velikimi zla j
timi medaljami, štirje pa st
dobili naziv šampion. Slo
venska šampiona sta char
donnay Dušana in Silviji
Kristanič ter zlata radgon
ska penina iz Radgonski)
goric. Poleg tega so sloven
ska vina prejela še 378 ra
zličnih priznanj.
Srečanje podjetij
v Zagrebu
Območna gospodarsk;
zbornica Celje obvešča, d;
bo 14. septembra na Za '
grebškem velesejmu po-
slovno srečanje slovenskih !
hrvaških in madžarski!
podjetij. Srečanje bo orga-
niziralo predstavništvi
madžarske zbornice i¡
Graza, vse podrobnejše in-
formacije pa nudijo v celj-
ski gospodarski zbornici
telefon 26-702.
WTC pri nas
Prihodnji četrtek bode
v Ljubljani odprli stavbo
World Trade Centra, ki bc
prvi pravi poslovno zaoi
krožen center tega trgovin
sko pospeševalnega siste
ma v državah nekdanj
vzhodne Evrope, z novim)
po meri zgrajenimi prostori
in komunikacijsko infra-
strukturo. Pobudnik iz
gradnje je ljubljansk
Smelt, .ki je hkrati s 11(
poslovnimi subjekti solast
nik centra. WTC je v sveti
uveljavljena organizacija
ki tudi manjšim podjetjerr
z jasno razvojno politike
omogoča poslovne stike p«
vsem svetu ter z vrsto ak-
tivnosti prispeva k ustrez-
nejšemu razvoju, hitrejše-
mu poslovnemu utripu ir
gospodarski preobrazbi.
Nove vrtnine na
Celjskem
Prejšnji konec tedna sfl
na kmetiji Boža Bratine na
Hudinji predstavniki nizo-
zemske firme Bejozaden
pripravili ogled demon-
stracijskega poskusa. Ni-
zozemci so pred približni
štirimi meseci na kmetiji
posadili razne vrtnine in
hibride, sedaj pa so pripra-
vili dneve odprtih vrat za
ogled pridelkov. Zanima-
nje je bilo zelo veliko, na
ogled so prihajali kmetij ci
iz Hrvaške, Prekmurja in
tudi strokovnjaki z različ-
nih področij. V NT pri-
pravljamo podrobnejši pri-
kaz demonstracijskega po-
skusa za prihodnjo šte-
vilko.
Naraščanje
brezposelnosti
Na velenjskem Zavodu
za zaposlovanje je trenutno
prijavljenih več kot 3.600
brezposelnih delavcev. Od
tega je 824 brezposelnih
v mozirski, 2.800 brezpo-
selnih delavcev pa v velenj-
ski občini. Na zavodu pra-
vijo, da do konca letošnje-
ga leta še pričakujejo na-
raščanje brezposlenosti.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Št. 35 - 2. september 1993
tavki v Keramiki in Vzdrževanju
13 vi ja se zgodba izpred meseca, povsod delavci zahtevajo plače
p prejšnji mesec smo
jasno pisali o dveh stav-
il v Štorah in v Libojah.
se je zgodba ponovila.
t)krat je že prejšnji četr-
jpričelo stavkati 270 štor-
ih delavcev v podjetju
Uevanje. Njihova glavna
leva je bila izplačilo plač
julij, saj so bili dogovorje-
da naj bi plače prejeli
vsaj do 19. v mesecu. Delavci
so avgusta še za teden dni
razumeli, da plač ne morejo
izplačati, stavko so tudi
predčasno napovedali. Vzdr-
ževalce v štorski železarni
najbolj moti, ker imajo dela
dovolj, kljub temu pa imajo
nizke in neredne osebne do-
hodke.
Del delavcev v Vzdrževa-
nju je sicer v ponedeljek pre-
jel plačo, vendar stavka še
vedno vseh 270 zaposlenih.
Tokrat sta dva vzroka za na-
daljevanje stavke. Približno
70 delavcev iz izobraževal-
nega centra plač še vedno ni
prejelo, poleg tega pa se de-
lavci ne strinjajo, ker bo po
vseh reorganizacijah štorske
železarne ponovno brez dela
ostalo 60 delavcev.
Vzrok za stavko v Kerami-
ki Liboje so prav tako neiz-
plačane plače za julij.
V stavkovnem odboru pravi-
jo, da vodstvo reagira le še
na stavko, zato se se zanjo
tudi odločili. V Keramiki bi
morali plače prejeti do zad-
njega v mesecu, oziroma bi
delavcem morali razložiti,
zakaj izplačilo ni možno. Po
zagotovilih vodstva naj bi li-
bojski delavci plače prejeli
približno 6. septembra. De-
lavci pravijo, da so svoj del
pogodbe z delom izpolnili,
sedaj pa pričakujejo, da bo
tudi vodstvo izpolnilo svoj
del. Stavka v Keramiki v Li-
bojah bo trajala do izplačila
plač.	US
eljska borzna
iša
Splošna banka Celje je
tko svoje družbe Filba
upaj z RC IRKI ustanovi-
V	bančni ekspozituri na
ješernovi borzno-posred-
ško hišo.
Borzno-posredniška hiša
¡luje od začetka septem-
•a, podjetniki, obrtniki in
)čani pa lahko uporablja-
! storitve s področja po-
jedovanja pri prometu
vrednostnimi papirji na
irzi in izven nje preko
■ktronskega sistema tr-
vanja. Poleg tega v celj-
fci borzni hiši svetujejo
tankam pri izdaji ter pri
ikupu oziroma prodaji
ednostnih papirjev ter
inderwriterstvo«. Poslov -
: čas je od ponedeljka do
etka od 8. do 14. ure.
V	borzni hiši bodo delali
ije brokerji, direktor
denko Podlesnik, Darja
Tožim in Bojan Gradiš-
ik, ki se bodo redno ude-
¿evali borznih sestankov
Ljubljani.
US
Steklarna je svetla izjema
Brez odpuščanja množice tujih državljanov
V slatinski Steklarni imajo
zaradi pretekle Markovičeve
politike ter zaradi lanskega te-
čaja dolarja še vedno manjše
likvidnostne težave, ki pa red-
ne proizvodnje ne morejo
ogroziti. V tovarni, ki ustvarja
85 odstotkov konvertibilnega
izvoza (od tega 65 odstotkov
dolarskega), imajo dovolj na-
ročil, predvsem tujih, zato,
o odpuščanju zaposlenih ne
razmišljajo. Posebnost Ste-
klarne je tudi to, da je med
zaposlenimi kar tretjina tujih
državljanov, gre pa za približ-
no 600 delavcev.
Slatinski steklarji so lani
vložili v posodobitev opreme
ter v povečanje zmogljivosti
12,5 milijonov DEM, zato so
letošnje prvo polletje povečali
izvoz za četrtino. Na zunanjih
trgih se zaradi recesije čuti
pritisk na zniževanje cen, pri
tem pa Steklarna še nima
težav.
Živijo od zunanjega trga,
zato so preteklo desetletje ve-
liko vlagali v posodobitev
zmogljivosti. Tako so zadnjih
sedem let investirali 75 milijo-
nov DEM, veliko večino dol-
gov vrnili, izvoz pa povečali
(leta 1985 so izvozili za 5 mili-
jonov dolarjev, po zadnjih po-
datkih pa že 35 milijonov).
Posebnost Steklarne v Ro-
gaški Slatini je njena obmejna
lega, saj jele nekaj metrov od
državne meje. V preteklosti so
zaposlili veliko delavcev s hr-
vaške strani Sotle, ki so dnev-
no vozijo na delo. Vodstvo po-
djetja je za veliko večino tujih
državljanov že zaprosilo za
nova delovna dovoljenja (v
šmarski občini bo v začetku
novembra potekla večina, kar
875 lanskih osebnih delovnih
dovoljenj in to pretežno delav-
cem Steklarne, kjer so prejeli
odločbe zadnji). Direktor, Jože
Pelko, je povedal, da gre za
usposobljene kadre, ki jih je
v nekaj letih težko nadomesti-
ti, to pa bi škodovalo tudi pro-
izvodnji. Če bi prišlo do mno-
žičnega odpuščanja, bi morali
zaradi prepletenosti kvalifika-
cijske strukture odpustiti tudi
mnoge domačine, ugotavlja.
Če ni mojstra, tudi pomočnik
ne more delati in obratno, pra-
vi Pelko. V vodstvu prav tako
opažajo, da med množico
brezposelnih domačinov ni
posebnega zanimanja za ste-
klarniško delo.
V podjetju se pripravljajo
tudi na lastninjenje, pri tem pa
so se zavzeli za možnost notra-
njega odkupa. Direktor je po-
vedal, da se za Steklarno zani-
ma tudi ameriški, evropski in
japonski kapital, vendar pa
pridejo v poštev le naložbe
v obliki dokapitalizacije.
BRANE JERANKO
[ledvedji
endi
Na zadnjih nekaj borznih
Stankih večinoma prevla-
ljejo medvedji trendi - po-
eni, da cene vrednostnih'
ipirjev padajo. Tudi pro-
let na posameznem sestan-
u ne preseže 2,6 mio DEM.
Največ prometa je bilo na
'rkovem sestanku z obvez-
ico RSL1 po tečaju 91,5 (te-
4 je v tednu dni padel na
4procentne točke). Z RSL2
bilo sklenjenih poslov za
,5 mio DEM, z ostalimi ob-
eznicami pa se je trgovalo
i »simbolično«.
Na trgu delnic še naprej
®da tečaj delnic Probanke
■3.874,00 SIT) ob še vedno
taraj nikakršnem povpra-
fvanju. Podobno usodo tre-
'utno doživljajo tudi pred-
ane delnice Komercialne
anke Triglav, ki so cenejše
*za 4.143,00 SIT.
[V četrtek so se v borzni
°taciji prostega trga prvič
Navile delnice Terme Čatež
N. (skrajšana oznaka
[pTR), katerih začetni tečaj
6(1 je oblikoval mnogo nižje
^ pričakovanega in »tržne-
tečaja v začetku prejš-
fjega tedna (886,00 SIT). Na
)fkovem sestanku se je pov-
frečna cena teh delnic dvig-
ala na 956,00 SIT (357,746
prometa).
L * prihodnje se predvideva,
^ bodo prišle na kotacijo na
^ubljansko borzo prednost-
ђе delnice UBK banka ter
prednostne delnice podjetja
INFIN. Vrednost druge izda-
je delnic UBK banke znaša
10 mio DEM, od tega je 60%
rednih delnic (18.600 delnic) *
in 40% prednostnih delnic
na prinosnika (12.400 del-
nic). Nominalna vrednost
obeh delnic je zaradi izena-
čitve s prvo izdajo 6.000,00
SIT.
Nominalna vrednost INFI-
NA je 50.000,00 SIT.
Objavljena revalorizacija
za mesec september znaša
1,7%. V mesecu avgustu se je
podjetniški tečaj LB d.d. za
DEM povišal za 1,47%. Ta
tečaj z določenim časovnim
zamikom vpliva na porast
srednjega tečaja Banke Slo-
venije. Menjalniški tečaj za
DEM se sicer zelo počasi po-
mika navzgor, vendar ima
trend rasti. Glede na to se
predvideva, da se bodo inve-
stitorji v tem mesecu verjet-
no odločili za bolj donosne
tolarske naložbe, že v drugi
polovici septembra oz. v ok-
tobru pa bodo postale zaradi
hitrejše rasti srednjega teča-
ja Banke Slovenije bolj zani-
mive naložbe, vezane na va-
lutno klavzulo.
Piše: Darja Orožim
Upravičene zahteve po reviziji
Inšpektorji SDK bodo opra-
vili revizijo pri 49 pravnih ose-
bah v 6 občinah celjske regije,
brez Velenja in Mozirja. Prvih
osem pregledov naj bi bilo
kmalu končanih, čeprav revi-
zija SDK še ni kočna sodba, ali
so v teh podjetjih res oškodo-
vali družbeno premoženje.
Celjski inšpektorji bodo
opravili pregled tudi v podjet-
jih zunaj celjske regije. Od 49
pravnih oseb bodo na svojem
območju pregledali 22 podje-
tij, skupno pa naj bi pregledali
kar 78 podjetij. Ustrezne revi-
zije bodo namreč opravljali
tudi na področju drugih slo-
venskih občin, inšpektorji
SDK iz drugih podružnic pa
bodo pregledali celjska po-
djetja.
V celjski Službi družbenega
knjigovodstva pravijo, da bo-
do morali pregledati večje šte-
vilo podjetij, kot je prijavlje-
nih. Pri pregledu enega po-
djetja se namreč pojavi še več
drugih imen, pri teh pa SDK
sproži revizijo po uradni dolž-
nosti. Splošna ocena v celj-
skem SDK je, da je v podjetjih,
kjer sedaj opravljajo revizije,
po oblikovanih kriterijih
družbena lastnina bila oško-
dovana.
US
FERRALIT p.o. Žalec,
Cesta žalskega tabora 10
objavlja drugič
javno dražbo
za nepremičnine in premičnine in sicer:
1.	Proizvodne objekte in pomožne
prostore površine 927 m2
s pripadajočim stavbnim zemljiščem pare. št. 680 k.o.
Žalec ter funkcionalno zemljišče površine 1708 m2 pare.
št. 795/7 k.o. Žalec.
Izklicna cena je 311.500,00 DEM.
2.	Brunarico - montažno hišo tip B - 20
proizvajalca SMREKA Gornji grad,
leto izgradnje 1978 z zidano kletjo, lastnim vodovodom,
priključkom na električno omrežje, komunalno ureditvijo,
vso notranjo opremo ter pripadajoče stavbno in funkci-
onalno zemljišče skupne površine 242 m2. Nepremični-
na stoji na parceli 36/2 in 41/2 k.o. Vrhe nad Trbovljami
in je bila zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja št.
351-83/76-3/2.
Izklicna cena je 27.100,00 DEM.
3.	Stružnega avtomata SKY matic
VOESTALPINE,
leto izdelave 1975 s priborom, generalno obnovljena.
Izklicna cena je 7.700,00 DEM.
4.	Skobelnega stroja,
leto izdelave 1978. Izklicna cena je 870,00 DEM
Javna dražba bo 23. 9. 1993 ob 12. uri na sedežu
podjetja, Cesta žalskega tabora 10. Ogled nepremičnin
in premičnin je možen vsak delovni dan od dneva objave
po predhodnem dogovoru. Vse informacije dobite po
telefonu 063/713-131 int. 13.
Vsi interesenti morajo pred dražbo vplačati varščino
v višini 10% izklicne cene pri blagajni podjetja.
Nepremičnine in premičnine bodo prodane najugodnej-
šemu ponudniku pod naslednjimi pogoji:
-	kupec plača kupnino v SIT v protivrednosti za DEM
po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila
oziroma sklenitve pogodbe;
-	prometni davek plača prodajalec, vse stroške preno-
sa lastništva pa kupec;
-	pogodba mora biti sklenjena v 8 dneh, sicer prodaja-
lec zadrži varščino in nepremičnino proda drugemu
kupcu;
-	velja pravilo videno - kupljeno in prodajalec poznejših
reklamacij ne bo upošteval.
Uspešno
samozaposlovanje
v Šmarju
V	šmarski občini so prete-
kli teden pripravili šesti Po-
djetniški forum, na katerem
so predstavili 11 novih po-
djetnikov. Na forumu so so-
delovali predstavniki ob-
močnega zavoda za zaposlo-
vanje ter obrtniške UBK
banke.
Vsi kandidati so končali
občinsko podjetniško delav-
nico, nato pa izdelali poslov-
ne načrte. Vsak izmed novih
podjetnikov je na forumu
predstavil lastno podjetni-
ško zamisel ter sebe v vlogi
podjetnika. Tako se jim je
hkrati ponudila priložnost,
prepričati bankirje za prido-
bitev začetnega kapitala.
V	šmarski občini so letos
uresničili približno 60 samo-
^ zaposlitev, oziroma eno peti-
no vseh samozaposlitev na
Celjskem. Na-Zavodu za za-
poslovanje v Celju ocenjuje-
jo, da si za to obliko dela
v Šmarju prizadevajo pred-
vsem občinski organi,
v šmarske podjetniške de-
lavnice pa se vključujejo tu-
di iz drugih občin. Za neza-
poslene delavce plača stro-
ške podjetniške delavnice
Zavod za zaposlovanje.
BRANE JERANKO
Liberalno-
demokratska
stranka v zatonu?
LJUBLJANA, 30. avgust
(STA) - Po Dnevnikovem
mesečnem javnomnenj-
skem merjenju strankar-
skega prizorišča, je naj-
slabši trend zabeležila Li-
beralno-demokratska
stranka. Zdaj bi za LDS
glasovalo le 14,7 odstotkov
volilcev, za Krščanske de-
mokrate 6,4 odstotke, za
Združeno listo socialnih
demokratov pa 7,1 odsto-
tek. Skoraj tretjina volilcev
je še neodločenih, 18,3 od-
stotke pa jih ne bi volilo.
Rezultati so pokazali, da
volitve ne bi prispevale
k razrešitvi parlamentarne
»pat pozicije«.
Sodišča brez
moči?
LJUBLJANA, 31. avgu-
sta (Delo) - Na vseh sloven-
skih sodiščih je bilo do
1. avgusta vloženih in s tem
še nerešenih 15.747 predlo-
gov za uvedbo sodnega po-
stopka. V glavnem gre za
delovne spore zaradi pre-
nehanja delovnega razmer-
ja, neupravičenega zniže-
vanja ali neizplačevanja
plač in številne druge ne-
pravilnosti. Na listi čaka-
jočih je samo po približnih
izračunih od 50 do 60 tisoč
posameznikov. Sindikati
pa, kolikor se v sproženih
postopkih sploh pojavljajo,
nimajo nobenega posebne-
ga vpliva.
Skrivnost
Razkrižje
Maribor, 28. avgusta
(Večer) - Slovenski velepo-
slanik na Hrvaškem Matija
Malešič in zagrebški nad-
škof in kardinal dr. Franjo
Kuharic sta se sestala
v nadškofijskem dvorcu
v Zagrebu. O tem lahko be-
remo samo v zadnji Druži-
ni, ker drugi slovenski čas-
niki o tem enostavno niso
ničesar vedeli. Na sloven-
skem zunanjem ministr-
stvu so potrdili, da je do
srečanja res prišlo, vendar
o tem javnosti niso obvesti-
li, prav tako pa niso hoteli
ničesar povedati o tem, kaj
sta se sogovornika pogo-
varjala. Srečanje ostaja to-
rej še naprej zavito v tanči-
co skrivnosti.
Taksa na igralne
avtomate
LJUBLJANA, 29. avgu-
sta (Republika) - Konec
prejšnjega tedna je pričela
veljati odredba o načinu
plačevanja posebne takse
za prirejanje posebnih iger
na srečo na igralnih avto-
matih zunaj igralnic, ter
o vsebini in obliki posebne
nalepke. Taksa se po
odredbi plačuje pred pote-
kom meseca za naslednji
mesec na plačilni račun po
občinah in sicer za vsak
igralni avtomat, ki je
v uporabi. Na podlagi do-
kazila o plačilu takse prej-
me prireditelj pri pristojni
izpostavi republiške upra-
ve za javne prihodke po-
sebno nalepko, kot dokazi-
lo, da je bila taksa plačana
in mora biti na vidnem
mestu.
Št. 35 - 2. september 1993
Neizprosno nebo grozi
Prvi protisušni ukrepi republiške vlade in odzivi na Celjskem
V preteklem tednu je nebo
odprlo svoje zapornice ter
tako pokazalo zobe suši. To-
da, škoda je bila storjena že
davno, malo manj davno pa
so bili sprejeti tudi protisuš-
ni ukrepi republiške vlade.
Toda težava ni le tukaj in
zdaj, težave se vlečejo iz lan-
skega leta, veliko posledic
letošnje suše bo znanih šele
čez leta, strokovnjaki pa na-
povedujejo, da se bodo sušna
obdobja pogosteje pojavlja-
la, da bodo temperature
višje...
Na Celjskem so prvi izra-
čuni in prve številke, ki go-
vorijo o škodi v kmetijstvu,
gozdarstvu, ribištvu, pri ga-
silcih ... ogromne. V vseh
občinah so že izračunali pri-
bližne škode in jih odposlali
na ustrezna republiška mini-
strstva. Številčno je suša
najbolj oškodovala Žalec in
Šmarje. V Šmarju so jo oce-
nili na 1,3 milijarde tolarjev.
Travinja:, koruza,... V Žalcu
so naračunali 1,37 milijarde
tolarjev škode oziroma 7 od-
stotkov družbenega proizvo-
da. Hmelj, travinja, jabol-
ka... Pravzaprav je povsod
podobno. V velenjski občini
škodo ocenjujejo na 700 mi-
lijonov', v mozirski na več
kot 641 milijonov tolarjev,
v številki pa še ni zajeta ško-
da v gozdovih. V Slovenskih
Konjicah sušna škoda znaša
skoraj 500 milijonov tolar-
jev. Škode v gozdarstvu še ni
ocenjena v celjski občini, ki
jo je po prvih podatkih suša
oškodovala za več kot 400
milijonov tolarjev. Približno
o 400 milijonih tolarjev ško-
de govorijo tudi statistike
v laški občini, v Šentjurju pa
o 388 milijonih tolarjev.
Groba' ocena je, da je suša
na Celjskem povzročila pri-
bližno 7 milijard tolarjev
škode, vendar so to le prve
ocene, v katerih niso zajeti
vsi izpadi prihodkov. Pone-
kod niso vračunali gozdov,
ponekod ribištva, ponekod je
izračunana škoda le na kme-
tijskih področjih, ponekod
v družbeni lasti...
Vlada: suša je
elementarna nesreča
Republiška vlada je ne-
davno sprejela prve ukrepe,
predvsem za kmetijstvo. Po-
sledice suše naj bi ublažil in-
terventni uvoz 115 tisoč ton
krmnih žit, zagotovili naj bi
120 tisoč ton koruzne silaže
za krmo, v kmetijskem mini-
strstvu pa naj bi ugotovili,
kako takoj intervenirati
z 200 milijoni tolarjev. Polo-
vico tega naj bi razdelili
v občinah, kjer je suša uniči-
la več kot osem odstotkov
družbenega proizvoda (lani
je bila meja 4 odstotke), dru-
go polovico sredstev pa naj
bi namenili za subvencioni-
ranje cene krme.
Ocenjena vrednost vladnih
ukrepov za zagotovitev kr-
me, za obresti za odložena
posojila in za delno pokriva-
nje cen semen znaša 1,9 mili-
jarde tolarjev. K temu je tre-
ba prišteti še vrednost odlo-
ženih ali odpisanih davkov
in prispevkov. Vlada je na-
mreč sklenila, da bo začasno
zaustavila akontiranje pla-
čevanja davkov in prispev-
kov iz dohodka kmetov. Po-
leg tega bodo subvencionira-
li realne obresti na najeta
posojila ter na dodatne re-
grese za semena. Kmetijsko
ministrstvo mora v tednu dni
pripraviti kriterije, najbolj
bo upoštevan izpad izdelkov.
Državne intervencije bo de-
ležen tisti kmet oziroma go-
spodarstvo, ki mu je suša po-
brala več kot 30 odstotkov
letošnjega pridelka. Škodo
bodo še naprej ocenjevale
občinske komisije. Republi-
ška vlada bo sredstva našla
v proračunu, poleg tega bo
imenovala komisijo za
spremljanje posledic ele-
mentarnih nesreč. Komisija
naj bi pripravila tudi zakon,
s katerim bodo letošnjo sušo
razglasili za naravno ne-
srečo.
Državni sekretar za kme-
tijstvo Ivan Obal meni, da je
vladna pomoč kmetom glede
na škodo, ki jo je povzročila
suša, primerna, saj zagotav-
lja ohranitev obsega proiz-
vodnje, kakršno so kmetijci
dosegli po lanski suši.
Sporne so številke
In kako ocenjujejo to po-
moč na Celjskem? »Pot je
prava, toda številke? Te so
prenizke, oziroma previso-
ke,« pravijo celjski kmetijci.
Previsok je kriterij, ki do-
loča pomoč občinam, ki jim
je suša povzročila 8-odstotni
izpad družbenega proizvoda.
Ta kriterij je tudi malce ču-
den, saj v nekaterih občinah
družbenega proizvoda sploh
ne izračunavajo več. Kako
bodo torej vedeli ali jim po-
moč pripada ali ne?
Na drugi strani je ponekod
nastala ogromna in nepo-
pravljiva škoda, toda pod to
kategorijo pomoči, ki jo je
pripravila vlada, niti pod
razno ne sodijo. »To je silno
krivično merilo, denar so ob-
činam pobirali ne glede na
družbeni proizvod,« pravijo
v Velenju. »Večina občin ne
dosega 100-odstotnega prili-
va v občinske proračune, to-
rej smo že tukaj udarjeni, se-
daj pa bomo še za kmetijstvo
morali sami poskrbeti. V ve-
lenjski občini lahko na po-
dročju kmetijstva nastane
puščava, toda kljub temu ne
bomo dosegli tistih odstot-
kov. Z Žalčani imamo skup-
no mejo, ti so bili lani na
primer popolnoma drugače
obravnavani. Mar je mogoče
kdaj deževalo le na naši stra-
ni meje?«
No, kljub tem pripombam
vsaj zaenkrat tudi Žalčani
ne sodijo preko magične me-
je 8 odstotkov, pa vendar je
škoda v tej občini ogromna.
»Ukrepi so splošni, podobni
lanskim in niti ne prinašajo
kaj razveseljivega, predvsem
so premalo učinkoviti,« pra-
vijo v Žalcu, kjer jim je suša
najbolj zagodla pri hmelju,
kjer ocenjujejo škodo na pri-
bližno 577 milijonov tolar-
jev. Dolgoročne posledice,
na primer predčasno sušenje
rastlin, v oceni niti niso upo-
števane.
Celjski kmetijci pravijo,
da bi se morala Slovenija
zgledovati po nekaterih dru-
gih državah, upoštevala pa
naj bi vse plati, ne le tisto,
»ki državi paše in je dobro le
zanjo«. Pravzaprav je bilo
o vseh oblikah pomoči še
malce preuranjeno govoriti,
saj so ukrepi točno razdelani
šele v tem tednu, kljub temu
pa se je v pogovorih s Celjani
izpostavilo ogromno vpra-
šanj na področju kmetijstva
in s tem povezane suše.
Nekdo bo služil
Letos bo zelo pomembno,
da bodo poskušali preprečiti
zmanjševanje osnovne črede
v hlevih. Vendar za govedo-
rejce ni pomembna le koruz-
na silaža, potrebujejo tudi
seno. Letos je sena zelo malo,
izpadli sta druga in tretja
košnja, prva košnja pa je
prinesla manjši pridelek. Po-
leg tega ocenjujejo, da je ka-
kovost sena izredno slaba,
vso zalogo pa so kmetje po-
rabili že v lanski suši. Ze se-
daj v večini celjskih občin
ocenjujejo, da je na voljo za
zakol kar trikrat več živine
kot v preteklih letih. Posle-
dica je manjši prirastek ži-
vali. Kmetje ugotavljajo, da
je izredno padla pridelava
mleka, in da podatki o 30-
odstotnem presegu niso real-
ni. V vseh občinah omenjajo
škodo na travni ruši, posle-
dice bodo znane šele čez leta.
Poleg tega kmetje pravijo, da
so se že pojavili ljudje, ki bi
radi na račun suše mastno
služili. »Slama po 18 tolarjev
za kilogram, kdo neki je spo-
soben to pokriti?,« se sprašu-
jejo.
Velikokrat je bil v pogovo-
rih omenjen tudi sejem
v Gornji Radgoni, ki je kme-
tom prinesel kar precej razo-
čaranja. »Več smo pričako-
vali od obiska Osterca in
Kučana, torej več konkret-
nih predlogov in rešitev za
mleko, namakalne napra-
ve... Tako pa imaš občutek,
da je že sedaj vse skupaj za-
stavljeno na način, da bo
nekdo pošteno zaslužil.«
Celjski kmetijci so neza-
dovoljni, ker je vlada pri
svojem proti sušnem predlo-
gu pozabila upoštevati, da so
kmetje že v letošnje leto pri-
šli goli in bosi. Nekako po-
zabljena je bila lanska suša,
saj ljudje nimajo nikakršnih
zalog, kakor so jih nekdaj
imeli pravi gospodarji. Kme-
tijci niso zadovoljni niti
z odpisom davkov in pri-
spevkov. »Pravilno je, da se
to odpiše glede na škodo,
vendar se zdi, da se tu konča.
Poleg tega pa bodo z odpisa-
nimi prispevki nenehno ma-
hali in se hvalili, to pa pov-
zroča med kmeti in še pose-
bej med drugimi ljudmi kar
precej negodovanja.«
In še nekaj pravijo celjski
kmetijci. Da ni potrebno, da
bi vlada delila denar »na ro-
ke posameznikom«, pravilne
so razne oblike subvencij.
»Le tako se bodo ohranile
kmetije, gospodarstva in
kmetijska proizvodnja, veli-
kokrat zapostavljena in za-
nemarjena.«
Nacionalni program
namakanja
Približno takšen je položaj
danes, toda kakšen bo jutri?
Še eno leto brez padavin lah-
ko kmetijstvo in druge oško-
dovance v suši uniči, če...
V	večini občin na Celjsker
poskušajo sami poiskati nJ
kaj rešitev. Delno nakupuje
jo krmo, delno subvencioni
rajo prevoze pitne vode, del
no gradijo namakalne siste,
me, delno... To so sicer reši
tve, vendar silno drage in sij
no kratkoročnega značaja
Dolgoročne rešitve vidijo n¡
Celjskem v nestihijskem iz:
koriščanju vseh vodnih vi
rov, tako za obnovo vodovo
dov za pitno vodo kot za si
steme namakanja. V večin
občin iščejo razne razpolož,
ljive vire, v občinskih prora
čunih imajo vse večjo pred
nost obnove in izgradnje vo¡
dovodnih sistemov, pred
vsem pa razmišljajo o celovi
tem namakalnem sistemu.
Prav grozljiv je namrei
podatek, da v Sloveniji na
makajo manj kot odstotej
vseh rodovitnih površin
v svetu pa na primer kar 1
odstotkov. Na namakani)
površinah je možno tudi šti
rikratno povečanje pridelka
že deset let ugotavljajo nj
Biotehniški fakulteti. Očitni
se je tudi v Sloveniji neká
premaknilo, saj snujejo naci
onalni program namakanja
V	ta namen so v občinah à
izdelali karte, na katerih st
izrisali potrebe in želje po na
makalnih sistemih. Rok za od
dajo teh potreb in želja je bi
začetek avgusta, vendar se ji
v večini občin zataknilo. Zi
namakalne sisteme je v vsel
občinah med ljudmi veliko za
nimanja, vendar tega ne more
jo stihijsko urejati. Nosilej
programa je Biotehniška fa
kulteta, podatke za Štajerskj
pa zbirajo v Hmezad inženi
ringu. Tu obdelujejo vse p¿
datke na osnovi izrisanih po
vršin, kaj več pa bodo o tel
namakalnih sistemih lahko re¡
kli konec septembra. S kakš
nimi težavami se bodo spopri
jemali takrat, če se lastnik
razkosanih zemljišč ne bodi
poenotili, pa na Celjskem sa
mo zmajujejo z glavami.
Dež je prejšnji teden malcf
omilil vse posledice suše, po
nekod težave tudi rešil. Zaen
krat sicer še ni odgovorov ni
mnogo predvsem finančni!
vprašanj, ki jih je načela suša
Vendar se že ihnogi zaskrblje
no ozirajo v nebo, in se sprašu
jejo, kaj če bomo prihodnji te
den govorili o poplavah? Neb)
ostaja neizprosno. Po mnenji
mnogih na Celjskem to ni ra v
no neke posebne vrste sreča.
URŠKA SELIŠNII
Katastrofa na Kozjanskem
Šmarska občina med najbolj opustošenimi
Po prvih podatkih, posredo-
vanih v Ljubljano, je po letoš-
nji suši v šmarski občini na-
stalo že za blizu 1,3 milijarde
tolarjev škode. Za področji
kmetijstva in gozdarstva so
ugotovili blizu 1,3 milijarde
tolarjev škode, pretekli petek
pa so posredovali še podatke
za ribištvo. Škoda pri ribičih
znaša dodatnih 3,8 milijona
tolarjev. V kozjanski občini
sta najbolj opustošena njen
južni ter haloški del.
Najbolj prizadete so travni-
ške površine, ogromna škoda
je tudi na koruznih poljih, zla-
sti na hribovitih področjih.
V vinogradih in sadovnjakih je
suša najbolj poškodovala po-
vršine na terasah. V sadovnja-
kih so opazne celo posledice
lanske suše, saj zadnjo zimo
prave vlage niti ni bilo. Po-
dobno opažajo v gozdovih,
zlasti mlajših. Visoke številke
se pojavljajo tako na površi-
nah v zasebni, kot tudi v druž-
beni lasti.
Dež je pretekli teden razve-
selil tudi Kozjansko, ljudje pa
so upali, da bo ozelenil tudi
travnike. Žal pa je bilo bistve-
no manj dežja prav v južnem
delu šmarske občine, južno od
Pristave pri Mestinju, kjer je
dosedanja katastrofa največja.
Največje opustošenje je v naj-
širši okolici Kozjega, Bistrice
ob Sotli, Podčetrtka, Pristav-
škega polja in Vinskega vrha.
V vzhodnem delu občine so
najbolj prizadeti v haloški
okolici Rogatca. Občane pa ob
vsem pesti še veliko pomanj-
kanje pitne vode, s katero
oskrbujejo trenutno 159 go-
spodinjstev. Tudi to ni brez te-
žav, saj so nekatera gasilska
društva, na primer v Podsredi,
brez gasilskih cistern.
Predsednik pristojne komi-
sije, Edi Strašek, nam je pove-
dal, da oškodovanci prejemajo
premostitveno pomoč in to
z regresirano koruzo. Seveda
pa si morajo poprej na občini
priskrbeti potrdilo o številu
svoje živine. Gre za prvi, za-
časni ukrep, je povedal Stra-
šek, v pričakovanju obsež-
nejših.
BRANE JERANKO
Št. 35 - 2. september 1993
7
Tujci izginjajo v noč
\ztekajo se delovna dovoljenja za tujce
Ali še obstajajo sanje o lepši,
pravljični deželi Sloveniji za
ujce, ki so k nam prišli pred
panj kot 10 leti? Nekdaj vab-
jeni v to deželo, pripeljani
obljubami in svetlo prihod-
|0stjo, zbrani na avtobusih in
veselicami, danes (vsaj neka-
eri) trepetajo za delovna me-
ta. Ali pa mogoče ne, datu-
nov za odločitev je bilo veliko.
Lani pridobljena delovna
jovoljenja se v tem času poča-
•1 iztekajo. Tuji državljani so
namreč že lani zaprosili za
jsebna delovna dovoljenja.
Nekaj teh je preraslo v stalna,
ostalim pa je treba dovoljenja
ja delo podaljševati.
V območni enoti Zavoda za
zaposlovanje Velenje, ki po-
kriva še mozirsko občino, pra-
lijo, da delovna dovoljenja,
vsaj kar se številk tiče, niso
tolikšen problem. Že lani so
približno 900 prosilcem izdali
osebna delovna dovoljenja.
Več kot polovici tujcev so se
osebna spremenila v stalno de-
lovno dovoljenje. Za podaljša-
nje delovnih dovoljenj prosijo
v delovnih organizacija za pri-
bližno 400 tujcev.
Sedaj zaprosi za podaljšanje
delovnega dovoljenja delovna
Erganizacija, oziroma podjetja
li obrtnik, torej so tuji delav-
ci že znotraj zaposlitve podvr-
ženi selekciji. Drugo, dokonč-
no selekcijo opravijo na Zavo-
du za zaposlovanje, kjer se si-
cer ozirajo na mnenje podjetij.
Rešitev prošnje za podaljšanje
pa je odvisna od tega, če imajo
na zavodu na seznamu iskal-
cev zaposlitve tudi takšne, ki
ustrezajo pogojem dela in če so
pripravljeni ti iskalci zaposli-
tev sprejeti.
Ostajajo gradbinci in
konfekcionarji
Za velenjsko občino je bilo
do petka na Zavodu za zapo-
slovanje vloženih 200 vlog za
podaljšanje delovnega dovo-
ljenja, pričakujejo pa še 150
vlog. Od 132 rešenih vlog so jih
nekaj več kot eno četrtino za-
vrnili, ker so imeli za ta delov-
na mesta na seznamu Zavoda
za zaposlovanje usposobljene
domače iskalce zaposlitve in
so bili ti iskalci pripravljeni
delovno mesto tudi sprejeti.
Pozitivno so razrešili pred-
vsem vloge, ki jih je posredo-
val velenjski Vegrad.
Nizko število prošenj za po-
daljšanje delovnih dovoljenj
v zavodu pripisujejo dejstvu,
da v večini podjetij niso zapro-
sili za podaljšanje. Velenjski
rudnik, recimo, ni vložil niti
ene prošnje. V večini drugih
podjetij so pretehtali vsakega
posameznika posebej, v Gore-
nju so prosili za podaljšanje
delovnega dovoljenja tudi za
delavce, ki bi jih sicer lahko
nadomestili. Vendar so ob tem
upoštevah druge pogoje, na
primer slovenski zakonec, sta-
novanje, vsi drugi družinski
člani slovenski državljani...
Te vloge so na Zavodu za
zaposlovanje še posebej pre-
tehtali, in se odločali od pri-
mera do primera, skladno
z navodili Ministrstva za delo.
Iz mozirske občini so doslej
na zavodu prejeli 45 prošenj za
podaljšanje, 30 prošenj pa še
pričakujejo. Od prejetih pro-
šenj so jih sedem zavrnili,
predvsem za podjetje Glin Na-
zarje, ki je v preteklosti na za-
vod prijavljal svoje delovne vi-
ške. Ugodno so rešili predvsem
prošnje za konfekcionarje in
gradbene delavce, ki jih v Slo-
veniji tako in tako kronično
primanjkuje. V mozirski obči-
ni so že junija izdali 20 dovo-
ljenj za sezonska dela v kme-
tijstvu, predvsem za hmelj. Na
velenjskem Zavodu za zapo-
slovanje opažajo, da je lani pri
hmelju sodelovalo več tujcev,
letos pa je bilo dosti domačih
iskalcev zaposlitve pripravlje-
nih poprijeti za to delo, kar se
je v preteklosti redko doga-
jalo.
Na velenjskem Zavodu za
zaposlovanje so opozorili še na
poseben problem, ki se pojav-
lja v zvezi z dovoljeni za delo.
Nekdanji kooperanti, podjetja
iz drugih republik bivše Jugo-
slavije, predvsem iz Kosova in
Makedonije, ki so delali za slo-
venska podjetja, so sedaj pri
nas ustanovili podjetja ali pri-
javili obrt. Problem teh koope-
rantov z zakonom ni bil rešen,
večina pa želi zaposliti svoje
delavce. Zaradi neizdanih do-
voljenj za delo to ni mogoče,
pri nadomeščanju s slovenski-
mi iskalci zaposlitve pa se do-
gaja, da delodajalci postavlja-
jo nemogoče pogoje, kar bi bi-
lo potrebno najbrž urediti
z več reda na področju inšpek-
cije dela.
Kljub vsemu travme
Zaradi prekinitve dela pri-
haja med ljudmi do velikih
travm, opažajo na velenjskem
Zavodu za zaposlovanje pravi-
jo. Predvsem pri tistih, ki jim
do magične meje 10 let manjka
samo nekaj mesecev ali celo
dni, ter tistih, ki so se v Slove-
niji izobraževali. Težave na-
stajajo predvsem zaradi vojne
na področju nekdanje Jugosla-
vije, ker se veliko delavcev ni-
ma kam vrniti, dosti pa jih
skrbi tudi za begunce. Sedaj še
prejemajo sredstva za preživ-
ljanje, saj od zavoda, odvisno
od delovne dobe, prejemajo
denarna nadomestila vsi tisti,
ki niso več v delovnem raz-
merju.
Ob vseh težavah, ki se po-
javljajo v zvezi z delovnimi
dovoljenji za tujce, v Velenju
pravijo, da pogrešajo bolj toč-
no opredeljeno politiko vlade
pri zaposlovanju tujcev. Sam
zakon in goli člen je namreč
preveč suhoparen.
BRANE JERANKO
URŠKA SELIŠNIK
V območni enote Zavoda za
zaposlovanje Celje, ki pokriva
druge občine celjske regije,
pričakujejo, da bodo delovne
organizacije zaprosile za de-
lovna dovoljenja za polovico
od dva tisoč redno zaposlenih
tujih državljanov. V celjski
območni enoti največ vlog pri-
čakujejo novembra, kar 1.400,
sprožili pa so že postopek za
119 vlog v avgustu.
Pregled
kulturnega
dogajanja
V	obeh celjskih muzejih
pripravljajo ob svojih si-
ceršnjih stalnih zbirkah
v času 26. MOS še postavi-
tve priložnostnih razstav,
v času sejma pa bo še nekaj
kulturnih dogodkov v me-
stu ob Savinji.
Tako bo v Pokrajinskem
muzeju, ki je odprt tudi ob
sobotah in nedeljah med
9. in 12. uro, na ogled raz-
stava Kulturna dediščina
v očeh najmlajših, ki so jo
pripravili otroci iz vrtca na
Hudinji. V Muzeju novejše
zgodovine, kjer imajo prav
tako odprta vrata ob sobo-
tah in nedeljah, pa bo na
ogled razstava Nazaj v pla-
ninski raj, ki so jo pripravi-
li ob 100-letnici Savinjske
podružnice Slovenske pla-
ninske zveze. V Galeriji so-
dobne umetnosti bo (tudi
ob sobotah med 10. in
12. uro) na ogled izbor iz
Stalne zbirke Likovnega
salona, v razstavišču Li-
kovnega salona pa bo na
ogled razstava Blagoglasja,
izbor iz pregledne razstave
grafičnega oblikovanja,
filmske scenografije in ani-
miranega filma oblikoval-
ca Zdravka Papiča.
Prvi sejemski konec ted-
na, v soboto in nedeljo, bo
v kapelici Špital pri Opa-
tijski cerkvi v Celju ob
21. uri uprizoritev Freyeve-
ga dela Kri in Košute, v pe-
tek, 17. septembra pa pri-
pravlja gledališka skupina
KUD Zarja Trnovlje ob
19,30. uri v svoji dvorani
uprizoritev komedije Zoj-
kino stanovanje Mihaila
A. Bulgakova.
V	Galeriji sodobne
umetnosti, v drugem nad-
stropju celjskega Mestnega
gradu bo v torek, 14. sep-
tembra, ob 20. uri koncert
Martina Lumbara, ki bo
predstavil indijsko klasič-
no glasbo.
Kam z vozili v času MOS-a?
Tranzitni promet naj se izogne Celju - Nova parkirišča - Organizatorji sejma ocenjujejo, da prometnega
infarkta tudi letos ne bo
\ Prometne analize, ki so bile
\ Celju narejene za časa deve-
ti dni Mednarodnega obrtne-
¡a sejma kažejo, da večina od
iredvidenih 250.000 obisko-
alcev prihaja v mesto ob Sa-
dnji s svojimi osebnimi avto-
mobili. Promet je tako ob že
sicer slabi propustnosti cest in
ulic Celja v času sejma močno
)ovečan, prometnemu infark-
ti pa se lahko organizatorji
zognejo le s skrbno načrtova-
nim in v času sejma tudi nad-
zorovanim prometnim re-
žimom.
Najpomembnejše je vseka-
kor zadostno število parkirnih
mest, ob tem pa seveda tudi
P kakovostno redarsko službo
nadzorovan ter z usmerjevalno
signalizacijo podprt prometni
režim v neposredni okolici sej-
mišča. Analize kažejo, da je
Pelje pri 250.000 sejemskih
Obiskovalcih dnevno obreme-
njeno za dodatnih 6.000 vozil.
K temu je potrebno prišteti še
približno 1.800 razstavljalcev,
p se v povprečju s svojimi vo-
zili na parkiriščih izmenjajo
trikrat dnevno, tako da je k že
tako gostemu prometu v Celju
v času sejma potrebno dnevno
prišteti še 10 do 12.000 prevo-
zov oziroma parkiranj.
Na sejmišče vodijo štirje
vhodi, na severu z Dečkove, na
v^hodu z Mariborske, na zaho-
du z Vrunčeve oziroma smeri
teniških igrišč ter južni vhod
s Stare Dečkove ceste, ki je
predviden tudi kot gospodar-
ski uvoz za potrebe napajanja
sejma. Obstoječe prostorske
možnosti omogočajo nespre-
menjen prometni režim v času
sejma, ki pa mora biti seveda
skrbno nadzorovan. Vizuelna
signalizacija, ki voznike pra-
vočasno usmerja na parkiriš-
ča, je ob okrepljeni redarski
službi predpogoj, da osebna
vozila okolice sejmišča ne za-
trpajo v celoti.
Z načrtom za nadzor pro-
metnega režima je v času sej-
ma predvidenih 24 redarskih
mest, ob redarjih pa bodo za
nadzor skrbeli tudi prometni
policisti.
Tranzitni promet
mimo Celja
Prometna signalizacija bo
vozila iz ljubljanske smeri, ki
so namenjena na Kozjansko
oziroma v mariborski konec,
že v Žalcu preusmerjala na hi-
tro cesto Sloveniko. V prime-
ru, da bi se iz te smeri na ma-
gistrali vzhod-zahod pojavili
prometni zamaški, pa bodo
prometni policisti in redarji
vozila preusmerjali po Čopovi
in mimo mesta v laško in šent-
jursko smer.
Precej bolj problematična je
smer sever-jug, vendar pa je
res, da je iz te smeri precej
manj prometa. Obstoječi mest-
ni promet generira dve izraziti
prometni konici v času odho-
dov na delo med pol osmo in
pol deveto uro ter v času od
12. do 15. ure. Takrat se je, de-
nimo iz središča mesta izredno
težko prebiti na Hudinjo, še
dodatne zastoje pa povzroča
križišče Mariborske ceste
s Savinjsko železnico v Ga-
berju.
Za voznike, ki so le v tranzi-
tu, je tako v času sejma najpri-
mernejše, če si poiščejo pot, ki
bo čimbolj oddaljena od same-
ga sejmišča. Tudi za smer se-
ver-jug se jih najde nekaj, še
najprimernejši pa sta morebiti
tista daljša preko Teharske ce-
ste, ob avto-portu na Kidriče-
vi, preko Bukovžlaka in Gajev
na Hudinjo ter krajša, a obi-
čajno tudi prometno precej za-
trpana preko Nove vasi.
Opekarniška jama in
dvorišče U Savinja
Organizatorji sejma pripo-
ročajo obiskovalcem parkira-
nje v Opekarniški jami (do sej-
mišča prevoz s krožnim avto-
busom) in na dvorišču LI Savi-
nja, kjer je skupaj prostora za
blizu 2 tisoč vozil.
Za razstavljalce bodo na vo-
ljo še parkirišča na športnem
poligonu ob vojašnici (600 vo-
zil), enostransko bočno parki-
ranje na Stari Dečkovi cesti
(100), na območju zaklonišča
pri sejmu (80) ter delno na
Dečkovi in na dvorišču LI Sa-
vinja.
Za obiskovalce pa so name-
njena parkirišča na Bežigraj-
ski cesti (100), pri Libeli (150),
na igrišču Olimpa (300), trav-
niku ob Cetisu (300), pri Klimi
(200) ter enostransko oziroma
obojestransko bočno parkira-
nje na Dečkovi (100), Opekar-'
niški (100), Pokopališki (120)
in Vrunčevi (60 vozil).
Za parkiranje koles in mo-
torjev bo prostor pri vhodu
1 z Dečkove ceste. Redarji pa
bodo v dneh, ko bo večji obisk
z avtobusi pravočasno usmer-
jali voznike na parkirišča, ki
bodo še prosta, saj bo nekaj
površin rezerviranih za parki-
ranje avtobusov.
Prostorske možnosti kažejo,
da je za sočasno parkiranje
v neposredni bližini sejmišča
dovolj prostora za 4 tisoč
osebnih avtomobilov in 100
avtobusov.
IVANA STAMEJČIČ
V času sejma bo ob rednih pro-
gah lokalnega avtobusnega
prometa uvedena še dodatna
krožna proga. Povezovala bo
avtobusno postajo pri Ašker-
čevi, po Mariborski in Dečkovi
do sejmišča ter po Dečkovi,
Kersnikovi in Gregorčičevi
nazaj na mestno avtobusno
postajo. Avtobusi bodo vozili
v časovnem razmiku 15 minut.
Poskrbljeno bo tudi za avto-
busni prevoz s parkirišča
v Opekarniški jami, avtobusi
pa bodo obiskovalcem sejma
ustavljali tik pred vhodom
1 na Dečkovi cesti.
Posebna gostinska ponudba
V	času 26. MOS bodo za razstavljalce in obiskovalce
sejma v vseh štirih celjskih hotelih in nekaterih gostiščih
pripravili posebno gostinsko ponudbo.
V	hotelu Turška mačka bodo dnevi dalmatinske kuhi-
nje, goste pa bo zabavala klapa Ankora. Hotel Merx
ponuja v teh dneh na jedilniku jagnjetino, odojka in divja-
čino, hotel Evropa francosko kuhinjo, hotel Celeia pa
dobrote slovenske kuhinje.
Za posebno gostinsko ponudbo so poskrbeli še v Oazi
gostinskega podjetja Na-Na, kjer bodo ponujali krače in
jedi z žara, za zabavo pa bo od 17. do 22. ure igral Duo
Savšek, v Taverni, kjer bodo gostili italijanske kuharje,
ter v Majolki, kjer bodo po otvoritvi pivnice in vrta od
9-septembra naprej ponujali med drugim tudi domačo
jetrno pašteto, hladetino z bučnim oljem in visoško pe-
čenko.
Včeraj popoldne so v Celjskem sejmu pripravili manjšo slovesnost in tudi uradno odprli novo sejemsko dvorano E, ki bo v času
sejma nosila oznako I. Pritličje dvorane je zgrajeno v tlorisnih izmerah 40x40 metrov, polovica dvorane pa je nadgrajena še v prvo
etažo, kjer bo dovolj prostora za konferenčno dvorano s 300 sedeži. Sicer pa bo dvorana E, kije med drugam tudi najbolje sejemsko
opremljena in edina v kompleksu Celjskega sejma tudi termo izolirana, živela tudi v času izven sejemskih dni. V njej bo dovolj
prostora za večnamenske prireditve, tržno-prezentacijsko dejavnost ter športne in rekreacijske dejavnosti.
Foto: EDI MASNEC
Št. 35 - 2. september 1993
Jožica Stropnik
Peter Razgoršek
Ivan Orubehc
Eva Legvart
Nežika Legvart
Sosed sosedu...
Ko je življenje postavljeno na kapljico dežja
Prejšnji teden je prišla
v naše uredništvo Jožica
Stropnik iz Spodnjih Vin,
vasice pri Novi Cerkvi. Po-
vedala je, da je v njihovi vasi
že dolgo časa problem voda,
ki jim izpod pip teče samo
petnajst minut na dan.
Pred kratkim so krajam
Vin izvedeli za nov izvir, ki
pa je v bližini izvira, iz kate-
rega se z vodo napaja Lem-
berg. Ker je vodovodni od-
bor v Lemergu za priklop na
njihov vodovod zahteval šti-
ri tisoč petsto mark, ta cena
pa je bila za Vinjane previso-
ka, so se odločili in pričeli ob
izviru, ki so ga našli, kopati
na svojo roko. Lemberžani
so ob tem protestirali in se-
daj sta obe vasi že nekaj časa
sprti.
Problem, ki ga imajo z vo-
do krajani Lemberga in Vin,
v celjski občini ni edini pro-
blem te vrste. Tudi v drugih
krajevnih skupnostih nimajo
vode in zato redno prihaja
do prepirov in nesoglasij.
Čigava je voda?
Jožica Stropnik, ki je sku-
paj z možem pričela z akcijo
za napeljevanje vodovoda
v Vine, je pripovedovala:
»Problem z vodo imamo
v naši vasi že kar nekaj let.
Najhuje pa je zadnji dve, tri
leta. Lani in letos smo že dali
vloge na občino, vendar ni-
smo naleteli na nikakršen
odziv — še lepih pozdravov
nam niso poslali. Tukaj nas
je sedemnajst porabnikov, ki
nam voda teče petnajst mi-
nut na dan. Sami smo prevr-
tali vse živo tu okoli, pa vode
nismo našli. Potem pa nam je
nekdo, ki ne želi biti imeno-
van, povedal, kje je voda.
Z možem sva šla v akcijo,
pogledat, kje je to. Nekoč
namerava namreč odpreti
bife, brez vode pa to ne gre.
Potem sem šla do tajnice
krajevne skupnosti in jo
vprašala, kakšni so pogoji,
da dobimo dovoljenje, da
lahko kopljemo. Tajnica je
dejala, da ne ve, kako se ta
gozd imenuje. V tistem času
je bil tam zraven tudi pred-
sednik vode za •območje
Lemberga, Peter Razgoršek.
Slišal je, kaj se s tajnico po-
govarjava, in rekel: <pPustite
to vodo. Naša je in mi jo bo-
mo napeljali v svoj rezervo-
ar^ Rekla sem: >Veš kaj, Pe-
ter, ti si vode ne moreš lasti-
ti. Tvoja je samo tista voda,
ki jo imaš v mehurju.< Potem
je mož tajnice krajevne
skupnosti Vlado Hren rekel,
da so dali to vodo že na pre-
gled. >Lahko, da ste jo dali
na pregled,- sem rekla, »am-
pak, mi smo ogroženi in ni-
mamo vode. Tukaj so ljudje,
je živina, vode pa ni.
Mi ne ogrožamo njihovega
izvira; ne moremo ga ogro-
žati, saj je najmanj sto me-
trov stran od našega. To je
čisto samostojen izvir.
Takrat, ko sem bila na
krajevni skupnosti, pa so re-
kli, da lahko vodo dobimo,
če za en priklop plačamo šti-
ri tisoč petsto mark. Potem
sem sklicala sestanek in s so-
vaščani smo si šli izvir ogle-
dat. Bili smo navdušeni in
kar odločili smo se, da bomo
šli v akcijo. Predlagali so, da
bi dobili kopače, potem pa
smo se odločili, da bomo za-
čeli kar sami in da ne bomo
čakali na dovoljenje. Če se
na občini ni do sedaj nihče
brigal za nas, se tudi od se-
daj ne bo. Potem smo našli
kopača, ki je prišel v pone-
deljek zjutraj. Za to je zvedel
Razgoršek, prišel in ga
nagnal.
Potem je prišlo do izvira
šest policajev in Razgoršek
je našim fantom pred polica-
ji zagrozil, češ, da ta voda na
Vine ne bo tekla, da bo vse
razstrelil. Mi smo grožnjo
vrnili: če bo počilo pri nas,
bo pa še pri vas!
Naslednji dan so poklicali
inšpekcijo. Inšpektorica (ne
vem, kako se piše, saj še ni-
sem dobila zapisnika) je pri-
šla in ko so jo videli Lember-
žani, so začeli: >Saj ste ubogi,
vode res nimate.. .< Potem je
tudi Peter Razgoršek ostal
brez besed.«
Peter Razgoršek, predsed-
nik vodovodnega odbora iz
Lemberga, ki smo ga srečali
na ponedeljkovem sestanku
na občini, pa je povedal: »Mi
smo se pobunili, ker imamo
objekt v neposredni bližini
zemlje, po kateri kopljejo Vi-
njani. Bojimo se, da bi nam
voda stekla stran, zato smo
se zavzeli za prekinitev nji-
hovega dela. Krajani Vin so
začeli izkopavati brez vsa-
kršnih dovoljenj. Ne naspro-
tujemo temu, da bi si Vinjani
napeljali svoj vodovod. Lah-
ko dobijo vodo, ampak tisto,
ki je višek rezervarja. Tam je
dosti vode za cele Vine.
Ne preprečujemo niti ne
nasprotujemo, da bi si nape-
ljali svojo vodo, ampak naj
nam povrnejo vsaj naš delež,
vsaj polovico od zajetja do
rezervoarja naj nam povrne-
jo, pa bodo imeli vode do-
volj. Tu še ni cene, možno pa
se je dogovoriti.« Ponedelj-
kov sestanek na Občini je
Peter Razgoršek ocenil kot
uspešnega: »Mislim, da smo
prišli kar daleč naprej.
Upam, da bodo Vinjani upo-
števali to, kar smo danes od-
ločili; torej da popolnoma
prenehajo z delom, dokler ne
pridobijo potrebnih dovo-
ljenj. Ko bodo imeli dovolje-
nja, pa ne bo nobenih pro-
blemov več.«
Ob izviru
Prejšnji četrtek smo si šli
ogledat izvir, ki so ga odkrili
Vinjani.
Pot do njega je izredno te-
žavna. Pravzaprav je sploh
ni; znajti se moraš v blatu,
med drevjem in trnjem. Ko
sva s fotoreporterjem do iz-
vira le prišla, sva v jami ob
izviru srečala nekaj moških,
Vinjanov in Lemberčanov, ki
na vodovod tudi niso prik-
ljučeni. Kopali so, trdno od-
ločeni, da bodo v bližnji pri-
hodnosti imeli vodo napelja-
no. Vsi so bili besni in očitno
je bilo, da se ne pogovarjajo
o ničemer drugem več kot
o vodi. Voda jim predstavlja
osnovni problem. Ivan Gru-
belič iz Lemberga, ki ga je
skupina krajanov, ki se je
odločila, da bo vodovod na-
peljala na svojo roko, izvoli-
la za svojega predsednika, je,
ko je odložil kramp in zlezel
iz razmočenega, blatnega
jarka, povedal: »Glede na to,
da hočejo Lemberžani, da bi
za priklop na njihovo vodo
plačali štiri tisoč petsto
mark, to pa je za nas preveč,
smo se odločili za svoj izkop.
Za ta izvir nam je povedal
nek star možakar. Za zemljo,
na kateri je ta izvir, smo iz-
vedeli, da je last lastnikov
lemberškega gradu, ki pa jih
ni tukaj. Zdaj je prišlo do
konflikta z dvema iz Lem-
berga, ki bi rada, da jim štiri
tisoč petsto mark plačamo
samo zato, da se lahko pri-
klopimo na njihovo vodo.
Tukaj so problemi z vodo
že od nekdaj. Čez leto ni mo-
goče niti živine napajati.
V vasi so trije stari ljudje, ki
vsak dan jočejo in za vodo
prosijo Boga.
Sedaj je torej prišlo tako
daleč, da ne moremo več zdr-
žati. Odločil sem se, da bom
kopal; in dokler skozi naše
pipe ne priteče voda, ne bom
odnehal,« je povedal Ivan
Gru belič.
Jo bo dal Bog?
Eva in Nežika Legvart sta
sestri, ki v majhni, stari hiši-
ci živita skupaj z bratom Jo-
žekom. Vsi so že starejši in
ne morejo delati. Ko smo se
približevali njihovi hiši, se je
iz nje že od daleč širil smrad.
Ko smo se pogovarjali, sta
obe jokali.
»Eno majhno jamo imamo
in iz nje že dopoldne postr-
gamo vso vodo. Jokali smo
se, ker nismo imeli kaj dati
kravcam. Ena nam je zbole-
la. Za živino ni vode, za nas
pa samo toliko, kolikor nam
jo dajo iz vaškega vodovoda.
Od tam nam še eno minuto ni
tekla; na dan smo jo dobili
po pol litra. Le kako bomo
preživeli?« se je spraševala
Eva, Nežika, ki je invalid, pa
je nadaljevala: »Tu živimo že
celo življenje, pa ni bilo še
nikoli tako malo vode kot je
je sedaj. Sicer so nam jo ved-
no zapirali, ampak takšnega
pomanjkanja ne pomnim.
Veste, kako grozno je to?
V Celju imamo sestro, ki
nam pere in stvari potem
prinaša sem gor. Večkrat je
rekla: >Dajte mi umazane
obleke!,< pa nismo hoteli, ker
je zelo bolna. Zdaj pa je pri-
šlo tako daleč, da jih je že
dvakrat oprala. Ampak, po-
glejte. Spet sem umazana in
se ne morem umiti. Sedaj bo-
mo prodali eno kravo, da bo-
mo pokrili stroške za vodo.
Iz pokojnine je ne moremo
pokriti, delati pa tudi ne mo-
remo, saj smo stari. Bomo pa
plačali. Ko bi le Bog dal lju-
bega dežja in vode!«
Na občini
Opisan primer pa vseka-
kor ni edini tovrstni problem
na celjskem območju. Kar
nekaj krajevnih skupnosti je,
v katerih imajo podobne
probleme in na občini se tru-
dijo, da bi problem rešili glo-
balno. Matjaž Železnik, ki je
na celjskem Izvršnem svetu
zadolžen za krajevne skup-
nosti, je povedal: »Krajevnih
skupnosti je petindvajset in
skoraj v vsaki je kakšen pro-
blem v zvezi z vodo. Jasno,
da so problemi večji na višje
ležečih krajih, kjer so malo
bolj oddaljeni od središča
Celja. Tam so ljudje večino-
ma sami reševali tovrstne
probleme. Glede na to, da
poznam primere v krajevnih
skupnostih, kjer je treba za
priklop na vodovod plačati
ne štiri tisoč petsto, temveč
le sedemsto mark, se mi zdi
cena le malo previsoka. Ne
poznam pa stroškovnika
gradnje; lahko, da je bil
v resnici tako visok.«
In kako naj bi probleme
z vodo na Celjskem rešili
v celoti?
»K temu je naša strokovna
služba že pristopila, tudi
k povezavi več vodnih virov,
s čemer bi se podale osnove,
na podlagi katerih bi lahko
zadeve tudi finančno ovred-
notili in težave v nekem do-
glednem času odpravili.«
Začetek razpleta?
V ponedeljek so se torej
predstavniki Lemberga in
Spodnjih Vin zbrali na se-
stanku pri Matjažu Železni-
ku, kjer se jim je le uspelo
dogovoriti. Sklenili so, da si
bodo izvir prišli ogledat
strokovnjaki in da si bodo
vsi prizadevali, da bi Vinjani
dovoljenje za izkopavanje
pridobili čimprej.
S tem so se strinjali tudi
Lemberžani, vendar pod po-
gojem, da Vinjani do prido-
bitve dovoljenj z izkopavanji
prenehajo. Vinjani so to ob-
ljubili.
NINA M. SEDLAR
Foto: ALJOSA VIDETIČ
Vinjani ob izviru, od katerega bi v svoje hiše radi napeljali vodo.
PO
DRŽAVI
S posojilom
poravnali zapadle
obveznosti
LJUBLJANA, 29. avgu-
sta (Delo) — V letošnjem
proračunskem memoran-
dumu je že predviden pro-
računski primanjkljaj za-
radi sanacije bank in po-
djetij. Tekoči primanjkljaj
je bil ocenjen na 21 mili-
jard tolarjev, celotni pri-
manjkljaj pa na 30 milijard
tolarjev. Za poravnavo
svojih zapadlih obveznosti
je slovenska država najela
posojilo v vrednosti sto mi-
lijonov ameriških dolarjev,
saj primanjkljaja ni bilo
mogoče financirati le z za-
dolževanjem na domačem
finančnem trgu.
Slikarska kolonija
na Pohorju
MARIBOR, 30, avgusta
(STA) - V Planinskem domu
Glažuta na Pohorju se bo
od 16. do 19. septembra od-
vijala 10. slikarska koloni-
ja. Na njej pričakujejo
okrog 40 akademskih sli-
karjev iz Slovenije, Mad-
žarske, Italije, Avstrije, Ni-
zozemske in celo Kitajske.
V desetih letih je na teh ko-
lonijah sodelovalo 121 sli-
karjev. Teden dni pred za-
četkom pa bo mogoče vide-
ti tudi razstavo del ustvar-
jalcev lanske slikarske ko-
lonije.
Šola za otroke
beguncev
LJUBLJANA, 29. avgu-
sta (STA) - V zbirnih cen-
trih za begunce se je včeraj
začel vpis v prvi in v višje
razrede osnovne šole za be-
gunce iz Bosne in Hercego-
vine, trajal pa bo do 4. sep-
tembra. Ministrstvo za šol-
stvo in šport je pozvalo
starše, naj svoje otroke vpi-
šejo v osnovno šolo, poleg
tega pa so zaprosili učitelje
iz Bosne in Hercegovine,
naj se vključijo v delo šol.
Poskrbljeno pa je tudi za
otroke v tistih občinah,
kjer nimajo begunskih cen-
trov. V teh bosta vpis in
prijava potekala kar v pro-
storih občin.
Integracija
beguncev, da ali
ne?
LJUBLJANA, 30. avgu-
sta (STA) - Slovenski zuna-
nji minister Lojze Peterle
je visoki komisarki Zdru-
ženih narodov za begunce
Sadako Ogata poslal pi-
smo, v katerem je opozoril,
da Slovenija ne more so-
glašati z zamislijo Visoke-
ga komisariata, po kateri
naj bi se začasni begunci
integrirali v slovensko oko-
lje. Slovenija je sicer pri-
pravljena po svojih močeh
pomagati beguncem, ven-
dar pa meni, da je treba
čimprej poskrbeti za njiho-
vo vrnitev v domovino, ozi-
roma odhod v druge dr-
žave.
SNS protestira!
LJUBLJANA, 31. avgu-
sta (STA) - Proti nameram
Visokega komisariata
Združenih narodov, glede
integracije začasnih be-
guncev v Sloveniji, je naj-
ostreje protestirala Sloven-
ska nacionalna stranka.
Stranka namreč sodi, da bi
se na ta način nadaljevala
raznarodovalna politika, ki
je Slovencem dobro pozna-
na že iz preteklosti.
Št. 35 - 2. september 1993
9
Ohranimo družino,
rešimo narod
Družina, ta osnovna celica
človeške družbe, je na pragu
9ovega tisočletja veliko bolj
^postavljena vplivom svojega
;ocialnega okolja, kot je bila
pred leti. Veliko manj je kohe-
[ijskih sil, kot so recimo 1 jube-
ln, spoštovanje, vera in po-
jobno, ki so v preteklosti po-
magale ustvariti trdno druži-
no. Danes so vrednote, ki jih
spoštuje moderna družba po-
polnoma druge. Ženemo se za
materialnimi dobrinami, polo-
žajem v službi, za čimvišjo
stopničko na družbeni lestvici
in vse to nemalokrat povzroča
gtresne situacije v družini, fru-
stracije njenih članov, nerazu-
mevanja in nemalokrat tudi
razdor. Družino je torej po-
trebno zaščititi. In tukaj na-
stopi družba, oziroma država.
¡ Vse države, članice Organi-
zacije Združenih narodov,
briznavajo pomen in vlogo
Hružine v družbi. V zvezi s tem
tako v OZN kot v Evropski
skupnosti sprejeli kar nekaj
mednarodnih dokumentov, ki
poudarjajo, da mora država
sprejeti različne ukrepe, ki naj
bi zagotavljali pogoje za na-
stanek in popoln razvoj druži-
ne (Evropska socialna lista),
da morajo države vsakemu
otroku priznati pravico do živ-
ljenske ravni, ki ustreza njego-
vemu telesnemu, umskemu,
¡duhovnemu in družbenemu
razvoju (Konvencija o otroko-
vih pravicah) in, da država va-
mje družino, očetovstvo, ma-
Uainstvo, otroke in mladino
1er ustvarja za to potrebne
razmere (Ustava Republike
Slovenije). V zvezi s tem je dr-
feava, oziroma njen Državni
ebor sprejel Resolucijo o teme-
ljih oblikovanja družinske po-
litike v Republiki Sloveniji.
Cilji
Temeljni cilji družinske po-
litike, zastavljeni v tej resolu-
ciji, so ustvarjanje pogojev za
izboljšanje kakovosti življenja
vseh družin in enake možnosti
osebnega razvoja vseh čanov
družine. Ko govorimo o vseh
družinah, mislimo tukaj prav-
no in dejansko izenačitev vseh
družinskih oblik. Tako zakon-
ske skupnosti, kot izvenza-
konske skupnosti, družine
s posvojenci, rejenci, družine
z ostarelimi starši in druge.
Prav tako bi naj ustvarili ena-
ke pogoje za vse člane teh dru-
žin, s posebnim poudarkom na
varstvu otroka. Resolucija
predvideva vzpostavitev po-
sebnega varuha otrok, v svetu
znanega pod izrazom - ombud-
sman. Družine bi naj postale
bolj samostojne in usmerjene
k individualnemu razvoju, kar
bi omogočili z institucionalni-
öii oblikami pomoči, s kom-
penzacijo stroškov za vzdrže-
vanje otrok, z vzpodbujanjem
enake odgovornosti staršev,
2 ustvarjanjem pogojev za
kvalitetnejše usklajevanje
družinskih in poklicnih obvez-
nosti staršev in podobno.
Ukrepi
Najbolj popularne in veliko-
st najučinkovitejše pomoči
fužinam so ekonomske.
£ njimi država prispeva k del-
ni kompenzaciji stroškov za
vzdrževanje otrok in seveda
vPliva na izboljšanje življen-
je ravni družin. Prvo doseže
г otroškimi dodatki, drugo pa
? davčnimi olajšavami za vdr-
2evane družinske člane.
Otroški dodatki
, Otroški dodatek se bo razli-
koval glede na starost otroka.
Do njega bodo upravičeni vsi
otroci v starosti do 15. leta,
oziroma do 26. leta, če bodo
nadaljevali šolanje. Gre torej
za tako imenovani univerzalni
otroški dodatek, ki se bo
v skladu s potrebami družine
in danimi možnostmi nadgra-
jeval s posebnimi dodatki. Tu
je mišljeno doplačilo šolske
prehrane, nakup učbenikov,
doplačilo za prevoz idr.
Pomoč invalidnim otrokom
Otroci z motnjami v dušev-
nem in telesnem razvoju bodo
upravičeni do povišanega
otroškega dodatka, poleg tega
pa bo za otroke z duševno in
telesno prizadetostjo zagotov-
ljeno posebno nadomestilo za
invalidnost.
Dodatek za varstvo in vzgo-
jo otrok v starosti do treh let,
ki niso v vrtcu
Je nova oblika denarne da-
jatve za otroke od 11. meseca
do 3. let starosti, ki niso v vrt-
cu. Dodatek naj bi omogočil
svobodno odločitev družinam
o tem ali bo njihov malček obi-
skoval vrtec ali pa kakšno
drugo obliko varstva. Predvi-
dena je postopna uvedba te
dajatve.
Pomoč za opremo novoro-
jenca
Je že do sedaj edina splošno
dostopna (univerzalna) pravi-
ca. Po novem bodo lahko starši
izbirali med denarno obliko te
pomoči, ali pa med že uveljav-
ljeno naturalno obliko - pake-
tom. Vendar bodo imeli starši
v tem primeru možnost izbire
med različno vsebino pomoči.
Starševski dodatek
Kot vemo, vse porodnice ni-
so v delovnem razmerju in ne
izpolnjujejo pogojev za nado-
mestilo zaslužka v času porod-
niškega dopusta. Tudi tem bo
država zagotovila tako imeno-
vani starševski dodatek, ki bo
trajal 365 dni, višina pa bo do-
ločena v deležu od zajamčene
plače.
Davčne olajšave za vdrževa-
nega družinskega člana
Dohodnina bo še vnaprej
delovala tudi kot element soci-
alne politike. S posebnimi
olajšavami za vdrževane dru-
žinske člane, zlasti za otroke,
bo država olajšala breme dru-
žinam z večjim številom dru-
žinskih članov, zlasti tistim
z nižjimi prejemki.
Znižanje tarifnih stopenj in
oprostitve plačevanja promet-
nega davka
Se naprej bo znižan davek
za tiste izdelke, za katere je
bilo ocenjeno, da so pomembni
za vzdrževanje otrok. V reso-
luciji pa je zapisano, da se bo-
do ti izdelki še selekcionirali
in bo prometni davek znižan
tudi ostalim izdelkom, za ka-
tere bo ocenjeno, da izpolnju-
jejo določene kriterije. Prav
tako pa resolucija predvideva
popolno oprostitev plačevanja
prometnega davka za najpo-
membnejše izdelke, ki so po-
trebni za vzdrževanje otrok.
Razen ekonomskih, predvi-
deva resolucija seveda tudi vr-
sto drugih ukrepov. Na po-
dročju varstva otrok bodo vrt-
ci razvijali številne nove pro-
grame, omogočili predšolsko
vzgojo vsem otrokom, svetova-
li staršem, država pa bo sub-
vencionirala različne oblike
vzgoje in varstva predšolskih
otrok. Tudi v šolah bi naj s pe-
stro izbiro izobraževalnih pro-
gramov omogočili razvoj po-
tencialov vsakega otroka in
zagotovili različne izobraže-
valne možnosti glede na otro-
kove potrebe.
Na področju zdravstvenega
varstva družine je poudarjeno
izobraževanje in svetovanje
partnerjev in staršev. Opaziti
pa je tudi poudarjeno skrb dr-
žave za varovanje in krepitev
duševnega zdravja in psihoso-
cialnega delovanja družine
s posebnim poudarkom na du-
ševnem zdravju otrok in mla-
dostnikov.
V okviru posebnih družbe-
nih služb so predvideni servisi
za informiranje, izobraževanje
in svetovanje staršev, partner-
jev, zakoncev in otrok, ki naj
bi zagotavljali zdrave in kako-
vostne družinske, partnerske
in zakonske odnose.
Na področju dela in zapo-
slovanja resolucija poudarja
potrebo po usklajevanju dolž-
nosti družinskega življenja in
starševske odgovornodti s po-
klicnimi aktivnostmi staršev.
Predvideva takšno razporeja-
nje delovnega časa in dela, da
bo možna enakomernejša po-
razdelitev odgovornosti za
otroke med očetom in materjo,
ne da bi to vplivalo na zaslu-
žek ali zaposlitev. Porodniški
dopust bo še naprej trajal eno
leto pod enakimi pogoji kot
doslej, postopoma pa ga bodo
podaljševali na dve oziroma
tri leta. V skladu z materialni-
mi možnostmi, seveda. Pravico
do skrajšanega delovnega časa
do otrokove starosti treh let
bodo postopoma razširili na
oba starša. Skrajšani delovni
čas bosta lahko koristila izme-
nično in sicer tedensko ali me-
sečno.
Če omenimo še stanovanj-
sko gospodarstvo, je vredno
poudariti predvsem zavzema-
nje za zagotovitev primernih
stanovanjskih površin vsem
družinam z otroki in ekonom-
sko ogroženim družinam. To
pa bi dosegli z ugodnimi poso-
jili za mlade družine, graditvi-
jo socialnih stanovanj, sub-
vencioniranjem najemnin, ka-
kor tudi s preprečevanjem
oderuških najemnin s strani
lastnikov najemnih stanovanj.
DELO
vedno
v središču
dogajanj
KOMENTIRAMO
Preseči sedanjost
Z uresničitvijo te resolucije
v vseh segmentih bi vsekakor
presegli dosedanjo prakso in-
dustrijskega modela socialne
politike, v katerem se socialna
varnost zagotavlja prvenstve-
no aktivnemu delu populacije.
Torej zaposlenim, medtem ko
se po drugi strani le prepreču-
je marginalizacija siromašne-
ga dela prebivalstva. Ali
z drugimi besedami: jim po-
maga le toliko, da ne zdrknejo
preko roba družbenih norm in
si ne pričnejo iskati sredstva
za preživetje na druge, morda
nezakonite načine. Resolucija
teži k temu, da ustvari ustrez-
ne pogoje za življenje vsem
družinam, pri tem pa so seve-
da mišljene vse zakonite obli-
ke skupnega življenja in ne sa-
mo družina v klasičnem smi-
slu.
Resolucija predvideva tu-
di cel kup institucij s svetoval-
no in vzgojno funkcijo. Teh
imamo že sedaj veliko, pa ven-
dar ni videti konkretnih rezul-
tatov njihovega dela. Zakoni
in družine se razdirajo mno-
žično, vsakodnevno. Menda se
v Sloveniji razdre vsak četrti
zakon. Po številu samomorov
smo pri vrhu na evropski le-
stvici, samomorilce pa večkrat
odkrijejo tudi zelo pozno, saj
jih okolica ne pogreša. Precej
žalosten pokazatelj, da spada-
mo med razvite države. Alko-
holizem je že skoraj normalen
pojav in najnovejše zlo - nor-
komanija se nezadržno širi. Da
o polnih nevropsihiatričnih
oddelkih in bolnišnicah ne go-
vorimo. Zakaj torej mečemo
ogromno denarja za razne
strokovnjake, kot so zdrav-
stveni svetovalci, vzgojni sve-
tovalci, predzakonski in za-
konski svetovalci, socialne de-
lavke in druge? Na vasi gredo
ljudje k maši in poslušajo ter
v glavnem upoštevajo nasvete
župnika. Družine so bolj trdne
in življenje mirnejše. Kaj pa
v mestih ? Kdo se za teka po na-
svete k vsej tej množici stro-
kovnjakov? V glavnem tisti, za
katere je že prepozno. K njim
prihajajo obupanci, katerih
življenje in družina je že v raz-
sulu. In kakšen nasvet pona-
vadi dobijo? Če niste za sku-
paj, pa pojdite narazen. To je
znala svetovati že moja stara
mama, pa ni bila nikakršen
strokovnjak. Ko pa se družina
s takšno »strokovno« pomočjo
razdre, je zadeva jasna. Otroke
in stanovanje dobi mati, za
vdrževanje otrok pa si part-
nerja delita stroške. Nisem še
slišal za opravljeno strokovno
analizo, ki bi argumentirano
utemeljila, pri katerem od lo-
čenih partnerjev bodo imeli
otroci boljše materialne in psi-
hosocialne pogoje za svoj celo-
vit osebnostni razvoj. Tudi
o tem, koliko ubogih mater, ki
so naenkrat ostale same z dve-
ma ali celo tremi otroki, ni
zmoglo tega bremena, ne boste
dobili podatkov pri strokovno
—	svetovalnih službah. Ali pa
o tem, koliko sposobnih stro-
kovnjakov in poslovnežev je
psihično in materialno pro-
padlo zaradi pač uveljavljene
prakse in odločitve, da čez noč
ostanejo brez svojih malčkov,
ki so jih od rojstva dalje varo-
vali, trepetali za njih in so jim
pomenili smisel življenja. Tudi
teh podatkov ne boste dobili
od strokovnih služb. Kaj ho-
čem torej povedati?
Ko bodo naše strokovno
-	svetovalne službe delovale
preventivno v tej meri, da se
bo njihovo delovanje odrazilo
v zmanjšanju družinskih raz-
dorov in človeških tragedij, po
tem pa le ustanavljajmo še no-
ve. Ne pa, da nesrečni in obu-
pani obrazi stojijo, kot pravi
Jani Kovačič v svoji protestni
pesmi: ».. .pred okenci in soci-
alnimi delavci...«, stojijo v vr-
sti kot na razprodaji in se sra-
mujejo svoje nesreče, saj
v množici nimajo možnosti za
ohranitev vsaj kančka svoje
intimnosti in ponosa.
JANKO KOŠTOMAJ
Srečno v novo šolsko leto
Včeraj, 1. septembra, so se
šolska vrata nepreklicno odpr-
la za vse osnovnošolce in sred-
nješolce in nič ne pomaga, po-
uk se je začel. A kaj, saj bodo
že čez slaba dva meseca spet
počitnice, so se tolažili še tisti,
najmanj zagreti za šolo.
Je pa bilo zadnje dni, od
konca prejšnjega tedna, kar
precej vroče staršem, ki so po
knjigarnah iskali učbenike za
svoje šolarje. V vseh knjigar-
nah v Celju, podobno pa je tu-
di drugod po Sloveniji, je zad-
nji teden avgusta zmanjkalo
nekaterih učbenikov, zato je
bila odločitev tistih staršev, ki
so za nakup šolskih potrebščin
poskrbeli ob koncu lanskega
šolskega leta ali pa v prvih av-
gustovskih tednih, še kako
pravilna. No, šolarka na foto-
grafiji, ki je včeraj prvič zako-
rakala v »ta pravo« šolo, bolj
kot zaradi učbenikov zaskrb-
ljeno gleda zaradi tega, ker še
ne ve prav dobro, kaj vse jo
v šolskih klopeh čaka. A časa,
da to spozna, bo dovolj.
Čas za premislek pa so si
vzeli tudi učitelji, v imenu ka-
terih je v torek, le dan pred
začetkom pouka, Izvršni od-
bor Sindikata vzgoje, izobra-
ževanja in znanosti sporočil,
da je konec maja razglašena
stavka zdaj preklicana. Srečno
šolarji, pa seveda tudi starši in
učitelji, do konca letošnjega
šolskega leta !
IS,
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Št. 35 - 2. september 1993
10
Ravnanje s preteklostjo je umetnost
Okrogla miza v Laškem tudi o folklornih ponaredkih
V jubilejnem letu Odbora za
obujanje in ohranjanje starih
ljudskih šeg in delovnih opra-
vil, ki v okviru Zveze kultur-
nih organizacij občine Laško
vstopa v drugo desetletje delo-
vanja, je bila minulo soboto
v Zdravilišču Laško okrogla
miza.
Udeležili so se je nekateri
slovenski strokovnjaki s po-
dročja etnologije ter člani dru-
štvenih oziroma folklornih
skupin ter posamezniki, ki na
tem področju delujejo ljubi-
teljsko. Okrogla miza, katere
soorganizator je bila Zveza
kulturnih organizacij Sloveni-
je, naj bi dala predvsem odgo-
vore na vprašanja, kako in na
kakšne načine delovati pri
zbiranju in ohranjanju starih
ljudskih šeg ter kako to dejav-
nost popularizirati ter jo ob-
varovati pred komercializacijo
in drugimi možnimi zlora-
bami.
S takšnimi vprašanji se, kot
je bilo na okrogli mizi slišati
na začetku pogovora, ljubitelj-
ske skupine nenehno srečuje-
jo, ko se morajo izogibati pa-
stem diletantizma in komerci-
alizma, ki jih nastavlja sodob-
ni čas, ter na drugi strani zah-
tevam in merilom, ki jih po-
stavlja stroka oziroma razi-
skovalna znanost. Sicer pa se
ljubiteljske skupine, ki si pri-
zadevajo, da bi stare slovenske
šege in delovna opravila ne šla
v pozabo, soočajo še z drugimi
problemi in vprašanji, na ka-
tera so odgovarjali strokov-
njaki.
Na vprašanje, kaj je dobro
in kaj slabo v težnjah za ohra-
njanjem in obujanjem starega,
je prof. dr. Janez Bogataj od-
govoril, da je vsakršno tovrst-
no početje načeloma dobro,
vpi-ašanje je le, kako to počne-
mo. Ob primerih ponesrečenih
prikazovanj starih šeg, ki jih
s pridom izkorišča predvsem
naša turistična industrija, je
opozoril prav na društveno gi-
banje v laški občini. Prikazo-
vanje šeg in starih kmečkih
opravil v avtentičnem, pri-
marnem okolju, ob skrbno
zbranem dokumentarnem gra-
divu, ki ga dopolnjuje ustno
izročilo, je označil kot gleda-
lišče zgodovine ali živi muzej,
kjer nam naši sodobniki igrajo
na živ način nekaj tistega, kar
je sooblikovalo vsakdanjik na-
ših prednikov.
Kako popularizirati našo
dediščino in s tem vzbuditi šir-
še zanimanje pri ljudeh? Na to
je treba misliti že v vrtcih in
osnovnih šolah in našo mladi-
no vzgajati, ji, s pomočjo mi-
selnih vzorcev, vzbujati rado-
vednost ter raziskovalno vne-
mo, so opozorili na okrogli mi-
zi ter pri tem spet izpostavili
primer laške občine in mnogih
tamkajšnjih osnovnih šol. Za
popularizacijo naše dediščine
pa je treba obirati nove, sveže
načine pri predstavitvah. Po-
dobno kot so se domislili v Pil-
štanju, ko so običaj pastirjeva-
nja uprizorili ob štirih zjutraj
in se pri tem bali, da bo publi-
ka v tistem času še spala. Pa so
se, na srečo, zmotili, kar kaže,
da se zanimanje za našo našo
preteklost pri ljudeh le prebu-
ja. Je pa to prebujanje še ved-
no počasno, tudi »zahvaljujoč«
dejstvu, da je bila dediščina
v naši družbi še do nedavna
negativna vrednota, ki je slu-
žila megalomanskim apetitom
politike. Drago Medved je
opozoril na mrtve kapitale, ki
jih naša družba ne zna (noče?)
videti in jih vpeti v vsakdanje
življenje. Pri tem je spomnil na
dve Ipavčevi hiši v Šentjurju,
dva prava kulturnozgodovin-
ska bisera, ki sta dolga leta
neusmiljeno propadala. Da je
naša pokrajina ranjena, so
opozorili razpravljalci, Jure
Krašovec pa je pripomnil, da
slovenskih etnologov ni treba
več vabiti na podeželje, ker
tam ne bodo nič (več) našli.
Materialna dediščina je v bliž-
nji preteklosti nekontrolirano
izginjala v zasebne zbirke,
množičen pojav takšnega izgi-
njanja pa je nastopil zlasti po
potresu na Kozjanskem. Po-
dobno se je dogaja tudi z našo
staro tipično kmečko arhitek-
turo, kjer imajo nemalo zaslug
za njeno izginjanje strokovne
službe v občinah, ki jim je
prav vseeno, kakšen bo izgled
nove kmečke stavbe na ruševi-
nah stare. In če je bila prejšnja
družba duhovno siromašna, se
sedanja ubada z materialno
revščino. »Kako naj bo kmet
kos zahtevni investiciji, če mu
družba ne more primakniti ti-
sti denar, ki je potreben za to,
da nek kraj ohrani svojo nek-
danjo podobo?« so se spraše-
vali na okrogli mizi.
Danes ljudje ne znajo več
peti, je opozoril Marjan Ašič,
v nadaljevanju pogovora pa je
tekla beseda o glasbeni vzgoji
in šoli, ki v svojih programih
nima prostora za oživljanje
starega načina petja in igranja
na stare instrumente (žvegla,
drumelce ipd.) Pevski zbori so
predvsem tekmovalno-revial-
no naravnani, zato ni več časa
za staro ljudsko pesem, ljud-
stvo pa naseda skomercializi-
rani »goveji muziki«. Tujina se
bogastva svoje dediščine še
kako zaveda, pri nas pa je mo-
rala podleči vplivom časa, za
katerega smo mislili, da je so-
doben. In kako je z jezikom pri
prikazovanju in oživljanju
starih ljudskih šeg in delovnih
opravil? Tu ni zapovedi, so po-
udarili strokovnjaki. Ljudski
jezik je ljudski jezik in pri do-
mačih narečjih ne more biti je-
zikovnih razsodišč.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Udeleženci okrogle mize so si z zanimanjem ogledali tudi razstavo z naslovom Včasih je luštno
blo, s fotokroniko Edija Masneca in drugim dokumentarnim gradivom ob 10-letnici obujanja,
ohranjanja in prikazovanja ljudskih šeg in delovnih opravil v občini Laško. Razstava v prostorih
Laškega dvorca je na ogled do 12. septembra.
Trije plesalci v Amsterdam
V petek je bil v pisarni celj-
skega župana Antona Rojea
sprejem za tri mlade plcsalce,
ki od ponedeljka plesno znanje
izpopolnjujejo na plesni aka-
demiji v Amsterdamu.
Gre za plesalki Estelo Žutič
in Ksenijo Steblovnik, ki sta
doslej plesali pri Gogi Stefa-
novič-Erjavec in za Jureta Lu-
kaščika, ki je plesal pri Ani
Vovk-Pezdir. Vsi trije so mo-
rali že spomladi opraviti zah-
tevne sprejemne izpite. Med 40
prijavljenimi jih je bilo izbra-
nih le deset, med njimi tudi
omenjeni trije Celjani.
Po uspešno opravljenem
sprejemnem izpitu na amster-
damsko visokošolsko plesno
akademijo pa se je pred mlade
plesalce in njihove starše po-
stavila skorajda nepremaglji-
va ovira. Denar. Kako ga dobi-
ti za dokaj visoke stroške šola-
nja, za stanovanje v Amster-
damu in za preživetje. Tokrat
so se izjemno izkazali na celj-
skem občinskem sekretariatu
za družbene dejavnosti.
Ob prizadevanju svetovalke
za šolstvo Olge Petrak in ob
podpori vodstva občine so
uspeli za mlade plesalce, ki so
Zoisovi štipendisti, pridobiti
še dodatne štipendije. Tako bo
Ministrstvo za kulturo štipen-
diralo Estelo Žutič. Ministr-
stvo za znanost in tehnologijo
Jureta Lukaščika, Ksenijo
Steblovnik pa bo finančno
podpirala kar celjska občina
sama, saj je Ksenija, ki je tudi
tik pred diplomo na Pedagoški
akademiji, za celjsko občino
obetajoč plesno pedagoški
kader.
Celjski župan Anton Roječ
je na sprejemu za mlade ple-
salce in njihove starše pouda-
ril, da je v Celju še nekaj mla-
dih obetajočih kadrov, ki bi
prav tako želeli in zaslužili šti-
pendijo za nadaljevanje šola-
nja v tujini. Žal pa je občinska
proračunska malha premalo
polna, da bi lahko iz nje jemali
za štipendije. Zato, je dejal, že
razmišljajo, kako bi ustanovili
poseben občinski štipendijski
sklad v ta namen, ki bi se mor-
da polnil z denarjem občinske-
ga gospodarstva. Res da je le
to na trhlih nogah, toda v ob-
čini je tudi precej uspešnih po-
djetnikov in tudi nekaj podje-
tij, ki bi morda bili pripravlje-
ni vložiti denar v pridobivanje
znanja mladih Celjanov.
N. G.
Foto: EDO EINSPIELER
zapisovanja
Ko tujec pokliče
Takole, kar na lepem, sredi
dopoldneva, ko je prav vsem,
ki so se že vrnili s počitnikova-
nja, bolj ali manj jasno, da se
obeta še en sončen in soparen
dan, zazvoni telefon. Piskajoči
ženski glas na drugi strani žice
se predstavi in pove, da priča-
kuje v začetku prihodnjega
tedna ugledne goste, ki jih ne
zanima samo tehnološki pro-
ces pridobivanja surovine, ki
jo to podjetje izdeluje, ampak
bi radi obisk v Sloveniji obo-
gatili tudi z ogledom kakšne
kulturne prireditve, spoznali
pomembnejše slovenske kul-
turnike in umetnike, se skrat-
ka informirali tudi o tukajšnji
kulturni in umetniški produk-
ciji. Ženska potarna, da je že
klicala na Ministrstvo za kul-
turo, kjer so ji menda dokaj
prijazno odgovorili, da ji žal
ne morejo pomagati.
Tako je bogw kje izbrskala
mojo osebno telefonsko števil-
ko in poklicala: povedala je
svojo nesrečno zgodbo in pro-
sila, naj ji vendar že nekdo po-
maga, ji postreže s kakšnim
uporabnim nasvetom. Že zara-
di ženske, ki ji le ni vseeno, kaj
si bodo vrli tujci mislili o nas,
ko se bodo enkrat vrnili v svo-
jo domovino, in zavoljo mal-
ček patriotizma, ki morda le še
kljuje nekje globoko v meni,
sem ji bil torej pripravljen po-
magati. Vrtim telefone, nape-
njam glavo, da se ta prav
ogabno širi in oža, izkoriščam
zasebne zveze, ki jih tako ali
drugače premorem, pa nič. Ta-
ko imenovanega promocijske-
ga materiala mi ne uspe izbr-
skati. Gospej, ki je zdaj že res
vsa na psu, svetujem, naj se
obrne na posamezne stanovske
organizacije, naj poskusi in
pokliče ter prikliče urad za in-
formiranje, morda ji bodo tam
lahko pomagali.
Zame je bila zgodba torej
nekako končana. Kaj pa za ne
srečno gospo? Kaj če tudi m
naslovih, ki sem ji jih ponudil
ne bo naletela na ušesa, ki s<
jo pripravljena poslušati ozi
roma ji tudi tam ne bo znal
pomagati? In ne nazadnje, ka
si bo ta gospa vendarle mislili
o gospodi z Ministrstva za kul-
turo, katera ena primarnih
funkcij je tudi skrb za promo-
cijo slovenske kulture?
Naj si skratka misli to al
ono, dejstvo je, da so od taki
imenovanih prvih demokratič-
nih in sploh svobodnih volite\
minila šele slaba tri leta in d¡
od Ministrstva za kulturo v ta-
ko kratkem času seveda ne gn
pričakovati, da bi med kup
papirja našlo tudi kakšen pro-
mocijski material, da so tri le-
ta pač premalo, da bi uspel,
stiskati kakšno drobno knjiži-
co, ki bi tujca, ki hoče malčel
več zvedeti o naši kulturi
umetnosti, tovrstni produkcij
skratka, tako ali drugače in-
formirala, da je izdelovanji
nacionalnega kulturnega pro-
grama in ustrezne zakonodaji
preprosto požrlo preveč časa
da bi se ukvarjali še s taki
marginalno račjo kot je tiska-
nje raznoraznih promocijskiI.
materialov. Še več, da tega na-
cionalnega programa kljul
nečloveškim naporom še ved
no niso uspeli pripraviti.
Gospej tega seveda nisen
upal povedati. Priznam!
Piše: Tadej Čater
Velenjske podobe v tujini
V	amsterdamski galeriji
Melkweg Multimedia se te dni
s svojimi fotografijami pred-
stavljata velenjska umetnika
Barbara Jakše in Stane Jeršič.
V	galeriji v Amsterdamu 30
evropskih fotografov razstav-
lja 42 fotografij, Velenjčana
kot edina slovenska predstav-
nika pa sta zastopana s tremi
fotografijami iz sklopa Slike iz
življenja. Zbirka fotografij no-
si naslov De Collectie, v multi-
medijskem centru Melkweg pa
nastaja že od leta 1978. De Co-
lectie je ena najbolj pomemb-
nih kolekcij evropske fotogra-
fije, v galeriji pa bo na ogled
do 5. septembra. Po predstavi-
tvi v Amsterdamu jo bodo raz-
stavili tudi v drugih evropskih
prestolnicah.
Ob tej priložnosti je nizo-
zemska revija Homologie ob-
javila serijo fotografij Barbare
Jakše in Staneta Jeršiča. Oba
Velenjčana sta sicer samostoj-
na kulturna delavca, ki se pre-
težno ukvarjata s fotografira-
njem. »Fotografija je vedno
bolj cenjena kot umetnost, kar
potrjuje letošnji beneški bi-
enale. Tudi v Sloveniji se od-
nos do fotografije malce spre-
minja, vedno bolj postaja ce-
njena kot resnična umetnost,«
je ob tej priložnosti omenil
Stane Jeršič.
Velenjska umetnika sta tudi
drugače cenjena v svetu, kjer
se vedno bolj pogosto pojav-
ljata s svojimi umetniškimi iz-
delki. Trenutno se na najbolj
pomembnem festivalu umetni-
ške fotografije v francoskem
Arlesu Barbara in Stane pred-
stavljata s projektom barvnih
posnetkov. Poleg trega pa se
dogovarjata za razstave foto-
grafij v Franciji, na Japon-
skem in na Nizozemskem.
Barbara Jakše in Stane Jer-
šič se najbolj pogosto pojavlja-
ta z dvema ciklusoma fotogra-
fij, Slike iz življenja in Podobe
prostorov. V slednjem ciklu
sta odslikavala podobe prosto-
rov mesta, v katerem živita,
torej Velenja. Mesto sta upo-
dobila na univerzalen način,
podobe Velenja pa so primerne
tudi za razstave v raznih mu-
zejih v tujini. »Pri ciklih j'
predvsem pomembna zgodba
ta mora biti univerzalna, od
slikavati se mora znotraj vsa
ke fotografije,« navadno pred
stavlja pomen posamezni!
posnetkov Jeršič. Torej lahk«
le upamo, da bosta mlada ve
lenjska avtorja našla še velik«
podobnih zgodb v življenju.
URŠKA SELISNIf
Slika, ki je nastala v Barbarinem in Stanetovem življenju.
Št. 35 - 2. september 1993
Il
ifoni štirih stoletij
lavčnikova domačija v ZavodnJa h ohranja včeraj za danes In Jutri
le kdo še danes ve, kaj je to
unica? Nekaj, kar je pove-
do z dimom in življenjskim
^štorom, pravi nepoznava-
c Da. povezano je z dimom,
,vezano je s prostorom, pred-
tto pa je povezano s prete-
ostjo. Kajti v dimnici se
¡riva zgodovina starih lune- *
F zgodovina slovenskega po-
velja. Čas dimnic je minil,
odovina jih je izbrisala z ob-
,rja. Toda ponekod je ta biser
feteklosti še ohranjen.
Ohranjen je tudi v Šaleški
(lini, v hribovski vasici Za-
dnje, na 800 metrih nad-
prske višine. Vasica bi lahko
Eedstavljala raj za etnologe,
. ne bi bilo v dolini šoštanj-
>ega industrijskega kolosa, ki
jšlje vsak dan v zrak stotine
L) žvepla. V Zavodnjah je
[ranjen tudi živi muzej
kiečkega stavbarstva, biser
pvenske kmečke arhitekture,
avčnikova domačija z dim-
bo.
e kje so domači?
»Kavčnikovina« skriva
|vojih prostorih 400 let staro
tonico, enocelični bivalni
jostor, kjer so takratni prebi-
(lci delali, kuhali in spali,
(noči pa so se jim pridružile
tmače živali. Da je bila dim-
ca pred 400 leti edini prostor
pvčnikove domačije, doka-
ijejo majhna okenca s smuč-
in mehanizmom in leseni te-
iji na vhodnih vratih. Ostali
ostori so bili dozidani kas-
je, ko je dimnico zamenjala
ina kuhinja.
V Kavčnikovi dimnici je še
ines čutiti vonj po dimu. Ta
je, kot pravijo, spustil
Stropa vse do vrha vrat. V ta-
em mračnem in dimnem pro-
зги je štiri stoletja bival
,lvčnikov rod.
Čeprav je domačija danes
restavrirana in obnovljena, je
v njej vse tako, kot je bilo pred
stoletji. Ob vstopu v dimnico
se čas sicer zavrti za štiri sto-
letja nazaj, toda oblije nas
presenetljiv občutek domač-
nosti in prisotnosti. Občutek,
da je nekdo doma. V dimnici
domačih sicer ni, a morda so
na njivi ali pa v hlevu. Obču-
tek bivanja in živosti, kot
vstop v sedanjost. Glineni
krožniki na mizi nam povedo,
da je nekdo pravkar končal
obed, pravkar je nekdo zakuril
ogenj na odprtem ognjišču, na
peč pa dal sušiti na drobno
narezane gobe in zdravilna ze-
lišča.
Pod klopjo okoli peči so raz-
metani škornji in čevlji, last
gospodarja in ostale družine.
Na polici so shranjene stare
mašne knjige, steno krasijo
cerkvene podobice. V kotu je
postavljena postelja. Tla po-
krivajo ostanki ličkanja, na
katerem ponoči spijo otroci,
pridužijo pa se jim kokoši. Vse
je, kot je bilo v preteklosti,
a vse diha, biva, ima dušo, kot
jo ima sedanjost. Vrata škripa-
jo, lesen pod se upogiba pod
nogami. Čakamo le, da vstopi-
jo Kavčnikovi.
Domačini na tej majhni hri-
bovski kmetiji so bili kmetje
ali kočarji, ki so že od nekdaj
izstopali od ostalih sosedov.
Izstopali so po originalnosti in
bistrosti. Ukvarjali so se z ze-
lišči in zdravilnimi rastlinami,
pomagali so celo bolnikom,
kadar so zli duhovi uročili
otroke ali živino. Vendar se je,
kot pravijo, na Kavčnikovi
kmetiji vedno živelo skromno.
Družino sta pestila beda in po-
manjkanje ter tako uravnava-
la njen ritem in način življenja
njenih članov.
Dih stoletij ostaja
Muzejsko reprezentirana
Kavčnikova dimnica po oce-
njevanju strokovnjakov iz Av-
strije, Anglije in Zagreba no-
minira za muzej Evrope 1994.
Domačijo vsak dan obišče
veliko turistov. Te sprejme
prijazna vodnica Marija Žun-
tar s Topolšice, ki daje doma-
čiji življenje in dušo. Na do-
mačijo prihaja peš, včasih pa
gori tudi prespi. Ukvarja se
z rožami in zdravilnimi zelišči,
ki jih je na bližnjih domačih
travnikih in gozdu že na začet-
ku stoletja posadila Ana Sa-
mec, babica Ferda Kavčnika,
zadnjega potomca Kavčniko-
vega rodu.
V	spodnjem delu domačije,
bivši štali za drobnico, je da-
nes točilna miza, kjer turisti
najdejo domačnost, prijaznost
in predvsem preteklost.
Na Kavčnikovi domačiji bo-
do med letom pripravili tako
imenovane domače dneve, ko
bodo predstavili šege in nava-
de, ki jih je poznal Kavčnikov
in tudi širši šaleški rod. Pozimi
bodo zaklali prašiča. Turisti
kolin ne bodo samo opazovali,
ampak bodo pri delu tudi po-
magali, za nagrado jedli, če ne
pojedli prašiča. Kuhali bodo
tudi žganje, slivovko in šent-
janževko, tako kot so bili
Kavčnikovi navajeni nekoč.
V	začetku oktobra bodo hišo
zaprli, turisti si jo bodo lahko
ogledali le skupinsko, za več
dni pa jo bodo odprli ob boži-
ču. Le kdo se bo lahko uprl
bližini toplega ognjišča, zvr-
hani mizi domačih klobas
s svežim domačim kruhom, vse
skupaj obdanim z dihom sto-
letij? MIMI PODKRIŽNIK
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
lledališka delavnica za dijake
Celjska območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje
i v tem tednu pripravila Gledališko delavnico, namenjeno
fedvsem srednješolcem, ki nameravajo nadaljevati študij na
iGRFTV.
Zanimanje za gledališko delavnico, ki se bo zaključila
soboto dopoldne z javnim nastopom, prikazom v delavnici
aučenega, v dvorani Plesnega Foruma v Stanetovi ulici, je bilo
redno veliko. Program delavnice pa so vse od ponedeljka dalje
dvorani Plesnega Foruma vodili: dramska igralca Milada
alezič in Peter Boštjančič, prof. Lojzka Žerdin iz AGRFTV,
amaturg in pisatelj Vili Ravnjak in operni pevki Jera Cetin ali
ileva Pertot.	IS
na celjskih Platnih i
Nina, ZDA, 1992
akcijska kriminalka
Režija: John Badham, igrajo: Bridget Fonda, Gabriel
Byrne, Dermot Mulroney, Anne Bancroft in drugi
Maggie (B.Fonda) je či-
stokrvno družbeno zlo: ne-
urejena, nasilna, zasvojena
odpadnica. Zaradi umora
jo obsodijo na smrt. Toda
Maggie se ponudi še ena
možnost: visoko specializi-
rana organizacija za urje-
nje profesionalnih moril-
cev jo hoče spremeniti
v hladnokrven ubijalski
stroj. Če noče umreti, se
ttiora naučiti ubogati in na
Ukaz tudi moriti.
Njen mentor Bob
(G. Byrne) jo vodi skozi te-
žavno obdobje prilagajanja
in kroti njeno vzkipljivo
naravo. Amanda (A. Ban-
croft), uglajena in elegant-
na ženska, pa jo uči, kako
se bo morala vesti v elitnih
krogih žrtev, ki jim bo na
sledi. Naporni meseci tru-
da. učenja in spodbujanja
se Bobu in Amandi končno
obrestujejo. Namesto zlob-
ne neprilagojenke na robu
družbe stoji pred njim inte-
ligentna, vedoželjna, ljub-
ka in prijazna Maggie, ki se
je razvila v osebnost. Zdaj
je čas, da postane profesi-
onalna morilka, prav taka,
kot so jo hoteli: privlačna,
a smrtno nevarna.
Maggie se sme zdaj vrni-
ti v svet, kjer bo odslej ca-
lcala na svoje naloge. Toda
dvojno življenje je vse prej
kot lahko in hrepenenje po
neobremenjenem vsakda-
njiku vse večje, ša zlasti za-
radi ljubezni do mladega
fotografa J. P.-ja... Maggie
se mora spoprijeti z grozlji-
vim nasprotjem med lju-
beznijo in nasiljem v istem
svetu, v isti duši...
Gotovo se še spominjate
izrednega thrillerja Nikita
(La Femme Nikita) Luca
Bessona, v katerem je za-
blestela do takrat neznana
Anne Parillaud. Bridget
Fonda ne zaostaja v vlogi
mladoletne prestopnice, ki
jo rešijo električnega stola
zgolj zato, da bi jo vzgojili
v popoln ubijalski stroj.
V Celju mednarodni ex tempore
Drugo polovico septembr-
skega likovnega dogajanja
v Celju bo poživil I. mednarod-
ni slikarski ex tempore. Li-
kovniki se bodo lahko prigla-
sili od srede, 15. septembra, do
srede, 22. septembra.
Organizator, celjska Prodaj-
no razstavna galerija Uroš,
d.o.o., z likovno skupino Fe-
bruar, ki ju predstavlja Rajko
Mlinaric (iz Ulice 8. črnogor-
ske brigade 10, tel. 38-426)), ne
postavlja posebnih pogojev
glede izbire tehnike, udeležen-
ci pa bodo smeli žigosati naj-
več dve podlagi. Za konec bo
strokovna žirija izbrala naj-
boljša dela, ki jih bodo pred-
stavili v galeriji Uroš in to
v času od 24. septembra do
11. oktobra. Avtorji bodo mo-
rali ustvarjena dela odstopiti
na prodaj.
Najboljši bodo nagrajeni,
pri tem pa bo velika nagrada
I. mednarodnega ex tempora
55 tisoč tolarjev. Pripravili so
tudi tri odkupne nagrade po
15 tisoč ter dve nagradi po 10
tisoč tolarjev, pa tudi druge
nagrade in priznanja.
BRANE JERANKO
KINO UNION:
PREMIERA 2. 9. ob 20.30
&
KINO METROPOL:
od 3. 9., ob 18.30 in 20,30
WHOOPI GOLDBERG,
TED DANSON
v družinski komediji
Ш1 IN AMERICA
Na gradu Tabor še zadnji koncert tega poletja
Grajske poletne prireditve Laško 1993 se iztekajo. Kot zadnja izmed petih prireditev pro-
grama, ki se je pričel 25. junija, bo v petek, 3. septembra zvečer, koncert štirih svetovno priznanih
umetnikov, ki se bodo tokrat prvič na koncertnem odru pojavili kot kvartet. Nosilci številnih
nagrad in priznanj: Stanko Arnold (trobenta), Branimir Slokar (pozavna), Radovan Vlatković
(rog) in Wolfgang Wahenhaeuser (klavir), ki koncertirajo po vseh svetovnih glasbenih odrih kot
solisti in v komornih zasedbah, bodo na koncertu v Laškem izvajali novitete in krstne izvedbe
sedmih tujih skladateljev oziroma glasbenikov ter našega sodobnega glasbenega ustvarjalca
Janija Goloba.
M. A.
PRIREDITVE
Na Starem gradu bosta v soboto in nedeljo ob 20. uri za izven
predstavi Antona Novačana Herman Celjski. Organizirani so
brezplačni avtobusni prevozi s parkirišča na Glaziji, pol ure
pred vsako predstavo.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri baročni
koncert mezosopranistke Majde Švagan, tenorista Vitomirja
Marofa, basista Ivice Trubiča, harfista Daliborja Bernatoviča in
pianista Roberta Mracseka.
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je do 5. septem-
bra še na ogled razstava del z mednarodnega grafičnega
bienala. Predstavlja se 17 italijanskih grafikov.
V	avli hotela Dobrna si lahko do 6. septembra ogledate razstavo
slik Alenke Viceljo.
V	Laškem dvorcu bo do 12. septembra vsak dan od 9. do 11. in od
16. do 18. ure na ogled razstava fotokronike na temo starih
ljudskih šeg, navad in opravil ter njihovega ohranjanja, fotore-
porterja Edija Masneca.
V	Muzeju novejše zgodovine bodo v sredo, 8. septembra ob
18. uri odprli občasno razstavo z naslovom Nazaj v planinski raj
ob 100—letnici Savinjske podružnice Slovenskega planinskega
društva.
Celje: Union 2.9. ob 18. uri ameriški film - Nespodobno pova-
bilo, ob 20.30 premiera ameriškega filma Made in America, od
3. do 8.9. ob 18. in 20.30 Nespodobno povabilo - ameriški film;
Mali Union 2.9. ob 19. uri Vonj po ženski - ameriški film, od 3. do
8.9. ob 19. in 21. uri Nina - ameriški film; Metropol 2. 9. ob 18.30
in 20.30 Nina - ameriški film, od 3.9. dalje ob 16.30, 18.30 in
20.30 pa Made in America - ameriški film.
Kino Dobrna 4.9. ob 20. uri ameriški film Špiclji.
Na velenjskem gradu bo jutri, v petek ob 19.30 gostovala Svet-
lana Makarovič s kabaretom 20. stoletja z naslovom Namesto
rož. V primeru dežja, bo prireditev v Domu kulture.
Na Kopitniku pripravlja v nedeljo ob 11. uri planinsko društvo
Rimske Toplice praznovanje ob 40-letnici. Od 13. ure dalje pa bo
glasbeno popoldne ob citrah, kjer se bodo ob tem priljubljenem
instrumentu zvrstili mnogi znani citrarji.
Na ploščadi pred Kulturnim domom v Rogaški Slatini bo
v soboto ob 11. uri javna- prireditev ob zaključku letošnjega
mednarodnega knjižnega kviza za otroke z naslovom Knjige
gradijo mostove.
V	Osrednji knjižnici v Celju bo v sredo ob 17. uri, v Levstikovi
sobi zaključek prve faze mednarodnega nagradnega kviza
z naslovom Knjige gradijo mostove. Z udeleženci kviza, učenci,
in učitelji, se bo na temo svoje knjige Učim se učiti pogovarjala
znana avtorica tovrstne literature Dušica Kunaver.
V	Žalcu so te dni Taborski kulturni dnevi, na katerih se bodo
predstavili: v soboto ob 20. uri Adi Smolar, mladi koroški kan-
tavtor, v torek, 7. septembra ob 20. uri pa bo gostja knjižnice
dr. Ljerka Godici, domačinka iz Petrove, ki se bo predstavila
kot botaničarka, razpeta med šolo in znanostjo.
Na Tomšičevem trgu v Celju pa se bo jutri, v petek ob 17. uri in
v soboto ob 11. uri predstavil Plesni teater Igen s plesno gledali-
ško predstavo Pozor, prihajajo lutke. Njihov koreograf je Igof
Jelen.
Št. 35 - 2. september 1993
Mimo je prvih sto let
»V tej hiši je bila 28. avgusta
1893 ustanovljena Savinjska
podružnica Slovenskega pla-
ninskega društva,« je zapisano
na spominski plošči na Gori-
čarjevi hiši, pred katero so
v soboto člani Planinskega
društva Mozirje slavnostno
obeležili 100-letnico ustano-
vitve.
Savinjska podružnica je
predhodnica 33 današnjih
društev, ki delujejo v okviru
Savinjskega meddruštvenega
odbora planinskih društev.
Neposredni nasledniki tedanje
Savinjske podružnice pa so
PD Mozirje, Celje, Gornji
Grad, Ljubno, Luče, Solčava,
Šoštanj, Polzela, Velenje, Bra-
slovče, Žalec in Zabukovica.
Slavnostni govornik, gospo-
dar PD Mozirje Martin Au-
brecht je v nagovoru med dru-
gim poudaril velik pomen
ustanovitve planinskih orga-
nizacij pred sto leti, saj so se
v njih združevali ljudje, ki so
skušali ohranjati slovenstvo.
»S skupnimi močmi so se za-
vedni Slovenci zavzemali, da
bi ohranili prvobitnost, pesem,
jezik in kulturo,« je omenil
Aubrecht. Med ustanovnimi
člani Savinjske podružnice
v Mozirju sta bila tudi Anton
Aškerc, takratni mozirski ka-
plan, in ustanovitelj Fran
Kocbek, ki je z drugimi učitelji
na zborovanju v Mozirju s pe-
ticijo zahteval uvedbo sloven-
skega jezika v šole in urade.
Po slovesnosti je Planinsko
društvo Mozirje pripravilo
slavnostno sejo, na kateri so
podelili častne značke PD Mo-
zirje in Planinske zveze Slove-
nije. Zvečer so se v dvorani
Partizan v Mozirju zbrali vsi
ljubitelji planincev in gora ter
prisluhnili osrednjemu kultur-
nemu programu, na katerem
so se predstavili ljubenski,
mozirski in lučki pevci, dram-
ska skupina iz Gornjega Gra-
da ter citrarji iz Luč.
US
Odprtje
avtobusne
postaje
Včeraj, v sredo, so na ob-
voznici v Mozirju slovesno
odprli novo avtobusno po-
stajališče in poslovne ob-
jekte. Uradno bo nova po-
staja pričela obratovati
prihodnji ponedeljek,
6. septembra, ker bi radi
uredili še nekaj dodatnih
parkirnih prostorov. Z no-
vo postajo naj bi bil center
Mozirja razrešen hude gne-
če, saj je bila doslej avto-
busna postaja v samem sre-
dišču kraja, kar je včasih
povzročalo tudi zastoje
v prometu.
US
Nov izračun gasilcev
Celjski Izvršni svet je minu-
lo sredo ponovno razpravljal
o tem, kako omiliti posledice
suše v občini. Člani so sprejeli
poročilo o začasno ocenjeni
škodi (nekaj nad 400 milijonov
tolarjev), ki ga je pripravila
Komisija za odpravo posledic
elementarnih nesreč, posebno
pozornost pa so namenili oskr-
bi občanov s pitno vodo.
Že pred tedni so v okviru IS
sprejeli sklepe za pomoč pri-
zadetim v kmetijstvu pri re-
gresiranju nakupa semen in
zaščitnih sredstev, na zadnji
seji pa so razpravljali pred-
vsem o tem, kako bodo v obči-
ni sofinancirali prevoze pitne
vode za potrebe gospodinjstev
in kmetijstva v višje ležečih
naseljih občine, kjer je preskr-
ba s pitno vodo motena prak-
tično že od konca meseca
maja.
Sprejeli so načelen sklep, da
bodo v občini - najverjetneje
bo moral zadoščati denar iz
proračunskega rezervnega
sklada — sofinancirali prevoze
pitne vode v višini razlike n
1.500 tolarjev po posamezn«
prevozu. Ob tem pa so bili č]
ni IS močno razočarani n
izračunom, ki so ga za ce
posameznega prevoza pripr
vili v Občinski gasilski zvezi
znaša za prevoz z gasilsko <
sterno 3 tisoč 260 tolarjev.
Menili so, da je izračun n
rejen pavšalno in v njem ni
prikazani dejanski materia]
stroški. Občinsko 'financ
ministrico Danico Doberšek
zadolžili, da s sodelavci p
pravi ponovni cenovni izrač
- pri tem pa naj posamez
stroškovne postavke temelj
na dejanskih in ne fiktivr
stroških. Suša je elementar
nesreča, ki je močno prizad<
dobršen del prebivalcev ce
ske občine, zato bi bilo kov
nje dobička v tem primeru p
vsem nesprejemljivo dejan
ki bi lahko porušilo sicer d
bre in na zaupanju temelje
odnose v občini, je bilo še s
šati.
I. STAMEJČ
Dr. Hlačer med zasebniki
V prostorih konjiškega zdravstvenega doma deluje od
včeraj (srede) tretja zasebna ambulanta splošne medicine
na celjskem območju.
Dr. Jože Hlačer se je zanjo odločil že pred desetimi
meseci, postopki za najem prostorov, predvsem pa za
pridobitev koncesije in sklenitev pogodbe z Zavodom za
zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa so se zavlekli.
Dr. Hlačer pričakuje, da bodo s sistemom naročanja in
prilagojenim delovnim časom (od ponedeljka do petka
- razen četrtka - dopoldne, ob četrtkih in torkih pa tudi
popoldne) približali svoje usluge pomoči potrebnim še
bolj, kot so jih lahko doslej.
MBP
Praznovanje žalskih upokojencev
Žalski upokojenci se bodo za zaključek tedna upokojen«
zbrali v soboto, 4. septembra ob 10. uri v Gaju v Preboli
Kulturni program bodo začeli že uro pred srečanjem z odprtj
razstave ljubiteljskih del upokojencev.
V kulturnem programu bodo sodelovali godba na piha
mešani in moški pevski zbor ter učenci osnovne šole, vsi
Prebolda. Poleg tega bodo podelili priznanja Zveze druši
upokojencev Slovenije in pokale zmagovalcem na športnih t<
movanjih. Teden žalskih upokojencev časovno sovpada s obč
skim praznikom, vendar organizatorji svojih starejših sokra
nov niso vključili v program proslav. Tako potiskajo starejše
stranski tir, ob tem pa pozabljajo, da so ravno sedanji upol
jenci marsikaj zgradili, in da bodo vsi enkrat ostareli. Ti
občinsko glasilo je pozabilo objaviti članek o tednu starost
kov, kljub temu pa verjamemo, da se bodo upokojenci na svoj
srečanju znali poveseliti.
I. JURH
Tovornjake na avto-port
Do zime v Celju rešen problem parkiranja tovornjakov in avtobusov
Kako čim prej rešiti pereč
problem parkiranja tovornja-
kov in avtobusov na parkiriš-
čih v stanovanjskih soseskah,
sicer namenjenih parkiranju
osebnih avtomobilov, je bila
osrednja tema pogovorov, ki
so se jih v sklopu prizadevanj
za celovito prometno ureditev
v mestu minulo sredo udeležili
predstavniki sekcije avtopre-
voznikov Obrtne zbornice Ce-
lje ter občinske straže.
V zadnjem času je namreč
v Celju slišati vse več pritožb
stanovalcev blokovskih nase-
lij, ki negodujejo zaradi tovor-
njakov in avtobusov, parkira-
nih na parkiriščih namenjenih
osebnim avtomobilom. Število
tovornjakov in avtobusov se je
namreč v zadnjih letih precej
povečalo, to pa se pozna tudi
v zasedenosti parkirišč.
Po besedah vodje občinske
straže Vinka Andoljška naj bi
bil problem parkiranja tovor-
njakov in avtobusov zasebnih
prevoznikov v vsakem prime-
ru rešen do začetka zime.
V dogovoru s sekcijo avtopre-
voznikov bodo v podjetju Ko-
stra, ki v Celju pogodbeno
upravlja s parkirišči, izdelali
ponudbo za celovito oskrbo ter
nadzor nad parkiranimi vozili
na avto-portu ob Kidričevi
ulici. Zdaj mesečna najemnina
za parkirni prostor na avto-
portu velja 8.500 tolarjev,
predvidoma pa naj bi jo zniža-
li na 5 tisočakov. Za lastnike
tovornjakov in avtobusov pa
v podjetju Kostra načrtujejo še
ureditev primerne avtopralni-
ce ter delavnice za manjša po-
pravila na vozilih. Seveda pa
so ti načrti izvedljivi le ob za-
dostnem, predvsem pa zane-
sljivem številu mesečnih naje-
mov parkirnih prostorov.
Nered na parkiriščih večine
mestnih stanovanjskih sosesk
je tudi posledica tihega dogo-
vora, ki je doslej veljal med
občinsko stražo in zasebnimi
avtoprevozniki. »Star odlok
o prometni ureditvi je v občini
Celje prepovedoval na parkir-
nih površinah pred bloki le
parkiranje tovornjakov, ne pa
tudi avtobusov. To je bilo za
časa sprejemanja odloka ra-
zumljivo, v zadnjih letih pa
vsekakor ne več,« pojasnjuje
Andoljšek, ki priznava, da ob-
činski stražniki potem tudi
lastnikov tovornjakov niso več
»preganjali«. Tako tovornjak
kot avtobus zasedeta v pov-
prečju 4 do 5 parkirnih prosto-
rov, najmanj pa 3, zato sta jeza
in ogorčenje stanovalcev, ki so
ponekod ostajali brez parkir-
nega prostora v bližini doma,
razumljiva.
Povsem neurejeno je tudi
vprašanje parkiranja tovor-
njakov v neposredni okolici
mestnega jedra. Tako so zdaj
aktualna razmišljanja, da bi
za voznike tovornjakov, ki pri-
dejo v mesto po nujnih oprav-
kih, ob vstopu v mestno sre-
dišče uredili parkirišče za ča-
sovno omejeno parkiranje.
Primeren - a seveda le začasen
- prostor je trenutno videti ob
Aškerčevi ulici.
Pred meseci sprejet nov ob-
činski odlok o prometni uredi-
tvi naselij v občini Celje daje
občinskim stražnikom mož-
nost, da začnejo določila odlo-
ka dosledno izvajati in lastni-
ke avtobusov ter tovornjakov
ob nepravilnem parkiranju
preganjati tudi z denarnimi
kaznimi.
I. STAMEJČIČ
Če gre nekaj v nos
Razburjenje zaradi k la vn iòni h odplak
v Slovenskih Konjicah
Konjičani se že nekaj časa
pritožujejo, češ, kakšna svi-
njarija da je na Goliču, tam,
kjer bi naj bila lepo urejena
nova obrtna cona. Med krivce
so uvrstili tudi klavnico Stra-
šek in njene odplake, ki da
smrdijo in onesnažujejo vodo
bližnjega potoka. Lastnik
klavnice, Štefan Strašek, tega
ni hotel komentirati. »Na ano-
nimne klice ne bom odgovar-
jal. Ko bo konkretna pritožba
z občine, pa bom odgovarjal,«
je povedal.
Tudi nas je zanimalo, če
klavnica v resnici onesnažuje.
»Klavnica ima tri vrste voda,
meteorno, fekalno in tehnolo-
ško, ki so prečiščene in gredo
v skupno kanalizacijo v bližnji
potok, ki se izliva v Dravinjo.
Imamo kontrolni jašek, kjer
jemljemo vzorce vode vsake tri
mesece. Svojo kanalizacijo
ima tudi hlev, kjer čaka živina
na zakol. Vse klavnične vode
se izlivajo v skupno kanaliza-
cijo, v bližnji potoček. Preden
se v potok priključi naša voda,
se v potok izlijejo odplake iz
sosednjih piščančjih in prašič-
jih farm,« je povedal Strašek
med ogledom klavnice.
Potoček je res umazano ze-
len, toda, kot smo videli, uma-
zanija prihaja iz farm, kasneje
priključene klavnične odplake
so skoraj neopazne. Ogledali
smo si tudi širšo okolico klav-
nice, industrijsko cono in
»grad« Golič. Prostori praktič-
no nove klavnice, saj obratuje
komaj dve leti, so čisti, čisto in
urejeno je tudi okolje. Če ni-
smo opazili umazanije pri
Strašku, nam je le-ta padla
v oči pri sosednji konjušnici in
zadružnem hlevu. Gotovo pa
se tudi ne bi mogli zgledovati
po razpadajoči graščini Golič.
Tako se sprašujemo, če so
ljudem »šle v nos« res odplake
iz Straškove klavnice, ali pa
jim je šlo v nos kaj drugega. Ne
moremo zatreti občutka, da
gre v Slovenskih Konjicah za
tisto, ki nikoli ne zgori.
MIMI PODKRIŽNIK
Turistični teden v Preboldu
V soboto, 4. septembra bodo v Preboldu pričeli s praznova-
njem turističnega tedna, ki ga pripravlja krajevno turistično
društvo.
Tako bodo v okviru prireditev v soboto v Gaju pripravili
srečanje upokojencev občine Žalec ter gasilsko parado ob 120-
letnici krajevnega gasilskega društva. V nedeljo, 5. septembra se
bodo krajani srečali v Marija Reki.
Prihodnji petek, 10. septembra bodo preboldski turistični
delavci v kino dvorani pripravili gledališko predstavo Moloh,
v Gaju pa bo rock koncert za mlade. Prihodnji teden, ko se bo
turistični teden zaključil, bodo v soboto pripravili Preboldsko
noč v Gaju, kjer bo v nedeljo še promenadni koncert godbe,
pevcev in folklore.	US
Ko se zbere »žlahta«
Na hribovski kmetiji Štrajharjevih v Jakov dolu se je sredi
avgusta zbralo celotno sorodstvo iz rodbine Blaža in Marije
Štrajhar.
Prišli so od najmlajšega do najstarejšega, potomci devetih
Blaževih in Marijinih otrok, njihovi otroci, otroci otrok..., vseh
skupaj so jih našteli 109. Še živečima sinovoma, Ivanu in Jože
so podarili simbolično darilo, slovensko pručko. Vsi ostali
prejeli Korenine mojega življenja, skico z vrisanim rodovnik
rodbine Blaža in Marije Štrajhar iz Jakov dola. Vseh skupa;
vrisanih 221 družinskih članov, od katerih jih danes živi še 1
Na srečanju je vsa »žlahta« ob dobri hrani, pijači in gla
obujala spomine na pretekle dni in pretekle generacije. ]
Št. 35 - 2. september 1993
31
la kakovost
podeželja
/vezo podeželske mladine
ovenije so ustanovili v apri-
že od vsega začetka pa je
edsednica zveze Cvetka Go-
nik iz Šmihela. Znotraj zve-
je sedaj organiziranih 16
gjevnih društev, predstavni-
polovice slovenskih društev
deželske mladine pa so se
photo zbrali v Šport centru
jodnik v Juvanju.
LZveza podeželske mladine
bvenije je naslednica kmeč-
I mladine, preimenovali smo
lani na kongresu v Rakiča-
I, kjer smo se tudi opredelili
nepolitično delovanje,« je
ipovedovala predsednica
>MS Cvetka Goličnik. »Naša
tea je ena izmed 26 mladin-
ih organizacij v Sloveniji,
temo pa tudi status naci-
blne mladinske organiza-
Zveza skrbi predvsem za
¡vezovanje kmečke mladine
podeželju, poudarek pa da-
lj stroki in izobraževanju,
delujejo predvsem s kmetij-
fmi svetovalnimi službami,
[d drugim pa si prizadevajo
Bi za ohranitev podeželske
idicije in etnologije. »Vsa
Èa prizadevanja in delo so
frierjena v to, da bi podeže-
I dajali drugačno kakovost
rljenja,« pravi Cvetka Go-
rnk.
V slovensko Zvezo podežel-
fe mladine je vključenih pri-
Ižno 2 tisoč članov, najmoč-
jše pa je društvo v Zgornji
konjski dolini, ki ima tre-
Itao približno 150 članov,
mštva prirejajo samostojne
.etnološke prireditve, izlete,
ne, skrbijo za izobraževa-
p, ter seveda sodelujejo pri
Kvnostih zveze. Kot celotna
pa so sicer naklonjeni Slo-
hski ljudski stranki, vendar
¡nikogar ne odženejo zaradi
iigačnih političnih prepri-
j.
$ prireditvami, podobnimi
I je bila sobotna v Šport
litru Prodnik, bi se radi
predstavili čim širšemu krogu
ljudi, hkrati pa vsem članom
predstavili določene pokraji-
ne. Tako so člani društev po-
deželske mladine spoznavali
zakladnico v Radmirju, ogle-
dali so si turistično kmetijo,
kulturni spomenik pri Jamni-
ku in Gornji Grad. Nato so se
pomerili v raznih igrah, pred-
vsem seveda na vodi. Ves izku-
piček s prireditve so namenili
Kliničnemu centru v Ljubljani
za otroke, obolele za rakom.
»Pri zbiranju sredstev v do-
brodelne namene so nam po-
magali MIP, Gösser, Združena
zadružna kmetijska družba,
sladoledi Dolce Vita ter Vesna,
Happy band in Gaj. Seveda pa
se moramo posebej zahvaliti še
gostitelju, Šport centru Prod-
nik, ki se je vključil v našo
dobrodelno akcijo, in bo obo-
lelim otrokom prispeval ves
izkupiček,« je zaključila Go-
ličnikova.
URŠKA SELIŠNIK
Društva podeželske mladine
Slovenije sta na srečanju poz-
dravila tudi Franc Zagožen in
Marjan Podobnik, oba iz Slo-
venske ljudske stranke.
Cvetka Goličnik
re/anje cestnega odseka Uduc-Grm-Zagoricmk.
Praznično v Grižah
^ Grižah so letos praznovali
krajevni praznik od 20. do
•avgusta. Vrstile so se kul-
ђе, športne in druge prire-
je. Med drugim so organizi-
1 rokometni in šahovski tur-
> turnir v tenisu, srečanje
pianov starih nad 70. let, za
^ljuček pa so se zbrali na
lviostni seji.
& prazniku je sovpadala še
britev komunalnih objek-
iv V tem letu so namreč kra-
pi Griž naredili zelo veliko
komunalnem področju.
Zgradili so pločnik za pešce
v samem središču Griž, mo-
dernizirali so cesto Matijevec-
tromostovje, zgradili so kana-
lizacijo v Migojnicah, prav po-
sebno ponosni pa so na moder-
nizacijo cestnega odseka
Uduč-Grm-Zagoričnik.
Dela so po pripovedovanju
g.Ivana Drugoviča, predsed-
nika iniciativnega odbora za
izgradnjo te ceste, potekala
brez večjih težav. Celotna ze-
meljska dela so bila končana
v borih treh tednih. K temu so
pripomogli tako Skupščina
občine Žalec, Krajevna skup-
nost Griže kot tudi krajani sa-
mi. »Krajani so veseli, da je
njihova pobuda naletela na ta-
ko dober odziv in se ob tej pri-
ložnosti še enkrat zahvaljuje-
mo vsem, ki so jim - tako ali
drugače - priskočili na pomoč
in so tako omogočili zares ve-
lik napredek za tako majhno
Krajevno skupnost, kot so
Griže,« je dodal.
INGRID MASTNAK
Foto: EDI MASNEC
Zmagovita desetina s predsednikom častnega odbora Rudijem Petanom in predsednikom gasil-
skega društva Slovenske Konjice Florjanom Jančičem.
Premoč nad ognjem
Prejšnji teden so 120-oblet-
nico humanega delovanja
praznovali gasilci iz Sloven-
skih Konjic. Ob jubileju so
pripravili program prireditev,
ki so se začele že prejšnji četr-
tek, ko so na tiskovni konfe-
renci predstavili gasilsko de-
setino, ki je sodelovala na ga-
silski olimpiadi v Berlinu.
Konjiški gasilci so ob jubile-
ju izdali gasilski zbornik, v so-
boto pa so uradno odprli pre-
novljeni gasilski dom, ponos
konjiških gasilcev. Gasilski
dom, ki so ga večinoma obno-
vili gasilci sami, nekaj denarja
pa so dobili tudi iz občinskega
proračuna, je blagoslovil arhi-
diakon Ivan Pajk. V soboto so
v dvorani gasilskega doma po-
delili plakete, občinska in re-
publiška odlikovanja ter spo-
minski znak članom gasilske-
ga društva.
»Boj z ognjem je že od nek-
daj eden najhujših bojev člo-
veka z naravo,« je povedal
predsednik častnega odbora
Rudi Petan. Pomembnosti
»boriti se z ognjem in ga pre-
magati« so se že leta 1873 za-
vedeli v Slovenskih Konjicah,
ko so ustanovili gasilsko dru-
štvo, ki je tudi eno najstarejših
slovenskih gasilskih društev.
Ze takrat so spoznali, da je
človeka in njegovo imovino
treba zaščititi. Predvsam pa so
se zavedeli, da je človeka o ne-
varnostih, ki jih povzroča mu-
hasta narava, treba osveščati.
In to že 120 let uspeva konji-
škemu gasilskemu društvu, ki
poleg tega, da se bojuje z og-
njem, sodeluje tudi na gasil-
skih tekmovanjih doma in
v tujini. Leta 1984 je članska
desetina v Kraljevu postala
prvak takratne Jugoslavije, le-
to kasneje so na olimpiadi
v Avstriji osvojili zlato, na le-
tošnji olimpiadi v Berlinu pa si
je članska desetina zopet pri-
svojila zlato plaketo.
Franc Hlastec, najzgovor-
nejši član desetine, je povedal,
da je bila na olimpiadi velika
konkurenca in jim zato zlata
plaketa še posebej veliko po-
meni. Predsednik gasilskega
društva Slovenske Konjice
Florjan Jančič pa je dejal, da
so na desetino zelo ponosni.
»Želim si, da bomo v novem
gasilskem domu uspešno pri-
pravljali tudi mlade, mladince
in mladinke in da bodo le ti šli
po poti olimpijske desetine,« je
dodal.
V nedeljo, 5. septembra bodo
gasilci v Slovenskih Konjicah
pripravili slovesno sejo čast-
nega odbora, kjer bodo podeli-
li plakete sponzorjem, članom
odbora pa bodo podelili spo-
minski znak. Na parkirnem
prostoru Konusa bodo pripra-
vili parado gasilskih enot.
Predstavili bodo članske, žen-
ske in mladinske enote, za po-
slastico pa še gasilsko opremo
s skoraj devetdeset let staro
črpalko na čelu.
Člani desetine bodo reševali
in tekmovali še naprej. Že se
veselijo, da bodo čez štiri leta
odšli na olimpiado na Dansko.
MIMI PODKRIŽNIK
Nove klicne številke
za Slovenijo
S 1. oktobrom bodo začele
veljati nove klicne številke
v mednarodnem telefonskem
prometu za telefoniranja iz in
v Slovenijo, prav tako pa s tem
datumom dobivajo nove klicne
številke tudi druge republike
bivše Jugoslavije. O tem so
v PTT Slovenija v torek pri-
pravili novinarsko konfe-
renco.
Dosedanjo izhodno številko
99 bo zamenjala 00, namesto
dosedanje mednarodne karak-
teristične številke države (ta je
38 in je seveda veljala za vsa
območja bivše Jugoslavije) pa
je Slovenija dobila trimestno
številko 386.
O novostih bo PTT Slovenije
obveščala naročnike v septem-
bru, nove klicne številke pa
bodo začele veljati v noči iz 30.
septembra na 1. oktober. Nove
karakteristične številke bodo
dobile tudi. ostale republike
bivše Jugoslavije, omeniti pa
še velja, da bo tudi za telefon-
ski.-promet med, na primer
Slovenijo in Hrvaško, potreb-
no uporabljati te številke.
Kdor bo hotel poklicati iz Slo-
venije na Hrvaško, bo moral
najprej zavrteti 00, nato ka-
rakteristično številko za Hrva-
ško 385, zatem pa veljavno
omrežno (brez ničle) in naroč-
niško telefonsko številko.
IS
Delavski svet podjetja
KREATOR p. o. Celje
objavlja razpis za prosto delovno mesto s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi
direktorja podjetja
1.	Za direktorja podjetja je lahko imenovan kandidat, ki poleg
splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje:
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehnične ali eko-
nomske smeri,
-	da ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj na delih in nalogah
s posebnimi pravicami in dolžnostmi v gospodarstvu,
-	da ima potrebne organizacijske in vodstvene sposobnosti ter
uspehe pri svojem prejšnjem delu,
-	da obvlada znanje nemškega jezika,
-	da nima zadržkov iz 59. čl. zakona o podjetjih.
2.	Poseben pogoj za imenovanje je predložitev pisnega progra-
ma razvoja podjetja, ki bo omogočal v dejanskem stanju, lastno
perspektivo v prihodnje.
3.	Plača in nadomestila v zvezi z opravljanjem dela se določi
v pogodbi v skladu z zakonom in pravilnikom podjetja.
4.	Kandidat, ki ga bo predlagala razpisna komisija, bo imenovan
za štiri leta.
5.	Rok za prijavo na razpis je 15 dni od objave na naslov
KREATOR p.o. Celje, Ul. mesta Grevenbroich 11, 63000 CELJE,
s pripisom »za razpisno komisijo«.
6.	Vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po
imenovanju.
Pogostili
najstarejše
V KS Griže so sredi prejš-
njega tedna pripravili sreča-
nje za starejše krajane, ki je
bilo v domu upokojencev
v Grižah. Srečanja se je ude-
ležilo več kot sto krajanov
starih sedemdeset let in več.
Na srečanju so se imeli do-
bro, o svojem počutju in vti-
sih pa so povedali takole:
Terezija Trnovšek: »Na ta
srečanja, ki nam jih pripra-
vijo ob krajevnem prazniku
in so že kar tradicionalna,
prihajam že vrsto let. Mojih
86 let me pri vsem tem ne
ovira prehudo, saj sem tudi
letos še prišla sama in se
s svojimi vrstniki, ki jih ni
več veliko, prav prijetno po-
veselila in pogovorila.«
Marija Holobar: »Mi, sta-
rejši, imamo bolj malo pri-
ložnosti, da bi se poveselili
in takole skupaj dobili. Pa je
prav luštno obujati spomine
na tiste davne, mlade čase,
ko tudi za nas ni bilo nobeno
delo pretežko, in kadar smo
se veselili, plesali in peli, no-
bena noč dovolj dolga. Naj
povem še, da sem med vsemi
v naši KS najstarejša — imam
94 let.«
Marija Papež: »Tisti, ki so
se pred leti odločili, da bi
tudi najstarejši vsaj enkrat
na leto imeli svoje srečanje,
so se zares dobro spomnili.
Vsi, če le moremo, na ta sre-
čanja z veseljem prihajamo,
saj nam vedno pripravijo lep
kulturni program, nas pogo-
stijo, dovolj priložnosti pa je
tudi za pogovore, obujanje
spominov, šale in tudi zapo-
jemo kakšno. Zares od srca
hvala vsem.«
T. TAVČAR
Št. 35 - 2. september 1993
Slovo od poletja z velikanko
Skoraj vsako soboto je bila
v poletnem času na Rogli
kakšna prireditev, ampak
takšne, kot so si jo zamislili
zadnji vikend — pa še ne. Po-
slavljali so se od poletja in se
veselili prihoda jeseni. Ampak
ne čisto dobesedno, saj je vese-
lje skazilo hladno, vetrovno in
deževno vreme.
Pripravili so namreč voz ko-
ruze in krompirja, ki naj bi si
ga obiskovalci sami spekli na
pripravljeni žerjavici. In na
ognju naj bi še prej spekli piz-
zo, kakršne Slovenci še nikoli
niso videli. Priprave so tekle
več tednov. Kovači so naredili
pekač, krožnik premera 6 me-
trov, naredili so poskuse in
točne izračune, koliko naj bo
»krožnik« oddaljen od žerjavi-
ce, da se pizza ne bo zažgala.
Naredili so oder, ki je služil
v pomoč kuharicam pri obla-
ganju velikanke. Kuharice so
zamesile 30 kg moke, naribale
27 kg sira, 35 kg šunke, 31
litrov gobic in pripravile 35
1 paradižnikove omake. Niso
se ustrašili črnih oblakov in
oblaganje pizze je trajalo več
ur. Ravno pet minut preveč,
saj je v trenutku, ko je na veli-
kanko padel zadnji liter para-
dižnika, jesen pokazala zobe
in poslala nad prireditveni
prostor dež - celo drobno točo,
kar pa ni zbegalo organizator-
jev in obiskovalcev. Pizzo so
vseeno spekli, aplavz pa so si
kuharice in organizatorji za-
služili še predno so obiskoval-
ci preizkusili priljubljeno jed.
Sicer pa so, verjetno tudi za-
radi pestrosti poletnih progra-
mov, izredno zadovoljni z le-
tošnjo poletno sezono. Zasede-
nost hotela je bila namreč sko-
raj 80 odstotna in vsak vikend,
ko je bilo tam obiskovalcev
znatno več, so lahko pognali
dvosedežnico.
Sezono pa bi radi podaljšali
tudi v jesen. Predvsem sep-
tembra, ko je tam najlepše, saj
je v dolini megla, na hribu pa
sončno in toplo, pričakujejo
veliko gostov. Ugodne teden-
ske pakete, združene z pohod-
ništvom in kopanjem v termal-
nem bazenu ponujajo že za 189
DEM v tolarski protivredno-
sti, predvsem pa bi radi Roglo
predstavili tudi kot klimatski
center, ki blažilno deluje pri
tistih, ki imajo težave z pljuči
in očmi.
EDI MASNEC
Nastop družine Slavke Pižorn iz Andraža, ki je zapela Holaj, holaj (antje, vstajajte in Jaz pa
v gorico grem.
Najlepše v Velenju
V prenovljenem starem Velenju je bilo v nedeljo predfina
tekmovanje za miss Slovenije. Hkrati so organizatorji izbi
tudi najlepšo Velenjčanko. Ta laskavi naslov je pripadel N
Lubarda iz Velenja, ki se bo udeležila tudi tekmovanja za rr
Slovenije v Portorožu. Na fotografiji so od leve proti des
Nataša Kramžar, druga spremljevalka iz Zagorja ob Savi, N
Lubarda in prva spremljevalka, Irena Cesar iz Orehove vasi
Mariboru.	ALJOŠA VIDE!
Zmagali so Slatinčani
Na sobotnem srečanju Mladih krščanskih demokratov
v Šentvidu pri Grobelnem, so pripravili tekmovanji
v zabavnih športih ter v glasbenih točkah. Najbolj se j(
izkazala ena od ekip iz Rogaške Slatine, drugi so bili
Drameljčani, tretji pa Ljubljančani. Sodelovale so tudi
ekipe iz Gubnega pri Lesičnem, Kostrivnice, Rogatca
Slovenskih Konjic ter iz Šentvida.	в^
Peli so jih mati moja
Že desetič je pod tem naslo-
vom izzvenela v Andražu nad
Polzelo prireditev, ki je prera-
sla v slovensko in je, kot že
naslov pove, namenjena do-
mači izvirni slovenski pesmi.
Tokrat je na njej nastopilo 18
družin iz raznih krajev Slove-
nije in zamejstva, Italije, Av-
strije in Madžarske.
Prireditev ni imela tekmo-
valnega značaja. Vsaka druži-
na je zapela po dvë pesmi, edi-
ni pogoj za nastop je bil, da so
peli skupaj člani ene družine
in da je bila pesem zares slo-
venska, po možnosti čim sta-
rejšega izvora. Okrog dva tisoč
obiskovalcev, med njimi tudi
slovenski minister za kulturo
Sergij Pelhan in akademik Ci-
ril Zlobec, ki že vrsto let obi-
skuje to prireditev, je imelo
priložnost slišati številne, za-
res lepe in lepo zapete pesmi.
Tokrat so se organizatorji
zelo potrudili, tudi vreme jim
je pomagalo pripraviti čudovi-
to popoldne, tako poslušalcem
kot nastopajočim. Ob desetem
jubileju so izdali tudi bilten,
kjer je akademik Ciril Zlobec
med drugim zapisal: »Družina
poje je eden od posrečenih ab-
surdov našega časa, manife-
stacija, ki potrjuje misel, da ne
gre zavračati vsega, kar je bilo
nekoč dobro in plodno, in da
ne more sleherna generacija
začeti graditi svojega sveta, do
katerega ima sicer vso pravico,
povsem znova, kot da pred njo
ničesar ni bilo. Bili so starši,
pa spet starši staršev, zdaj so
tu otroci, tudi vnuki, skratka:
živa veriga rodu. In prav ta
radost je ohrabrujoče navzoča
vsako leto v Andražu. Veselje
nastopajočih se nalezljivo pre-
liva tudi na občinstvo. Dobro
razpoloženje je vsesplošno. In
to je v naših časih velika
stvar.«	TONE TAVČAR
2. Mednarodni zbor motoristov
V organizaciji Moto cluba Savinja Celje je bil v soboto in
nedeljo pri gostišču Jezero v Braslovčah 2. Mednarodni zbor
motoristov. Kljub izredno slabemu vremenu je prišlo več kot sto
motoristov iz raznih krajev Slovenije in nekaterih evropskih
držav. Organizatorji so pripravili razne družabne igre, srečolov
in zabavo s plesom.
T. TAVČAR
EF^feAffe	Na Triglavskih jezerih je bil Brane Črepinšek in napr;
J (j IH III U	posnetek, ki se mu je zdel primeren za objavo v naši akciji.
_____Pa naj bo. Za nagrado bo verjetno potrebno več truda, 1
^^^^^^ИИИИ^И kar se fotografije tiče. Sicer pa je časa še vso jesen.
Št. 35 - 2. september 1993
51
Savinjski gaj praznuje
y Mozirju bodo ob koncu
jna z vsemi potrebnimi čast-
obeležili 15. obletnico par-
slovenskih vrtnarjev, Sa-
mskega gaja. Poleg velike
.¿narodne razstave cvetja
,aslovom Živeti s cvetjem so
¡pravili še nekaj drugih
remljajočih prireditev.
Uradna otvoritev in prazno-
nja ob okrogli obletnici Sa-
njskega gaja bo jutri, v petek
Leptembra ob 17. uri, ko bo-
j poleg odprtja razstave pri-
Lili še kulturni program,
koboto, 4. septembra se bodo
ob 16. uri predstavili pevski
zbori, ki bodo zapeli na različ-
nih mestih v Savinjskem gaju.
V nedeljo, 5. avgusta bo naj-
prej ob 15. uri maša z blago-
slovom nove kapelice sv. Va-
lentina v gaju, ob 17. uri pa se
bo pričel festival slovenskih
pokrajin, na katerem se bodo
predstavili najbolj nadarjeni
iz osmih pokrajin v Sloveniji
ter iz zamejstva. Vse dni bo na
ogled tudi mednarodna raz-
stava cvetja, ki bo v ponede-
ljek, 6. septembra za šolsko
mladino na ogled brezplačno.
Te prireditve so organiza-
torji pripravili ob točno dolo-
čenih urah, ob tem pa so v Sa-
vinjskem gaju pripravili še et-
nografsko razstavo, na kateri
bodo predstavili stare obrti
v Zgornji Savinjski dolini. Na
ogled bodo še slikarska in če-
belarska razstava ter posebej
razstava malih živali.
S temi prireditvami torej
vabijo v Mozirje vse, ki imajo
radi cvetje, in vse, ki bi radi
počastili 15 let obstoja Savinj-
skega gaja.
US
udi škriij lahko polni denarnico
L)a se je danes treba znati znajti, je že res! To je dokazal tudi Jože Lev s Koritnega nad
plotnico, ki izdeluje opeko iz škrilja.
S škriljem so včasih pokrivali zvonike in cerkvena ostrešja, danes pa ga le redko kdo uporablja,
hže Lev ga je odkril na lastni zemlji, ki jo je začel obdelovati potem, ko je ostal v podjetju brez
tla in je nekako moral preživljati štiričlansko družino. Odkril je tudi zemljo odkrivko in tako
logodbeno zaposlil dva delavca. Pri delu mu pomaga tudi Spomeniško varstvo Slovenska
ìdrica. Kot so pokazale raziskave, je sivi škriij kvaliteten krovni material, ki zdrži, položen na
fkvah, več kot 600 let. Levova iznajdljivost pa je toliko bolj pomembna, ker je to delo danes
Ilo redko. Delovne sile primanjkuje, naročil je pa veliko. Morda pa bodo Leva in njegovo delo
[azili tudi drugi!?	LOJZE OJSTERŠEK
Ko drugič rečeš »da«
Nekoč je nekdo rekel: »Če dol-
go živijo skupaj, se živali
vzljubijo, ljudje zasovražijo.«
Ne vem, kdo je to rekel in ne
verjamem mu. Kajti vem, da so
ljudje, ki se imajo kljub dolgo-
sti skupnega bivanja radi še
naprej.
Rada se imata tudi Marija in
Martin Pšeničnik z Blata pri
Slovenskih Konjicah, ki sta
v soboto praznovala zlato po-
roko. V teh 50-tih letih sta si
82-letni Martin in 76-letna
Marija zgradila prijeten dom,
v katerem bivata že 37 let in
podarila življenje šestim
otrokom.
Zgovorni Martin, po poklicu
mizar, se rad spominja prete-
klih dni: »Včasih je bilo hudo,
a je bilo lepo. Vem, kako smo
otroci med prvo svetovno voj-
no bili žejni mleka. Nekoč je
mama molzla, otroci pa smo
čakali in se oblizovali... Toda
prišli so žandarji z bajoneti in
vzeli mleko, mi pa smo se tresli
od strahu.«
Zlatoporočenca pravita, da
se je pri njih vedno skromno
živelo. »Treba je veliko delati,
če hočeš preživeti,« sta pove-
dala. Delo in poštenost pa sta
tudi njun recept za dolgo in
zdravo življenje. »Človek je
kot kača, vedno mora migati
in delati... Nekoč smo
v Drami j ah obnavljali gasilski
dom. Padel sem s turna,
a »ostal« sem in delam na-
prej,« se je pošalil Martin.
Pšeničnikova nista nikdar
sama. Pri njima živi vnuk, obi-
skujejo ju tudi otroci z deveti-
mi vnuki in dvema pravnuko-
ma. Pomagajo jima tudi sose-
dje, vendar pravita, da zaen-
krat pomoči še nista potrebna.
Marija še vedno, in to dobro,
kot jo je pohvalil Martin, vodi
gospodinjstvo. Martin skrbi za
koze, loti se tudi mizarskih
del. Sama si pridelata krom-
pir, zelje in ostalo zelenjavo.
Vitalna sta in veselita se živ-
ljenja. Želita si zdravja, ki ju
še ni izdalo, in želita si, da ne
bi nikdar bila komu v nadlego.
V soboto sta stopila pred
matičarja in pred oltar, po
petdesetih letih sta še enkrat
rekla »da«. Da, bodita zdrava.
Saj človek je kot kača, pa naj
bo star ali mlad, kajne Martin?
MIMI PODKRIŽNIK
! zaslužkom so zadovoljni
V Savinjski dolini je ta čas
ikih tisoč sezonskih delavcev
Hrvaške, ki pomagajo pri
»iranju hmelja. Večina so
oški, prišli pa so zato, ker so
i brez zaposlitve ali pa bi
di v teh dneh še dodatno kaj
služili. Delodajalci so mora-
vsem urediti začasne delov-
! vize, kar pa so lahko letos
iif" enostavno in hitro opravi-
0 tem, kako so delavci z de-
in in zaslužkom ter ostalimi
[goji dela zadovoljni, so po-
klali takole:
Vilko Jakopovec: »Star sem
1 let. Doma imam kmetijo in
lr ta čas ni posebnega dela,
^ prišel sem. Delam na su-
lici v Latkovi vasi, to delo
^ opravljal že prejšnja leta.
elo e težko in kar dobro pia-
mo.«
^>sip Slivar: »Doma sem iz
Voče pri Varaždinu, le-
ls pa sem tukaj drugič. Tako
^ drugi, sem tudi jaz prišel
I dodatnim zaslužkom,
tem, kar bom zaslužil, si
>гђ doma lahko dosti poma-
gal, še posebno, ker so pri nas
dohodki tako nizki.«
Zora Šambar: »Delam pri
stroju in sicer po 12 ur na dan,
tako kot tudi vsi drugi. Letos
je zaradi hude vročine delo še
težje, vendar se z dobro voljo
da opraviti. Seveda pa bo zelo
prav prišel zaslužek in tudi
v prihodnjih letih, če bom
zdrava, bom rade volje prišla.«
Vlado Vuzem: »Delam
v hmeljišču, kjer trgam hmelj-
ske trte z žičnice. To je težko
delo, zato je tudi boljše plača-
no. Nisem prvič tukaj, glede
na to, da sem s hrano in vsem
ostalim zadovoljen bom, če bo
le mogoče, še prišel. Letos nam
delo otežuje vročina.«
T. TAVČAR
Darujte kri!
Kri je življenje, vaša da-
rovana kri je dragoceno
darilo ob pravem času,
opozarja Rdeči križ Slove-
nije. Vabijo vas na septem-
brske krvodajalske akcije
in to 16. in 23. v Rogaški
Slatini, 21. v Rimskih To-
plicah, 22. ter 23. v Sloven-
skih Konjicah, v Zrečah pa
24. septembra. Prijavite se
lahko občinski organizaciji
RK ali aktivistu RK v de-
lovni organizaciji.
Dopust malo drugače
Na dopust odidemo zato, da
se odpočijemo, spremenimo
okolje, si naberemo novih mo-
či in se razvedrimo. Prav goto-
vo ni vseeno, kam odidemo. Ni
vedno samo morje tisto, ki nas
v vsem zadovolji. Lepote no-
tranjosti naše države, čist
zrak, mir sredi obsežnih goz-
dov, pa še kaj »odtehtajo« po-
gosto vse tisto, kar bi morda
doživeli ob obali.
Zato smo pred kratkim odšli
na zanimivo pot. Vodila nas je
najprej do obnovljenega go-
stišča pri Taborski jami (Gro-
suplja). Ogled podzemskega
bisera je bil pravi užitek. Nato
vožnja po asfaltirani cesti čez
Lipljene do Turjaka. Zanimiv
je bil ogled tamkajšnjega gra-
du. Vrnili smo se v Turjaški
hram, kjer smo se osvežilo
s hladno pijačo. Gostov je veli-
ko, strežno osebje prijazno. Pa
... gremo naprej v rojstni kraj
Primoža Trubarja — Rašico,
kjer težko najdemo parkirni
prostor, toliko je obiskovalcev.
Pridružimo se veliki skupini
za ogled razstavnih prostorov,
nato pa seveda nakup spomin-
kov in krajši oddih zunaj ob-
novljenih stavb ob ličnih mi-
zah, kjer smo izredno hitro po-
strežem. Pri Poljanah zavije-
mo levo v vas, od koder se nato
napotimo peš proti planinski
koči na Grmadi. Ker je lep
sončen dan vidimo daleč na
vse strani. Odpre se pogled na
Suho Krajino, Ribniško doli-
no... To je treba videti in do-
živeti. Koča je prijetna, oskrb-
niki prijazni, zato steče pogo-
vor o tem in onem mimogrede.
Zanimiva je njihova pojoča
govorica. Slovo in obljuba, da
se bomo spet kmalu videli. Vr-
nemo se do vasi in se nato od-
peljemo v dolino med Veliko in
Malo goro. Tu se v soncu sveti-
jo lepe vasi, med katerimi
»kraljuje« mesto Ribnica
z mogočno cerkvijo v centru.
Etnografski muzej v gradu in
spominski park kulturnikov
ob njem smo si ogledali poseb-
no pozorno.
Hoteli smo doživeti še utrip
mesta, zato smo se sprehodili
po ulicah. Mesto je čisto, čist
pa je tudi zrak. Mnoga naša
mesta tega nimajo več. Trgovi-
na s spominki je bogato zalo-
žena s suho »robo« in lončar-
skimi izdelki. Ker smo bili od
poti in ogledov nekoliko utru-
jeni, je bilo srečanje z znanci
dobrodošlo. Skupaj smo jo
mahnili še do Francetove pod-
zemske jame v Lepovčah in se
nato ob zvokih žive glasbe
v znanem bližnjem gostišču
poveselili in seveda pogasili
žejo. Pri prijateljih smo tisti
večer prespali, naslednji dan
pa smo se odpeljali novim do-
živetjem nasproti.
V smeri Kočevja, malo na-
prej od Dolenje vasi, je motel
Jasnica, skrit, a tik ob cesti. Po
avtomobilih na velikem par-
kirnem prostoru sodeč je do-
bro obiskan. Po krajšem po-
stanku se vrnemo po glavni ce-
sti do odcepa za Gotenico, če-
prav danes ne bomo obiskali
do nedavnega zaprto območje.
Po lepi asfaltirani cesti do Gr-
čaric, naprej po makadamski,
dobro vzdrževani, se odpelje-
mo do Glažute — to je raj za
preživljanje daljšega dopusta.
Hotel je skoraj zaseden.
V travnati kotlini, kjer se na-
haja, je živahno. Otroci se
igrajo na igralih, nekateri jez-
dijo, kolesarijo, starejša za-
konca se veselo odpeljeta s ko-
čijo na sprehod. Gotovo bosta
videla katero od divjih živali,
ki jih tukaj ni malo. Zelo je
razvit lov. Za planince organi-
zirajo vodene izlete v bližnjo
in daljno okolico. Pa bioener-
getik je njihov stalni gost. Ho-
tel živi za goste, zato se mnogi
vsako leto vračajo. Tudi mi
ostanemo nekaj dni, ki jih pre-
živimo zelo lepo.
Odpotujemo za Veliko goro
po gozdni cesti do Loškega po-
toka, kjer te preseneti ureje-
nost naselij z novimi hišami,
okrog katerih je polno rož. Va-
lovit svet vse do Travne gore
- planote nad Sodražico. Nek-
danji planinski dom je pred le-
ti postal dom GZS, ki ga je
obnovila in lepo uredila, zdaj
pa je že od jeseni 1992 tam
g. Turšič Leopold iz Loža, ki je
uvedel perspektivni kmečki
turizem. Sem smo se pripeljali
v času kosila, ko so zadnji
gostje vstajali od mize ter se
poslavljali. Na dvoriščni stra-
ni nadstropne stavbe so mize
narejene iz starih kmeČKih vo-
zov in tam se srečamo z zelo
prijaznimi gostitelji. Kosilo je
hitro nared. Po tem pa steče
pogovor s »šefom«, kot bi se
poznali najmanj že 20 let. Ve-
sel pripoveduje o uspehih in
željah, da bi zadostili vsem go-
stom. Prihajajo domači, pa
Italijani in Nemci, pravi. V ča-
su lova je koča vedno zasede-
na, pa tudi sicer jo rade obi-
skujejo skupine - planinske in
druge, ki želijo sprostitev in
razvedrilo. Vse sobe imajo tuš
in sanitarije. Gostinski prosto-
ri so trije, strežejo pa tudi na
vrtu. Dom premore več skup-
nih ležišč in oddaja dve bruna-
rici. Odprto imajo poleti in po-
zimi. Poleti nudijo ježo na ko-
njih ali vožnjo s kočijo ali vo-
zom po bližnji in daljni okolici
odvisno od želja. Pripravljajo
piknike in poskrbijo za živo
glasbo, če je potrebno. Če se
boste odločili za dopust na
Travni gori, si boste ob spre-
hodih lahko nabrali gobe, bo-
rovnice, maline in razne zdra-
vilne rastline. Otroci pa se lah-
ko veselijo ob domačih živalih,
ki jih gojijo oz. redijo za potre-
be kmečkega turizma. Pozimi
so tukaj lepa smučišča — mož-
nosti za šolo v naravi. Skratka,
lahko doživite lep in bogat do-
pust sredi obsežnih gozdov in
velikih travnatih površin, kjer
je hoja pravi užitek. Lahko jih
pokličete po telefonu 061-866-
333. Cena penziona je zelo
ugodna, še posebej, če ostanete-
tam več kot tri dni. Mi smo
samo še prenočili, tako da smo
doživeli še prekrasno poletno
jutro.
Odpravili smo se proti So-
dražici in naprej k bližnji Novi
Štifti. To je znana romarska
cerkev. Ob cerkvi stojijo več
sto let stare lipe in frančiškan-
ski samostan. Zanimiv je po-
govor s patrom. Sv. Ana — tudi
romarska cerkev, nas vabi na
najvišji vrh Male gore. Do Se-
lana se peljemo, nato pa peš do
vrha in planinske koče, ki stoji
blizu cerkve. Odprta je ob so-
botah in nedeljah. Panoram-
sko sliko ribniške doline odne-
seš za vedno s seboj. Vasi se
gručasto stiskajo, kot bi hotele
dati polju prednost. Ceste jih
povezujejo med seboj. Dolina
je ostala čista. Na vrhu ostane-
mo kar nekaj časa. Še isti dan
obiščemo še Kočevje in pla-
ninsko kočo ob Studencu nad
Kočevjem. Tja se kar odpelje-
mo po gozdni cesti. Ker je po-
poldne vroče, si privoščimo
bazen v mestu, zvečer pa zaba-
vo ob prijetni glasbi in prespi-
mo v hotelu.
Zadnji dan našega potova-
nja je namenjen obisku koce
na Kureščku ter nato ohladi-
tev in počitek v Iškem vint-
garju.
Potovanje, ki je bilo dopust
na drugačen način, je minilo.
Prijetni vtisi pa so ostali. Ni
najdražje tudi vedno najbolje
— gotovo velja to tudi za do-
pust.
JULIJANA HOČEVAR
Št. 35 - 2. september 1993
Zmagali že
v Bitoli
V prvi tekmi predkoia pokala rokometnih prvakov Celßani
uspešni na gostovanju - Navijači Pelistra ploskali pivovarjem
Popoldanski počitek pred
tekmo so rokometaši imeli
v motelu blizu Prilepa. Nekaj
igralcev se ni hotelo vleči na
sumljivo oprane rjuhe, ostali
pa tudi niso mogli zatisniti
očesa, saj je v veliki restavra-
ciji potekala svatba (nedelja?!)
z dvesto povabljenimi. Dobro
ubrani orkester je kar se le da
glasno izvajal poskočno glasbo
za oro, da se je slišalo daleč
naokoli.
Ko so pivovarji po desetih
sezonah znova pritekli v bi-
toljsko dvorano, so jih sprva
dočakali žvižgi, a lesk živo ru-
menih dresov, metanje majic
z napisom sponzorja in dobro
vidno rokovanje trenerja Šoja-
ta z dirigentom domačih navi-
jačev Šundovskim (ima celo
svojega pokrovitelja - reklamo
na hrbtu) sta utišala publiko.
Še najbolj pa začetni vodstvi
Celjanpv s 4:1 in 5:2. Uzbeki-
stanec Konjavski ni mogel nič,
Srb Novokmet pa je začel za-
devati. Najvišje vodstvo na
tekmi je imel Pelister - 17:13 in
18:14. Rolando Pušnik je bra-
nil izjemno (skupaj 16
obramb), potem pa so se razi-
grali še Pungartnik, Ivandija
in Načinovič.
Po zaostanku treh golov
(16:19) je pivovarjem uspel
preobrat. Dali so šest golov za-
pored, nobenega prejeli in pet
minut pred koncem z 22:19
praktično že odločili celo
skupnega zmagovalca. Konč-
nica je sicer pripadla doma-
čim, komplimenti občinstva
pa našim prvakom, kar sprva
nismo mogli dojeti. Najbrž ne
bodo pozabili, kako je Načino-
vič na črti z eno roko ulovil
podano žogo od Ivandije in jo
močno potisnil v mrežo, kako
je Pušnik pred izvajanjem se-
dem metrovke kazal Novok-
metu, kje mu bo ulovil žogo in
potem to tudi storil, kako je
milimetrsko natančno podajal
v protinapad, predvsem Pun-
gartniku, ki se je uspešno šel
»run and gun«.
Z zdravim Šerbcem bi šlo še
lažje, najbrž bo njegova noga
pripravljena na napore v po-
vratni tekmi, ki bo v soboto ob
19. uri v Velenju. Popaziti bo
potrebno na Novokmeta, ki je
v Bitolju dosegel polovico go-
lov svoje ekipe. Če Celjani po-
novijo navdušujočo igro iz
Makedonije, potem jim l.kolo
in švedski prvak Redbergslids
ne moreta uiti.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDO EINSPIELER
Včeraj je v prostorih Sloveni-
jaturista (železniška postaja
Celje) stekla predprodaja
vstopnic za sobotno povratno
tekmo. Cena je 500 tolarjev.
Na blagajni Rdeče dvorane
bodo vstopnice začeli prodaja-
ti dve uri pred tekmo.
Celjani so ena redkih ekip z zmago v Bitolju, kjer so visoko izgubljali tudi najboljši evrops
klubi.
»Čkembari« so po tekmi pozdravili veliko zmago slovenskih prvakov.
Pelister: Celje Pivovarna Laško 22:23 (10:8)
Dvorana Mladost, gledalcev 3000, sodnika Serbu in
Bobre (oba Romunija).
PELISTER: Stefanovski, Andonov, Šundovski 1, Niko-
lovski, Žarkov 2, Mirzamamedov 2, Konjavski, Novokmet
11 (3), Petrevski 2, Sekulovski, Kotevski 3, Aluševski 1.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Pušnik, Šafarič, Šerbec
1, Načinovič 5, Ivandija 6 (2), Franc, Jeršič 1, Čater,
Pungartnik 6, Leve 7, Strašek, Anžič.
IZKLJUČITVE: Pelister 2 (Petrevski 2); Pivovarna La-
ško 8 (Leve 2 + 2, Načinovič 2, Jeršič 2).
SEDEMMETROVKE: Pelister 5 (3), Pivovarna Laško
2(2).
STRELI NA GOL: Pivovarna Laško 23:45 (Šerbec 1:5,
Načinovič 5:7, Ivandija 6:9, Jeršič 1:3, Čater 0:1, Pungart-
nik 6:13, Leve 4:7). PRIDOBLJENE ŽOGE: Pivovarna
Laško 8 (Jeršič 3, Šerbec 2, Načinovič, Ivandija, Leve po
1). NAPAKE: Pivovarna Laško 9 (Šerbec 4, Ivandija in
Jeršič po 2, Načinovič 1).
Prvaki po 28 letih
Moška ekipa atletov Kladivarja Cetisa prihodnje leto v pokalu
evropskih prvakov - Šest zmag Kocuvana
Moška ekipa Kladivarja Ce-
tisa je prvič po letu 1965 osvo-
jila naslov ekipnih državnih
prvakov in bo naslednje leto
zastopala Slovenijo v evrop-
skem pokalu.
»Po zmagoslavju na posa-
mičnem prvenstvu v Mariboru
smo ekipni uspeh pričakovali,
čeprav smo na srednjih progah
zelo slabi. Pri ženskah smo bili
brez Bezjakove, Solarjeve in
Straškove, daleč najboljši vtis
pa je zapustila Matulova. Kot
celota smo zdaj končno spet
najboljši slovenski klub, junak
pa je bil znova Miro Kocuvan
z zmagami v vseh šestih nasto-
pih. Z okroglo petedsetimi se-
kundami na nizkih ovirah je
tudi dosegel najboljši rezultat
prvenstva,« je nedeljski uspeh
v Ljubljani komentiral tehnič-
ni vodja Roman Lešek.
Celjani so zbrali le 56 točk
več kot drugouvrščeno Novo
mesto, zmagovalca pa je odlo-
čila šele zadnja disciplina
-	štafeta 4 x 400 metrov. Posa-
mične zmage: Kocuvan (100
m - 11,25, 200 m - 22,13, 400
m - 47,00,400 m ovire - 50,00),
Rozman (10000 m - 30,49,71),
Cankar (daljava- 723, troskok
-	13,90), štafeti 4 x 100
m (43,27) in 4 x 400
m (3:23,79).
Drugi so bili Rozman (5000
m - 15:04,17), Cankar (višina
-	195) in Kranjc (palica - 440),
tretja Stepišnik (krogla
-	14,15) in Uplaznik (kopje
-	65,28), peta mesta Božiček
(110 m ovire - 15,60) in Juhart
(kladivo - 46,76), šesti Gračner
(3000 m zapreke - 11:01,11),
sedmi (Praprotnik (800
m - 2:02,07), Pangerl (1500
m - 4:20,30) in osmi Stepišnik
(disk - 31,68).
V ženski konkurenci je edi-
no zmago dosegla Jazbinškova
v metu kopja (50,20), ki je bila
še druga v suvanju krogle in
metu diska, prav tako druge
pa so bile Matulova v teku na
200 m, Jurčakova na 800 m in
Voršnikova na nizkih ovirah.
Ž.Z.
KAJ?
Dnevi malega nogometa
KJE?
v Petrovčah (pri šoli)
KDO?
Organizator: KMN ŠČUREK - ILPORT in
TVD PARTIZAN PETROVČE
KDAJ?
Med 10. in 12. septembrom
ZAKAJ?
Za VESELJE in DENARNI SKLAD 220.000 SIT!
sobota, 11. 9., zvečer:
velika zabava z Ireno Vrčkovnik in
ansamblom Vesna pod velikim šotorom.
Pohitite s prijavami na enega največjih turnirjev v Sloveniji.
Nihče ni zadel
Nogometni pari 2. kola Golding lota so bili
za slabo stotinjo igralcev prehud zalogaj in
nihče ni pravilno napovedal vseh pet tipov.
Nagradni sklad se tako prenaša v naslednje
kolo in bo znašal že 25.000 tolarjev.
Pravilna napoved 2. kola: Pelister-Pivovar-
na Laško 2, Rudar-Naklo 2, Dravinja-Korotan
2, Triglav-Era Šmartno 0, Beltrans-Steklar 2.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarski tekmi tip 0 pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
4. septembra, ali če bodo v soboto najkasneje
do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v na-
šo stavbo. Naslov: Novi tednik, Trg V. kongre-
sa 3a, 63000 Celje, s pripisom Golding loto.
SPORTIMI
KOLEDAR
Sobota, 4.9.
Košarka
Laško: Pivovarna Lašk
Comet olo pokala Sloveni]
19).
Maraton
Celje: pohod Celje-Loga
ska dolina (štart ob l.uri pr<
Muzejem novejšem revolucij«
Nogomet
Žalec: Žalec-Rače, Ižakovt
Ižakovci-Papirničar (2. ko
III. SNL, obe 16.30); Šoštan
Usnjar-Unior, Štore: Kovina
Elkroj, Šmarje: Šentjur-Rud.
(S), Rečica: Tim Laško-Ljubr
(1. kolo MNZ Celje, vse 17).
Rokomet
Velenje: Pivovarna Laške
Pelister (povratna tekrr
predkoia pokala prvakov, 19
Nedelja, 5.9.
Nogomet
Celje: Publikum-Istraga
Maribor: Maribor-Rudar
kolo SNL); Rogaška Slatini
Steklar-Dravinja, Šmartno o
Paki: Era Šmartno-Železniči
(3. kolo II. SNL, vse 16.30
Vransko: KIV Vransko-Hrati
nik (1. kolo MNZ Celje, 17).
Št. 35 - 2. september 1993
171
PANORAMA
Nogomet
Slovenska liga
2. kolo: Krka-Publikum 1:2
1:1); strelca: Goršek (21) in
;ar (88). Rudar-Naklo 1:2
0:1); strelec: Spasojević (59).
/rstni red: Mura, Publikum,
teklo, Ljubljana 4, Optimi-
sm 3, Olimpija, Koper, Pri-
gorje, Gorica 2, Maribor, Po-
rošnik, Mavrica, Izola, Jadran
lt Rudar, Krka 0.
1.	slovenska liga
2.	kolo: Beltrans-Steklar 2:3
0:2); strelci: Kukič (15), Lu-
cačević (43), Kidrič 60. Tri-
rlav-Era Šmartno 2:2 (1:1);
[trelca: Delameja (28), Malus
85). Dravinja-Korotan 0:1
0:1). Vrstni red: Nafta, Tur-
iišče 4, Tagorje, Era Šmartno,
Domžale, Korotan, Vevče 3,
ду^ит, Piran, Steklar 2,
3eltrans, Rudar (T), Triglav,
3ravinja, Medvode, Železni-
:ar 0.
II. slovenska liga
1. kolo: Kovinar-Žalec 0:0;
¡goščena obramba gostov je
:držala brez večjih težav, saj
Mariborčani niso imeli nobene
■esnejše priložnosti. Papirni-
čar-Dravograd 2:2 (2:0); Strel-
ca: Trebše (15), Kačičnik (39),
gostje pa so gola dosegli v zad-
njih petnajstih minutah.
Košarka
Pokal Slovenije
Moški - 2. kolo: Radgona-
Comet 82:85 (36:50); strelci:
Nerat 25, Zeleznikar 13, Gole
12,	Kozar 11, Benič, Pučnik 8,
Mijovič 6, Šrot 2; Rogla-Pivo-
varna Laško 76:94 (41:44);
strelci: Šmid 25, Bokšan 16, M.
Šrot 14, Lušenc 12, Vezenšek,
Landeker 4, Orož 1 za domače;
Vujovič 34, Durnik 14, Blatnik
13,	Trobiš 12, Šoštarič 11, D.
Lapornik 8, G. Lapornik 2.
Hokej
Letna liga
Skupina B - 2. kolo: Celje-
Asiago 12:3 (2:0, 5:3, 5:0);
strelci: Vnuk in Frolikovs po 4,
Povečerovski, Hrušov, Subi-
nov in Milidragovič po 1;
3. kolo: Olimpija-Celje 4:8
(1:2, 1:3, 2:3); strelci: Froli-
kovs 3, Žolek, Hrušov, Rojšek,
Vnuk in Zaje po 1. Vrstni red:
Celje, KAC, Olimpija po 4,
Asiago 0.
Finale: Celje-Jesenice 3:6
(0:2, 3:0, 0:4); Celjani so meni-
li, da so četrti gol dobili s pre-
povedano podajo prek dveh
črt, sodniki pa so bili tudi po
ogledu video posnetka na-
sprotnega mnenja. V zadnji
minuti je bilo še 3:4, nakar so
Celjani zaigrali brez vratarja
in dobili dva gola. Strelci:
Frolikovs, Rojšek in Pajič.
Mali nogomet
Prvenstvo Celja
15. kolo: Mlekarčki-Pelika-
ni 4:0, Ščurek-Umetniki 7:1,
Aškerčeva-Marquise 10:0,
Klateži-Miroteks 5:2, Penal
Zvezdaš-Skavti 8:1, Triglav-
Eskimo 3:1. Vrstni red: PZ 24,
Ščurek, Klateži, Umetniki 18,
Triglav 17, Miroteks, Pelikani
16, Mlekarčki 14, Skavti 13,
Aškerčeva, Marquise 10, Eski-
mo 6.
Judo
Alpska liga
Tarcento — skupina B: Ivo
Reya-Tarcento 5:2 (42:20); Ivo
Reya-Strasswalden	2:5
(13:42); zmagala: Košir, Sad-
žak; Ivo Reya-Olimpija 3:4
(30:40); zmagali: Košir, Sad-
žak, Eisenbacher. Vrstni red:
Strasswaiden 6, Olimpija 4,
Ivo Reya 2, Tarcento 0.
Karting na Ljubečni
Na avtopoligonu Ljubečna pri Celju je bila v nedeljo zanimiva dirka državnega prvenstva
i kartingu (na sliki). Nastopili so vsi najboljši, domača vrsta Šlander pa je za Portorožem in
Mostami zasedla 3. mesto. Med posamezniki je bil v kategoriji FA-100 Dečman četrti in peti,
Ir formuli FC pa je bil Avstrijec v celjskem kartu Hubert Ressmann dvakrat drugi. Za celjsko
îkipo letos nastopa kar osem avstrijskih voznikov, ki večinoma sodijo v srednji razred nastopa-
očih-	Foto: ALJOŠA VIDETlC
Devetič v Logarsko
V soboto zjutraj start tradicionalnega pohoda Celje-Logarska
V soboto ob enih zjutraj bo
pred Muzejem novejše zgodo-
vine v Celju start že 9. pohoda
Celje-Logarska dolina (75
km), ki je z nekaterimi spre-
membami v organizacijskem
odboru dobil novi zagon in
resno računa z uvrstitvijo
v koledar tekmovanj za evrop-
ski pokal.
Spodnja starostna meja za
udeležbo je 15 let, maratonci
pa bodo razdeljeni v kar 13
starostnih kategorij, pohod pa
ni tekmovalnega značaja. Cilj
je v kampu v Logarski dolini
s časovno omejitvijo šestnaj-
stih ur, skrajšana pohoda pa se
končujeta v Lučah pred do-
mom krajanov (60 km, 13 ur)
in v Mozirju pred Savinjskim
gajem (35 km, 7 ur).
Kontrolni postaji bosta
v Letušu in Strugah, nekaj bo
tudi skritih. Okrepčevalnice
bodo v Žalcu, Šempetru, Pol-
zeli, Rečici ob Paki, Letušu,
Mozirju, Pobrežju, Ljubnem,
Strugah, Lučah in Solčavi,
kartone pa bodo potrjevali
v Mozirju, Lučah in na cilju
v Logarski dolini.
Za vse sodelujoče bo zago-
tovljen prevoz opreme v Lo-
garsko dolino in nato tudi vr-
nitev z avtobusi v Celje. Tudi
letos bodo v posebni konku-
renci Military sodelovale tri-
članske ekipe pripadnikov
uniformiranih organizacij.
Prireditelji pričakujejo oko-
li 800 pohodnikov (doslej je bi-
la udeležba najbolj množična
pred dvema letom — 542 pohod-
nikov). Prijave: danes med 10.
in 12. uro na blagajni Planin-
skega društva Celje, Stanetova
1 in med 16. in 18. uro v pro-
storih KS Center, Gledališka
2. Jutri: med 10. in 23. uro
v KS Center.
Hokejski boom štartal z zmago v Tivoliju
Celjski hokejisti so z uvrstitvijo v finale poletne lige Bled 93 pripravili prvovrstno presenečenje
in napovedali burno prvenstveno sezono, ki se bo začela 17. septembra. Zmaga proti Olimpiji
z 8:4 je nasploh prvi celjski uspeh v Tivoliju (januarja je bilo v polfinalu končnice 1:14!), ki je tudi
odsev prihoda osmih letošnjih okrepitev (z leve): trenerja Krikunova ter igralcev Zajca, Poveče-
rovskega, Šubinova, Pajiča (stojijo), Frolikovsa, Simšiča in Hrušova (čepijo).
Foto: EDO EINSPIELER
|MA KRATKO
Na lokostrelskem tekmova-
nju za pokal Celja je zmagal
Perhač (Muta) pred Škofičem
(Domžale) in domačinom Bo-
rovnikom (Sokol).
Športni teden žalskih upo-
kojencev se je začel s hitropo-
teznim šahovskim turnirjem
v Preboldu. Zmagal je Urisek
8, sledijo Grobelnik (oba Žal)
in Pevnik (Pol) po 7,5 ter Štor-
man (Šemp) in Skok (Preb) po
fi ñ
Celjski hokej ski klub obvešča vse ljubitelje, da
lahko vsak dan med 10. in 12. uro v prostorih
H K Celje naročijo sezonske vstopnice.
S sezonsko vstopnico se boste izognili gneči
pred tekmami in si zagotovili vstop na vseh
srečanjih po nižji ceni.
Prav tako vas vabimo na obisk srečanja z
močno okrepljeno ekipo štejerskega rivala
Maribora (trije Slovaki, trije Kanadčani), ki bo
' v petek, 3.9. ob 18. uri.
DOSEDANJA SREČANJA
Nogomet
Publikum-Istragas	2	2	0	0	5:2
Celje:	1	1	0	0	2:0
Dekani:	1	1	0	0	3:2
1991/92:2:0,	3:2.
Maribor-Rudar	10 5 3 2 13:5
Maribor:	5 5 0 0 12:2
Velenje:	5 0 3 2 1:3
1983/84:1:0, 0:1; 1985/86:1:0,1:1; 1987/88:3:0, 0:0, 1991/
92: 5:2, 0:1, 1992/93: 2:0, 0:0.
Steklar-Dravinja	30 17 3 10 54:42
Rogaška Slatina:	15 9 2 4 32:20
Slovenske Konjice:	15 8 1 6 22:22
1970/71: 3:2, 1:0, 1971/72:1:0, 1:3; 1972/73:1:1, 3:1; 1973/
74: 1:1, 0:4; 1974/75: 3:2, 3:4; 1975/76: 4:1, 2:1, 1976/77:
3:0, 1:0; 1980/81: 0:3, 0:1, 3:0, 0:0; 1982/83: 4:1, 1:0; 1983/
84: 0:2, 3:2; 1984/85: 1:2, 2:1;1985/86: 2:3, 1:4; 1986/87:
3:2, 1:2; 1988/89: 3:0, 3:1.
Era Šmartno-Železničar	26 11 5 10 46:30
Šmartno ob Paki:	13 8 4 1 36:10
Maribor:	13 3 1 9 10:20
1973/74: 1:1, 2:3; 1975/76: 9:1, 0:2; 1976/77: 2:1, 0:3;
1977/78:1:0, 0:2; 1978/79:1:0, 0:0,1979/80: 2:0, 1:2; 1980/
81: 9:1, 1:0; 1981/82: 0:0, 0:1; 1982/83: 3:1, 2:1; 1983/84:
1:2, 0:1; 1984/85: 0:0, 1:0; 1988/89: 5:1, 1:2; 1989/90: 2:2,
2:3.
Št. 35 - 2. september 1993
•	V ponedeljek, 23. avgu-
sta zvečer, se je v Palmi
nekdo na ves glas petelinil,
ker mu tam niso dali piti.
Pri tem je dedec pozabil, da
se v nekaterih lokalih drži-
jo tistih manir, ki pijanim
osebam prepovedujejo do-
takanje alkohola. Policisti
so Matjažu rekli, naj gre
domov in Matjaž je ubogal.
•	V sredo opoldne je bil
kraval v domu za samce
v Ribarjevi ulici. Povzročal
ga je Dragomir, ki ima na
vesti precej nesrečno pote-
zo: mahnil je tamkajšnjo
čistilko.
•	V križišču Mariborske in
Kidričeve ceste je bila v če-
trtek popoldne takale sce-
na: Janez iz Litije je z av-
tom stal pred semaforjem,
pa je naenkrat zagledal ob
sebi razjarjenega mladeni-
ča, ki je pred tem izstopil iz
svojega vozila in se nad Ja-
nezom drl ter ga na koncu
prijel za kravatelc. V ena-
kem tempu se je nato spet
spravil v svoje vozilo in od-
brzel v neznano. Komuni-
kacija med vozniki je vča-
sih res prav čudna.
•	V Bar flyu so v četrtek
ponoči očitno pretiravali in
s tem razkačili svoje sose-
de, ki zaradi hrupa niso
mogli spati. Lastnik lokala
bo moral k sodniku za pre-
krške.
•	Spali tudi niso občani na
Milčinskega ulici. Tam so
se mladoletniki stekleniči-
li, steklovina pa je letela
vsepovsod naokoli. Glavni
steklometalci so bili menda
Mirsad, Zvonko in Goran.
•	V petek okoli poldneva
se je po bloku v Vojkovi
ulici razlegalo žensko vpit-
je in stanovalci so čisto
prav ocenili, da gre spet za
žrtev nasilja v moški podo-
bi. Anton je zepel svojo že-
no in pri tem pozabil, da je
Anton svetega zakona pa-
tron.
•	V nedeljo zvečer je na
policijsko p'ostajo poklical
Peter in povedal, da ga je
v njegovem stanovanju
mahnil njegov podnajem-
nik Stane. K sodniku za
prekrške pa bosta šla Peter
in Stane. Peter zato, ker je
kršil javni red in mir, Stane
pa zato, ker je imel nepri-
javljenega podnajemnika.
M. A.
Ogenj v stanovanju
V	sredo, 25. avgusta dopold-
ne, je prišlo do požara v stano-
vanjski hiši v Šaranovičevi
ulici 2 v Celju. Ker stanoval-
cev v tem času ni bilo doma, so
delavci PGB Celje na silo vsto-
pili v notranjost in ugotovili,
da je do požara prišlo zaradi
kratkega stika na električni
napeljavi v hladilniku, ki je bil
vklopljen. Ogenj se je hitro ši-
ril po vsem stanovanju in po-
vsem uničil hladilnik, TV
sprejemnik in delno tudi se-
dežno garnituro ter pohištvo.
Škode je za okoli 200 tisoč to-
larjev.
Gorel vikend
V	sredo, 25. avgusta zgodaj
zjutraj, je zagorelo na leseni
vikend hiši v Ponikvi, last
Alojza Krajnca iz Ponikve pri
Šentjurju. Strokovnjaki so
ugotovili, da je do požara pri-
šlo zaradi udara strele. Vikend
je pogorel do tal, škoda pa
znaša okoli 500 tisoč tolarjev.
Ceste, posute s trupli
»Mi nismo vrgli puške v koruzopravi načelnik Miroslav Žaberl, ko ocenjuje stanje prometne varnosti
Stanje prometne varnosti pri nas lahko brez
pridržkov ocenjujemo kot kritično. Kljub šte-
vilnim akcijam in ukrepom zadnjih let, se šte-
vilo prometnih nezgod nenehno povečuje, prav
celjsko območje pa v Sloveniji velja kot tisto,
ki v marsičem klavrno izstopa. Na območju
UNZ Celje se, na primer, pripeti največ takš-
nih prometnih nesreč, ki jih povzročijo osebe,
ki brez vesti in srca sedejo za volan v vinjenem
stanju.
O kritičnosti stanja na našem območju govo-
ri že samo podatek, da se je v letošnji prvi
polovici leta zgodilo za skoraj 30 odstotkov več
prometnih nezgod kot lani v enakem obdobju,
in to takšnih nezgod, ki so terjale človeška
življenja ali telesne poškodbe udeležencev. Da
bi podobo prometne varnosti na Celjskem lah-
ko osvetlili z več zornih kotov, smo k pogovoru
povabili Miroslava Žabcrla, načelnika inšpek-
torata policije UNZ Celje.
Kje smo na Celjskem v primerjavi z ostalimi
slovenskimi območji?
Na žalost je v republiškem merilu prav za
območje UNZ Celje ugotovljena najslabša pro-
metna varnost, saj se je pri nas število nezgod
in posledic le-teh najbolj povečalo.
Katere ceste in občine pri
tem še posebej izstopajo?
Največje povečanje števila
nezgod beležimo na Sloveniki,
kar za 40 odstotkov, sledijo
magistralne ceste s 34 odstot-
nim povečanjem, regionalne
s skoraj 30 odstotnim poveča-
njem, Za nekaj manj kot 22 od-
stotkov pa se je povečalo števi-
lo nezgod na lokalnih cestah.
Od magistralnih cest je najbolj
zaskrbljujoča cesta Celje-Za-
jesovnik s skoraj 50 odstotnim
povečanjem števila nezgod.
Največji porast po občinah,
primerjalno z lanskim prvim
polletjem, pa je v občini Šent-
jur, kar za 62,8 odstotka. V ob-
činah Celje, Laško, Šmarje be-
ležimo povečanje števila nez-
god za preko 20 odstotkov,
precej slabše stanje pa je tudi
v občinah Velenje in Žalec.
Vaš komentar na dejstvo, da
je na Celjskem največ tistih, ki
vozijo pijani, oziroma nezgod,
katerih vzrok je alkohol?
Že lani se je povečalo število
nezgod zaradi vožnje pod vpli-
vom alkohola, in že takrat smo
se spraševali, ali bo odlična
vinska letina spet krojila uso-
do na naših cestah. Zal se je
naša črnogledost uresničila.
V pričakovanju poslabšanja
stanja smo v naši UNZ že na
začetku tega leta načrtovali in
izvajali poostrene aktivnosti
in pri tem ugotovili za preko
75 odstotkov več kršitev, stor-
jenih pod vplivom alkohola,
sodnikom za prekrške pa smo
dali v postopek več kot 2500
vinjenih voznikov. Trend na-
raščanja števila prometnih
nezgod, ki jih povzročijo vi-
njeni vozniki, je opazen že ne-
kaj let, zelo očiten pa zadnji
dve leti. Precej je k temu do-
prinesla spremenjena zakono-
daja po osamosvojitvi Sloveni-
je, ki ne predpisuje več obvez-
nega odvzema vozniškega do-
voljenja v primeru vinjenosti
voznika. Ukrep odvzema je
zdaj stvar presoje sodnika za
prekrške, kar so vozniki kaj
hitro ugotovili, posledice pa so
očitne.
Se bo takšna ugotovitev mo-
rebiti odrazila v spremembi
zakona?
Nova zakonodaja bo gotovo
vsebovala tudi obvezni odv-
zem vozniškega dovoljenja
v primeru vinjenosti. Za neka-
tere voznike je to edini ukrep,
ki lahko kaj zaleže, saj se na
denarne kazni veselo požviž-
gajo.
Kako pa se sicer policijsko
ukrepanje odraža na prometni
varnosti?
Na ravni UNZ in v posa-
meznih policijskih postajah
stalno in sproti analiziramo to
stanje, seveda zlasti v luči pro-
metnih nezgod. Ob tem anali-
ziramo tudi naše ukrepanje in
načrtujemo nove aktivnosti.
Kljub vsakoletnemu poveče-
vanju števila represivnih
ukrepov pa vedno znova ugo-
tavljamo, da se prometna var-
nost ne izboljšuje in da gre vse
v nasprotno smer. Pri tem se
srečujemo z realnostjo, da je
vpliv naših represivnih ukre-
pov na obnašanje voznikov ze-
lo majhen. Na Zahodu, kjer so
že opravili določene raziskave,
ocenjujejo, da represivni ukre-
pi policije vplivajo na promet-
no varnost le v 11 do 17 od-
stotkih. V naši regiji ocenjuje-
mo, da je ta vpliv še manjši.
Nedokazljivo in neizmerljivo
pa je vprašanje, koliko več ne-
reda in anarhije bi bilo na na-
ših cestah in s tem tudi več
nezgod, če bi policija ne
opravljala tudi represivnega
dela.
Kje potem vidite možne re-
šitve problema in na kakšno
strategijo se nameravate
opreti?
Če bi rešitve iskali samo
s policijskimi očmi, potem bi
te probleme poskušali reševati
z ostrimi kaznimi. Ker pa ve-
mo, da tudi v državah, kjer je
kaznovalna politika veliko
bolj stroga kot pri nas, ne do-
segajo ustreznih učinkov,
ostane edina možna pot ta, ki
vodi k zviševanju ravni pro-
metne kulture pri vseh udele-
žencih v prometu. Moram reči,
da se policisti pri tem počuti-
mo precej osamljene, saj se
s prometno kulturo oziroma
vzgojo ukvarjajo le nekateri
zanesenjaki na osnovnih šolah
in v vrtcih ter bolj ali manj
v občinskih svetih za preventi-
vo in vzgojo v cestnem prome-
tu in v AMD-j ih. Pri tem pa ne
gre spregledati tudi objektiv-
nega faktorja oziroma po-
membnega sokrivca za žalost-
no stanje prometne varnosti.
To so naše ceste. In — dokler
bosta imeli naša družba in na-
ša država tako mačehovski od-
nos do stanja prometne varno-
sti, kot ga imata danes, tako
dolgo bodo naše ceste krvave
in posute s trupli. Mi na UNZ
Celje vsekakor nismo vrgli pu-
ške v koruzo. Svoje prometne
patrulje bomo usmerjali pred-
vsem na tista mesta, kjer so
prometne nezgode najpogo-
stejše. Nadaljevali bomo tudi
z novimi oblikami dela, kot so
civilne patrulje, civilni opazo-
valci ipd. Poenostavljeno po-
vedano: lovili bomo tiste, ki
s svojim početjem na cestah
najbolj ogrožajo ostale udele-
žence v prometu.
Prejle ste omenili ceste, pred
tem povedali, da se je na Slo-
veniki število prometnih nez-
god izredno povečalo. Kaj je,
pravzaprav, s to nesrečno Slo-
veniko?
Pomemben podatek pri Slo-
veniki je ta, da so na tej cesti
povzročitelji najtežjih nesreč
tujci. Pri tem se sprašujemo,
ali ob plačilu cestnine ne vedo
ali pa pozabijo, da ne gre za
avtocesto, ampak za polovič-
no, kvazi avtocesto. Zato raz-
mišljamo, da bi upravljalcu te
ceste predlagali, da na določe-
nih odsekih postavi opozorilne
table, da to ni avtocesta. S po-
sebnim letakom bi jih o tem
lahko obvestili tudi pri vstopu
na cestninsko postajo. Da,se je
Sloveni ka iz dokaj varne ceste
prelevila v pravo cesto smrti,
pa je najti vzrok tudi v naj-
manj 30 odstotnem lanskem
povečanju prometa na tej
cesti.
Pri obravnavanju prometne
problematike se najbrž ne da
obiti statičnega prometa ozi-
roma problema parkiranja, ki
večini ljudem v mestnih jedrih
povzroča veliko jeze in neza-
dovoljstva. Kakšna bo vloga
policije pri reševanju tega pe-
rečega problema, ki pesti zla-
sti Celjane?
S problemi parkiranja v ur-
banih sredinah se ukvarjajo
številne institucije in nemalo-
krat tudi občinske skupščine,
tako da izgleda, kot da bi z re-
ševanjem parkiranja reševali
smrtne žrtve v prometu. Žal se
te institucije in oblast premalo
zavedajo, da življenja ugašajo
na cestah in ne na neurejenih
parkirnih površinah v mestnih
središčih.
Pa vendarle se bo tudi s pro-
blemi parkiranja treba spopa-
sti v sedanjem kaosu...
Glede tega je naša usmeritev
jasna. Največ poudarka bomo
v bodoče posvečali prometu na
cestah in vse manj statičnemu
prometu. Ta mora postati skrb
mestnih straž in drugih poo-
blaščenih institucij ter služb.
Sicer pa je neurejen statični
promet odraz naše prometne
kulture. Ker pa se nekultura
pri parkiranju odraža tudi
v cestnem prometu, tej proble-
matiki posvečamo več pozor-
nosti, kot nam bi je bilo treba.
V Celju bo red v mestnem je-
dru naredila »modra cona«,
naša splošna ocena pa je, da bi
bilo treba v mestnih središčih
zagotoviti dovolj parkirnih
površin, kjer bi bilo parkiranje
zastonj ali pa vsaj ne tako dra-
go, kot je ponekod že zdaj.
S tem bi ob sočasni in ustrezni
kaznovalni politiki bistveno
izboljšali prometni red v mest-
nih jedrih. Kljub takšni uredi-
tvi pa najbrž tudi »pajku« ne
bo zmanjkalo dela.
Pri tem pa velja še opozoriti,
da je pred vrati letošnji Med-
narodni obrtni sejem v Celju,
ki bo bistveno vplival na pro-
met tako v Celju kot tudi na
širšem območju celjske re-
gije...
V tem času bo ponovno na
preizkusu naša prometna kul-
tura, predvsem kultura park
ranja. Ob tej priložnosti op
zarjam Celjane, naj bodo v č
su sejemske prireditve kar
da strpni, saj v tem času prič
kujemo veliko povečanje pn
meta, kar bo povzročalo gnei
in nemalokrat tudi zastoj
Zato naj se Celjani v tem čai
vozijo po ulicah, ki so prome
no manj obremenjene, do Gi
lovca oziroma sejma pa naj
raje pripeljejo v javnih pr
voznih sredstvih.
Sredstvom javnega obvešč
nja spet izdajate mesta, kj
bodo vsakodnevne radarsl
kontrole. Kakšen je sicer vpl
medijev na prometno varnos
Ta učinek nam ni pozna
saj v tej smeri pri nas še ni;
bile opravljene strokovne гаг
skave oziroma analize. V n
katerih zahodnoevropskih d
žavah pa so ugotovili, da ima
mediji velik vpliv na varno
v prometu. Na UNZ Celje sn
lani, prvi v Sloveniji, prič<
objavljati radarske toč]
v sredstvih javnega obvešč
nja, kar je pri občanih nalete
na pozitiven odmev. Kakš<
vpliv imajo takšna objavljan
v medijih na varnost in zmar
šanje prometnih nezgod, pa
ne vemo natančno. Pri sprer
ljanju števila kršitev po obja
ljenih radarskih točkah sn
lani ugotovili, da se je na dol
čenih radarskih točkah števi
prekoračitev dovoljene hitr
sti zmanjšalo za približno d'
odstotka. To je sicer skromi
rezultat, ki pa vendarle da
upati, da se bo število hitros
nih prekoračitev občutne
zmanjšalo. Zato bomo z obja
ljanjem radarskih točk v leto
njem letu nadaljevali.
MARJELA AGRE
NAROČILA NA
P. P. 45,
61101 LJUBLJANA
ali na telefon:
061 217-690
061 216-766
061 215-476
CANG SLANG
ČAJ ZA HUJŠANJE
Z zmanjševanjem
telesne teže lirepite
organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vita-
minske tablete, dietetski preparati) so re-
ševali problem zmanjševanja telesne teže,
ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne
teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG,
čaj za reduciranje telesne teže po kitajski
recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sesta-
vin in ga lahko uporabljamo za posebno
nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov,
nakopičenih maščob in spodbuja izgubo
teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-
ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne
maščobe^ vaše telo pa bo postalo gladko in
gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen
iz posebnih sestavin in je primeren za žen-
ske in moške, stare in mlade, za vse sta-
rosti.
CANG-SLANG
so nekoč pili bo-
gati Kitajci. S pit-
jem tega čaja so
obdržali vitkost in
gibčnost. Tudi
vsak obrok hrane
so čutili kot en
sam požirek.
Škatlica ČANG-
ŠLANGA vsebu-
je 40 vrečk čaja,
ki so grancija za
dosego želene te-
lesne teže. Po pit-
ju čaja ne čutite v želodcu nobene teže
niti kakšne druge neprijetnosti, kajti
niste pili pivskega kvasa, pač pa
ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot
1700 let.
Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred
obrokom popijete eno skodelico tega čaja.
Zaradi izgube telesne teže ne boste ner-
vozni, nasprotno, ohranili boste dobro raz-
položenje.
Isti učinek boste dosegli, če popijete dve
skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem.
CENA: 699,00 SIT + PTT STROŠKI
Cene veljajo do 1. oktobra
PLAČATE PO POVZETJU
Naročila na p. p. 45, 61101 Ljubljana
ali na telefon: 061 217-690, 061 216-766,
061 215-476
Št. 35 - 2. september 1993
Il 9
Za varne korake v novo šolsko leto
Pričela se je šola, ki s sabo prinaša
'tudi skrb za mlade udeležence v pro-
metu, predvsem prvošolčke. Znano je
0amreč, da so otroci in mladina v pr-
vih šolskih dneh še vedno počitniško
razposajeni in zato manj pazljivi.
Da bi obvarovali naše šolarje pred
prometnimi nesrečami, je treba storiti
>vse, kar je vsakdo dolžan storiti.
! V Svetu za preventivo in vzgojo v"cest-
nem prometu Občine Celje so izdelali
I celovit program preventivne akcije, ki
¡v Sloveniji poteka pod naslovom »Var-
j nost otrok in mladine na poti v šolo in
nazaj domov.« V akciji sodelujejo in-
štruktorji avtošol (ZŠAM, AMD Slan-
der, Izletnik, Bodoči voznik), policisti
PP Celje, delavci podjetja Ceste - Ka-
nalizacije, Cestnega podjetja in drugi.
Seveda pa bo akcija še veliko bolj
I uspešna, če se bodo vanjo vključili tu-
di starši, učitelji in vzgojitelji ter vsi
udeleženci v prometu, zlasti motorizi-
rani s kar se da pazljivo vožnjo.
Ko gre vaš otrok v šolo, ne pozabite
na njegovo rumeno rutico, pel j ite ga
po tisti poti, ki je za otroka najbolj
! varna in ga navadite, da bo po njej
stopal vse leto. Na mlade udeležence
v prometu bodo na najpomembnejših
prometnih točkah (bližina šole, pro-
metne vpadnice, šolske poti) opozarja-
li posebni znaki, transparenti ipd. Ak-
cija po programu Sveta bo trajala do 4.
septembra, v naslednjih dneh in vse do
konca šolskega leta pa se bo treba rav-
nati enako, kot v prvih dneh, saj nesre-
ča tudi na cesti nikoli ne počiva. Moč-
no naraslo število letos umrlih otrok
na naših cestah to resnico samo potr-
juje.
M. A.
Foto: EDI MASNEC
Policisti, spremljevalci na prvih poteh v šolo.
Dan odprtega
telefona na
UNZ Celje
Da bi na celjski Upravi
za notranje zadeve vzpo-
stavili tesnejše stike z ob-
čani in od njih izvedeli, kaj
jih zanima, moti ali jezi
v odnosih s policijo in poli-
cisti, so se domislili nove
oblike sodelovanja, odprte-
ga telefona.
Tako bo v sredo, 8. sep-
tembra v času od 9. do 10.
ure, odprt telefon za obča-
ne katerim bodo na voljo
policisti oziroma krimina-
listi z različnih področij
dela. Če imate torej kakšne
pripombe na račun policij-
skega dela, nasvete, želje
ali če hočete izvedeti tisto,
kar vas v zvezi s policij-
skim delom zanima, pokli-
čite na telefonsko številko
29-411. Ce se bo tovrstno
sodelovanje pokazalo kot
uspešno in s strani občanov
zaželeno, bodo z odprtimi
telefoni na UNZ Celje red-
no nadaljevali.
Skrito eksplozivo
in strelivo
Minuli četrtek zvečer je do-
mačin iz okolice Zreč, ko je
v gozdu lomil kamenje, našel
večji zaboj, ki je bil zakopan
v zemljo. Pri pregledu zaboja
je bilo ugotovljeno, da se
v njem nahaja večja količina
eksplozivnih teles, razpršilnih
pehotnih min, trije koluti po-
teznih vrvic, 38 kosov vžigal-
nikov za mine in ena mina za
minometalec.
Istega dne je, nedaleč stran
od prejšnjega odkritja, drugi
občan iz Zreč našel štiri zaboj-
nike z vojaškim strelivom in
en zaboj s protipehotnimi mi-
nami. Policisti in kriminalisti
ter delavci pokrajinskega šta-
ba TO so na kraju najdbe ugo-
tovili, da so bili v zabojih 104
komadi nabojev kalibra 12,7
mm, ki se uporabljajo pri stre-
ljanju s protiavionskim mitra-
ljezom. Zraven je bilo tudi de-
set protipehotnih min. Najde-
no orožje izhaja iz nekdanje
JLA, kako se je znašlo v gozdu
v Zrečah pa strokovnjaki še
raziskujejo.	ч
M. A.
PROMETNE NfZGODE
Na spolzki cesti
! Na magistralni cesti, izven
naselja Studence, se je v sredo,
25. avgusta popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, materialna škoda pa
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
Jožica Balant (33) iz Slovenj
Gradca je vozila osebni avto-
mobil iz smeri Ruš proti Vele-
nju. V kraju Studence jo je
v desnem ovinku na mokrem
in spolzkem vozišču zaneslo
na desno, izven vozišča, kjer se
je vozilo obrnilo preko strehe
in nato obstalo na kolesih
ir potoku Pirešica. V nezgodi je
rožnica utrpela hude telesne
poškodbe.
Peška umrla
Smrtna nezgoda se je pripe-
tila v sredo, 25. avgusta po-
poldne, na lokalni cesti izven
naselja Brezova.
Zoran Milič (39) iz Lopate je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri Šmartnega
v Rožni dolini proti Vojniku.
V kraju Brezova ga je pri sre-
čevanju z avtobusom zaneslo
v desno, kjer je trčil v 70-letno
peško Marijo Videnšek iz Run-
tol, ki je na kraju nezgode po-
škodbam podlegla.
Skala na vozilo
V drugi nezgodi, ki se je pri-
petila isto sredo popoldne na
magistralni cesti v Studencah,
sta bili dve osebi hudo telesno
poškodovani, ena lažje, gmot-
na škoda pa znaša okoli 150
tisoč tolarjev.
Đukica Jerkovič (29) iz Ce-
lja je vozil osebni avtomobil
po magistralni cesti iz smeri
Arje vasi proti Velenju. Izven
naselja Studence mu je z leve
strani s pobočja hriba padla
la prednji del vozila večja
skala, zaradi česar je vozilo
zaneslo v desno, izven vozišča,
kjer je trčilo v nasip potoka
Pirešica. V nezgodi sta hude
telesne poškodbe utrpela voz-
nik Jerkovič in sopotnik, 34-
letni Stjepan Pernic iz Medlo-
ga, lažje pa je bil poškodovan
drugi sopotnik, 37-letni Jože
Banovšek iz Studene.
Na levi pas
Na magistralni cesti, izven
naselja Prekopa, se je v sredo,
25. avgusta ponoči, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, matewrialna škoda pa
znaša okoli 400 tisoč tolarjev.
Zdenko Križnik (27) iz Pra-
preč je vozil osebni avtomobil
po lokalni cesti iz smeri nase-
lja Prekopa proti križišču
z magistralno cesto. V križišču
je nato zavijal desno in pri tem
zapeljal na levi vozni pas ma-
gistralne ceste in trčil v vozilo,
ki ga je upravljal 29-letni Fe-
rid Sušič, državljan BiH, ki je
v nezgodi utrpel hude telesne
poškodbe.
Trčil v otroka
Na regionalni cesti v Ime-
nem se je v četrtek, 26. avgusta
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo poškodo-
van otrok.
Miran Marčinko (31) iz Ma-
ribora je vozil osebni avtomo-
bil iz smeri Podčetrtka proti
Bistrici ob Sotli. V Imenem mu
je z leve strani prečkala cesto
petletna K.S. iz Imenega, voz-
nik pa z zaviranjem trčenja ni
mogel preprečiti.
V betonsko ograjo
Na magistralni cesti, izven
naselja Mala Pristava, se je
v petek, 27. avgusta popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri so
se trije udeleženci hudo teles-
no poškodovali, eden pa lažje.
Vlado Baltic (29), hrvaški
državljan, je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Šmarja pri Jel-
šah proti Mestinju. Ko je pri-
peljal v blagi desni ovinek, ga
je na mokrem vozišču začelo
zanašati, zaradi česar je zape-
ljal na levi vozni pas, kjer je
trčil v prometni znak in nato
še bočno v betonsko ograjo.
V nezgodi so se hudo telesno
poškodovali voznik Baltic in
sopotnika B.B.(13) in I.B.(3),
tretji sopotnik J.B. (5) pa je bil
lažje poškodovan.
Podlegla v bolnišnici
Na magistralni cesti v Zida-
nem Mostu se je v petek, 27.
avgusta zvečer, pripetila nez-
goda, ki je terjala še eno člove-
ško življenje.
Milan Vodišek (47) iz Veli-
kega Širja je vozil osebni avto
iz smeri Zidanega mosta proti
Rimskim Toplicam. Ko je v Zi-
danem Mostu pripeljal v bliži-
no kamnoloma, mu je nasproti
(po levi strani ceste) prihajala
peška, 34-letna Marica Kovač
iz Zidanega Mosta. Ko je bilo
Vodiškovo vozilo vzporedno
s peško, je ta nenadoma stopi-
la na vozišče tako, da je z des- '
nim delom telesa zadela
v prednja desna vrata avtomo-
bila in zunanje bočno ogleda-
lo. Peško je odbilo izven voziš-
ča, kjer je obležala, naslednje
jutro pa je v bolnišnici po-
škodbam podlegla.
Avto v jarek in drevo
Na lokalni cesti v kraju Jer-
nej se je v noči na ponedeljek,
30. avgusta, pripetila nezgoda,
v kateri sta bili ena oseba hu-
do in ena lažje telesno poško-
dovani. Materialna škoda na
vozilu znaša okoli 140 tisoč to-
larjev.
Franc Lah (22) iz Brezij pri
Ločah je vozil osebni avto iz
smeri Zgornjih Laž proti Jer-
neju. V levem ovinku je vozilo
zaneslo v desno in v obcestni
jarek, kjer je trčilo v brežino.
Po tem se je vozilo obrnilo in
z zadnjim delom trčilo še
v drevo. Pri tem je sopotnika
na prednjem sedežu, 21-letne-
ga Borisa Vidmarja iz Spod-
njih Prelog, vrglo iz vozila, pri
čemer je utrpel hude telesne
poškodbe. Lažje je bil poško-
dovan sopotnik, 20-letni Matej
Urlep iz Selškega vrha.
Nenadoma na levo
Na regionalni cesti, izven
naselja Letuš, se je v ponede-
ljek, 30. avgusta zjutraj, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, materialna škoda pa
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
Jože Fiere (25) iz Kokarij je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Letuša proti Mozirju. Na
ravnem delu vozišča mu je na-
sproti pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila, 24-letna
Anita Švarc iz Ljubije, ki je
nenadoma zapeljala na levo
stran vozišča. V trčenju je hu-
de telesne poškodbe utrpel
voznik Fiere.
Nezgoda v križišču
V križišču Ljubljanske ceste
in Čopove ulice v Celju se je
v ponedeljek, 30. avgusta do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Avgust Lapornik (49) iz
Tevč je vozil osebni avtomobil
iz smeri Malgajeve ulice. V se-
maforiziranem križišču je za-
vijal v levo v smeri Medloga in
pri tem spregledal kolesarko,
55-letno Amalijo Ramšak iz
Celja. V trčenju je kolesarka
utrpela hude telesne po-
škodbe.
Trčenje v Novi
Cerkvi
Na lokalni cesti, izven nase-
lja Mova Cerkev, se je v pone-
deljek, 30. avgusta popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri so
bile štiri osebe hudo telesno
poškodovane.
Marjan Kroflič (37) iz Nove
Cerkve je vozil osebni avtomo-
bil po lokalni cesti v Novi
Cerkvi, ko mu je nasproti pri-
peljala voznica osebnega avto-
mobila, 61-letna Neža Hudoh-
met iz Celja. Na sredini voziš-
ča sta vozili trčili, pri čemer
sta hude telesne poškodbe utr-
pela voznik in voznica, prav
tako pa sopotnika v avtomobi-
lu Hudohmetove, 83-letna Jo-
žica Fijavž iz Celja in dva-
najstletni Gregor.
[mini KRIMIĆ""" """"......""""'1
Drzna Mariborčana
V	prodajalno Di Di v Slo-
venskih Konjicah sta v sredo,
25. avgusta popoldne, vstopila
D.L. in B.A. iz Maribora. Od
prodajalke sta zahtevala, da
jima izroči 11 tisoč tolarjev,
vsoto, ki naj bi jima bil dolžan
lastnik trgovine. Ker jima de-
narja ni hotela dati, sta stopila
do polic in pobrala različne
artikle ter se z njimi odpeljala
v smeri Maribora. Tam ju je
ustavila policijska patrulja,
zasegli so jima ukradene pred-
mete, ki so vredni okoli 76 ti-
soč tolarjev.
Tudi posteljnino
V	minulem tednu je neznani
storilec vlomil skozi vhodna
vrata v stanovanjsko hišo
v Zlatečah in iz hiše odnesel
barvni TV sprejemnik in video
rekorder, z ukradeno postelj-
nino pa se bo grel ali pa skri-
val pred roko pravice. Lastni-
ka ukradene robe je oškodoval
za okoli 110 tisoč tolarjev.
Z jezo nad avtomat
Jurij D. (28), iz šmarske ob-
čine doma, se je 25. avgusta
okbli 22.30 ure kratkočasil
z igralnim avtomatom v mini
motelu v Rogaški Slatini. Ker
je bil slabe sreče in je izgubil
okoli dva tisočaka, se je tako
zelo razhudil, da je zgrabil za
nagajivi aparat in ga treščil ob
tla. Povzročil je za okoli 200
tisoč tolarjev škode.
Nesojena podoknica
Po lepi stari navadi so se
minuli četrtek ponoči v Črno-
lici zbrali trije mladci, da bi
milo in ubrano zapeli podo-
knico dekletu. Ko so se pod
oknom dogovorili, katera pe-
sem bi bila najbolj v srce sega-
joča, jih je izza betonskega zi-
du presenetil dekletov oče, 54-
letni G.J., ki je proti fantom
ustrelil s predelano zračno pu-
ško v malo kalibersko. Pri tem
je Mrajana U. (21) iz Hrast ja
zadel v nogo in ga hudo poško-
doval.
Okradli Jelšo
V	noči na 27. avgust je nez-
nani storilec vlomil v samopo-
strežno trgovino Jelša v Zibi-
ki. Iz prodajalne in skladišča
je odnesel tisoč zavojčkov ci-
garet, dva budilki, najmanj
deset trenirk, pet moških hlač,
več zavitkov pampers pleničk,
različne kozmetične proizvo-
de, več kilogramov kave, razna
živila in mesoreznico. S tem je
podjetje Jelša oškodoval za
okoli 270 tisoč tolarjev.
Zabodel ga je
Prejšnjo soboto zvečer se je
osumljeni Žarko K. (30) iz
Šempetra odpravil v Celje in
vstopil v stanovanje svojega
bivšega dekleta v Trubarjevi
ulici. Osumljeni in dekle sta se
začela prepirati, takrat pa je
Žarko iz hlačnega žepa poteg-
nil kuhinjski nož in stopil
k trosedu, na katerem je sedelo
dekle. Začel ji je groziti, da jo
bo ubil in že dvignil roko,
v kateri je držal nož. Na srečo
mu je namero preprečil dekle-
tov oče, ki je napadalca one-
mogočil in ga odvlekel v hod-
nik, tam pa pa ga je osumljeni
Žarko K. zabodel v trebuh in
ga hudo ranil. Po tem dejanju
je fant odšel iz stanovanja in
se odpravil domov. Na domu
so ga policisti prijeli in ga
s kazensko ovadbo predali
preiskovalnemu sodniku. Ta je
zoper osumljenega odredil
pripor.
Ukradel aparate
V	času od 21. do 29. avgusta
je neznani storilec vlomil
v stanovanje, last E.J. iz Celja,
in odnesel barvni TV sprejem-
nik, Videorekorder, synthesi-
zer, glasbeni stolp in telefon-
ski aparat. Lastnika, ki je bil
tedaj na dopustu, je oškodoval
za okoli 250 tisoč tolarjev.
M. A.
Št. 35 - 2. september 1993
Skrivnostni
baltiški mozaik
Severni neznanki Litva in Latvija - Ekskluzivno z Baltika
V novih baltiških državah so
ves avgust veliko razmišljali
o koncu meseca, ko naj bi se
umaknile iz Litve še zadnje
ruske čete, tik za tem pa bi
prišel na obisk rimski papež.
To sem ugotavljal tudi med
svojimi pogovori z ljudmi v Li-
tvi, Latviji in Estoniji. Z ljud-
mi, ki so prijazni kot malokje,
saj jih množični turizem še ni
pokvaril. Gre za izredno zani-
mive, raznolike dežele, s so-
rodnimi izkušnjami kot Slove-
nija.
Doživetja v baltiških drža-
vah so bila zares zanimiva. Vse
od zafrkancije v avtomobilu,
ki je bil nekoč last Stalina, pa
do privajanja na latvijska in
estonska stranišča, kjer so
vrata večinoma neznana stvar.
Litva: kot nekoč
Poljska
Pivi vtisi na »Via Baltici«
niso bili vzpodbudni. V kušeju
so nas prebudili zarana, prej
kot smo pričakovali, saj je
v baltiških državah ena ura
več. Poljski vlak se je ustavil
na litvanski obmejni postaji,
v Šestokaju. Litva! Dež. Deže-
valo je tudi na pokritem pero-
nu, na postajnem stranišču pa
sta prežala roj muh ter ubija-
joč vonj po razpadajočem
urinu.
Iz polsna sem se spomnil li-
tvanskega carinika, ki me je
povprašal po vizumu. Povedal
sem mu, da so mi v litvanskem
veleposlaništvu v Varšavi od-
govorili: »Ne, vizuma ne po-
trebujete. Vaš potni list je zelo
dober!« Res je, po Evropi nas
lahko gnjavijo le še Grki in
Albanci ter v večini držav biv-
še Sovjetske zveze. Moj odgo-
vor je slišal Francoz, ki me je
vprašal, ali sem begunec.
Na letošnji poti se sicer ni-
sem znašel v tako mučnih po-
ložajih kot lani, ko po svetu
skoraj nihče ni vedel za drža-
vo, ki ji pripadam. Nasprotno,
turisti z vsega sveta ter doma-
čini so dobro vedeli za Slove-
nijo, a le po njenem imenu ter
da je nekoč pripadala Jugosla-
viji. Zato pa me je vsakdo naj-
prej povprašal ali je pri nas
mir ali vojna. No, prihodnje
leto bodo vedeli tudi to. Srečal
pa sem Japonca, ki je po Slo-
veniji potoval po naključju.
Na vlaku iz Rima je v Benet-
kah namreč pozabil izstopiti.
Na majhni obmejni postaji
sem naletel na številne male in
večje tihotapce, najrazličnej-
ših narodnosti, ki so se od-
pravljali na Poljsko. Prestopil
sem na vlak za Vilnius, za pre-
stolnico. Na vlaku sem se
spoznal s študentko Redo, Li-
tvanko, ki se je pred kratkim
vrnila s študentske prakse
v Veliki Britaniji. Beseda je
dala besedo, te pa so se nato
spremenile v debato. Bila je
zares brez dlake na jeziku. Na-
slednji dan ima čas ter mi lah-
ko razkaže Vilnius, je dejala
pred izstopno postajo. Kdo bi
odklonil simpatično povabilo
razgledanega dekleta? Planin-
ke, ki je obredla Pamir in šte-
vilna druga gorstva nekdanje
sovjetske države.
Litva, kot sem jo spoznal,
me je spomnila na Poljsko, ka-
kršno smo poznali pred deset-
letjem. Trgovine so razmero-
ma slabo založene, hrana v po-
ceni restavracijah je brez pra-
vega okusa, postrežba polževa,
ljudje so oblečeni po pred-
predzadnji modi... Sicer pa je
slaba mesečna plača komaj
deset ameriških dolarjev. Naj-
večji sen tamkajšnjih deklet je
poroka v zahodne dežele, je bi-
la odkrita Reda. Vendar pa jo
Anglija sploh ni navdušila,
z izjemo kulturnih znamenito-
sti Londona in Oxforda. Bir-
mingham sploh ni prava An-
glija, sta se opravičevali dve
Angležinji, tudi sami ga ne
marata.
V pol milijonskem Vilniusu
je mogoče tudi dobro jesti,
vendar stane takšna večerja
kar dvajset dolarjev. V Litvo
seveda nisem prišel na pojedi-
no. Vilnius, kjer se prepletajo
litvanska, poljska, ruska in ži-
dovska kultura, je seveda vse
pozornosti vredno mesto. Sre-
dišče mesta predstavlja klasi-
cistična katedrala, ki je bila do
perestrojke likovna galerija.
V času papeževega obiska bo
v središču svetovne pozorno-
sti, zato so jo pleskali tudi po
enajsti uri zvečer. Papež bi
moral priti kar vsako leto, je
komentiral Nemec, ki je v me-
stu zastopnik Mercedesa.
Južno od katedrale je ime-
nitno staro mestno jedro. S pa-
riškim Židom ugotavljava, da
je za razliko od drugih balti-
ških prestolnic izrazito sred-
njeevropsko obarvano. Stari
Vilnius je za Žide posebnega
pomena, saj je bil, pred holo-
caustom, z Varšavo in New
Yorkom, eno od treh največjih
središč posebne jidiš kulture.
Od 140 sinagog je ostala ena
sama, ki jo prav tako obnav-
ljajo. Vilnius pa je prav tako
ljub Poljakom, saj je bilo »Wil-
no« pomembno središče polj-
ske kulture. Na to opozarjata
muzej in spomenik velikega
poljskega poeta Adama Micki-
ewicza, spominska plošča Slo-
wackega, številčna poljska
manjšina... Zanimivo je, da je
bila sedanja litvanska prestol-
nica pred drugo svetovno voj-
no, ko je bila Litva neodvisna,
v mejah poljske države, Li-
tvancem pa so vladali iz Ka-
unasa. V tem Babilonu živi tu-
di ruska manjšina, vendar ne
v tako velikem številu kot
v Latviji ali Estoniji. Zato sem
obiskal njihovo bogato, nena-
vadno baročno cerkev Sv. Du-
ha, ki ima ženski in moški sa-
mostan. Tako kot pred vsako
pravoslavno cerkvijo so se tu
drenjali značilni berači. Do-
brodušni pop pa nam je celo
pokazal prostor pod cerkvijo,
kjer so za steklom stoletja sta-
ra trupla svetih pravoslavnih
mučencev. Premaknil je steklo
in lahko bi se dotaknil svetih
teles.
V Vilniusu so seveda najlep-
še katoliške cerkve, gotske,
baročne, klasicistične... Litva
je ena najbolj katoliških dežel
v Evropi. V starem mestu me
posebej opozorijo na Sv. Kazi-
mira, zavetnika Litve, na naj-
starejšo baročno cerkev, ki je
do nedavnega služila za muzej
ateizma. Njena notranjščina je
pusta, v nekaterih drugih sve-
tiščih pa mi je, zaradi njihove
izjemne lepote, zastajal dih.
V eni od cerkva z italijansko
notranjščino sem poslušal
zborovski koncert pevcev iz
Benetk ter litvanskih štu-
dentk.
Najstarejši del Vilniusa je
razmeroma lepo urejen, o novi
zasebni pobudi pa je komaj
kaj sledu. Tudi na najpo-
membnejši ulici mesta, v no-
vejšem delu, na Gedemino
prospektas, se še ni veliko
spremenilo. Tam me je zani-
mal predvsem litvanski parla-
ment, ki se ga spominjamo iz
številnih televizijskih poročil,
ko so ga Litvanci branili pred
Rdečo armado kar s svojimi
telesi. Barikade so nedavno
umaknili, nekaj pa jih je ostalo
v spomin na zgodovinske do-
godke. Zares zgodovinske, saj
so ti temeljito prispevali k raz-
padu Sovjetske zveze. Iz zgo-
dovinskih betonskih blokov so
sestavili nekakšen začasni
spomenik. Redo je v času li-
tovskega boja za neodvisnost
udaril ruski vojak s puškinim
kopitom kar po glavi. Ob obe-
ležju so fotografije upornih ci-
vilistov, ki jim je bilo dovolj
tuje strahovlade, to pa so pla-
čali s svojimi življenji.
No, v prvih letih sovjetske
oblasti v Litvi so pobili ali od-
peljali dvesto tisoč Litvancev,
v gozdovih pa so se upirali za-
sedbi sedem dolgih let. Saj ve-
mo: Litva, Latvija in Estonija
so bile med svetovnima vojna-
ma neodvisne države, ki jih je
po sporazumu Molotov-Rib-
bentrop zasedla Sovjetska
zveza, nekatere zahodne drža-
ve pa tega niso nikdar priz-
nale.
Litvanci so v sedanji neod-
visni državi pričakovali hiter
gospodarski razcvet, vendar
večidel menijo, da živijo dan-
današnji slabše. Na lanskih
volitvah se niso več odločili za
Landsbergisov Sajudis, podo-
ben slovenskemu Demosu, ter
so glasovali za Brazauskasove
reformirane komuniste. Go-
spodarski čudež pa je v vsa-
kem primeru daleč. Za razliko
od Estonije, kjer gospodarstvo
od maja že oživlja.
V Litvi tarnajo zaradi letoš-
nje preobilice dežja, že drugo
leto zapored. Kaj bo s pridel-
kom, sem slišal neštetokrat.
Sporazumevanje na Baltiku ni
posebna muka, kajti vsi, če-
prav neradi, govorijo tudi ruš-
čino. Zato gre kar s slovenšči-
no ali srbohrvaščino, včasih pa
z angleščino in nemščino ali
s poljščino. Zato si nisem od
litvanskega jezika zapomnil
niti ene same besede. V latvij-
ski in estonski ambasadi znajo
seveda angleško. Po javnem
telefonu sem povprašal, ali po-
trebujem vizuma. Potrebujem,
da, saj s Slovenijo še nimajo
diplomatskih odnosov, so po-
vedali. V Vilniusu je javni tele-
fon kar brezplačen, saj so novi
litvanski kovanci, liti, še čisto
sveži. S petnajstimi kopejkami
nočejo več imeti opravka, če-
prav jih v drugih baltiških dr-
žavah prodajajo za žeton. Li-
tvanci so se mi nasploh zdeli
manj podjetni od severnejših
Latvijcev in Estoncev. 1\|di
turistov je bilo v Litvi veliko
manj, cene hotelov pa letijo
v nebo. Nočitev v »boljših« ho-
telih računajo od 50 do 90,
v študentskih domovih pa de-
set dolarjev.
V	Litvi me je zamikalo še
v Trakai, Bled v malem, pa
v obmorsko Nido, kjer je živel
Thomas Mann ter se ponašajo
z ogromnimi gorami peska, ki
spominjajo na Saharo. Poseb-
nost drugega največjega li-
tvanskega mesta, Kaunasa, je
imenitni muzej hudiča, Velniu
Muziejus, s stotinami najra-
zličnejših upodobitev hudobca
z vseh koncev sveta.
Toda kaj vse je še in česa
vsega še ni v tej lepi deželi...
Latvija: s Stalinovim
avtomobilom
V	protestantski Latviji sem
naletel na drugačni svet. Ali je
to sploh bivša Sovjetska zve-
za? Na ulicah so ljudje obleče-
ni podobno kot v Sloveniji,
v trgovinah je več potrošni-
štva, deželo pa že preplavlja
kultura cocacole in McDo-
naldsa. Kljub temu imajo
v Latviji veliko hujše proble-
me kot v Litvi, ki je ostala edi-
na narodnostno enotna. Na ra-
čun priseljevanja v bogato in-
dustrijsko Latvijo, je danes
v tej deželi le še polovica la-
tvijsko govorečega prebival-
stva, v prestolnici pa komaj
tretjina. V drugem največjem
mestu Latvije, v Daugavpilsu
ob ruski meji, je Latvijcev ko-
maj še od deset do petnajst od-
stotkov. Ostali so večinoma
priseljeni delavci ruske narod-
nosti. Nova oblast je zato pri
podeljevanju državljanstev
natančna, to pa prinaša zaple-
te s sosednjo Rusijo, ki ščiti
rusko govoreče. Ljudje se veli-
ko pritožujejo zaradi tistih
priseljencev, ki živijo v deželi
dolga leta, na učenje latvijske-
ga jezika pa so povsem pozabi-
li ali pa ga celo podcenjujejo.
Lepa, milijonska Riga je
največje in najživahnejše me-
sto baltiških držav. Če bi bilo
treba, bi tu lahko celo živel, si
mislim po prihodu iz Litve.
V čudovitem, z nemško arhi-
tekturo obarvanem starem
mestnem jedru, srečujem turi-
stične skupine iz Skandinavi-
je, Nemčije, Italije, Španije...
Stara Riga, z velikimi meščan-
skimi hišami ter ogromnimi
cerkvami, daje zares vtis vele-
mesta. Vse je obnovljeno. Po
restavriranju izgledajo posa-
mezne stavbe boljše kot ta-
krat, ko so bile nove, se po-
učim iz odličnega avstralskega
turističnega vodnika. Iz Lone-
ly planet, ki sem ga kupil
v Ljubljani, iz njihove prve iz-
daje, saj so nove baltiške drža-
ve turistična novost in poseb-
na poslastica.
Staro Rigo, Vecrigo, obdaja-
ta z ene strani široka reka Da-
ugava, z druge pa čudovito
urejen park, s potočkom in
prelepo urejenimi nasadi. Tu-
riste najbolj privlači Rigas
Dom (protestantska stolnica),
mestni grad (narodni muzej),
Švedska vrata, parlament in
številne cerkve. Pozoren sem
tudi na ulične napise, ki so bili
prej dvojezični, zdaj pa so ćiri-
lični prepleskani. V Vecrigi
prevladujejo turisti, ki jih od
jutra do večera zabavajo ulični
glasbeniki in to z najrazličnej-
šo glasbo. V eni od cerkva, ki
je bila včasih za klasične kon-
certe, je sedaj, tudi podnevi,
jazz klub. V stari Rigi naletim
na lepo urejen Jever bistro, re-
zerviran za trdno valuto. Bi-
stro je v nemški lasti, o njem
pa so pred kratkim pisali Spi-
eglovi novinarji.
Staro in novo Rigo ločuje
ozki park s Spomenikom svo-
bode iz časa predvojne neod-
visne Latvije. Ta je preživel
tudi sovjetska leta, saj kateri
režim pa ne oznanja svobode.
Ženska, ki jo predstavlja, dvi-
guje visoko pod nebo tri zvez-
de, ki me spomnijo na celjske.
V parku je tu in tam nekaj
nevsiljivih rdečih marmornih
kamnov, ki spominjajo na La-
tvijce, ki jih je ubila Rdeča ar-
mada predlani, ko je napadla
bližnje notranje ministrstvo.
Latvijski splošni spomin na
sovjetska leta je trpek, saj je
dežela v tem času izgubila, za-
V najjužnejši baltiški državi,
v katoliški Litvi, so opazni
najrazličnejši srednje evropski
vplivi. Država meri 65 tisoč
kvadratnih kilometrov ter je
s 3,5 milijoni prebivalcev naj-
večja. Večinsko prebivalstvo,
Litvanci, predstavljajo 80 od-
stotkov, med manjšinami pa
prednjačijo Rusi in Poljaki.
Približno milijon Litvancev
živi po svetu, predvsem
v ZDA. Litvanci ugotavljajo,
da je njihov jezik ohranil naj-
več indoevropskih značilnosti.
Papež prihaja. Litva bo v središču pozornosti. Staro jedro Vilni-
usa kot veliko gradbišče.
Skrivnosti izginjajo, zato je bilo mogoče fotografirati tudi znameniti karambolirani Rolls Royce
Ijconida Brežnjeva. Z njegovo voščeno lutko.
Motiv iz stare Rige, latvijske p
V litvanskem parlamentu so sprejeli odločitve, ki so vplivale ft
so nedavno odstranili.
Št. 35 - 2. september 1993
20,21
jares bivša Sovjetska zveza?
emigracije, kar
irebivalstva. Ne-
, celo preselili
Lonely planet,
jje današnjega
altiku pa skrbi-
V angleškem je-
a v Tallinu. Ru-
imajo številne
) tednike in me-
svobode je spo-
u pesniku Jani-
velika stara ru-
ia katedrala, ki
lanetarij. V no-
Dpazil, da je za
le namenjen za-
jši, zasilni pro-
pa je bilo le
ljudi. Prisluh -
turgiji ter ubra-
rstnemu petju.
; prišel z dekle-
ikleval, nato pa
kje se prižigajo
ne. Nisem vedel.
¡blagovnica je še
žena, zato se lju-
)o drugih poteh,
ne boli glava za-
ve z dvema ve-
itama. V obtoku
latvijski rublji in
lovimi lati, vsak
n dvesto rubljev.
avadim tudi na
r razmeroma či-
kjer večinoma ne
Včasih, ko sem
vrste sralcev, ki
>ak po svoje, sem
'al smeh. Počasi
ter se privajam,
rugi kraji, drugi
fjo pri nas. Ko
favil v preprosto
kavarno, sem skušal prizor po-
zabiti. Tam me nihče ni pov-
prašal po trdni valuti ter sem
se lahko basal z obloženimi
kruhki, z lososom, kaviarjem
ali šunko. Le kava v kozarcu
za sok me je spomnila na do-
mačo projo. Pogovarjal pa sem
se s prijaznimi Latvijci, ki ve-
do o ljubljanski Olimpiji še več
kot jaz, za razliko od mene pa
so veliki prijatelji ruske vod-
ke. Tudi naši pojmi glede vro-
čine so različni, saj na Baltiku
obnemorejo že pri 22 stopinjah
Celzija.
Tako kot Slovenci sanjajo
o Jadranskem morju, so števil-
ni sovjetski turisti sanjali in
izsanjali latvijsko Jurmalo.
Gre za skupek obmorskih
zdraviliških krajev, ki se niza-
jo dvajset kilometrov zapored,
zahodno od velemesta. Za Jur-
malo so značilne široke pešče-
ne plaže, ki jih obdajajo pinije.
Sovjetski sindikalni turizem je
preteklost, zato letos sameva-
jo. V Baltiškem morju, ki se
ogreje na 17 stopinj, so le ma-
loštevilni kopalci. Zaradi hu-
do onesnažene latvijske rivi-
ere, kamor prihajajo gosti že
dobro stoletje, je kopanje veči-
noma prepovedano. Uživam
v osvežilnem zraku, moti pa
me vetrič, za katerega pravijo,
da je topel. Potem ko na neki
terasi popijem pepsi, se vrnem
v Rigo. Lokalni vlaki z Jurma-
le vozijo kar vsake četrt ure.
Na postaji v Rigi sem opazil
mnoge klošar j e ter zanikrne
prostitutke. V pristaniški Rigi
je cvetela prostitucija že v ča-
su Sovjetske zveze. Kot sem
prebral v tallinskem The Bal-
tic outlooku, izdajajo v Latviji
tudi veliko pornografske lite-
rature, najrazličnejši seks klu-
bi pa rastejo kot gobe po dež-
ju. Najstarejšo obrt oglašajo
prav tako v rednih časopisnih
oglasih, cena vodoravnega gi-
banja pa znaša od 15 do 100
dolarjev. V Latviji kontrace-
pcije ne uporabljajo, dežela pa
je po splavih v svetovnem vrhu
— povprečna ženska jih preživi
v življenju od šest do sedem.
Tako baltiški tisk, če ni res, pa
povprašajte po novinarju Ja-
nisu Borgsu.
V Rigi sem se napotil še
v predmestni Motormuzejs, ki
mu lahko zavidajo tudi na Du-
naju ali v Londonu. Med šte-
vilnimi oldtimerji sta me pose-
bej zanimala najstarejši moto-
cikl (večinoma iz lesa) ter naj-
starejši avtomobil na svetu,
Daimlerjeva zamisel. Izposo-
jena sta iz Mercedes Benzove-
ga muzeja. Vznemirjala sta me
tudi Rolls Royce, ki ga je Sta-
lin podaril Molotovu ter zna-
meniti Rolls Roycev Silver
Shadow, ki ga je karamboliral
Brežnjev, pa Stalinov ZIS,
Hruščevov ZIL ter Honecker-
jev Mercedes Benz. Avtomobi-
li so opremljeni celo z voščeni-
mi lutkami omenjenih dikta-
torjev.
Za latvijski skansen z devet-
desetimi stavbami mi je že
zmanjkovalo časa. Škoda, saj
je med najstarejšimi v Evropi,
iz leta 1922. V deželi štiritiso-
čih jezer, ki je imela do nedav-
nega večino ozemlja za tujce
zaprtega, sem želel videti še
slikovito Siguldo, z znamenito
graščino in žičnico, vendar je
bil klic Estonije močnejši.
O najsevernejši baltiški deželi
skandinavskega utripa, pa ob
drugi priliki.
BRANE JERANKO
Iska Latvija me-
idratnih kilome-
; milijoni prebi-
latvijske narod-
«dstotkov, preo-
tetežno Rusi ter
kov in Ukraj in-
aici, v Rigi, je
Inaj tretjina pre-
rzfgem največjem
javpilsu ob ruski
¡10 do 15 odstot-
va. Latvijski je-
ropski, Latvijci
protestanti. Le
i jih je katoliške
kovino. Barikade
Življenje na kmetih
v desetih slikah
Prireditev ob 10-ietnici prikazovanj naše preteklosti v občini Laško
Na nedeljsko popoldne, 29. velikega srpana
v letu 1993., se je na Reki pri Laškem drenjalo
staro in mlado. Od vseh vetrov so prišli, in
tisti, ki je štel, koliko jih je bilo, je pri številu
tisoč odnehal. Potem se je vsa ta množica
poselila po širni gmajni in prisluhnila živah-
nemu pritrkavanju Jožeta Hrastnika, kar je
tudi naznanjalo, da se je prireditev, Včasih je
luštno blo imenovana, pričela. Sicer pa so na
pričetek desetega, jubilejnega prikaza starih
ljudskih šeg in opravil občine Laško, opozar-
jali tudi mladci, ki so na bližnjem hribu pod
vodstvom Vinka Križnika streljali z možnarji,
da se je pokanje slišalo daleč naokoli po laški
fari.
Dan je bil kot naročen za veliki praznik, ki
se je pričel s prikazom priprav na tesarjenje
s cimermanko in žaganje hloda za fosne. Pri
žaganju hloda je bil zlasti zanimiv zadnji del,
ko se je hlod »razsipal«, za ta prikaz pa je bila
zaslužna skupina kulturnega društva iz Trob-
nega dola.
Spravilo pridelkov je bilo že od nekdaj
prazniško opravilo, zato ni čudno, da je pri
košnji in žetvi vladal skoraj pravcati obred.
V Reki so se fantje in dekleta podali na trav-
nik in pokosili nekaj otave za sušilo, ob tem pa
so obudili tudi spomin na številne šale, ki so
spremljale to opravilo. Za prikaz je poskrbela
domača folklorna skupina.
Slovo pred odhodom k vojakom.
Prišleki, trgovci s kramo iz Dalmacije, ki so dobili ime »pičku-
rini«. Ker so radi prespali pri kakšnem mladem dekletu, so jih
domači fantje postrani gledali.
Veselje otrok, malih pastirčkov na paši, je
bila naslednja slika, ki so jo pokazali osnov-
nošolci iz Sedraža. Ljubke pastirske igrice, ki
so jih popestrili s pesmijo in plesom, so marsi-
katerega obiskovalca vrnile v čas njegovega
otroštva.
Vrh prazniških opravil pa je nekoč pomeni-
la mlatev, zlasti še, dokler so mlatili s cepci in
je bilo to pravo skupinsko opravilo. In ob
nobenem delu ni bilo toliko zabave in smeha,
kot prav pri mlatvi. Skupina iz Brez je prika-
zala prav ta, segavi del tega opravila in prikli-
cala v spomin značilen zvok cepcev.
Nedaleč stran od osrednjega prizorišča se je
odvijalo opravilo težakov, krepkih mož iz Re-
čice. Ti še prav dobro pomnijo neurje s plazovi
v lahomski dolini pred štirimi leti. Zato so
fantje iz Kurjega grabna že nekajkrat pokaza-
li, kako se v zemljo zabijejo »bolotni«. Ob
nevarnosti plazov s strmih hribov so včasih,
pa tudi še danes, zemljo pred drsenjem varo-
vali tako, da so vanjo zabili debele kole. Kul-
turno društvo iz Jurkloštra je tokrat poskrbe-
lo za predstavitev novega (starega) opravila,
kovaško obrt s podkovanjem konja. To delo je
bilo zelo zahtevno, zlasti še, če je imel kovač
opravka s trmasto in muhasto kobilo, kakršna
je bila tista, ki so ji v nedeljo nadeli novo
podkev. Ta prikaz je bil prvi v desetletni tra-
diciji srečanj v občini Laško.
Še enkrat so nastopili fantje iz Trobnega
dola. Zdaj je pripravi lesa sledilo žaganje hlo-
da s tako značilnim zvokom orodja in
šegavimi ljudskimi igrami, ki so
spremljale to opravilo.
Društvo podeželske mladine obči-
ne Laško je letos prvič sodelovalb pod
tem imenom. V društvu so mladi
fantje in dekleta, ki so se odločili, da
bodo v Reki pokazali, kako so nekoč
fantje »ajnrikali«. Na prizorišče so se
pripeljali na okrašenem vozu, skupaj
s samim gospodom županom, ki se je
pred vaško gostilno od fantov poslo-
vil in dal še za zadnji Štefan vina.
Zraven so bila, seveda, tudi dekleta
in matere, ki so potočile marsikatero
solzo, saj se je bilo od fantov in sinov
treba posloviti kar za nekaj dolgih
let. Zapeli so še tisto .. .pa kedo bo
dekle ljubil, ko bom jaz k vojakom
šel... in voz je odpeljal.
Predzadnja slika je bil prikaz pre-
delave mleka. Ko še ni bilo zbiralnic
mleka in je mleko zato ostajalo po
domovih, so ga kmetje, da so si lajšali
delo za spravljanje v prodajo, najprej
predelali. Kako je včasih izgledala
predelava mleka na za to pripravnih
pripomočkih, so prikazali Malberža-
ni oziroma člani strelske družine iz
Male Breze.
Posebno zanimive šege pa so se
ohranile ob mletvi, mencanju prosa,
ki je nekdaj vgl j alo za glavno hrano
podložnikcv "in ki ga gosposki niti
oddajati ni bilo treba. Zato smo Slo-
venci zrasli na proseni kaši, ki ni
smela manjkati na nobeni ohceti.
Prosena kaša je bila zaslužna tudi za
plodnost. Tako kot pri žetvi, se tudi
pri mletvi zadnji snop imenuje »ba-
ba«, ki je nagrada za tistega, ki jo
.odkrije. Gospodar je namreč pod ba-
bo skril pehar, napolnjen z raznimi
dobrotami. Po povečerku je sledila
zabava. O njej poroča že Valvasor in
pripominja, da »tedaj narede prem-
nogo otrok...« Proso so ponekod me-
ni s konji, največkrat pa z nogami.
Mlada dekleta in fantje, člani kultur-
nega društva Anton Tane iz Marija
Gradca, so to počeli z nogami. Tudi
tega opravila in šeg ob metvi na la-
ških prikazih doslej še ni bilo.
Sicer pa je tudi vse ostalo, kar se je
dogajalo v nedeljo v Reki pri Laškem,
spominjalo na razpoloženje v davnih
časih dela in praznovanj na kmetih.
Svojo stojnico so imele »kranceljpin-
tarice«, ki so izdelovale venčke in
šopke iz žice in papirja, pa lectarji in
medičarji ter kmečke žene iz aktiva
kmečkih žena KZ Laško, ki so za to
priložnost spekle obilo dobrot. Svoj
prostor sta imela tudi piskrovez in
lončar, pa čevljar in kovač, ves čas pa
se je po prizorišču sprehajal »pičku-
rin« in prodajal kramo ter osvajal
mlada dekleta. Seveda ni manjkal tu-
di harmonikar, ki je raztegoval svojo
frajtonerico in zabaval občinstvo, ki
je žejo odganjalo pri »pušnšanku«.
Z mikrofonom v roki pa je bil Jure
Krašovec tisti mož, ki je s strokovno
in šaljivo razlago posameznih običa-
jev, šeg in opravil omogočil, da so se
obiskovalci marsikaj novega naučili,
veliko zanimivega izvedeli in sploh
preživeli prijetno popoldne na kme-
tih in v spominih na čase, ki so bili in
ki so jih Laščani znali priklicati
v spomin in novo življenje, v gledališ-
če naše zgodovine.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Ob mletvi in mencanju prosa na je bilo dovoljeno (skoraj) vse, zato so mencali le mladi. Starejši bi
se od marsikatere pohote le križali.
Št. 35 - 2. september 1993
22
I ODMEVI j
Referendum za
oslovo senco III.
Delavski svet se je na
21. redni seji dne 23.8.1993
seznanil z vsebino članka Re-
ferendum za oslovo senco, ki je
izšel v NT dne 12.8.1993 in
z ogorčenjem ugotavljal, od
kod avtorju toliko neresničnih
informacij, ki našemu kolekti-
vu lahko samo škodijo.
Avtor je imel priložnost in je
bil tudi vabljen na odprte seje
DS, kjer bi lahko dobil celovi-
to informacijo o dogajanju
v Zdravilišču Dobrna.
Da bo javnost pravilno in-
formirana DS pojasnjuje očit-
ke, ki jih avtor navaja
v članku:
Delu naše v. d. direktorice
Vanje Strniša delavci Zdravi-
lišča Dobrna zaupamo, ker ga
sami najbolje poznamo in ne
more ga ocenjevati nekdo, ki
strokovno ni na tem področju
in mu pač trenutno delo ne od-
govarja. Delavci smo se v dani
situaciji zavedali, da g. Strniša
želi peljati podjetje po taki po-
ti, ki bo za večino delavcev
ugodna, seveda pa je jasno, da
manjšini ne odgovarja, to kaže
tudi izid referenduma, saj se je
za zavod odločilo le 28 delav-
cev od skupno 250-ih.
Za nadomeščanje je bil do-
ločen dr. Maganja, ker je bil
v podjetju in mu je bilo to za-
upano, koga pa zastopa kot
sindikalni poverjenik, pa v po-
jasnitev samo to, da je dr. Vla-
dimir Maganja verjetno eden
redkih pravih sindikalnih po-
verjenikov, ki zastopa interese
delavcev in ne apetite dobrn-
škega zdravniškega lobija, kot
navaja avtor.
Direktorja smo imenovali
na eni svojih rednih sej, ven-
dar je bil nastop dela odprt do
prevzema funkcije 21. 8.1993.
DS se ne strinja z navaja-
njem avtorja, da so bili delavci
dvakrat podkupljeni. Nihče ni
bil podkupljen, ampak smo si
poračun, ki je bil izplačan po
izkazanem polletnem rezulta-
tu, sami z delom zaslužili. Na-
čin izplačila je bil skladno
z navodili SDK Celje in obsta-
ja pisna dokumentacija. Res
pa je, da je za to, da smo uspeli
poslovati pozitivno, krivo se-
danje vodstvo. Čudno, da se
nihče ne vpraša, kdo je bil pa
podkupljen v letu 1992
z 20. milijonsko izgubo ob zak-
ljučnem računu, kljub temu,
da so delavci svoje delo tudi
takrat vestno opravljali.
Glede vrnitve objektov, ki
so zapadli pod denacionaliza-
cijske zahtevke, avtorju v po-
jasnitev, da te vrača občina
Celje Nobenemu delavcu, sta- ,
nujočemu v Unionu, Zdravi-
lišče Dobrna ni omogočilo kre-
dita.
Če avtor meni, da je dilema
za delavce Zdravilišča Dobr-
na, kako naj bi bili v bodoče
organizirani, pojasnjujemo, da
se delavci prav dobro zaveda-
mo, kaj pomeni biti zavod po
dikciji Zakona. Na to bi tudi
pristali, če nas bi občina Celje
blagovolila trajno financirati
iz proračuna in nam zagotav-
ljati delo, ki si ga v tem trenut-
ku čisto sami. Jasno pa so nam,
povedali, da taka oblika ne gre
in nas nameravajo samo pre-
hodno preoblikovati kot za-
vod, naprej pa seveda ostane
njihova odločitev, za katero
obliko se bodo odločili. Pri
vsem tem pa se za delavce
Zdravilišča Dobrna v končni
fazi nič ne spremeni, dejstvo
pa je to, da pri vmesnem preo-
blikovanju v zavod izgubijo
vse pravice nadaljnjega odlo-
čanja in ne morejo se lastniniti
v Zdravilišču Dobrna skladno
z lastninsko zakonodajo.
Naše zahteve do občine Ce-
lje so jasne, to se pravi, da po-
trebujemo samo njihovo so-
glasje k preoblikovanju v žele-
no obliko.
Dobro poslovati znamo sa-
mi, kar smo že dokazali. Zah-
tevamo pa od avtorja, da se za
pisanje v NT z naslovom Refe-
rendum za oslovo senco javno
opraviči celotnemu vodstvu in
vsem prizadetim v Zdravilišču
Dobrna, ker je škodil ugledu
dobro stoječega in složnega
kolektiva v celjski regiji.
Predsednik DS
MILICA SMREČNIK
Referendum za
oslovo senco IV.
Prav zanimivo, kako so se ta
in prejšnji teden vršilka dolž-
nosti direktorice Zdravilišča
Dobrna Vanja Strniša, zdrav-
nik in predsednik sindikata
Vladimir Maganja ter pred-
sednica delavskega sveta Mili-
ca Smrečnik navidez usklaje-
no lotili zavračanja trditev, ki
sem jih zapisal v omenjenem
članku 12. avgusta. Pravim
navidez saj, kot to obljubljata
Strniševa in Maganja, se želijo
z menoj o dejstvih pogovarjati
na sodišču. Ce jim ne bo tam
nič nerodno in če jih ni sram
pravosodju krasti čas, je tudi
meni prav. Prav špasno zna bi-
ti. Ker bodo sodni mlini njiho-
ve ovadbe ali tožbe pričeli
mleti šele čez nekaj mesecev,
naj vendarle bralcem ob ogor-
čenih pismih z Dobrne še sam
malce popestrim branje.
Vsi trije užaljeni pisci reak-
cij se v svojih pismih hote ali
nehote izogibajo dejstvom, ki
si jih ne upajo zanikati, obe-
nem pa zagrešijo tudi nekaj tr-
ditev, ki ne držijo. Smrečniko-
va si ležerno izmisli, da so me
vabili na seje delavskega sve-
ta, Maganja bog vedi zakaj tr-
di, da sem pisal o nekakšnih
črnih fondih za plače. Kaj ta-
kega pač ne. Celo Strniševa se
hvali s poslovnimi rezultati po
zamenjavi Staneta Bizjaka, ne
pove pa, da je bilo lanskih 20
milijonov izgube le lani nepla-
čan denar, ki ga Strniševa na
žiro račun Zdravilišča dobila
letos in potemtakem so delav-
cem letos delili dva poračuna
iz lani zasluženega denarja.
Delavci so si poračune vseka-
kor zaslužili, samo naj si Str-
niševa ne lasti zaslug zanje.
Sicer pa, kot rečeno, na Dobr-
ni še vedno slepijo delavce.
Zakon o združenem delu delno
resda še velja za tiste lenuhe,
ki svojih internih aktov še niso
ažurirali in če se jim je na Do-
brni maja letos ljubilo izvajati
referendum zato, da so lahko
imenovali Darka Urbancla za
novega direktorja, bi lahko ob
tej spremembi statuta iz njega
vrgli še kaj združenodelne na-
vlake. Pa niso. S kakšnimi ne-
zakonitostmi se ukvarja seda-
nje vodstvo zdravilišča, bomo
povedali na sodišču. Če so pis-
ci reakcij radovedni, pa naj
pobrskajo po lastnih predalih.
Razmislijo naj le o tem, če se
me še splača jeziti. Po mojih
merilih sem bil namreč v spor-
nem članku, pa tudi v članku
o kislih limonah na Dobrni, do
sedanjih eksponentov zdravi-
lišča še preveč prijazen. Maga-
nja piše o nekakšnih vilah, ki
da se mi prikazujejo. Iz vsega
srca upam, da se njemu ne bo-
do prikazale kakšne štirizobe
vile, ko bodo člani hišnega sin-
dikata ugotovili, kdo jih vodi
žejne prek vode.
BRANE PIANO
Evropski pokal
in shopping
Nastop celjskih nogometa-
šev v prvem srečanju predkoia
evropskega Pokala pokalnih
zmagovalcev, ki je bilo 18.8.
na Skalni kleti v Celju, je bil
nedvomno zgodovinski dogo-
dek ne samo za ljubitelje no-
gometa, ampak za vse, ki jim
je v Celju in okolici šport pri
srcu in jih veselijo uspehi do-
mačih športnikov.
Povod za pričujoče pismo je
članek športnega urednika
Novega tednika Zeljka Zuleta,
ki je z omenjenim člankom ta
dogodek in uspeh nogometa-
šev skušal prikazati v najslab-
ši možni luči in celo s kančkom
prezira.
Tisti, ki ste si srečanje ogle-
dali, ste si o članku gotovo že
ustvarili svoje mnenje tisti, ki
pa vas tam ni bilo, dovolite, da
slišite še drugo stran, ki je pri
g. Zuletu običajno nepo-
membna.
Izrazito negativno toniran
članek, kar z naslovom, pod-
naslovom, mednaslovi in pod-
napisi pod fotografijami kar
bode v oči, očitno želi minimi-
zirati vsakršna prizadevanja
NK Publikum in poudariti
vsesplošni neuspeh prireditve,
kar naj bi bralce v bodoče od-
vrnilo od spremljanja nogome-
ta in NK Publikum. G. Zule je
že večkrat javno povedal, da
ne mara nogometa in očitno je
zaradi njega to postala tudi
politika športne redakcije No-
vega tednika v odnosu do NK
Publikum. Da se g. Zule ne bi
posebej izpostavljal in bi po-
kazal, da je še veliko drugih, ki
mislijo podobno kot on, si je za
omenjeni članek sposodil po-
samezne dele članka objavlje-
nega v Večeru, novinarja Slo-
bodane Pejiča, ki se v svoji os-
novni misli ne mora načuditi
komornemu vzdušju na tekmi
v Celju. Očitno so g. Zuletu ti
iztrgani deli zelo ugajali za
njegovo poslanstvo in jih je
(kot da mnogi bralci Novega
tednika ne berejo tudi Večera)
še enkrat skušal predstaviti
svojim bralcem. Najbolj iro-
nično pri citiranju in skliceva-
nju g. Zuleta na objektiven in
profesionalen članek g. Pejiča
je dejstvo, da je bil prav on
eden redkih novinarjev, ki je
z najavami in s celo celostran-
sko predstavitvijo kluba in
zgodovinskega srečanja edini
resnično skušal preprečiti ko-
morno vzdušje in manjši obisk
na tekmi. Lokalnemu časopi-
su, od katerega bi bilo primer-
no pričakovati najbolj spod-
budno najavo in ustvarjanje
pozitivnega vzdušja pred takš-
no in podobnimi tekmami, se
to očitno ni zdelo vredno in se
je zadovoljil zgolj s pogovorom
s kapetanom moštva. Če se
k temu doda tudi spremljanje
in odnos časopisa in glavnega
urednika do nogometa, potem
je jasno, da je vzdušje na šta-
dionu komorno. Žal številni
primeri, kako lokalni časopisi
spremljajo in celo pomagajo
športnim klubom v podobnih
primerih, pričajo ravno na-
sprotno. Da je to možno tudi
v Novem tedniku, dokazuje
odnos do rokometa, ki si to
upravičeno zasluži, kar pa se-
veda ne pomeni, da drugi do
tega nimajo pravice.
Bralec, ki bo pozorno pre-
bral članek, ne bo v njem našel
niti ene same kolikor toliko
pozitivne ocene ali mnenja
o vsem, kar se je tisto sredo
dogajalo na Skalni kleti.
Navkljub telegramom, oseb-
nim čestitkam in številnim po-
zitivnim in dobronamernim
komentarjem v medijih tako
za organizacijo kot za tekmo-
valni uspeh (poraz z 0:1 z vo-
dilnim moštvom danskega pr-
venstva, ki je le tri dni pred
tekmo v Celju v gosteh prema-
galo danskega prvaka FC Ko-
benhaven; to moštvo je deni-
mo lansko leto v evropskem
pokalu izločilo nemški Bay-
ern, je za Publikum vsekakor
uspeh), g. Zuletu ničesar od te-
ga ni bilo vredno omeniti. Še
celo več, na žaljiv način želi
bralce, ki so si tekmo ogledali,
prepričati, da so bili prevarani
in so vsekakor napravili napa-
ko s prihodom na Skalno klet.
Cinizem in omalovaževanje, ki
se prepletata skozi ves članek
g. Zuleta, imata zelo razpoz-
naven namen, ki vsekakor ni
v čast časopisu.
Da gre očitno za izraz oseb-
nega stališča g. Zuleta, ki ga
v vlogi športnega urednika želi
objektivizirati, dokazuje tudi
drugačen odnos do kluba in
nogometa s strani Radia Celje
in agencije NT&RC, ki je klu-
Št. 35 - 2. september 1993
23
bu pri organizaciji nudila vso
pomoč.
Na žalost ali na srečo nismo
edini športni klub v Celju, ki
ni po volji g. Zuletu in ki ver-
jetno nikoli ne bo hotel spoz-
nati, da postaja med športniki
vse bolj nepriljubljen. Upamo,
da mu Novega tednika ne bo
omogočeno vedno izkoriščati
kot poligona za izražanje in
propagiranje zgolj njegovih
osebnih stališč. Konec koncev
je časopis le namenjen bral-
cem in ne Željku Zuletu.
V svojem P.S.Željko Zule
pravi, da je pisanje v celoti iz-
delek Slobodana Pejiča, kar je
seveda velika laž. V zadnjih
dveh odstavkih je g. Zule strnil
srž svojih »dobronamernih«
misli, da si slučajno kdo izmed
bralcev iztrganih citatov g. Pe-
jiča ne bi razlagal napak. Očit-
no g. Zuletu niti pisati o NK
Publikum ni več vredno njega
samega. Morda je tako še res
najboljše.
V imenu NK Publikum
TOMAŽ AMBROŽIČ
O, santa simplicitas!
Prelistajte zadnjih devet
številk Novega tednika in se
prepričajte, da smo najbolj ce-
lovito spremljali dogajanja od
žreba do vaše prve tekme
evropskega pokala. Na dan
izida NT (šest dni pred tekmo)
smo objavili veliko večji zapis
kot Večer - ne samo pogovor
s kapetanom, marveč tudi fo-
to-zapis z obiska predstavni-
kov Arsenala - če pa vam ni
všeč predzadnji odstavek, bi
lahko tudi komentirali izjavo
vašega trenerja na novinarski
konferenci, ki jo je zelo kritič-
no ocenil tudi novinar Ekipe.
ŽELJKO ZULE
Humanizacija,
da ali ne?
Odzivam se na izjavo, ki jo
je pod gornjim naslovom dal
sekretar Občinske organizaci-
je Rdečega križa Celje Tone
Mastnak, dne 29.7. v Novem
tedniku.
Program Humanizacije in
zdravstvene vzgoje je bil do
sedaj izvajan že na vseh os-
novnih in srednjih šolah v Ce-
lju in delno izven, v nekaterih
strokovnih ustanovah in
KORK. Da je izviren in dober,
povedo učitelji, starši in mla-
di. Znano je, da Občinska or-
ganizacija Rdečega križa Celje
že vrsto let ta program izriva
iz svojega okvira, čeprav sodi,
po vseh zakonskih določilih te
organizacije, v njeno temeljno
dejavnost. Ne sprejme niti na-
ziva tega programa niti omo-
goča nemoteno izvajanje pro-
grama.
Temelj izvajanja vsakega
programa je financiranje, tega
se je zavedala naša skupina že
prvo leto delovanja. Leta 1989
je najprej ugotovila interes
uporabnikov, še pred tem pa
strokovne temelje programa.
Nato se je obrnila še na finan-
cerje. Strinjam se s sekretar-
jem Mastnakom, da je pridobi-
vanje sredstev z vsakim dnem
vse težje. Zato naj ga spom-
nim, da bi bil skrbi za ta pro-
gram lahko rešen že leta 1990,
ko naj bi se s 1. junijem pro-
gram finančno osamosvojil.
Ravno on in še nekateri odgo-
vorni na OORK Celje so izniči-
li skupni dogovor, ki smo ga
dosegli aprila 1990 pri takrat-
nem županu, mag. Zimšku.
Marca 1991 smo sedanjemu
županu, g. Rojcu poslali pi-
smo, na katerega se je kmalu
odzval. 8. aprila 1991 je sledil
nov sklep o financiranju pro-
grama. Naj del tega sklepa tu-
di citiram: »Strinjamo se, da je
program Humanizacija in
zdravstvena vzgoja pionirski
program in ga podpiramo
v enaki obliki kot doslej. Pro-
gram se financira v lanskem
obsegu...« V tem sklepu je bi-
la vodstvu Obč. org. Rdečega
križa Celje naložena tudi nalo-
ga, da uredi določene - kon-
kretne pogoje za nemoteno iz-
vajanje programa, česar le-to
ni storilo. V svoj finančni plan
je samo pripisalo dogovorjeno
vsoto pod nazivom (citiram):
»Izvajanje programa zdrav-
stvene in socialne vzgoje v os-
novnih in srednjih šolah,
v KORK in drugih ustanovah«.
Zgoraj navedena dejstva ne
govorijo v prid izjavi sekretar-
ja Mastnaka, ki pravi, da
OORK Celje za ta program ni
nikoli prejemala namenskih
sredstev. Da ta izjava ne drži,
potrjuje tudi dejstvo, da je iz
finančnega plana te organiza-
cije razvidno za kakšen pro-
gram gre. Za leto 1985 je vod-
stvo OORK Celje SIS-om
(vsem trem) poslalo natančen
razrez tega programa. Poveča-
nje finančnih sredstev pa pre-
težno opravičuje na račun pro-
grama Humanizacija... V naši
analizi pa smo ugotovili, da
sredstva, dobljena za ta pro-
gram, niso bila zanj v celoti
porabljena. Ne vemo pa, zakaj
je vodstvo OORK Celje finan-
ciranje programa RK spreme-
nilo v dotacijo? Ne vemo tudi,
kako je OORK Celje »po svojih
močeh financiral« ta program,
kot uvodoma navaja sekretar,
še posebno če to njegovo trdi-
tev povežemo z izjavo »Zadnji
dve leti je iz programa OORK
Celje financirana le socialna
dejavnost in to iz sredstev
Družbenih dejavnosti občine
Celje«
Zato sprašujem sekretarja
Mastnaka, če program Huma-
nizacija ... ne sodi v okvir so-
cialnega programa? Isto vpra-
šanje postavljam tudi finan-
cerjem dejavnosti Občinske
organizacije Rdečega križa
Celje.
Vodja prostov.
str. skupine
prof. BRIGITA VOLMUT
»Odgovori
molčečih
grobov«
Krajevna skupnost Donačka
gora s krajani upravlja poko-
pališče Sv. Jurija. Krajani so
v preteklosti opravili vse inve-
sticije prostovoljno. S svojimi
sredstvi so zgradili asfaltirano
cesto do pokopališča, adapti-
rali mrliško vežico, pripravili
teren za nove grobove, kakor
tudi kupili kontejner.
Krajevna skupnost je poskr-
bela za osvetlitev cerkve in po-
kopališča in tudi napeljavo
v mrliško vežico. Gospod žup-
nik je poskrbel za obnovitev
cerkve, za kar smo mu krajani
zelo hvaležni in ponosni na
cerkev Sv. Jurija.
V prihodnosti moramo po-
skrbeti še za naslednje investi-
cije: popravilo obzidja okoli
cerkve in dela pokopališča;
nabavo vozička za prevoz kr-
ste na pokopališče; napeljava
vode v vežico.
kar pa se tiče kritike kraja-
nov oz. neimenovanega kraja-
na, pa bi KS in užaljeni kraja-
ni povedali, da je zelo neinfor-
miran o problemih na pokopa-
lišču sv. Jurija in da zelo hitro
ocenjuje težave, ki so včasih
vredne opravičila.
Krajani in vodstvo KS že
dalj časa opazuje, da se okoli
kontejnerja dogajajo stvari, ki
ste jih videli. Vendar ugotav-
ljamo, da je za starejše ljudi
včasih kontejner previsok,
včasih pa pomaga tudi neurje,
ki smeti razmeče naokoli.
Kontejner trenutno ne leži na
pravi lokaciji, ki pa jo je zara-
di same lokacije pokopališča
zelo težko najti.
Odvoz smeti imamo urejen,
a ko nastopi zima, dež, je ne-
mogoč, v poletnih mesecih pa
moramo računati tudi na do-
puste, vendar vedno počistimo
za sabo, kar smo storili tudi
sedaj. Ker smo kmetijska KS,
imajo ljudje dosti dela na po-
ljih, tako da je težko najti koga
za priložnostno delo ob dolo-
čeni uri. Krajani dvakrat na
leto prostovoljno očistijo po-
kopališče, posamezniki pa
okoli svojih grobov počistijo
po svoji vesti, vendar ne tako,
da bi sežigali vence na grobo-
vih svojcev.
KS ne namerava med grobo-
vi širiti poti, ker se ji zdi to
nemogoče, vsaj za sedaj, ko ni-
mamo strokovnega mnenja. To
bi se moralo urejati že od sa-
mega začetka.
Ko bo prostovoljnost ureja-
nja pokopališča padla na takš-
no nizko stopnjo, da bo ogro-
žena okolica pokopališča in
samo pokopališče, bo KS
predlagala krajanom spre-
membo dosedanje organizacije
urejanje pokopališča. Res je,
da KS želi napeljati vodo v ve-
žico in na pokopališče, vendar
je strokovno mnenje takšno,
da bi morala voda biti pitna
oz. neoporečna, kar pa izvir, ki
je oddaljen 100 m od pokopa-
lišča, ni.
Izjava gospoda Beleta se
nam zdi nerealna, saj je od
cerkvene oblasti zadolžen za
košnjo, ne vemo pa, kako je
mogel postreči z informacijo
oz. potrditi, da se grobnina
plačuje letno.
Tu tudi mislimo na ostale
krajane, ki imajo takšno infor-
macijo. Verjetno ti krajani ne
plačujejo grobnine sami, am-
pak to opravljajo drugi sorod-
niki, s katerimi nimajo stikov
in tako prenašajo dezinforma-
cije. KS ima dokumentacijo, ki
jo vodi od leta 1945, iz katere
pa je razvidno, da ima poko-
pališče 198 grobov, to pomeni,
če bi se grobnina obračunava-
la letno, bi v proračun KS pri-
nesla 20.000 DEM, tako bi
s tem denarjem lahko imeli ze-
lo dobro plačanega delavca.
V resnici se grobnina plačuje
na deset let in to prinese le
2.000 DEM letno.
Tako se letno plačuje pov-
prečno 18 grobnin. Vendar je
tudi tu resnica drugačna: za
leto 1992 je plačanih devet
grobnin, letos pa šest, kar zna-
ša 48.000 SIT. Od tega smo
imeli že približno 30.000 SIT
stroškov, ostalo moramo pri-
hraniti za jesensko urejanje
pokopališča.
Mogoče se bodo ljudje spra-
ševali, zakaj tako nizke cene
grobnine, vendar za siromašne
brez dohodkov je to velik stro-
šek. KS se trudi, kakor tudi
krajani, da bi bil tukaj zadnji
dom tudi za siromake, če ne bi
KS upoštevala socialnih težav
krajanov, bi morali letno od-
straniti 10 grobov, kar bi se
tudi zgodilo neimenovanemu
gospodu in njegovim sorodni-
kom, ko niso imeli poravnane
grobnine od leta 1987 do 1991.
Sedaj se neimenovani gospod
pritožuje na urejenost poko-
pališča in na takšen način pro-
Nadaljevanje na 24. strani
Srečanje delavcev in upokojencev LIK, LI Savinja Celje
ter Šempeter
Sporočamo vsem delavčevi in upokojencem bivše LIK
I SAVINJA Celje in Šempeter ter sedanjim delavcem v U
SAVINJA, da bo v soboto dne 4. septembra ob 9.00 uri
DRUŽABNO SREČANJE VWDJlHJU
Piisrčno vabimo vse, da se srečanja polnoštetnlno
udeležite.
Srečanje bo ob vsalwi vremenu.
Iniciativni odbori
Št. 35 - 2. september 1993
24
Nadaljevanje iz 23. strani
movira svoj rojstni kraj, za ka-
terega ni naredil nič drugega,
kot da je poskrbel za članek
v Novem tedniku.
Krajani Donačke gore upa-
mo, da se nismo zamerili ljubi-
teljem Donačke gore s kupom
smeti, ki so problem vsake
družbe, pa tudi krajanov Do-
načke gore.
Predsednik sveta
KS Donačka gora
LEOPOLD ŠTURBEJ
Zakaj so zaprli
cesto
V	zvezi z zaporo ceste Volčja
Jama—ČLoka in Volčja Jama-
Žusem, ki je bila izvedena
24.8.1993, želim pojasniti jav-
nosti določene podrobnosti.
Žalostno je, da se mora peš-
čica ljudi 3 km do civilizacije
boriti s cestno zaporo in se
upreti lastni občini, da izprosi
normalen dostop. Še bolj ža-
lostno pa je to, da Podjetje za
opravljanje poslovnih storitev
(DOPS), ki ima pogodbo s KS
za kamnolom, ki leži ob tej ce-
sti, če ji lahko tako sploh reče-
mo, vozi iz kamnoloma gra-
moz, cesto iz leta v leto bolj
uničuje, popravljajo pa jo kra-
jani sami. DOPS se ni zmenil
za prošnjo in rotenja krajanov.
V	Novem tedniku, ki je izšel
v četrtek 26.8., avtor članka
Mimi Podkrižnik, je bilo napi-
sano, da je gospod Peter Cen-
trih iz DOPS-a povedal, da
kamnolom izkoriščajo že šest
let, pa do sedaj ni bilo sporov.
Seveda jih ni bilo, ker smo sle-
po verjeli prijaznim besedam,
da bodo naredili asfalt. Dovolj
je bilo, da so nam kar vsi pov-
prek metali pesek v oči že do-
brih deset let. Da pa vzrok ni
kamnolom ampak denar, je že
res - toda za njih Pri njih je
ostalo le na jezikih, še rednega
vzdrževanja niso opravljali.
Gospodu Simonu Zdolšku
bi pa želela izprašati vest, kje
je denar iz proračuna, oziroma
kdaj so izvedli plan v zvezi
s cesto Volčja Jama-Zusem.
Zato smo do sedaj molčali in
čakali na miloščino. Verjeli
smo, da se vsak plan enkrat
realizira. Toda, kot smo se se-
daj prepričali, če se ne realizi-
ra, se izloči. Čemu torej plani?
Res nam je žal, da moramo iz-
siliti, pa ni bil to naš namen.
Želeli smo le dvigniti svoj glas,
hoteli postati opazni. Če ste se
pa gospod Zdolšek odločili to-
krat držati svojih planov, pa
tudi prav, saj starih grehov ta-
ko ne bo nihče nikoli realizi-
ral, ker jih je mnogo preveč.
Gospodu Namuršu in osta-
lim krajanom, ki situacije niso
razumeli, pa v vednost: Če se
do hiše lahko pripelješ po as-
faltu in v vsakem vremenu, te
ne skrbi in stvari ne razumeš.
Je že tako, da smo ljudje egoi-
stični in se težko postavimo
v položaj sočloveka.
Obenem bi se rada zahvalila
vsem, ki pa naš položaj ven-
darle razumete in nas moralno
podpirate.
Krajanka M. L.
[prejeli
I SMO
Protest in
opozorilo
Ponoči 21. avgusta so v Za-
gradcu ob Krki neznani zli-
kovci razbili spominsko ploščo
144 žrtvam komunizma in
s tem nerazumljivim dejanjem
sprožili nevarno prelomnico
v odnosih nas vseh do spome-
nikov širom po Sloveniji.
Skoraj pol stoletja smo Slo-
venci mirno gledali in prena-
šali številne partizanske in ko-
munistične spomenike ter spo-
minske plošče, ki niso bili ved-
no namenjeni mrtvim, temveč
komunistični ideologiji in sa-
mopoveličevanju, pa smo jih
pustili lepo pri miru. Primeren
odnos do spomenikov in do
naših mrtvih odraža po naši
oceni kulturo naroda. Če pa se
bodo podobna nestrpna deja-
nja ponavljala, preti nevar-
nost, da bo to sprožilo plaz po-
vračilnih ukrepov, ki ne vodijo
nikamor in si jih razumni Slo-
venci tudi ne želimo. Sloven-
ski krščanski demokrati in
Narodni demokrati smo zato
proti takemu početju in javno
protestiramo ter zahtevamo,
da se kaj takega ne ponovi ni-
koli več.
Vsi Slovenci moramo spo-
štovati vse mrtve, jih pustiti
v miru počivati in ne skruniti
njihovih spomenikov. Samo
tako bomo vsi pripomogli
k narodni spravi, ki nam spet
in spet kar nekako polzi iz rok,
brez katere pa tako majhen in
tako ogrožen narod, kot je naš,
ne more preživeti.
Občinska odbora
SKD in ND Celje
Podpredsednik SKD:
ALOJZ OSET
Predsednik ND:
dr. ALEŠ DEMŠAR
Zeleni Slovenije
o »aferi orožje«
26. avgusta 1993 so na seji
izvršnega odbora Zelenih Slo-
venije podpisani sprejeli na-
slednjo izjavo za javnost:
Odkritje orožja na maribor-
skem letališču, postopanje ve-
čine pristojnih državnih orga-
nov in odnos vladnih strank in
vlade predstavlja vrh minira-
nja slovenske države. Mnogi
vplivni politiki očitno domne-
vajo in upajo, da gre tudi v tem
primeru le za eno od afer, ki bo
kmalu potonila v pozabo. Ma-
riborska afera je namreč škan-
dal in kriminal mednarodnih
razsežnosti, njegovo hitro in
učinkovito (ne)razkritje pa bo
bistveno določilo gospodarsko
in politično prihodnost Slove-
nije. V teh dneh se vsekakor
odloča o tem, ali bo Slovenije
(p)ostala tamponska cona med
vojskujočim se balkanom in
državami evropske skupnosti,
s tem pa tudi država, ki bo ali
pa ne bo normalno in enako-
pravno gospodarsko in politič-
no sodelovala z razvitim sve-
tom. Državljani se v tem po-
novnem prelomnem času torej
spet odločamo med demokra-
cijo in totalitarnim enoumjem
z vsemi gospodarskimi posle-
dicami.
In zato se je potrebno javno
opredeliti. Če v civiliziranih
demokratičnih državah ob od-
kritju kriminalnega dejanja
takšnih razsežnosti takoj od-
stopi nekaj ministrov ali kar
celotna vlada, potem zeleni
Slovenije pričakujemo, da se
bodo pri nas resno zganili vsaj
organi pregona, stranke pa
prenehale mešetariti in iskati
svoje majhne koristi. Pa ne le
stranke: tudi tisti pomembni
posamezniki, ki so leta 1991
mrzlično podpisovali mirovni-
ško deklaracijo (in z njo pred
10-dnevno vojno poizkušali
razorožiti slovensko vojsko),
bi morali (p)ostati dosledni in
uporabiti svoj vpliv, da bi pra-
vosodje hitro, učinkovito in
samostojno poiskalo in kazno-
valo krivce, Slovenijo pa s tem
obvarovalo pred trajno nesta-
bilnostjo in revščino.
Zeleni Slovenije ocenjuje-
mo, da je vzrok politične de-
stabilizacije in gospodarskega
razkroja Slovenije predvsem
aktualna koalicija vladnih
strank, ki z vso ostrino aktu-
alizira Dolomitsko izjavo. Pre-
pričani smo, da »mariborska
afera« predstavlja vrhunec no-
rosti in bolečin, v katerih živi
Slovenija v zadnjem letu. No-
rosti, ki imajo povsem jasno
politično ozadje, in bolečin, ki
se lahko prenehajo le z jasno
opredelitvijo za:
hitro, učinkovito in nepri-
stransko ukrepanje pravosod-
nih organov;
• jasno in takojšnje stališče
vlade do kriminalnega po-
četja;
odstop kompromitiranih
ministrov in drugih funkci-
onarjev;
državno preiskavo mehaniz-
mov delovanja udbomafijske-
ga kapitala in
prenehanje preganjanja in
zaničevanja ljudi, ki odkrivajo
kriminalna dejanja, njihovo
ozadje in akterje.
ZELENI SLOVENIJE
Igra absurdov se
nadaljuje
Ljudje, pa to ni mogoče!
Z mariborsko afero tihotaplje-
nja orožja se nadaljuje v vsej
veličini in pompoznosti poli-
tično gledališče absurda, ime-
novano slovenska komunistič-
na vladavina drugi del.
Na sceni sodelujejo: prei-
skovalni sodnik, ki nič ne prei-
skuje, tožilec, ki je pravzaprav
zagovornik osumljenih, sodni-
ki, ki sodijo še preden zadeva
pride pred sodišče, tožniki, ki
so osumljeni, pravni strokov-
njaki, ki delujejo kot politi-
kantarji in osumljenci, ki pa-
metno molčijo. Nam navadnim
ljudem, ki iz parterja sprem-
ljamo celotno dogajanje na
sceni, se ponavljajo naslednja
vprašanja:
Kako lahko preiskovalni
sodnik brez spoštovanja do
svojega poklica, kot kakšna
opravljiva branjevka z upora-
bo reklamnih gesel razlaga,
kako je tekel postopek zasliša-
nja prič.
Kako lahko tožilec zahteva
ukinitev pripora in to prav
v Mariboru, kjer se še spomni-
mo gladovne stavke priporni-
kov, ki niso vedeli, zakaj se jim
v nedogled podaljšuje pripor
ob sumu za veliko manj nevar-
na kriminalna dejanja.
Kako bodo mariborski sod-
niki sodili primer v zvezi
s protipravno trgovino z orož-
jem, če jih vrže iz tira že mne-
nje posameznega državljana,
ki je sicer minister, o tem, da
ni prav, da se ukinja pripor,
čemur se čudi tudi celotna jav-
nost, tudi strokovna.
Zakaj sodniki v sodnem po-
stopku ne uporabljajo proti ti-
stim, ki žalijo sodišče ustrez-
nih pravnih postopkov, če smo
pravna država, ne pa da delu-
jejo kot politična trobila.
Zakaj se sedaj skuša pozor-
nost javnosti obrniti proti ti-
stim, ki so odkrili afero.
Zakaj priznani pravni stro-
kovnjak daje v radijski oddaji
tako absurdne primerjave s si-
tuacijo na Kosovu v bivši Ju-
goslaviji.
Ali se lahko o več milijonov
mark vredni protipravni kup-
čiji tako uspešno brani
z molkoqi.
Do kdaj se nam bodo po-
stavljala takšna vprašanja in
nas bodo odgovori, do katerih
bomo prihajali, prepričevali
samo o enem, da se petdeset let
trajajoča velika komunistična
manipulacija nadaljuje. Kako
je lahko naključje, da se v isti
sobotni prilogi, ko vsi sekajo
čez obrambnega ministra, kot
njegov kritik pojavi še iz po-
vojnih procesov slavni šef UD-
BE Mitja Ribičič, ki Janšo uči
prava. Za božjo voljo, Sloven-
ci, kaj ste že čisto, vse poza-
bili!
Takšno sliko sem si ustvaril
pri prebiranju dnevnika Delo
in poslušanja radia v času mo-
jega bivanja v domovini.
PETER PEVEC,
Zürich
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Predsednik
pravne države!
Seveda je lepo in prav, če je
predsednik pravne države po
poklicu pravnik, še lepše je, če
ob svojem vsakodnevnem rav-'
nanju ukrepa tako, kot so si
utemeljitelji rimskega prava
zamislili skrb za splošno do-
brobit.
Naš predsednik - kot prav-
nik - zelo poudarja pravno
kontinuiteto z bivšo državo, ki
je imela menda najdebelejšo
zbirko uradnih listov v Evropi.
Njen sloves pravne države je
bil sicer v nekakšnem obrat-
nem razmerju s »količino«
prava. Tako nam je civilizirani
svet kar pol stoletja dopovedo-
val kaj so to človekove pravi-
ce, dokler ni nek naš vodilni
pravnik le doumel, da se za
tem skriva pravica hudodel-
cev, da se delajo neumne in
obnašajo tako, kot da so skozi
zgodovino jezdili na belih ko-
njih.
Pa pustimo preteklost. Če
sledimo logiki našega pred-
sednika in verjamemo v potre-
bo pravne kontinuitete, bi pri-
čakovali sledeče. Pred tremi
leti je nek državni organ uničil
ali na drug način odsvojil velik
del zbirke listin, ki ji po doma-
če pravijo udbovski arhivi. Te-
ga selekcioniranja in uničeva-
nja (ter spravljanja na varno)
ni opravil na svojo roko kak
operativec nižjega plačilnega
razreda. V službi varnosti se
tiste čase (1988,1989) - kot tu-
di poprej — ničesar bistvenega
ni zgodilo brez volje cekaja.
Malo verjetno je, da bi si kak
nižji »delavec« upal kaj po-
dobnega storiti na svojo roko.
Da pa ne bi komu delali krivi-
ce, bi predsednik pravne drža-
ve - pravnik Kučan — lahko os-
novo vseh afer izničil z eno
samo' pismeno zahtevo držav-
nemu zboru. Glasila naj bi se
približno takole:
»Državnemu zboru predla-
gam, da Ivan Eržen in Štefan
Tepeš pojasnita kdo je naročil
čiščenje arhivov državne var-
nosti in kakšni postopki so bili
ukazani. Zoper odgovorne naj
ukrepa pravosodje«.
Uničevanje listin je namreč
kaznivo dejanje po takrat (in
še danes) veljavnem kazen-
skem zakonu. Kaznivo dejanje
stori, kdor uničevanje listin
naroči ali opravi. Zahteva dr-
žavnemu zboru (ali priporoči-
lo) bi bilo popolnoma v duhu
pravne kontinuitete, ki jo Ku-
čan zastopa.
Tak ukrep državnega zbora
bi imel več koristnih posledic.
Izpodrezal bi plodna tla »afe-
raštvu« in onemogočil »pro-
stim strelcem«, da s privatno
zbirko informacij držijo v ša-
hu politično sceno. Pravosodje
bi lahko učinkovito ukrepalo
in zavarovalo integriteto ljudi,
ki opravljajo javne funkcije,
niso pa bili vmešani v nečedna
početja.
Tudi pa še vedno veljavnem
starem kazenskem zakonu, ni
nihče dolžan storiti nekaj,
s čemer bi sam sebe izpostavil
obtožbi kaznivega dejanja
(pričanja zoper sebe). Ni izk-
ljučeno, da je pri »čiščenju«
arhivov igral pomembno (če ne
glavno) vlogo ceka. Kučan je
v tem kritičnem času vodil slo-
venski ceka, zato bi s takim
dejanjem lahko škodil tudi se-
bi. Svojim političnim nasprot-
nikom bi, z zgoraj opisanim
postopkom dokazal, da so ta
— pravnedržavenevredna - de-
janja bila storjena brez njego-
ve udeležbe ali vednosti. Če ne
bo ukrepal, bo sum vpletenosti
cekaja — in lastne - le brez po-
trebe podžigal. Nastal bo vtis,
da je Kučan za pravno konti-
nuiteto samo od slučaja do
slučaja — kadar to ustreza nje-
govim privržencem oziroma
zaščiti njihovih interesov.
Predsedniku pravne države,
pravniku Kučanu zato predla-
gam, da postopa kot človek, ki
verjame v principe pravne dr-
žave.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
ZAHVALE,
POHVALE
Celjski
upokojenci na
Grossglocknerju!
Dne 19.8. 1993 smo se upo-
kojenci društva Celje odpeljali
na enodnevni izlet na najvišji
vrh sosednje države Avstrije,
Grossglockner. Pa ne prav na
vrh, temveč samo do Kaizer
Franc Josef Höhe. Potovali
smo po naši lepi Gorenjski. Pr-
vi postanek je bil pred kara-
vanškim predorom. Od tu smo
s krajšim odmorom nadaljeva-
li pot na Grossglockner. Tam
smo občudovali lepote Alp,
uživali sveži zrak in prisluhni-
li razlagam že večkratnih obi-
skovalcev Alp - med drugim
domačega planinca Ernesta
(tudi alpinista) ter drugih.
Vračali smo se v čudovito
gorsko vas z znamenito cerk-
vijo Heilenblut (sveta kri). Pot
smo nadaljevali po dolini Dra-
ve, obvozih Celovec in s krat-
kim postankom v Pliberku
zaključili izlet na kmečkem
turizmu Tina, Gmajna 30, Slo-
venj Gradec, kjer smo bili
z odlično večerjo in pijačo, pa
luštnim muzikantom, lepo po-
strežem.
Kljub naporni poti in prevo-
ženim kilometrom, dobre volje
ni manjkalo, saj nam je vodič-
ka Pavla med potovanjem ra-
zlagala zanimivosti prelepe
Koroške, varno pa nas je vozil
šofer Branko v organizaciji
Turistične agencije Zum. Obe-
ma gre v imenu udeležencev
izleta za trud in pozornost pri-
srčna hvala.
FRANC TRATNIK,
Celje
Na podlagi 8. in 16. člena Statuta
Sklada za razvoj malega gospodarstva občine Šentjur
pri Celju
objavlja
Upravni odbor Sklada za razvoj malega gospodarstva
v sodelovanju z Ljudsko banko Celje
RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje
malega gospodarstva v občini
Šentjur
1.	Za posojilo lahko zaprosijo:
-	občani, ki opravljajo dejavnost na podlagi obrtnega
dovoljenja
-	podjetja v zasebni lasti
-	ostale pravne osebe, ki se uvrščajo med malo gospo-
darstvo in so v zasebni lasti
Sedež obratovalnice, podjetja oziroma kraj investicije
mora biti na območju občine Šentjur.
2.	Skupni znesek razpisanih posojil znaša 45 mio SIT.
Največ 20% skupnega zneska bo namenjeno obrtnikom
oz. podjetnikom začetnikom (prijava obrti oziroma regi-
stracija podjetja manj kot eno leto).
3.	Namen posojila: nakup, urejanje in opremljanje zem-
ljišč za graditev poslovnih prostorov; nakup, graditev in
adaptacijo poslovnih prostorov; nakup ali obnovo
opreme.
4.	Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg
pogojev, ki jih zahteva banka izpolnjujejo še naslednje
kriterije:
-	dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, turizmom in
storitvami proizvodnega značaja oziroma z drugimi defi-
citarnimi dejavnostmi v občini
-	povečevanje zaposlovanja
-	pospeševanje in spodbujanje razvoja MG na medna-
rodnih trgih
-	ustanavljanje enot MG z visoko stopnjo inovativnosti
in uvajanje sodobnih tehnologij
-	ustanavljanje in posodabljanje enot MG z energetsko
varčnimi in ekološkimi sistemi
5.	Posojilo bo možno pridobiti do 30% višine predra-
čunske vrednosti investicije, vendar za proizvodne de-
javnosti ne več kot 2,100.000 SIT, za gostinske dejavno-
sti pa največ 700.000 SIT (samo v primeru, da ponujajo
tudi prenočitvene zmogljivosti).
6.	Vloga za posojilo mora vsebovati:
-	ime in priimek oziroma oznako imena - firme in
naslov obratovalnice oziroma podjetja, opis in predra-
čunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega po-
sojila,
-	predstavitev dosedanjega poslovanja z razvojno vi-
zijo
-	fotokopijo obrtnega dovoljenja oziroma registracije
podjetja
-	dokaz o izvršitvi samozaposlitve; obrtno dovoljenje
oziroma prijava za zdravstveno in pokojninsko zavaro-
vanje za podjetje
-	izjavo o nameravani zaposlitvi
-	kupoprodajno pogodbo za nakup poslovnih prostorov
oziroma predračun za nakup opreme
-	gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del za grad-
njo in adaptacijo poslovnih prostorov
7.	Po pridobitvi sredstev se posojilojemalec obveže, da
bo sredstva porabil za namene, kot jih je opisal v vlogi,
prav tako pa mora ob sklenitvi pogodbe z banko ponuditi
tudi ustrezno zavarovanje kredita.
8.	Sredstva se dodeljujejo za najdaljšo dobo 4 let, viši-
na obrestne mere za posojila znaša 10% ob upošteva-
nju valutne klavzule. Možen bo tudi moratorij do enega
leta.
9.	Bančne stroške v višini 1 % krije posojilojemalec.
10.	Rok za vložitev prošenj je do 6. 10. 1993 na naslov:
Sklad za razvoj malega gospodarstva občine Šentjur pri
Celju, Mestni trg 10, Šentjur pri Celju.
10.	Upravni odbor Sklada bo najkasneje v 30 dneh po
končanem razpisu sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga
posredoval vsem prosilcem.
11.	Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog Sklad ne
bo obravnaval.
UPRAVNI ODBOR SKLADA
Št. 35 - 2. september 1993
25
Dean in Bojan, »reportero! iz Makedonata«
Preteklo nedeljo je Radio Celje nedvomno dosegel enega svojih programskih vrhuncev v svoji,
kmalu že 40-letni zgodovini: neposredni prenos z rokometnega srečanja pokala evropskih
državnih prvakov iz Bitole med domačim Pelisterjem in Celjem Pivovarno Laško je pomenil velik
kreativni, avtorski in tehnični preizkus za uredništvo Radia Celje. Reporter Dean Šuster se je
izkazal z izredno profesionalnim in dinamičnim poročanjem, s pravo mero temperamenta, ki je
sicer znana samo za južno evropske ali južno ameriške športne reporterje, Bojan Pišek pa
z brezhibnimi radijskimi zvezami iz, zaradi sankciji in političnih razmer, komunikacijsko
praktično odrezane Makedonije. Toda na liniji Bitola-Zürich-Celje v slabi uri in pol prenosa ni
bilo ene same tehnične motnje, zato so lahko ljubitelji rokometa v Celju bili ves čas z svojimi
igralci, navijali zanje in trepetali za rezultat, ki se je potem tako sanjsko iztekel za Celje
Pivovarno Laško. Dean Šuster in Bojan Pišek bosta seveda na svojem reporterskem mestu tudi
v soboto, ko bo v Velenju povratno srečanje.
Država v enem tednu
Zvočne razglednice Radia Celje
Nova rubrika v poletni pro-
gramski shemi Radia Celje je
tudi Zvočna razglednica, ki je
na sporedu vsak dan od pone-
deljka do petka ob 15. uri.
V njej Radio Celje po koščkih,
z merjenjem utripa iz raznih
delov Slovenije, sestavlja po-
dobo države na sončni strani
Alp.
Iz Ljubljane se ob torkih
oglaša naš stalni sodelavec in
vaš dobri znanec Bojan
Krajne, ki spremlja parlamen-
tarno in drugo politično sceno
ter zakulisje v slovenski pre-
stolnici. Bojan Krajne spada
med najboj vrtljive in obvešče-
ne novinarje, zato tudi do na-
ših poslušalcev pride hitro
kakšna zanimiva pikantnost
o glavnih zvezdah slovenske
politike. Iz štajerske metropo-
le pa se nam ob ponedeljkih
oglaša novinar mariborskega
dnevnika Večer Brane Šala-
mon, ki prav tako zna zelo pi-
kro garnirati svoje informacije
o življenju v drugem največ-
jem slovenskem mestu.
Nekoliko bolj umirjene, pa
zato na drug način zanimive
informacije nam z Dolenjske
ob sredah pošilja novinarka
novomeške radijske postaje
Studio D Marjana Kavšek, ob
četrtkih pa iz Pomurja in
Prekmurja novinarka mursko-
soboškega vala Lidija Kosi. Iz
obale pa se nam vsak petek
oglasi novinar Radia Koper
Robert Rakar in predstavi do-
gajanje na majhnem koščku
slovenske obale in na Primor-
skem. Njegove informacije so
v glavni turistični sezoni še
posebej aktualne, saj običajno
vedno postreže s podatki o za-
sedenosti hotelov in drugimi
pomembnimi turističnimi in-
formacijami.
Seveda s tem še zdaleč ni
pokrita cela Slovenija, manjka
na primer Gorenjska, vendar
pa bomo tudi od tam kdaj do-
bili kakšno razglednico. Zvoč-
ne razglednice pa seveda poši-
ljajo tudi naši novinarji, ko se
znajdejo kje daleč na terenu
ali pa na kakšnem potovanju.
Tako se nam je z raznimi zani-
mivostmi iz Berlina oglasil To-
ne Vrabl, v naslednjih treh
tednih pa nam bo zvočne raz-
glednice iz Brazilije poslala
Mateja Podjed, ki bo spremlja-
la gostovanje celjske folklorne
skupine France Prešeren.
No, tudi Radio Celje pošlje
preko velike luže kakšno raz-
glednico. Nada Kumer jo na
primer vsak mesec slovenski
radijski postaji v Melbourne.
Kmalu pa bo tudi iz Avstralije
prišla k nam zvočna razgled-
nica. Zahvaljujoč razvoju teh-
nike, ni majhna samo Sloveni-
ja, ampak tudi svet, mar ne?
ROBERT GORJANC
•	FESTIVAL SLOVENSKIH
POKRAJIN - Na kulturno-tu-
ristično-zabavnem festivalu
slovenskih pokrajin v Savinj-
skem gaju v Mozirju, v nede-
ljo, bodo poleg Radia Celje so-
delovale vse slovenske regi-
onalne in lokalne radijske po-
staje, Radio Slovenija ter za-
mejska Radio Trst-A in Radio
Celovec. Vsaka radijska posta-
ja se mora predstaviti s 15 mi-
nutnim programom v. živo,
celjsko ekipo pa bodo zastopa-
li: v ljudskem izročilu pokraji-
ne Jure Krašovec, avtor oddaje
Iz domačih logov, v zabavnem
nastopu ansambel Mira Klin-
ca, v predstavitvi osebne iz-
kaznice radijske postaje pa bo
nastopil kar glavni in odgo-
vorni urednik Radia Celje Mit-
ja Umnik. Festival se bo začel
ob 17. uri, Radio Celje pa bo
nastopil prvi.
•	RUMENI C NA DOPUSTU
- Bojan Kranjc, voditelj Rume-
nega in Vročega C, je na dopu-
stu, zato septembra ne bo nje-
govih oddaj. Kam je šel na do-
pust, nam ni zaupal. Nova se-
zona »političnih talk showov«
ob petkih se bo začela 1. okto-
bra. Do takrat pa pridno
spremljajte slovensko politič-
no sceno in se pripravljajte na
nove vroče in provokativne te-
me ter diskusije z Bojanom
Kranjcem.
•	SEJEMSKI RADIO - Pri-
hodnji petek, 10. septembra,
ko bo v Celju startal Medna-
rodni obrtni sejem, se bo seve-
da začel tudi naš sejemski pro-
gram. Program bo podaljšan
in bo trajal od 5.00 do 23.00.
Nekatere oddaje bomo izpu-
stili, zato pa bo vse posvečeno
beleženju zanimivega sejem-
skega utripa. Uredništvo
dnevno-informativnega pro-
grama bo v času sejma pripra-
vilo posebne oddaje: pet mi-
nutno oddajo z najzanimivej-
šimi informacijami v jutra-
njem programu, napoved
dnevnega dogajanja, po Novi-
cah ob desetih (Danes na sej-
mu) in širši pregled sejemske-
ga dogajanja po Kroniki ob
17. uri (Sejemski dan pod
drobnogledom).
• ANKETA - Iz Londona nam
je slovensko uredništvo BBC-
ja poslalo vprašalnik, da bi
odgovorili, kako smo zado-
voljni oziroma nezadovoljni
z njihovo ponudbo. Med dru-
gim sprašujejo o (nezadovolj-
stvu s tematskim izborom
mednarodnih novic, aktual-
nostjo, načinom podajanja in
vsebinsko razumljivostjo no-
vic, z jezikom in izborom vesti
z območja »ex-Jugoslavije«.
Kot je znano, Radio Celje pre-
ko satelita prevzema samo
pregled svetovnih novic, ne pa
tudi drugih oddaj. Resno, pa
razmišljamo, da bi v ustrez-
nem terminu občasno predva-
jali tudi magazinsko oddajo
Evropa v enem tednu.
Irena Avbelj - svetovna prvakinja
v padalskih skokih
Gost v sobotni oddaji Glas-
ba je življenje ne bo politik, ne
bo glasbenik, ne kulturnik,
ampak športnica svetovnega
slovesa. Irena Avbelj, sede-
mindvajsetletna Ljubljančan-
ka, se že osem let ukvarja s pa-
dalstvom in ne boste verjeli,
tudi s potapljanjem. Irena pra-
vi, da je oba športa težko pri-
merjati, vsak pa vsebuje veliko
lepega. »Na zemlji«, pravi Ire-
na, »pa sem tako ali tako vsak
dan.«
V nedeljo, 5. septembra, se
v Lescah obeta veliki letalski
miting, kjer bodo sodelovali
padalci, pričakujejo pa tudi
skok z balona, jadralnega leta-
la in seveda motornega letala.
Med skakalci bo seveda tudi
Irena, tako da si lahko njen
nastop pridete ogledati v živo
— pa mojega tudi, ampak ne
s padalom...
Zaključujemo nagradno
igro Sola, pivovarne Union in
v sobotni oddaji Glasba je živ-
ljenje, boste izvedeli, kateri
srečnež bo s svojim spremlje-
valcem odpotoval na enote-
denske počitnice v Španijo.
Tedenski žreb je določil
tako:
-	uro Sola dobi Edita Špoler-
Krieger iz Krškega,
—	po dve majici Sola pa: Vera
Grabner iz Celja, Metka Cesar
iz Radovljice, Irena Videč iz
Litije in Darinka Kralj iz Slo-
venj Gradca. Čestitamo!
Gesli naše oddaje sta: Smeh
dela dobro kri in Pesem vas
reši vseh skrbi, kar pomeni, da
skušamo združevati smeh, hu-
mor, glasbo...
Mladi violinist je pred kon-
certom šepetal svoji obože-
valki:
»Draga, danes bom igral sa-
mo zate.«
» Oh, počakaj še. Morda bo
pa le še kdo prišel.«
Slišimo se v sobotni oddaji
Glasba je življenje! Čav, čav!
SIMONA H20
Četrtek, 2. septembra, 9.05
POKLIČITE IN
VPRAŠAJTE: Maraton
Celje - Logarska
dolina
Pred sobotnim maratonom
Celje — Logarska dolina bo
Mitja Umnik z gosti predstavil
še zadnje organizacijske pri-
prave na to veliko prireditev,
udeležencem pa bodo lahko iz-
vedeli vse podrobnosti, ki bi
jih utegnile zanimati.
Četrtek, 2. septembra, 11.05
GLASBENE NOVOSTI:
12. nadstropje
Tokrat se bo z novimi sklad-
bami predstavila znana glas-
bena skupina 12. nasprotje.
S člani skupine se bo pogovar-
jal Aleš Lednik.
Petek, 3. septembra, 10.15
FILMSKI SPREHODI
V	redni oddaji ob koncu ted-
na boste lahko izvedeli vse
o filmskih uspešnicah, ki se
vrtijo na platnih slovenskih
kinematografov. Pod drobno-
gledom pa bodo tudi novi
filmski projekti doma in po
svetu.
Sobota, 4. septembra, 19.00
ŠP0RTN0-ZABAVNI
VEČER
Osrednji dogodek sobotnega
športno-zabavnega večera bo
neposredni prenos povratnega
srečanja predkola pokala
evropskih državnih prvakaV
v rokometu med Celjem Pivo-
varno Laško in makedonskim
prvakom Pelisterjem iz Bitole,
ki se bo začelo ob 19. uri. Re-
porter bo Dean Šuster. Poleg
tega pa v programu še pregled
drugih športnih dogodkov,
Femme fatale in koktejl glas-
benih želja. Voditeljica večera
bo Maja Sumej.
Nedelja, 5. septembra, 10.30
NEDELJSKI GOST:
Drago Jančar
V	eni najbolj priljubljenih
oddaj bo Radio Celje predsta-
vil znanega slovenskega pisa-
telja Draga Jančarja, letošnje-
ga dobitnika Prešernove na-
grade. S piscem vrhunskih ro-
manov in esejev se bo pogo-
varjal Boris Gorupič.
RADIJSKI SPORED
od 2. do 8. .septembra
RADIO CELJE
Četrtek, 2.9.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje,6.30
Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS),
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00
Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbene novosti,
12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS),
13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle novice, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Petek, 3.9.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 Filmski
sprehodi, 10.30 Petkove štengee, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack
Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS),
16.00 Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.30 BBC
novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 4.9.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica,
7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 10.00
Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Glasba je življenje,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.00 Večerni program: prenos
povratne rokometne tekme pokala evropskih državnih prvakov Celje
Pivovarna Laško - Pelister (Bitola) iz Velenja, o ženski urejenosti, koktajl
želja, 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 5.9.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 9.10 Inšpektor Martinček, 10.00
Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih
logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 6.9.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razgled-
nica, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle
novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domača glasba (Tone Vrabl),
18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 7.9.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Sloven-
čeva lestvica 3-3-3 (Duško Uršič), 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razgled-
nica, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle
novice, 16.25 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Zimzelene melodije, 18.30 BBC Novice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 8.9.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Radio Celje se skriva,
poiščite nas, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00 Novice 12.10
Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00
Zvočna razglednica, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15
Deutsche Welle novice, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pop loto, 18.00
Brane Rončel na Radiu Celje, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob
sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure,
na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
v*
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja
Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V.kongresa 3a, Celje.
Telefon 29-431. Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 35 - 2. september 1993
26
Prekmursko-štajerski BE RADIO
Z a skupino, ki jo sestavlja
pet fantov in eno deklo, smo
prvič slišali, ko se je na radij-
skih postajah začela vrteti
skladba Dieta. Ob izidu njiho-
ve prve kasete smo jih nekaj-
krat videli tudi na televiziji.
Z nekoliko več reklame bi Di-
eta nedvomno postala nov slo-
venski hit, kajti skladba je
hkrati najkomercialnejši ko-
mad kasete Od sonca razvaje-
ne pesmi. Ostala glasba je
, obarvana bolj rockersko ali
celo jazzovsko.
To tudi ni nič čudnega, saj
so člani sami prekaljeni glas-
beniki severovzhodne Sloveni-
je. To je botrovalo tudi zmagi
na letošnjem Slovenskem rock
festivalu v Mariboru. Po izbo-
ru organizatorja je skupina
prejela prvo nagrado, nagradi
pa sta prejeli tudi skupina Ne-
rón (nagrada strokovne žirije)
in skupina Marcedes band
(nagrada občinstva).
Da tokrat za skladbo Ne
v pepelnik bruhat ni bilo festi-
valske kuhinje, lahko trdim
sam, saj sem kot stari rocker
bil v žiriji in prisoten pri pre-
daji nagrad. Takrat sva se
s Srećkom Bohincem, ki v ben-
du igra kitaro, pogovarjala
o tem, kako pri nas njihov stil
glasbe težko prodira na vrh.
Do takšnih sklepov sem prišel
že pred več kot 20-imi leti, ko
še nisem bil član Čudežnih
polj. Po skupnem nastopu na
letošnjem Radgonskem sejmu
sem se z njim zopet pogovarjal
in ga povprašal, kaj počno. Po-
vedal mi je, da pripravljajo
novo kaseto in pristavil, da bo
ta nekoliko bolj pop obarvana.
Pomislil sem, da pri nas pač ne
gre zganjati Amerike, ob tem
še biti komercialno uspešen,
pa naj bo to še tako dobra skft-
pina, kot je Be radio. Dodal je,
da so sicer prodali 4 tisoč ka-
set Od sonca razvajene pesmi,
to pa se brez skladbe Dieta ne
bi zgodilo.
Večkrat me je zbodlo tudi
ime Be radio. Srečko mi je po-
jasnil, da so idejo dobili pri
Franku Zappi, ki je napisal
skladbo Be kid. Ker bi sami
radi dosegli takšno širino, kot
jo ima radijski oddajnik, so si
nadeli ime Be radio. V takš-
nem izvirnem stilu namerava-
jo tudi nadaljevati. Do izida
nove kasete bodo izdelali po-
poln imidž benda, od glasbe do
nastopov, oblačila... tako, kot
se to dela na zahodu. Tak pri-
stop zahteva veliko dela in ča-
sa. Dobro pa se tudi zavedajo,
da takšen način lahko pripelje
do pravega uspeha. Doslej so
največ nastopali v Ljubljani,
na Gorenjskem, Štajerskem in
Prekmurju, ker pa se širijo kot
radijski valovi, bodo preplavi-
li tudi ostale konce Slovenije.
SLA VC L. KOVACIČ
HUMANITAR d.o.o.
Šentjur
prireja
OSREDNJO
GLASBENO AVDICIJO
od 3.-8. leta starosti
»Pridi, poj in igraj se z menoj
- Palčkove igre« z mednarodni-
mi sodelavci.
Avdicija bo 6. septembra ob 17.
uri v Centru interesnih dejavnosti
(bivši Pionirski dom).
Informacije Humanitar d.o.o.,
tel. 742-307, po 19. uri.
PRED 5. LETI:
1. THE ONLY WAY IS UF.............YAZZ & THE PLASTIC POPULATION
2 THE LOCOMOTION...............................KYLIE MINOUGE
3.	I NEED YOU ............................................BVSMP
4.	SUPERFLYGUY .....................................S-EXPRESS
5.	NOTHING'S GONNA CHANGE MY LOVE FOR YOU ... GLENN MEDEIROS
6.	THE EVIL THAT MAN DO............................. IRON MAIDEN
7.	YOU CAME...........................................KIM WILDE
8 FIND MY LOVE.........................FAIRGROUND ATTRACTION
9.	RICH OUT I'LL BE THERE..........................THE FOUR TOPS
10. HUSTLE TO THE MUSIC.............................FUNKY WORM
PRED 10. LETI:
1. WHEREVER I LAY M Y HAT............................PAUL YOUNG
2 GIVE IT UP	......................KC& THE SUNSHINE BAND
3. IOU...................................................FREEZE
4 DOUBLEDUTCH ...............................MALCOM McLAREN
5. THE CROWN........................................ GARY BIRD
6 WHO'S THAT GIRL............................. THE EURYTHMICS
7.	CLUBTROPICANA .......................................WHAM!
8.	WRAPPED AROUND FINGER ..........................THE POLICE
9.	CRUEL SUMMER...................................BANANARAMA
10.	BIG LOG.........................................ROBERT PLANT
PRED 15. LETI:
1.	YOU'RE THE ONE THAT I WANT......0. NEWTON JOHN - J. TRAVOLTA
2.	SUBSTITUTE............................................CLOUT
3.	BOOGIR OOGIE OOGIE ........................A TASTE OF HONEY
4	FOREVER AUTUMN ............................JUSTIN HAYWARD
5.	THE KIDS ARE UNITED...................................SHAM 69
6.	THREE TIMES A LADY .............................COMMODORES
7.	RIVERS OF BABYLON/BROWN GIRL IN THE RING ...........BONEYM
8.	DANCING IN THE CITY.............................MARSHAL HAIN
9.	SMURF SONG.................................FATHER ABRAHAM
10.	5-7-0-5 ...............................................CITY BOY
PRED 20. LETI:
1.	I'M A LEADER OF THE GANG........................GARY GLITTER
2.	YESTERDAY ONCE MORE.......................THE CARPENTERS
3.	48 CRASH ........................................SUZI QUATRO
4.	WELCOME HOME..................................PETERS & LEE
5.	ALRIGHT ALRIGHT ALRIGHT........................MUNGO JERRY
6.	SPANISH EYES..................................... AL MARTINO
7.	YOU CAN DO MAGIC ..................LIMMIE & THE FAMILY COOKIN'
8.	GOING HOME ....................................THE OSMONDS
9.	BAD BAD BOY........................................NAZARETH
10.	TOUCH ME IN THE MORNING .........................DIANA ROSS
PRED 25. LETI:
1 MONY MON Y..................TOMMY JAMES AND THE SHONDELLS
2.	HELP YOURSELF....................................TOM JONES
3.	FIRE............................................ATHUR BROWN
4.	THIS GUY'S IN LOVE WITH YOU ......................HERB ALPERT
5	I PRETEND......................................DES O'CONNOR
6.	I CLOSE MY EYES AND COUNT TO TEN..........DUSTY SPRINGFIELD
7.	SUNSHINE GIRL .............................HERMAN'S HERMITS
8 MRS ROBINSON............................SIMON & GARFUNKEL
9. LAST NIGHT IN SOHO................DAVE DEE, DOZY, BEAKY. MICK
10.	DANCE TO THE MUSIC....................SLY & THE FAMILY STONE
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večernem programu med 19.30 in 21.00 uro.
V novem šolskem
letu 1993/94
bomo organizirali
pouk klavirske
harmonike.
Interesenti naj se do 10. 9.
1993 pisno prijavijo na naslov:
DPD Svoboda Celje
Ulica 8. črnogorske brigade 10
63000 Celje.
UGODNA PONUDBA RAČUNALNIKOV IN TISKALNIKOV
Osebni računalniki 386/33-40, 486/33-66 MhZ. Tiskalniki
Samsung PS2412 A4/24 36.000,00 SIT, SP0921 A3/9
33.160,00 SIT, SP2421 A3/24 49.800,00 SIT. S 1. septem-
brom prične veljati nov delovni čas od 8. do 12. in od 13. do 17.
ure.
MIKROSTAR d.o.o. Ljubljana, PE Celje, Teharska 4 (tovarna Toper),
tel. 063-21-150, fax 063-21-021 od ponedeljka do petka od 8-16. ure.
Rock'n'roll
gor al' dol
Neokusno zabavo si v tem
času privošči Vsemogočni, ko
po uničujoči suši pošlje nad
nas mrzli ciklon, ki, če ne kaj
drugega, poskrbi, da se v deže-
li vsi preoblečejo čez noč
v zimska oblačila. Tako nek-
daj pozno jesenski melodiji
smrk smrk in apčih, pri nas
odmevata danes že v drugi po-
lovici avgustove lune in tudi
dež je pricapljal prvič, zadnjič
in prepoznič v tem poletju
v zadostni količini. In glede na
vojne, ujme in druge množične
uničevalke življenja, mora člo-
veku postati jasno, da tudi bo-
govi na Olimpu nimajo pošlih-
tanih vseh zadev in da se je
nemara sama kurbarija Svete-
mu Petru med nogami splazila
skozi rajska vrata in se razpa-
sla tudi v svetih višavah. Ved-
no večje je število na kolenih
molečih za milost, nakar se iz-
kaže, da le redkim uspe izmo-
liti si vsaj mirno smrt. Tako so
pri nas denimo kmetje poleg
upokojencev, gotovo največji
in najradodarnejši spoštovalci
tako imenovanih božjih slu-
žabnikov na zemlji. In kaj
imajo sedaj od tega? Figo! To-
da za njihovo nesrečo obstaja-
ta vsaj dve razlagi: ali so za-
močili dušni pastirji, s tem da
so sami pospravili kar je bilo
Njemu darovanega, ali pa je
prav On tisti, ki samo še kaz-
nuje, ker mu je na stara leta
udarilo na hudobijo. Seveda
bodo sedaj vsi planili in pridi-
gali o velikem grehu in grešnih
capudrih, kakršen bi utegnil
biti tudi pisec tehle nesramno-
sti, vendar je ta frazeologija že
tako sprana in že čisto brez
barve, vonja in okusa, da mar-
sikateri tega ne more več pre-
našati trezen.
Bili pa so časi, ko so se vče-
raj oklic ani gospodje prav ta-
ko hinavsko nazivali s tovariši
in nas v prastarih uniformah
pošiljali služit na Kosovo, pa
se je vsaj vedelo, kdo preveč
pije in kdo premalo plača. Ne-
zadovoljstva je bilo seveda
povsod za zvrhano mero, a so
športni pregledi na televiziji še
vedno delovali kot poceni ra-
zredčilo in tržišče je že zahte-
valo poravnavo računov, se
pravi kri. Bratstvo in enotnost
sta postala nepriljubljen sim-
bol prohibicije nacionalizma,
ki je svojo zaslombo kot vedno
našel pri spretno montiranih
mafijskih mehanizmih, ti pa so
poskrbeli, da je podtalna pro-
izvodnja in prodaja mržnje
dosegla neslutene in srhljive
razsežnosti. In oni zgoraj so
vse to gledali, sodelovali in
manipulirali, špekulirali in
kasirali, navzven pa hujskali
in obtoževali. Pa je prišlo, kot
je nekoč zapisal moj soborec:
»Novo vrijeme, isto sranje!« In
ko seje potapljala stara barka,
je bilo, kot že takrat na Titani-
cu, poteptano načelo: Najprej
otroci in matere. Spet je odlo-
čila debelina denarnice in
upogljivost hrbtenice: najprej
Slovenci, Hrvati... In gospo-
dje so se zravnali, zapeli suk-
njiče in razobesili zastave, po-
tem pa v imenu izbranega na-
roda obliznili silikonsko rit na
oltarju Evrope, se slikali (sram
jih bodi) z naročniki holokav-
sta in raja je dobila svojo kost.
In... počakajte, no vendar, vi,
ki mislite, da to nima nobene
zveze z glasbo. S tisto, ki se
žuli na grajskih prireditvah
v Laškem ali s hozlpozlom na
celjskem turističnem tednu res
nima nič, vendar v razmišlja-
jočem in adolescentsko občut-
ljivem jedru rock'n'rolla kriči
zgražanje, zavračanje in ob-
tožba takšnega okrutnega in
nečloveškega konstruiranja
usode nemočnih milijonov.
Za t re ti ta krik, ali ga vsaj za-
dušiti kolikor se da, je že od
nekdaj prva naloga kontrašev,
pa naj si gre tu za sobotni Novi
rock v Ljubljani ali prvi rock
koncert v Motniku. ki bo iste-
ga večera predstavil celjski za-
sedbi Coda in Whip Up. No, pa
pridite in zakričite, če vas je
kaj v hlačah.
Piše Aleš Jošt
Št. 35 - 2. september 1993
27
V ponedeljek je izšel EP
»Heart Shaped Box«, ki je
predhodnica albuma »In Ute-
ro« skupine NIRVANA. Na eni
izmed štirih skladb s tega EP
se je kot avtor in pevec prvič
poizkusil bobnar skupine, Da-
ve Grohl (na sliki). Kitarista
»Big« Johna Duncana, ki je
z Nirvano odigral le en kon-
cert, pa bo najbrž zamenjal
Pat Smear, nekdanji član v za-
četku osemdesetih zelo popu-
larne ameriške punk zasedbe
Germs.
Znano ameriško pop-folk
zasedbo 10.000 MANIACS je
po dvanajstih letih zapustila
pevka Natalie Merchant. Za to
odločitev je rabila kar dve leti,
saj so jo poleg pogodbenih ob-
veznosti z založbo zadrževali
tudi izredno dobri prijateljski
odnosi znotraj benda. Natalie
so bo po krajšem počitku lotila
samostojne kariere.
Agenti FBI so aretirali dva
pripadnika ameriške nacistič-
ne organizacije American
Front, ki sta nameravala likvi-
dirati dva trenutno najbolj
znana temnopolta pevca in
borca za pravice »obarvanih«,
ICE-a in ICE CUBEA (na
sliki).
Še pred ameriško turnejo
nameravajo SUEDE posneti
balado »Still Life«, ki je ena
izmed najbolje sprejetih stvari
na njihovih koncertih. Video
za ta single bodo posneli na
turneji, po odličnem debut-al-
bumu in kar štirih precej
uspešnih singlih bo to tudi nji-
hova zadnja nova skladba
letos.
THE ROLLING STONES še
vedno iščejo zamenjavo za bas
kitarista Billa Waymana. Po
dveh »neuspešnih« kandida-
tih, Dughu Wimbishu (Living
Colour) in Gary Tallentu (E
Street Band), je sedaj v igri
basist Joey Stampinato, ki je
sodeloval s Keithom Richard-
som pri filmu »Hail! Hail!
Rock & roll«.
Nizozemski založniški gi-
gant POLYGRAM je za 301
mio dolarjev odkupil slavno
Motown, eno izmed najvpliv-
nejših založb v sredini šestde-
stih. Poleg te nove pridobitve
so v Polygramovi lasti še za-
ložbe; A&M, London, Mercu-
ry, Phonogram, Fontana ...
Na spektakularnem pogre-
bu-zabavi, se je lastnik uspeš-
ne založbe DEF AMERICAN,
Rick Rubin, s še 1500 povab-
ljenimi gosti, poslovil od prve-
ga dela imena založbe in jo
tako preimenoval v American.
Za ta korak se je odločil po-
tem, ko se je v novem ameri-
škem pravopisnem slovarju
razlaga te besede prvič pojavi-
la v zvezi z njegovim imenom.
Članice lani razpadlega tria
WILSON PHILLIPS, Wendy
in Carnie Wilson ter Chynna
Phillips, so se odločile v začet-
ku naslednjega leta obnoviti
zasedbo in nadaljevati skupno
kariero. Sestri Wilson sta
pravkar končali snemanje bo-
žičnega albuma, izid prvega
solo albuma Phillipsove pa
lahko pričakujemo te dni.
Med 3. in 24. oktobrom bo-
sta v New Yorku na Madison
Square Gardenu, kar dvajset-
krat ponovno skupaj nastopila
Paul SIMON in Art GAR-
FUNKEL.
Producenti založbe Mercury
Records so zavrnili novo gra-
divo popularne folk pevke
MICHELE SHOCKED. Mic-
hele je že vložila tožbo proti
založbi zaradi neizpolnjevanja
pogodbe, ki naj bi ji omogoča-
la precej umetniške svobode.
Koliko, pa bodo morali sedaj
odločiti sodniki. Nove skladbe
so za razliko od prejšnjih, ki so
bile nekakšna mešanica folka,
countrya in popa, orientirane
bolj k gospelu, ki ima seveda
precej manjši krog poslušalcev
in potencialnih kupcev.
V soboto, 4. septembra, se bo
v ljubljanskih Križankah zgo-
dil letošnji Novi rock '93.
Kljub težavam pri izbiri »do-
mačih« bendov, je organiza-
torjem poleg dveh gostov, od-
ličnih Američanov SMAS-
HING PUMKINS in dobrih
Angležov VERVE, le uspelo
zbrati štiri (pred)skupine, ki
naj bi zastopale »domačo« al-
ter sceno. SLEAZY SNAILS
in 2-2-2-7 so iz Slovenije,
Subways dogs in Zona Indu-
striale pa bodo prišli iz sosed-
nje Hrvaške.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Spet ni nihče napovedal
pravilnega vrstnega reda
skladb, nagrada je sedaj
vredna 12.000 SIT. Za sklad-
be, ki jih je izbral Stane Špe-
gel, glasbeni urednik Radia
Celje, lahko glasujete, v sre-
do, 8. septembra.
^Kupone pošljite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
Hrvati napadajo
Za reško skupino Läufer ie Hrvaška
premajhna
Skupina Laufer je že pet let
v vrhu reškega ročka, šele lani
pa ji je s prvim EP-jem uspelo
prebiti lokalne okvirje. Na tej
plošči so štiri skladbe; »Znam,
znam«, »Sve je laž«, »Budi mo-
ja voda« in »Lopov Jack«.
Za zadnji dve skladbi so La-
uf er j i v Sloveniji posneli tudi
videospota (prvega v režiji
Slavka Hrena, drugega pa pod
vodstvom Mateje Klarič), ki
sta se takoj prebila do prvega
mesta priljubljene HTV oddaje
Hit depo. Video za komad
»Lopov Jack« pa je bil celo iz-
bran za naj video prvih šest
mesecev tega leta. Po številnih
nastopih na Hrvaškem se sku-
pina Laufer, pod menagemen-
tom Ljubljančana Andreja
Štritofa, vse večkrat pojavlja
tudi na slovenskih koncertnih
prizoriščih. Njihov oster in na
trenutke že kar surovi rock,
začinjen s kančkom funka in
s spevnimi refreni, v glavnem
navdušuje prisotne na njiho-
vih koncertih, izjema je bil le
letošnji nastop na rock spekta-
klu v počastitev »dneva mla-
dosti« v Ljubljarfi, kjer jih je
publika, zaradi njihovega pre-
več zvezdniškega obnašanja,
izžvižgala.
Maja in junija letos je skupi-
na posnela štiri nove skladbe,
dve izmed njih, »Ljubav kao
heroin« in »Dio tebe«, pa je
izdala na novem vinilnem sin-
glu. Po sklenitvi pogodbe
z ljubljansko neodvisno založ-
bo Corona je ravno te dni izšla
kaseta z osmimi skladbami in
naslovom »The best of...«. Ve-
čino komadov so Urban — vo-
kal, Ljubo - bas, Alen — bobni in
Vava - kitara, posneli v studiu
Tivoli, producent tega projek-
ta pa je bil trenutno najboljši
slovenski producent Janez
Križaj. CD plošča bo izšla ne-
koliko kasneje, na njej pa bo
najbrž tudi več skladb. Pro-
mocijska dejavnost ob izidu
kasete se bo v Sloveniji začela
16. septembra v Ljubljani, na-
daljevala dva dni kasneje
v Kranju, do konca leta pa na-
meravajo fantje »obLaufati«
vse večje slovenske kraje.
STANE ŠPEGEL
Pričeli smo z vpisom v
-	RAČUNALNIŠKE TEČAJE - začetni in nadaljevalni
-	JEZIKOVNE TEČAJE - splošni, poslovno in strokov-
no komuniciranje
-	STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
-	SEMINAR ZA POSLOVNE TAJNICE IN SEKRETARJE
- osnovni in dopolnilni.
Vse informacije dobite na sedežu podjetja CIS, d.o.o. Celje,
Gledališka 2, drugo nadstropje ali preko telefona na številko
063 - 21-805 vsak dan med 9.00 in 15.00 uro.
Št. 35 - 2. september 1993
Pred nami potop!
.. .in šola. Dejstvo, ki se mu je popolnoma nemogoče
izogniti. To potrjuje tudi zoprno vreme, in, če obe
dejstvi združimo, lahko iz tega izvlečemo tudi kakšno
depresijo, ali zamorjeno stanje.
Vsaj popravni izpiti so že za vami — upam, da uspešno
opravljeni.
Kaj še? Zaženite se v boj za ocene nad ena in mislite
na to, da bo nekoč spet konec junija. Sicer pa bodo
učitelji prav gotovo poskrbeli za to, da boste imeli tudi
v letošnjem šolskem letu dovolj prostih dni. Če bodo
tudi jesenske počitnice prekratke, torej ne skrbite:
vam na ljubo jih bodo morda podaljšali s kakšno
stavko...	NINAM.
Anketa
Na Osnovni šoli v Petrovčah
so učenci že pred leti izdelali
zanimivo raziskavo in s po-
močjo ankete med učenci pri-
šli še do zanimivejših rezul-
tatov.
Vaše nenehno stokanje o šoli
in pouku ter grafiti v fizikalni
učilnici so nas spodbudili, da
smo se Popkovci začeli zani-
mati za to, kakšno šolo sploh
želite, kaj vam je v sedanji
všeč in kaj pogrešate. Tako
smo učence od šestega do
osmega razreda povprašali,
kaj jih pri učnih urah najbolj
moti, kdaj se pri pouku dolgo-
časijo, kaj delajo, ko jim je
dolgčas, kaj pri učni uri pogre-
šajo, česa bi moralo biti več,
česa manj.
1.Kaj	te pri učnih urah naj-
bolj moti?
Daleč največ je bilo odgovo-
rov »spraševanje za oceno«.
Sledi »nepravično ocenjeva-
nje«, tretji pa je »slaba ra-
zlaga«.
2.	Kdaj se pri pouku najbolj
dolgočasiš?
Vodi »nezanimiva snov«,
zgražajo pa se tudi nad slabi-
mi referati. Nekateri anketi-
ranci pa se najbolj dolgočasijo
»zjutraj«, »kadar pri glasbi ne
pojemo« in »kadar zunaj dežu-
je, učitelj pa nam vseeno nekaj
razlaga«;
3.	Kaj delaš, ko ti je med uro
dolgčas?
—	»Čečkam po mizi, lističu ali
radirki.«
—	»Se pogovarjam, kle-
petam.«
—	»Gledam na uro.«
—	»Me sploh ni zraven.«
4.	Kaj pogrešaš pri učni uri?
—	»Pogovor.« (Ne o šoli!)
—	»Glasbo.«
—	»Smeh.«
—	»Nove mlade, lepe učite-
ljice.«
5.	Česa bi moralo biti v šoli
več, česa manj?
—	»Več privilegijev.«
—	»Manj pridig.«
—	»Več individualnih pogo-
vorov.«
Šola in mi
Začela se je šola in v popol-
nejši zasedbi smo se začeli tudi
mi. Kdo? Jasno: Teeeeennnn-
valllll!
Z dvema novima voditelje-
ma (Aljo ste že lahko slišali,
Jani j a boste prihodnjo soboto)
smo torej zapluli v zadnjo so-
boto pred počitnicami.
Kmalu bomo začeli tudi
z (dolgo obljubljenim) novim
konceptom Teen-vala, tako da
nas boste prav gotovo posluša-
li še z večjim užitkom, kot ste
nas do sedaj.
In kako je bilo v soboto? Ma-
tej je ob tem, da se je v režiji
ukvarjal z osnovami karateja,
miksal, mešal, kuhal in pekel
tudi Teen-val. Nena (ja, vrnila
se je že!), Alja in jaz pa smo
sedele v temačnem studiu in se
pogovarjale z vami in same
s sabo.
Edina razveseljiva vest to
soboto je bila ugotovitev, da
v studiu ni okna. Tako nam
vsaj zoprnega dne, ki je pok-
varil soboto, in dežja, ki je ta-
ko nasilno prekinil poletje, ni
bilo treba gledati.
Slišimo se prihodnjo soboto;
z malo več optimizma in mo-
goče tudi z žarkom sonca...
NINA M.
0 učiteljih
Edini učitelj, ki je vreden te-
ga imena, je tisti, ki spodbuja
duh svobodnega mišljenja in
razvija občutek osebne odgo-
vornosti.
(JAN A. KOMENSKY)
Slabi učenci imajo neverjetno
sposobnost za slabe strani svo-
jih učiteljev.
(TOMISLAV LADAN,
Zoon graphicon)
Če učitelj ljubi samo poklic, je
dober učitelj. Če ima rad učen-
ca kot oče ali mati, je boljši od
tistega učitelja, ki je prebral
vse knjige, vendar ne mara ne
poklica in ne učencev. Ko ima
učitelj rad tako poklic kot
učence, je - pravi učitelj.
(TOLSTOJ)
0 učenju
Žalosten je tak učenec, ki ne
prekosi svojega učitelja.
(LEONARDO DA VINCI)
Učenje brez razmišljanja je
prazno, razmišljanje brez uče-
nja nevarno.
(LAO CE)
Ne učimo se za šolo, temveč za
življenje!
(SENEKA)
Tistega, kar sem se naučil, ne
znam več. Znam pa še tisto,
kar sem uganil.
(CHAMFORT)
Šoli
splošno: jeza in neje-
volja
vanjo iti: prihodnost,
polna skrbi
iz nje iti: trpljenje in
strah bosta minila
šola z mnogo otroki:
mnogo skrbi boš imel
Javni zavod
OSNOVNA ŠOLA
MIROSLAV ŠIRCA
PETROVČE
razpisuje delovno mesto
PSIHOLOGA ALI
PEDAGOGA
za nedoločen čas
Pogoji:
-	visoka izobrazba
-	možnost nastopa takoj
-	poznavanje računalništva
-	pripravljenost za delo na
interesnem področju
-	pripravljenost za vodenje
socialne problematike
Prijave z dokazili pošljite na
OS Petrovce v 8 dneh po ob-
javi_
MADONNA
Rain
I feel it, it's coming
Chours:
Rain
Feel it on my finger tips
Heart on my window pane
Your love's coming down like
Rain
When your lips are burning mine
And you take the time to tell me how you feel
When you listen to my words
And I know you've heard
I know it's real
Rain is what the thunder brings
For the first time
I can hear my heart sing
Call me a fool but I know I'm not
I'm gonna stand out here on the mountain top
Till I feel your
Chours
When you looked in to my eyes
And you said goodbye
Could you see my tears
When I turned the other way
Did you hear me say
I'd wait for all the dark clouds bursting
In a perfect sky
You promised me when you said goodbye
That you'd return when the storm was done
And now I'll wait for the light
I'll wait for the sun
Till I feel your
Chours
Here comes the sun
Here comes the sun
And I say, never go away
Waiting is the hardest thing
It's strange I feel like I've known you before
I tell myself that if I belive in you
And I want to understand you
In the dream of you
more and
more and more
With all my heart and all my soul
When I'm with you
That by sheer force of will
I feel like a magical child
I will raise you from the ground
Everything strange
And without a sound you'll appear
Everything wild
And surrender to me
To love
Rain is what the thunder brings
For the first time
I can hear my heart sing
Call me a fool but I know I'm not
I'm gonna stand out here on the
mountain top
Till I feel your
Rain
I feel it
It's coming
Your love's coming down
Chours
Z NT&RC v Gardaland
Prvi izžrebanci za naslednji, prvi septemberski izlet, ki bo
11.9., so:
Mihela Lavbič, Dramlje 27, Dramlje
Antonija Gračnar, Blatni vrh 20, Jurklošter
Dejan Salober, Čopova 4, Žalec
Št. 35 - 2. september 1993
29
Otroci iz epruvete
Fiona Bealey je začela živ-
ljenje v epruveti. Njena starša
sta morala pred spočetjem
prebroditi sedem let razoča-
ranj in lažnih upov, poskusi,
da bi vendarle pridelala otro-
ka, pa so gospoda in gospo Be-
aley stali okroglih 14 tisoč
funtov (približno 35 tisoč
DEM).
Kljub krepkemu izdatku pa
se lahko radostna roditelja
prištevata med redke srečne-
že: v Britaniji se vsako leto
odloči za spočetje v epruveti
10 tisoč žensk in samo 1500
med njimi jih tudi res rodi.
Kljub razmeroma nezaneslji-
vim rezultatom in visoki ceni
storitev pa število pacientk
narašča, medtem ko so sred-
stva državnega zdravstvenega
varstva pičla, zato ni čudno,
da so se privatne klinike ra-
zrasle kot gobe po dežju.
Neplodnost kot vir
zaslužka
Zdravljenje neplodnosti je
v Britaniji noro drag način
igranja na srečo. Občutljiv po-
stopek oplojevanja v epruveti
poteka nekako takole: bodoči
materi najprej predpišejo
zdravila za plodnost in upajo,
da bo prišlo do ovulacije, nato
odstranijo mikroskopsko
majhna jajčeca iz njenih jajč-
nikov in upajo, da se bodo
uspešno združila s partnerje-
vimi semenčicami. Dva do tri
embrije nato namestijo v ma-
ternico in spet upajo, da se bo
vsaj eden prijel, in če se to
zgodi, lahko upajo dalje, da
umetno oplojeno dete ne bo iz-
gubljeno s spontanim spla-
vom. Običajno je uspeh samo
14 odstoten - in ena sama vsa-
ditev jajčeca stane v Britaniji
okrog 2000 funtov (pribl. 5000
DEM) - toda mnogi pari po-
skusijo srečo vsaj trikrat ali
štirikrat, preden se rodi otrok.
Ali pa se jim to sploh nikdar
ne posreči.
Kako je drugod
v Evropski skupnosti
V Franciji si lahko umetno
oploditev v epruveti privošči
vsakdo, vsaj prve štiri posku-
se, ki jih krije državno zdrav-
stveno varstvo. Podobno je
v Nemčiji, v drugih državah pa
neplodnim parom naknadno
povrnejo stroške. Edina drža-
va, ki tega ni pripravljena sto-
riti, je poleg Italije samo še
Britanija.
Državno zdravstveno zava-
rovanje sicer res pokriva del
storitev, toda v tistih bolnišni-
cah, kjer nudijo oplojevanje
v epruveti zastonj, je čakalna
doba do štiri leta in ženska, ki
je stara že 30 let ali več, si
preprosto ne more privoščiti,
da bi čakala tako dolgo. Res je
sicer, da so britanske porod-
nišnice polne tridesetletnic, ki
se prvič odločajo za materin-
stvo, toda če ima bodoča mati
že težave s plodnostjo, je ne-
smiselno izzivati usodo še
z leti.
Razlike v pristopu in
opremi
V Britaniji je 62 prijavljenih
klinik, kjer oplojujejo jajčeca
v epruveti, in čeprav gre za
eno samo državo, so razlike
v opremi med posameznimi
klinikami nepopisne, kar ned-
vomno vpliva tudi na uspeš-
nost, čeprav tovrstnih primer-
jav nihče ne dela rad. Statisti-
ka bi neplodnim parom tudi
bolj malo pomagala: gre pač
za tako negotovo vejo medici-
ne, da vam lahko tudi najbolj-
ša klinika pobere 20 tisoč fun-
tov, vas pet let vodi od enega
razočaranja do drugega in vas
na koncu kljub vsemu odslovi
praznih rok. Profesor lan
Craft z londonske klinike za
plodnost je ob tem dodal:
»Nihče vam ne more zagotovi-
ti, da vam bo prodal otroka.
Prodajo vam lahko samo ob-
ljubo, za katero upajo, da se bo
spremenila v otroka.«
Mnogim so otroci pač smisel
življenja in če jih narava pri-
krajša za potomce, so priprav-
ljeni tvegati vse, da bi prišli do
želenega cilja. Nekateri pro-
dajo avto, se odpovejo počitni-
cam, kasneje tudi hiši in več-
krat pridejo tudi na boben.
Neplodna ženska povprečno
zanosi pri tretjem poskusu
vsaditve v epruveti oplojenih
jajčec, kar stane 6500 funtov,
toda v klinikah vedo povedati
o primerih, ko so bili pari pri-
pravljeni plačati karkoli, samo
da bi se jim uresničila velika
želja in bi postali starši.
Če se posreči
prehitro
V dobro opremljenih klini-
kah imajo med drugim na vo-
ljo zmrzovalnike, kjer lahko
presežek embriev zamrznejo
in jih uporabijo kasneje, če se
vsaditev prve trojice ne obne-
se. Tablete za plodnost lahko
pri ženski namreč povzročijo,
da ji v enem ciklusu dozori tu-
di več kot deset jajčec. Običaj-
no (če razmere dopuščajo),
oplodijo kar vse naenkrat, pr-
va trojica roma naravnost
v maternico, preostanek pa
v hladilnik. In kaj se zgodi
z zamrznjenimi embrii, če se
»prime« že katero izmed prvo
vsajenih oplojenih jajčec? To
je tista temna stran umetnega
oplojevanja, o kateri se le malo
govori. Kot je bilo rečeno v po-
sebni oddaji na to temo, ki je
bila na sporedu aprila lani na
BBCjevem četrtem radijskem
programu, lahko starši sami
odločijo, ali preostale »otroke«
prepustijo nadaljnjim posku-
som (zakon dovoljuje, da se
znanstveniki z njimi ubadajo
še 14 dni), ali pa jih kar takoj
spravijo s sveta. Kako? V obeh
primerih jih v laboratoriju po-
lijejo s kislino.
Piše Mojca Belak
Fiona Bealey, 14.000 funtov in njena nekoliko cenejša vrstnica, ki je stala »samo« 12.450 funtov.
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
41. nadaljevanje
V hoji skozi čas smo prišli
tudi do ne nepomembnega
vprašanja: kakšno vino pijemo
danes? Boljše ali slabše od ti-
stega, kakršnega so pili naši
predniki, in ali se je spremi-
njal tudi okus? Že ko je tekla
beseda o odnosu med vinom in
hrano, o prehranjevalnimi na-
vadami, sem omenil, da se je
z določenimi trendi na tem po-
dročju spremenil tudi odnos
do vina. Sodobna znanost je
z razvojem tehnologije razvila
sposobnosti, da naravnim da-
nostim, ki jih vsebuje vino, do-
ločene lastnosti le izboljša in
jih prilagaja časovnim raz-
meram.
Še tako moderna klet ne
more iz slabe osnove narediti
odličnega vina. To pravilo ve-
lja za vse postopke z vinom in
za vse vrste. Tudi če želimo
dobiti vrhunsko penino, ne
moremo uporabljati za osnov-
no vino grozdje slabe sorte in
slabe kakovosti. In to ne velja
le za vina. Tudi dobrega ko-
njaka ne moremo dobiti brez
osnove — odličnega vina.
In tako naprej. Vino je po-
stalo umetnina. Človek ga je
naredil za umetnino. Pozna-
valci so razvili ta odnos v več
smeri in na različnih ravneh.
Eno od spoznanj iz tega odno-
sa je, da je vino del človekove
kulture. Danes že lahko reče-
mo tudi tako: pokaži, kakšen
odnos imaš do vina, pa ti po-
vem, kdo si. Morda se bo zdela
komu takšna trditev nepri-
merna in črno - bela, da spod-
buja ekskluzivizem, morda pa
se bo kdo nad njo zamislil.
Toda eno je dobro vedeti: vi-
na ne kaže malikovati, saj
navsezadnje ni edini pridelek
na tem svetu. Dobro je vedeti
čimveč o njem in ga spoštova-
ti. Tudi če ga ne pijemo. Člo-
vek že dolgo ve, da je za nasta-
nek vina potrebno več dejav-
nikov in eden od najpomemb-
nejših so ravno naravne dano-
sti. Toda ve tudi to, da same po
sebi še ne dajo vina in da tudi
reka, da je vino božji dar, ne
gre jemati dobesedno, temveč
v prenesenem pomenu besede.
Vino nastane torej po zaslugi
narave in človekovega znanja
z veliko truda in veliki stroški.
Da bi razvijali vinsko kultu-
ro in sprejemali dognanja so-
dobne znanosti ter gojili pri-
jetno tradicijo druženja in
omike omizja, so nastale tudi
različne oblike povezovanja
ljubiteljev vina in vinske kul-
ture.
Leta 1989 so v mariborskem
vodnem stolpu, kjer je prva vi-
noteka slovenskih vin, ustano-
vili častivreden konvent svete-
ga Urbana, njegov pretor je
publicist in urednik Branko
Avsenak, konventovo geslo pa
je Ad maiorem vini gloriami
Število rednih članov konven-
ta je omejeno, in sicer na 21,
k svojemu omizju pa vabijo tu-
di goste. Sestajajo se vsak prvi
torek v mesecu. Veliko letno
zasedanje je na god sv. Urba-
na, to pa je 25. maja. Sestanejo
se tudi na martinovo 11. no-
vembra in na dan svetega Va-
lentina, 14. februarja, ko sme-
jo biti v njihovi družbi tudi
družice konventualov. Ta prvi
tovrstni slovenski konvent je
tudi uradno registriran na so-
dišču. Septembra 1991 pa je
bil na Ptuju ustanovljen kon-
zulat reda gradiščansko-pa-
nonskih vitezov vina za Slove-
nijo. Sedež reda je v avstrij-
skem gradiščanskem mestu
Železno (Eisenstadt), sedež
konzulata pa v ptujskem mi-
noritskem samostanu. Prvi
prokonzul je eden dolgoletnih
strokovnjakov s področja slo-
venskega vinogradništva in vi-
narstva, tovrstnega prava ter
zelo zaslužen za uveljavitev
kakovosti slovenskih vin Fe-
dor Pirkmajer, drugi prokon-
zul pa je zelo ugledni univerzi-
tetni profesor dr. Jože Col-
narič.
Da je sedež konzulata za
Slovenijo v ptujskem minorit-
skem samostanu, ni naključje,
saj vemo, da se je z minoriti
pred več kot 750 leti začelo na
Ptuju organizirano in strokov-
no kletarstvo, samostanska
streha tega častitljivega reda
pa je tudi pravi kraj za vinski
viteški red, ki je privzel za
svoje geslo In honorem Dei et
in honorem vini ! - Čast Bogu
in čast vinu! Uradni jezik med
sedežem reda in konzulatom je
nemščina, sicer pa so v redu
vsi jeziki dežel vitezov enako-
pravni. Omenjeni viteški red
deluje na kulturno-družbenem
področju in ni obremenjen
s političnimi, verskimi, gospo-
darskimi in stanovskimi inte-
resi. Vsi viteški zapriseženci so
stanovsko enakopravni: ho-
spes - pripravnik, svetnik, sod-
nik in vitez s svojim vstopom
v viteški red dolžan v svoji za-
sebnosti in pri javnem delu
spoštovati plemenite cilje reda
in dejavno sodelovati v redov-
nem življenju.
Cilji reda pa so: negovanje
vinske kulture, prenašanje
znanstvenih spoznanj s po-
dročja vinarstva, skrb za ne-
nehno zboljševanje kakovosti
vina, priznavanje krščanskih
vrednot in pospeševanje kari-
tativnih in socialnih dejavno-
sti. Viteštvo je namreč prizna-
vanje plemenitosti duha ter
zavzemanje za lepo, dobro in
resnično, za ideale in plemeni-
to viteško prijateljstvo, kjer je
viteška beseda nadvse cenje-
nja. Vsi udje viteškega reda,
od hospes (pripravniki) do no-
biles (vitezi v senatu) so ena-
kopravni, se med seboj tikajo
in pozdravljajo z viteškim
pozdravom. Za skupna redov-
na srečanja je predpisana
obleka, redovna kravata in
ustrezno redovno okrasje.
Ustanovitev ali imenovanje
konzulata reda gradiščansko-
panonskih vitezov vina pa je
imela v septembru leta 1991 še
dodatno politično razsežnost.
Ker razen države in redov ni-
ma nihče drug pravice usta-
navljati konzulate, je bil dogo-
dek na Ptuju tudi simbolno
dejanje priznanja suverenosti
slovenske države in državnosti
izrazilo pa ga je vodstvo tega
avstrijskega reda, ki je član
mednarodne redovne zveze
s sedežem v Parizu. Lahko to-
rej rečemo, da je vinska kultu-
ra pomagala ustoličevati tudi
novo slovensko državo. Takš-
nih in podobnih redov, kon-
ventov in bratovščin je zlasti
v severozahodnem delu Evro-
pe več. Za našo državo sta ča-
stivredni konvent sv. Urbana
in delovanje konzulata gradiš-
čansko-panonskih vitezov vi-
na za Slovenijo na Ptuju veli-
kega pomena, saj sta pri nas
pionirski obliki tovrstnega de-
lovanja v utrjevanju in širje-
nju vinske kulture.
V Sloveniji deluje tudi pro-
vinca častitljivega reda sv.
Fortunata, ki deluje nadnaci-
onalno, rasno, versko in poli-
tično nevtralno, kot združenje
humanistično mislečih ljudi.
Nadaljujejo idejno izročilo sv.
Fortunata (535-600), nadškofa
iz Poitiersa in redovniške
skupnosti, ki jo je vodil. Med
mnogimi dejavnostmi spodbu-
jajo zboljšanje kakovosti pre-
hranjevalnih navad, priprav-
ljanju in uživanju hrane ter
vinski kulturi. Redno priprav-
ljajo ocenjevanje vin iz kleti,
ki so bile deležne njihovih
priznanj ali naslova Hiša ka-
kovosti. Ta častitljivi naslov so
si doslej pridobile vinske, kleti
Dobrovo v Goriških Brdih,
v Metliki, Ormožu, na Ptuju in
Vinagova v Mariboru. Gene-
ralni prior za Slovenijo je Šte-
fan Špilak, subprior je akade-
mik dr. Janez Milčinski, staus
viteza pa ima etnolog dr. Janez
Bogataj.
Morda bo kdo še kje ustano-
vil kakšno drugačno obliko
delovanja, ki bo izražala pod-
poro vinski kulturi, morda na
kakšnih drugačnih temeljih in
ne toliko na tradiciji.
Na Slovenskem nam torej
niso neznane obredne oblike
čaščenja vina in vinske kultu-
re. S to mislijo se spet vračam
k že znani razsežnosti, ki jo
poznamo v zvezi z vinom, vin-
sko in pivsko kulturo: to je
srečevanje ljudi za omizjem,
druženje ljudi za mizo, dru-
žabnost, komunikativnost, iz-
menjava misli, znanja, vtisov,
doživljanje sočloveka.
Morda bi lahko v tem videli
in spoznali »novo« vlogo vina
in vinske kulture na Sloven-
skem, ko živimo v časih ogro-
ženega blaginje in ogroženih
vrednot, ki naj bi sicer bile ve-
zivo v naših medčloveških od-
nosih.
Morda pa bi zmogli za omiz-
jem ob kozarcu plemenitega
vina spet pomisliti na to, da
nismo sami na svetu in da je
življenje kljub vzponom in
padcem del neskončnega
stvarstva. Nekje v verigi te ne-
skončnosti sta njena člena tudi
človek in trta.
Konec
Št. 35 - 2. september 1993
30
Št. 35 - 2. september 1993
31
Št. 35 - 2. september 1993
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Nekateri pravijo, da je pre-
hod med sezonami najbolj ne-
mogoč čas za vse tiste, ki do-
sledno spoštujejo modne zako-
nitosti. No, poletje se zdaj,
vsaj po vremenu sodeč, po-
slavlja - o tem, kaj bomo nosili
v jesensko-zimskem času pa
bomo obširneje pisali v pri-
hodnjih številkah.
Za danes pa je naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Žerov-
nik pripravila namig, kako
prebroditi kratek čas pomanj-
kanja modnih idej in domislic,
naslonjenih na za sezono dik-
tiranih zapovedih priznanih
modnih kreatorjev.
V radijskem Modnem klepe-
tu minulo soboto je naša mod-
na svetovalka Vlasta Cah-2e-
rovnik poslušalkam zastavila
nagradno anketno vprašanje
meseca avgusta in med poslu-
šalkami je bila kot dobitnica
unikatne svilene, ročno posli-
kane ovratne rute oziroma ša-
la izžrebana Helena Navršnik,
Hrenova 22 iz Nove Cerkve.
Med bralkami Novega tednika
pa je imela pretekli mesec naj-
več sreče Marija Kronovšek,
Parižlje 65 iz Braslovč, ki bo
v drugi polovici meseca preje-
la unikaten, ročno pleten pu-
lover oziroma jopico v svoji
priljubljeni barvi.
O sami anketi pa toliko - ra-
dijskim poslušalkam in bral-
kam našega časopisa so bile
letošnje poletje najbolj všeč
obleke s cvetličnimi vzorci.
Med 133 izpolnjenimi nagrad-
nimi kuponi in odgovori v ra-
dijski anketi se je po priljub-
ljenosti na drugo mesto uvrsti-
la kombinacija krila in bluze,
presenetljivo majhno pa je bilo
letos vaše navdušenje za krat-
ke oziroma dolge hlače. Če bi
rezultate ankete primerjali
s stanjem na naših ulicah, bi
obleke s cvetličnim vzorcem
vsekakor potegnile najdaljšo,
a tolikšnega zaostajanja hlač
le ne bi pričakovali...
Uredništvo
Čakajoč na modno jesen
Kar priznajte, da ste že ra-
hlo siti letošnjih poletnih
oblačil in bi bil ščepec novega
vonja v vaši stari garderobi
zato kar dobrodošel.
Sicer pa je ta čas v zname-
nju modnega mrtvila, nekoliko
dolgočasja je opaziti tudi
v modnem časopisju - kot, da
so se ideje izčrpale in potrebu-
jejo novih vzpodbud. Pa še res
je. Res pa je tudi, da se vsak
hip obeta eksplozija novih
modnih informacij, najnovej-
ših jesenskih modnih trendov
oziroma zapovedi, ki jih bomo,
seveda tako kot vselej, upošte-
vali ali pa tudi ne.
No, kakorkoli že, za tale ne-
določljivi čas bo potrebno iz-
brskati kaj starega in še upo-
rabnega — denimo večni jeans,
ki je v omenjeni modni stiski
kot neuničljiv in večen materi-
al nadvse prikladen. Dodajte
mu živahno barvno injekcijo
v obliki pisane rutice, usnjenih
aplikacij, svilenih resic, ro-
mantično čipkaste obrobe, du-
hovite »zlate« verige v vlogi
super modnega pasu...
Ce boste te modne detalje
osvežili še z nekoliko spreme-
njeno pričesko ali make-
upom, ste na najboljši poti, da
iz standardnih poznopoletnih
dni izvabite spet nekaj no-
vega ...	VLASTA
Anketno nagradno vprašanje meseca septembra:
KAKŠEN NAKIT NAJRAJE NOSITE OZIROMA VAM JE NAJ-
BOLJ VŠEČ?
a)	zlat z dragimi kamni,
b)	srebrn s poldragimi kamni,
c)	biserne ogrlice in bižuterijo,
d)	lesen, bakren oziroma »ekološki« nakit
Artičoka
Artičoka je spomladansko-
poletna zelenjava in jo gojijo
v sredozemskih deželah zaradi
njene okusnosti in zdravilno-
sti. Je sorodnik marjetice in
osata.
Zunanji, zvečinoma olese-
neli in luskinasti ter mesnati
ovojkovi listi skrivajo užitno
cvetno dno. Najboljši so čisto
majhni, nežni artičokini cve-
tovi, ki so še tako mehki, da jih
lahko uživamo kar surove. To
se prileže zato, ker imajo zdra-
vilno moč in pospešujejo izlo-
čanje žolča in seča. Cvetne
glavice so čvrste, zelene, brez
rjavih madežev. Ko jih pri-
pravljamo, jih moramo za eno
uro položiti v mlačno osoljeno
vodo. Nato cele glavice, obr-
njene navzdol, kuhamo do
mehkega v vodi ali v pari. Pri
kuhanju mora voda glavice ar-
tičok pokrivati, ker drugače
potemnijo. Temu se izognemo,
če jih okisamo z limoninim
sokom.
Artičoke uživamo tako, da
trgamo posamezne debele liste
in jih sesamo. Ko pridemo do
cvetnega dna, odstranimo mo-
dro vijoličast cvet. Cvetno dno
je delikatesa in ga uporablja-
mo kot posodico za mnoge na-
devane jedi. Dno artičoke lah-
ko napolnimo z gobami, mor-
tadelo, zeliščnim maslom, si-
rom itd. Možnosti je toliko,
kolikor imamo domišljije.
Mlade artičoke se dobijo
konzervirane v slanici tudi pri
nas.
Artičoke na grahu
Potrebujemo: 150 g riža, eno
čebulo, 5 žlic olja, 1 kg artičok,
2 žlici paradižnikove mezge,
sol, 200 g graha, 4 žlice nari-
hanega sira in maslo.
Artičokam odstranimo
ostanke stebla in rezno površi-
no takoj pokapamo z limoni-
nim sokom. Bodeče konice li-
stov odrežemo s škarjami in
z ostrim nožem odrežemo
zgornjo tretjino cvetne glave.
V velikem loncu zavremo sla-
no vodo in damo vanjo artičo-
ke ter jih kuhamo na majhnem
ognju 35 do 50 minut. Artičoke
odcedimo z glavami navzdol,
da z lističev izteče vsa voda.
Pustimo, da se ohladijo. Nato
s hitrim zasukom potegnemo
iz vsake glavice listno čašo in
iz nje previdno izpraskamo vi-
joličasti cvet. Listne čaše po-
stavimo nazaj na artičokino
dno in jih zložimo v pomašče-
no posodo za narastke.
Medtem pripravimo graho-
vo rižoto in z njo napolnimo
artičokine čaše. Na vrh damo
kosem masla in potresemo s si-
rom. Posodo postavimo v vro-
čo pečico in pečemo približno
15 minut. To plemenito jed po-
nudimo k mesu, pečenemu na
žaru.
Artičoke, nadevane
z mesom
Potrebujemo: 1 kg artičok,
350 g mešanega mletega mesa,
eno čebulo, žlico olja, dva
stroka česna, dva mesnata pa-
radižnika, polovico sveže ku-
mare, 200 g sira gauda, sol,
poper, žličko sladke paprike.
Artičoke obdelamo kot
v prejšnjem receptu. Zmleto
meso in drobno sesekljano če-
bulo opražimo na olju, doda-
mo stisnjen česen ter olupljen
in sesekljan paradižnik, na
kocke narezano kumaro ter
polovico sira. Pražimo 15 mi-
nut. Začinimo s soljo, poprom
in papriko. Z nadevom napol-
nimo artičokine čaše in jih
obložimo s preostalim sirom.
Napolnjene artičoke zavijemo
v aluminijevo folijo in jih ka-
kih 15 minut pečemo v vroči
pečici. Zraven ponudimo ope-
čene krompirjeve ocvrtke ter
kozarec črnega vina.
KMETIJSKI NASVET
Vrt septembra
Sejemo: špinačo, motovileč.
Sorta holandski slabo prezimi,
zato ga sejemo le za sprotno
rabo. Solata sorte nansen,
zimska rjavka, posavka, ve-
gorka, se seje ves mesec. Sadi-
mo debelejši čebulček, ki ga
bomo porabili spomladi. Če-
sen sadimo proti koncu mese-
ca, da se bo že letos dobro uko-
reninil in prihodnje leto prej
dozorel. Prve dni v septembru
presajamo rabarbaro.
Presajamo čebulček majski
srebrnjak, ko postane steblo
za svinčnik debelo. Ostale
rastline zavržemo, ker slabo
prezimi j o. Na Primorskem
presajamo majski srebrnjak
lahko še v oktobru. Pobiramo
kumare, paradižnik, stročji fi-
žol, bučke in cvetačo, preden
se zrak ohladi pod 5°. Bučke
damo za nekaj časa na sonce,
da se skorja utrdi. Nato jih
skupaj s kumaricami shrani-
mo v slami tako, da jih položi-
mo drug poleg druge. Naj se ne
dotikajo, da se gniloba ne pre-
naša od ene na drugo. Tudi
pokrijemo jih s slamo. Cele pa-
radižnikove rastline spulimo
in jih prenesemo v topel pro-
stor ali vsaj pod kap. Tam bo-
do pozoreli. Enako naredimo
tudi s cvetačo, ki še ni razvila
cele glave. Vse prazne grede
prelopatamo in jih na debelo
pokrijemo s slamo ali drugimi
ostanki rastlin. Kdor nima
hlevskega gnoja, naj prelopa-
tane grede poseje s prezimno
rastlino, kakršne so na primer:
ozimna repica, ozimna ogršči-
ca, ozimna rž, ozimna grašica
ter inkarnatka. Do pomladi
bodo zrasle. Tedaj jih bomo
pokosili in zadelali v tla. To je
tako imenovano zeleno gnoje-
nje. Tudi tistim, ki imate hlev-
ski gnoj, priporočam, da praz-
ne grede zasejete z eno od na-
vedenih rastlin. Prav je, da je
zemlja zmeraj pokrita z zele-
nimi rastlinami. Tedaj je ne
odnašata voda in veter. Na nji-
vah pospravljamo koruzo in
orjemo njive za žito. Pred ora-
njem trosimo vsaj 300 kg NPK
gnojila na ha, po brazdah pa še
150. To so neobhodno potreb-
ne količine NPK gnojila.
Sedaj je pravi čas za uniče-
vanje koruzne vešče. Vse njive
globoko preorjemo tako, da
zaorjemo pod površino vse
ostanke stebla koruzne rastli-
ne. Tedaj bodo gosenice ko-
ruzne vešče, ki so v steblih,
propadle.
Pripravimo posodo za trga-
tev. Razkužimo, žveplamo kle-
ti. Trgamo rane sorte grozdja
in obiramo jabolka. Poslušaj-
mo napovedi svetovalne služ-
be, ki svetuje na telefonski šte-
vilki 9823, na radiu in v časo-
pisih.
IDA TEPEJ
ÇinetoCoffo porodmšfo оп&пасуа
mr. sc iDušica ÇCusic dr. med.
spec ginekologije in porodništvo
Cenjene pacientke oBveščam, da sem odprta
zaseèno samopCačniško ordinacijo za
ßinekgfoßijo, porodništvo, preglede doji^in
ultrazvoki
Oßiscete. me lediko v ginekološko porodniški
ordinaciji v Velenju, Stanetova 27, aH pa se
naroâtepo telefonu 856340 vsako dopoldne
ASTROLOSKI KOTIČEK
Astrolosinje IUANE
Šifra: Jesen
Zanima me, kaj mi lahko
svetujete za moje prihodnje
življenje, kljub temu, da žal ne
vem ure rojstva. Zanima me
zdravje, pa tudi kako naj ži-
vim, da bom srečnejša kot sem
bila doslej?
IVANA: Ne glede na uro va-
šega rojstva se lahko razvese-
lite let, ki prihajajo, kajti Ju-
piter vam bo naklonjen in
srečni boste v letošnjem in tu-
di naslednjih letih, zato se vam
priporoča postoriti čimveč po-
membnih stvari v teh letih.
Počutili se boste odlično in tu-
di pomladili se boste. Kontakti
z ljudmi bodo prijetni in ugod-
ni, čaka vas nova čustvena vez,
morda še pred novim letom,
čustveno ugodno obdobje pa
se bo še posebej izrazilo na-
slednje leto, srečni in zaljub-
ljeni boste, partner pa vam bo
to vračal. Prav tako se vam bo
uredilo tudi finančno stanje,
v pravem trenutku vam bodo
priskočili na pomoč tisti lju-
dje, ki si jih niste upali niti
vprašati. Ste občutljivi in ima-
te izreden posluh za ukvarja-
nje z drugimi ljudmi, krivice
težko prenašate in si jih za
vselej zapomnite. Druženje
z ljudmi vam koristi, vendar
pa samoto občasno potrebuje-
te kot nekakšno zavetje. Vaš
letni čas je poletje od začetka
kozoroga, zato je dobro, da se
junija začnete lotevati po-
membnejših zadev ter jih do-
končate do prve polovice de-
cembra. Zima in pomlad sta za
vas neprijetni obdobji, zato te-
daj bolj pazite na zdravje, ne
lotevajte se večjih stvari, pač
pa se ukvarjajte z vsakda-
njostmi. Zaradi pomanjkanja
Ascendenta je o težavah v zve-
zi z zdravjem težko govoriti,
bolj občutljivi pa so pri vas
lahko: ledvice, glava, ženski
organi, pa tudi želodec. Morda
nosite očala ali pa imate bolj
občutljive oči, seveda pa bi za
natančnejšo analizo glede
zdravja bilo potrebno poznati
vaš Ascendent, ki je pokazatelj
teh značilnosti.
Šifra: Faks
Zanima me ali naj grem na
fakulteto ali se naj raje posku-
sim hitro zaposliti? Seveda pa
me zanimajo še ostale stvari:
ali bom na splošno zadovoljna
s svojim življenjem, bom zdra-
va in kako bo na področju lju-
bezni, kajti zaljubljena sem
v svojega idealnega moškega,
pa ne vem, ali bo pregrada
med nama izginila. Kaj pravi
horoskop o vsem tem?
IVANA: Dilema je resnično
razvidna, vendar pa ti kaže
dobro skozi študije, potovanja
in bivanja v tujini ali ukvarja-
nje s stvarmi, ki se tičejo tuji-
ne. Če moreš, se odloči za štu-
dij, če ne drugače, pa ob delu
ali kakšno podobno obliko.
Prihodnost čimveč povezuj
s tujino, potovanji in podob-
nim. Poseben poudarek lahko
daš jezikom ali vsemu kar je
povezano s tujimi zadevami.
Poleg ekonomije lahko razmi-
šljaš še o kakšnih drugih sme-
reh študija, če pa bo to res
ekonomija, pa se usmeri v zu- ,
nanjo trgovino ali kaj podob-
nega. V poklicu boš skozi živ-
ljenje uspešna in zadovoljna,
to je področje, ki te ne bo razo-
čaralo. Finančno ne boš imela
težav, tvoje stanje se utegne že
po novem letu zelo izboljšati.
Bolj se ti priporoča živeti iz-
ven kraja svojega rojstva in se
tja občasno vračati. Možno je,
da se eden od staršev s tem ne
bo strinjal. Partner, ki boš
z njim v življenju, bo na nek
način znan, dajal ti bo podpo-
ro v tvojih ciljih, moral pa bo
biti na nek način bolj zemelj-
ski in stabilnejši od tebe. Do
novega leta se bo ta ljubezen
oziroma zaljubljenost razjas-
nila, po novem letu pa se ti
začne pomembno obdobje na
področju partnerstva, večje in
resnejše spremembe pa bodo
v naslednjih letih, vendar pa
se boš že naslednje leto počuti-
la bolj sproščeno, pa še neke
ovire v zvezi z domom bodo
odpadle. Glede otrok ti kaže
kar nekaj presenečenj, poča-
kaj še najmanj 3 leta. V življe-
nju bodi previdnejša pri izre-
čenih besedah in z neznanci
v kontaktih. Pazi na pljuča in
v poletnem času.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:................................................
Točen naslov:.................................................
Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.
Najljubše barve: ............................................
Št. 35 - 2. september 1993
33|
Vision A 03 za bližnjo prihodnost
Stuttgartski Mercedes Benz bo na
bližnjem frankfurtskem avtomobilskem
salonu predstavil prototip majhnega
mestnega vozila z oznako vision A 93. To
bo pet vratna kombi limuzina s skoraj
izjemno notranjo prostornostjo in
skromnimi zunanjimi dimenzijami, pa
nekaterimi uporabnimi tehničnimi reši-
tvami ter dovolj velikim poudarkom na
ekološki neproblematičnosti vozila.
V dolžino bo avtomobila za komaj 335
centimetrov, pa vendar bo njegova no-
tranja površina kar zajetnih 5,6 kvadrat-
nega metra. Razdalja med prednjima in
zadnjima sedežema meri točno 82,5 cen-
timetra oziroma skoraj toliko, kot v veli-
ko večjih avtomobilih zgornjega srednje-
ga razreda. Streha visiona A 93 bo pre-
krita s sončnimi celicami, kar seveda ni
izjemna novost. Je pa morda bolj to, da
bosta motor in prenosni sistem (menjal-
nik, diferencial ipd.) nameščena v spod-
njem delu vozila (sendvič sistem). V pri-
meru čelnega trčenja bi pogonski agregat
sila potisnila pod vozilo, poleg tega pa je
v avtomobil vgrajene še veliko pasivne
varnosti: serijsko bosta vgrajeni zračni
varnostni blazini tako pred voznikom
kot sovoznikom, pred posledicami boč-
nega trčenja bodo ščitile posebne var-
nostne cone, na zadnjih sedežih bo pose-
ben varnostni otroški sedež ipd.
Vision A 93 bodo po sedanjih napove-
dih poganjali trije motorji: trivaljni ben-
cinski motor z močjo 60 KM in zelo
skromno porabo (3,8-litra na sto kilome-
trov, pravi tovarna), kar je rezultat zna-
nega direktnega vbrizgavanja, pa prav
tako trivaljni bencinski motor (75 KM) in
končno še električni indukcijski agregat
z močjo 54 KM ter akumulatorskimi ba-
terijami, ki naj bi z enkratnim polnje-
njem zadostovale za 150 kilometrov.
Usoda visiona A 93 seveda še ni povsem
točno določena, toda če se bodo odločili
za serijsko izdelavo, potem naj bi avto
pripeljal na trg sredi devetdesetih let.
Domneve o ceni so seveda čista špekula-
cija, vendar so nekateri prepričam, da ne
bi smel stati več kot 25 ali 26 tisoč nem-
ških mark. Mercedes Benz vision A 93 je
tako še eden v vrsti avtomobilov, s kate-
rimi avtomobilske tovarne gledajo avto-
mobilsko prihodnost. Na sliki: mercedes
benz vision A 93.
Opel tigra 2 + 2
Pri rüsselsheimskem Oplu,
znotraj koncema General Mo-
tors, znova rojevajo. Tokrat se
bodo postavili s tigro, šport-
nim kupe jem 2+2, narejenem
na osnovi letos predstavljene
in povsem obnovljene corse.
Tigra ponuja dovolj zanimivo
in s tem atraktivno zunanjo
podobo majhnega kupe j a
s skupno dolžino 393 centime-
trov in zračnim količnikom
upora 0,31. zanimiv je po svoje
zadnji del vozila z dovolj sa-
mosvojim zadkom in skoraj iz-
jemno velikim zadnjim stekle-
nim oknom. Čeprav je tigra
majhen avtomobil, bo v prt-
ljažniku kljub vsemu (to je le
kupe) 240 litrov prostora, pa
varnostni sistem ponuja vse ti-
sto, kar je na voljo pri večjih
avtomobilih: zračni varnostni
blazini za voznika in sovozni-
ka, jeklene palice v vratih, za-
tegovalnike varnostnih pasov,
sedeže, ki preprečujejo tako
imenovani podmorniški uči-
nek ob morebitnem trčenju (ko
sila potisne telo pod varnost-
nim pasom naprej) ipd. Tigra
bo na voljo z 1,6-litrskim ben-
cinskim štirivaljnikom ecotec
z močjo 80 kW/109 KM pri
6.000 vrtljajih v minuti in na-
vorom 150 Nm pri 3.800 vrt-
ljajih v minuti. Gre za motor,
ki ga vgrajujejo tudi v corso
GSi in ga odlikuje velika prož-
nost, živahnost in nenazadnje
tudi dovolj velika varčnost
(samo 6,5 litra goriva na 100
kilometrov po tovarniških po-
datkih). kako bo v prihodnje
s tigro, še ni čisto jasno, med-
tem ko naj bi bila njena cena
nekako 35.000 mark. Na sliki:
opel tigra.
Hrošč znova obujajo k življenju
V Volkswagnovi avtomobil-
ski tovarni v Braziliji je te dni
stekla izdelava znamenitega
hrošča. Po sedanjih načrtih
naj bi v letu dni zapeljalo
z brazilskih tekočih trakov ne-
kako 20 tisoč hroščev.
Brazilska vlada je ob tem
mnenja, da gre za skoraj izje-
men projekt, kajti cena avto-
mobila bo približno 7.000
ameriških dolarjev. S tem vo-
zilom, ki nedvomno spada med
avtomobilske legende zadnjih
šestih desetletij, naj bi namreč
omogočili nov zagon brazilski
avtomobilski industriji. Po
drugi strani bo Brazilcem na-
prodaj avtomobil, ki bo veliko
bolj dosegljiv kot druga vozila,
čeprav sindikati menijo, da je
ob povprečni brazilski plači 70
dolarjev težko verjeti v nekaj
takšnega. Volkswagen hrošč je
narisal znani Ferdinand
Porsche, izdelovati pa so ga
začeli leta 1936 v nacistični
Nemčiji. Večkrat so ga obnovi-
li, leta 1978 pa so v Volkswag-
novih matičnih tovarnah do-
končno ustavili izdelavo iz-
jemno popularnega avtomobi-
la. Vse doslej so naredili več
kot 21 milijonov hroščev, ven-
dar ga po tej strani vendarle
prekaša Toyotina corolla.
Mercedes Benz:
krivulje se
upogibajo
Avtomobilski časi se res hi-
tro spreminjajo, obljube pa
postajajo prazne in povsem
neuporabne. Še pred nekaj leti
so bili namreč pri nemškem
Mercedes Benzu, najpomemb-
nejšem delu največjega nem-
škega industrijskega koncema
Daimler Benz AG, prepričani,
da jim ne bo treba nikoli od-
puščati delavcev. Sedaj pa je
jasno, da bo moralo do konca
prihodnjega leta iz tovarne
oditi 37.500 zaposlenih. Tako
se bo število delavcev že do
konca septembra zmanjšalo na
163.000, vendar pa vse kaže,
da odpuščanja še ni konec. Pri
Mercedes Benz, ki ga od maja
naprej vodi Helmut Werner,
naj bi s takšnimi radikalnimi,
vendar nepopularnimi ukrepi,
prihranili približno milijardo
nemških mark. Tako drastični
ukrepi so ob vsem drugem tudi
posledica sedanjih podatkov,
ko dokazujejo, da se je prodaja
mercedesov na nemškem, torej
najpomembnejšem trgu za
Mercedes benz, v letošnjih še-
stih mesecih zmanjšala za 31
odstotkov v primerjavi z ena-
kim obdobjem lani. Doslej so
prodali 102.000 mercedesov,
tako da se je njihov tržni delež
z lanskih 6,8 odstotka zmanj-
šal na letošnjih 5,9 odstotka.
In če je šlo doma vse narobe
(ali skoraj vse), potem tudi
v Evropi ni bilo veliko bolje.
Število evropskih kupcev se je
doslej namreč zmanjšalo, tako
da ima slovita stuttgartska to-
varna v svojih rokah vsega 2,7
odstotka evropske avtomobil-
ske pogače, medtem ko so bili
še lani zadovoljni z 3,2-odstot-
nim tržnim deležem. Časi so
torej res drugačni in to velja
tudi z ugledne avtomobilske
tovarne.
Prihodnje leto novi opel omega
Opel pripravlja za marec
(ali vsaj za približno takrat)
1994 premiero nove oziroma
povsem obnovljene omege. Po-
nudili bodo dve karoserij ski
različici (limuzino in kara-
van), v vsakem primeru pa bo
omega 94 nekaj večja od seda-
njega avtomobila, ki so ga kot
model prvič postavili na cesto
že kar oddaljenega leta 1986.
Omega nove generacije bo
ohranila pogon na zadnji ko-
lesni par, obljubljajo pa tudi
prostornejšo notranjost, kar
bo med drugim posledica več-
jih zunanjih mer. Novi bodo
tudi motorji, pri čemer naj bi
osnovno izvedenko poganjali
znani dvolitrski štirivaljnik
s 115 oziroma 150 KM (v tej
varianti po štirje ventili na
motorni valj). Vse kaže, da se
bodo uresničile napovedi, po
katerih si bo Opel pri miinc-
henskem BMW »sposodil« tur-
bodi?elski agregat (143 KM),
za katerega na splošno velja
mnenje, da spada v sam vrh
turbodizelskih agregatov. Na
seznamu serijske opreme za
omego bosta dve zračni var-
nostni blazini, zategovalniki
varnostnih pasov ipd. Sedaj pa
je tudi uradno potrjeno, da
opel senator ne bo več ugledal
luči avtomobilskega dneva, ta-
ko da ostaja omega največji in
posvoje tudi najprestižnejši
avtomobil riisselsheimske av-
tomobilske tovarne.
AVTO
BRANCE Laško
in SALON
v Kocbekovi ul.
v Celju
AKCIJSKA PRODAJA
PASSATOV
Passat limuzina že za
29.900 DEM
Passat variant - karavan že
za 32.010 DEM
Ponujajo še celoten
program AUDI, VW in SEAT
ter SKODA
Nudijo pooblaščeni servis in
originalne rezervne dele.
Možnost nakupa na leasing
ali bančni kredit.
Inf.: 731-282, 731-523,
Laško 27-018, Celje
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Zaradi deževnega vremena je bil zadnji sejem rabljenih avtomobi-
lov pred dvorano Golovec v Celju nekoliko slabše obiskan. Na prodaj
je bilo blizu 500 vozil, uradno se jih je prodalo 12.
Organizatorji sejma znova opozarjajo, da prireditev v času MOS-a
93 odpade, pod vprašajem pa je tudi sejem v soboto, 4. septembra,
saj zaradi postavitve montažnih hal le-tega ne bo mogoče izvesti na
dosedanjih lokacijah.
Št. 35 - 2. september 1993
34
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celje
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju,
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Trnovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Smartnem v Rožni dolini,
Škof j i vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Stručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11.	ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7.	do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15. ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na, Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Nakupni
center Lava je odprt od 7. do
15. ure. Samopostrežna trgovi-
ne Savica je odprta od 7.30 do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
naslednji: od 7. do 11. ure je
odprta samopostrežna trgovi-
na Ložnica, Solidarnost od
7.30 do 11. in Otok od 8. do
11.30 ure.
Ob sobotah od 7. do 14.ure
in ob nedeljah od 7. do 11. ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
ljanki na Sa vino vi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7.do 1 l.ure odprta Pe-
karna in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V Vojniku pa je nji-
hova Mesnica odprta od 7. do
12.	ure. Vsak dan je od 7.3do
23. ure odprta trgovina Drag-
stor na Mariborski 119, mini
market Gaj v Ozki ulici vsak
dan od 8.30 do 22. ure, ob ne-
deljah in praznikih od 8. do
22. ure, trgovina Plemič Te-
harje — sobote od 7. do 14. ure,
nedelje od 8. do 11. ure, trgovi-
na Figec Štore - sobote od 7.30
do 20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7.do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11.	ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, trgovina Nadi v Šmar-
jeti pri Celju in vsak dan od
8.	do 20. ure, odprta pa je tudi
trgovina Sneja na Trgu okto-
brske revolucije 1, od pone-
deljka do petka od 6.30 do
21. ure, ob sobotah od 7.30 do
19., ob nedeljah in praznikih
pa od 7.30 do 16. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob sobo-
tah odprta tudi Mercatorjeva
trgovina na Hudinji, kupujete
pa lahko tudi v trgovskem po-
djetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12.	ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16 in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9. dol l.ure, v Rimskih To-
plicah trgovina Marjeta in si-
cer ob sobotah od 7. do 19., ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure ter Market Brez-
nica na Breznem pri Laškem
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 13. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure. ob nede
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17., ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadruge Petrovce.
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
V	tem mesecu je odprta tr-
govina Era — Hrana in sicer ob
sobotah od 7. do 19. ure, ob ne-
deljah pa od 8. do 11. ure. Od-
prta je tudi samopostrežna tr-
govina KK Ptuj na velenjski
tržnici, ki je ob sobotah qjdprta
od 7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
V	Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-urno dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primera življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
ШПЖ
Šentjur pri Celju
Poročili so se trije pari, Al-
bin HERIČ in Leopoldina GO-
BEC, oba iz Okroga, Ciril
MASTNAK iz Šedine in Mate-
ja JAGER iz Straže na gori,
Mirko TOVORNIK iz Lok pri
Planini in Marjana JEVŠNIK
iz Košnice.
Velenje
Poročili so se: Ivan MEH iz
Spodnjih Razbor in Bojana
ŠUMAH iz Gaberk, Maks KO-
VAČ m Stanka RADOSLOV-
NIK oba iz Lokovice, Vinko
MEZA iz Podkraja pri Velenju
in Damijana ŠKORJANC iz
Topolšice.
Žalec
Poročili so se: Viktor LA-
BOHAR iz Stopnika in Irena
KNEZ iz Črnega vrha, Bojan
BURKELC iz Kaplje vasi in
Katica MEDENJAK iz Donje
Voće, Miljan VRTOVŠEK in
Tadeja DOLER, oba iz Prebol-
da, Mirko PAVLIČ iz Zreč in
Klavdija KUKEC iz Brega pri
Polzeli, Mirko BALS iz Celja
in Marija KRAJNC iz Žalca,
Srečko SEVŠEK in Milena
ZAGORIČNIK, oba iz Vinske
gore.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se Bojan VOLF
in Marija SEKIRNIK iz Kri-
stan vrha, Dubravko PON-
GRAČIČ iz Prišlina in Sandra
TKALČIČ iz Hrastja ob Bistri-
ci, Srečko AMBRUŠ iz Žalca
in Benja GUBENŠEK iz Ime-
nega, Stanko ČAKŠ iz Cerov-
ca pri Šmarju in Nanika VE-
ŠLIGAJ iz Rogaške Slatine,
Anton KOŽUH iz Črešnjevca
ob Bistrici in Mojca VRAČUN
iz Lastnica.
Celje
Poročilo se je 7 parov, od
teh: Rok LUZAR in Mateja
CENCEN oba iz Celja, Janez
HORVAT in Suzana KONČI-
NA oba iz Celja, Aleš OCVIRK
s Frankolovega in Natalija
BUKOŠEK s Stranic, Mirko
BOŠNAK in Andreja Vida
BOVHA iz Celja.
SMRTI
Šentjur pri Celju
Umrl je Anton KLANJŠEK,
75 let iz Primoža pri Šentjurju.
Velenje
Umrli so: Frančiška ŠPEH,
85 let iz Velenja, Jakob BREŽ-
NIK, 83 let iz Levca, Jernej
FELDIN, 81 let iz Ljubečne,
Emil CIRAR, 53 let iz Velenja,
Ana REPENŠEK, 99 let iz Re-
čice ob Savinji, Štefanija
DERMOL, 74 let iz Gaberk,
Marija SKONČNIK, 85 let iz
Velenja, Ana PIRŠ, 59 let iz
Velenja, Ervin KOŽAR, 82 let
iz Radež, Frančišek TOMIC,
65 let iz Velenja, Ivana LE-
ÑAR, 74 let iz Logarske do-
line.
Žalec
Umrli so: Viljem MANFRE-
DA, 82 let iz Ljubljane, Dragi-
ca PARADIŽ, 51 let iz Žalca,
Milan VERDEL, 45 let iz
Hramš, Jožefa TURK, 71 let iz
Prebolda, Apolonija KODER,
59 let iz Arje vasi, Marjan RU-
KAVINA, 25 let iz Žalca in
Marija JEREB, 88 let iz Žalca.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Kristina GER-
ŠAK, 83 let iz Hrastja ob Bi-
strici, Jožef KOREZ, 84 let iz
Grobelnega, Leopold ŽERDO-
NER, 65 let iz Rogatca, Angela
BELAK, 85 let iz Šentjurja pri
Celju, Ludovik KNEZ, 83 let
iz Rimskih Toplic, Jožef GOJ-
TAN, 67 let iz Zadrž, Janez
NOVAK, 25 let iz Lekmarij,
Franc JAVERŠEK, 45 let iz
Podsrede.
Dražji piščanci
in kokoši
Po podražitvi mlečnih izdel-
kov, so se podražili tudi piš-
čanci, ki po novem stanejo 400
tolarjev za kilogram in zakla-
ne kokoši, za katere boste od-
šteli 370 tolarjev. Medtem, ko
smo še prejšnji teden potožili,
da na policah celjske tržnice
že dolgo časa ni bilo mogoče
dobiti masla, so ga ponovno
dobili. Zavitek 250 g stane 75
tolarjev. Ostale cene so razvid-
ne iz tabele:
Potrebujemo voznika
tovornih vozil
z opravljenim
vozniškim izpitom za
B, C in E kategorije.
Zaželeno je, da imajo
kandidati najmanj 2 leti
delovnih izkušenj na področju
prevoza blaga v cestnem
prometu doma in v tujini.
Kandidati lahko pokličejo
telefonske številke: (063) 34-
911, 34-870, 34-806 ali se
oglasijo na naslov: Gros port
d.o.o. Celje, Kidričeva 26 e.
Možen je tudi
odkup vozila
oziroma leasing
za dobo 12 mesecev za tam
170 T 14, vlačilec, 16 ton.
Cena po dogovoru.
I VETERINARSKA DEŽURSTVA j
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
5. septembra bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon
831-219, od 6. septembra dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, tele-
fon 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 2. septembra dežura dr. vet. med. Marjan Dreš-
ček, telefon 741-660. Od petka, 3. do četrtka, 9. septembra pa bo
dežural dr. vet. med. Franci Zapušek, telefon 741-935.
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje,
Šlandrov trg 7, dne 3D.08.93.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Št. 35 - 2. september 1993
35
Št. 35 - 2. september 1993
36
Št. 35 - 2. september 1993
37
Št. 35 - 2. september 1993
38
Št. 35 - 2. september 1993
39
Št. 35 - 2. september 1993
40
Hooooruk
Celjski rokometaši so v Evropo 93/94 vstopili z zmago
v Bitolju in s težavami z avtobusom, ki je na Trojanah ob
pomanjkanju nafte odpovedal poslušnost. Nekaj dodatnih
konjskih moči je stvar hitro uredilo, nekaj podobnega pa
menda čaka vse naslednje nasprotnike.
Takšna in drugačna
leta
Na srečanje podeželske
mladine Slovenije je Marjan
Podobnik (SLS) pripeljal tu-
di svojo družino. Dogodek
smo sicer fotografsko doku-
mentirali, vendar bi bil v ča-
sopisu Podobnik nespozna-
ven. Žal pa nismo opravili
drugega dela poklicne dolž-
nosti — nismo namreč uspeli
izvedeti, ali je hčerkica čla-
nica Zveze podeželske mla-
dine Slovenije. Starša Po-
dobnik sta za članstvo že
preveč v letih, sine Podobnik
pa s pleničkami še ne sodi
v politiko...
Put-blokada
v Mozirju?
Žal nam pred zaključkom
redakcije ni uspelo izvedeti,
ali so tisti iz »nezaključene-
ga finančnega kroga« avto-
busne postaje v Mozirju po-
stajo v resnici blokirali.
Otvoritev, spravljena skupaj
silno na hitro, je bila namreč
včeraj, v sredo. Obljubimo
pa, da bomo o »puf-bloka-
di«, če je bila, še poročali.
Ivan iz Celja
Eden celjskih rokometnih
šefov Andrej Šušterič je zad-
nje dni sanjal rojaka s TV
Slovenija in dobil novo ime:
Ivan. Zdaj vsi upajo, da bo
dosegel boljšo zastopanost
rokometa na malih ekranih,
na Brniku pa se je v pričako-
vanju novinarjev zaman ozi-
ral okoli sebe in v brado mr-
mral pripravljeno izjave
o rokometu s polovičnim
kontaktom in globoko
obrambo 6-0 (iz repertoarja
TVS).
Pa menda ja ne...
»Hja, če si že v ustvarjanju političnih afer stranke sledimo
v gosjem redu, potem bi lahko razmislil tudi o tem, da bo
treba posnemati pr\raka krščanskih demokratov Lojzeta
Peterleta, kije pravkar preživel 14-dnevni post,« je zavzdih-
nil Igor Bavčar, zlobneži pa k temu dodajajo, da bi Bavčarju
za kakšen kilogram manj kar prav prišla nekaj dnevna
gladovna stavka. Ampak tega v politiki zaenkrat še ne
počenjajo...
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Ivan-Slavc Leben večkrat kakšno ušpiči.
Očitno ste se mu nasmejali tudi ta teden, saj
je prišlo na naš naslov največ kuponov za
njegovo šalo Nepismen. Zanj je glasoval tu-
di Zlatko Kronovšek, Parižlje 65, Braslovče,
ki smo ga izžrebali za našo standardno na-
grado.
Šala tedna
Nepismen
Dva nepismena prideta po
opravljenem delu po plačo,
katere prejem je potrebno
s podpisom potrditi. Prvi na-
pravi križec, drugi pa nariše
zvezdo.
Prvi ga debelo pogleda in nato vpraša:
»Zakaj pa ti nisi naredil križa, saj si tudi ti
nepismen?«
Drugi mu odvrne: »Od kdaj se pa midva
enako piševa?«
Boksarska
Pogovarjata se dva boksarja. »Kako je
bilo na včerajšnjem dvoboju?« vpraša pr\'i.
»Tako kot da bi reševal križanko.«
»Kako to misliš?«
»Začel sem navpično, končal pa vodo-
ravno.«
Ob kavici
»V časopisu sem brala, da je samo vsak
sedmi zakon zares srečen. Ali verjameš?«
»Ne vem, poročena sem šele četrtič!«
Prepričanje
Mali medvedek hodi ponoči spraševat
mamo medvedko: »Mami, ali sem jaz res
medvedek?«
Mama medvedka odgovori: »Seveda si.«
Medvedek odide v posteljo, vendar se
kmalu vrne: »Mami, ali sem res medvedek?«
»Seveda si!«
Mali se zopet vrne v posteljo, a je kmalu
spet nazaj.
»Mami, sedaj mi pa res povej, ali sem res
medvedek?«
»Ja, seveda, 100-odstotno si medvedek «
Medvedek pa pravi: »Ja, zakaj me pa po-
tem zebe kot psa.«
Štejem
Fant vpraša punco, s katero sta bila na
novo zaljubljena:
»Ljubica moja, ali si imela pred menoj
ljubimca?«
Punca molči.
»Ali te nisem nekaj vprašal?«
»Si, si, samo zdaj štejem ...«
Modrovanje
Pijanček modruje: »Bi ali ne bi. Grlo pra-
vi da, možgani ne. Možgani so sicer pamet-
nejši, toda pametnejši odneha. Torej, nata-
kar, še šilce žganega.«
Šale so prispevali: Hedvika MUŠIČ iz Škofje
vasi, Darja KRAJ NC iz Laškega, Zlatka BUD-
NA iz Dobja, Bernard JOVAN iz Dobrne in
Gabrijela DORIČ iz Celja.
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Franc - zdaj pa
prid' k mikrofon'
V mladih letih je bil Franci Rojnik velik
»frajer«. Prvi je imel v Braslovčah motor,
imel je izpit za avto, bil je nadarjen meha-
nik in znal je igrati na harmoniko. Pa še
polne žepe denarja je imel.
»Vendar denarja, ki sem ga zaslužil z mu-
ziko ali kot mehanik, takrat nisem zapravil
oz. ga obdržal zase. Mami sem ga dal, da je
ona razpolagala z njim, saj je najbolje vede-
la kako preživeti številno družino v času
pomanjkanja. Oče je bil tudi muzikant, am-
pak toliko kot sem ga jaz zaslužil na prvi
ohceti s šestnajstimi leti, on še videl nikoli
ni. Me je pa usmerjal, da sem vedel, kako se
muzki streže. Izpred oltarja oziroma iz
cerkve sem pohitel, kolikor so me noge ne-
sle, da sem bil prvi za mizo. In ko so prišli
svatje, so morali odkupiti vsak svoj stol.
Veliko je tudi padlo, ko smo se igrali povšter
tane. Saj veste — poljubljamo se radi in vsak
je rad dal nekaj v krožnik, ko je ob taktu
glasbe opravil svoje.
Ampak denar prislužen z muziko me ni
nikoli zanimal. Bolj me je mikala mehanika.
Kot turist sem leta 1939 šel v Avstrijo in
tam dobil ponudbo za službo. Tako sem tam
tudi ostal in za sprostitev mi je družbo dela-
la harmonika. Imel sem dobro službo in
igral sem po hotelih, tudi na kakšno ohcet
sem zavil in ker sem bil prijeten sogovornik,
vicev sem imel za dva dni in dve noči za
rokavom, sem bil cenjen in dobrodošel
v družbi. Lahko bi rekel, da sem obogatel.
Postavil sem si veliko in moderno bencinsko
črpalko, mehanično delavnico, trgovino. Pa
sem se z >babnico< skregal in pustil vse sku-
paj ter se vrnil v Slovenijo - v Šempeter, kjer
so me sprejeli v delovno sredino strojne in-
dustrije SIP. Če smo šli na kakšen izlet, sem
bil vedno dobrodošel in ko so razložili pot,
so me takoj angažirali: >Franc, daj pa prid'
k mikrofon'<. Družbo sem velikokrat držal
skupaj tudi kasneje, že kot upokojenec.«
Francu Rojniku še danes pri 87 letih dela
družbo harmonika. Vendar pa ima zadnje
čase kar precej težav z igranjem, saj mu je
pred mesecem odpovedal sluh na enem uše-
su in basov ne sliši. Vendar svoje »ljubice«
še vedno »razodene«, jih poboža in se z no-
stalgijo vrne v stare čase.
EDI MASNEC
Ena iz Francovega rokava
Fant in punca sta se odpravila na izlet na
goro Oljko. Po strmi in ozki poti Mica obču-
duje Janeza, ki hodi pred njo.
»Janez, kako imaš ti lepa, široka ramena.«
»Ja, veš, pri vojakih sem nosil mitraljez.«
»Janez, pa bedrca imaš tudi razvita.«
»Ja, veš, pri vojakih smo veliko hodili.«
Pa sta eno noč občudovala lepote telesa še
v planinskem domu in zjutraj je bila Mica
zopet glasna.
»Janez, ampak v vojski pa lulali niste kaj
dosti!«
Št. 35 - 2. september 1993