TOVARNIŠKO GLASILO BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA Viiim Prahi5 tehnični vodja "BETI" Metlika NAŠI PROIZVODNI USPEHI IN PROBLEMI BARVARNA (nadaljevanje članka) Poleg tega smo imeli precej težav o paro. To je bil vzrok, da smo začeli delati v troh izmenah. Medtem je bilo rešeno vprašanje oskrbovanja z vodo, kor je bila zgrajena mestna vodovodna mreža, ki je do tedaj ni bi lo. Nabavljene so bile tudi kadi iz neerjavečega jokla. Tako nas zdaj skrbi le še para. Imamo dva parna kotla, ki pa nimata zadostnih kapacitet, zato nam v zimskem času, ko kurijo tudi v delovnih prostorih pare primanjkuje, Ta problem bomo morali nujno rešiti. Treba bo začeti upo rahljati goiivo mazut, ki se nahaja v velikih količinah v rafinerijah. Mazut ima zelo veliko kalorično moč in v vseh pogledih prekaša premog. Nikakor no smemo pozabiti tudi na dolovne prostore bar -varne, ki danes ne odgovarjajo zahtevam higiensko tehnično za Ščite in ovirajo normalni razvoj tehnološkega postopka. Problem barvarne bo v kratkem rešen, ker že gradimo novo barvarno, ki bo čez nekaj mesecev dograjena. Z novo barvarno bodo odpravljene tudi druge dosedanjo pomanjkljivosti, saj bo v njenem sklopu laboratorij, priročno skladišče itd. OBRAT KONFEKGIJE METLIKA Obrat konfekcije Metlika je v svojem naglem razvoju moral rešiti veliko problemov. Strojni park v šivalnici jo sestavljen v glavnem iz starih in obrabljenih strojev, ki zahtevajo dobro vzdrževanje. Zato je pri ten mehanična služba zelo važna. Strojni park jc sestavljen iz več vrst strojev, kar dela mohaniken težave pri nsertinanu igol. Prav tako ima s ten velike težavo tudi nabavna služba. S povečanjem strojnega parka je nastal problem kvalificirane delovne sile. Kvalificiranih delavk nismo dobili,niti priučenih, zato sno morali sprejemati nekvalificirano delavce ter jih priučevati hkrati s proizvodnjo. Priznati pa moramo, da je maloštevilnemu strokovnemu kadru uspelo izučiti na novo sprejeto delovno silo ter ustvariti pogoje za proizvodnjo. Veno namreč, da proizvodnja ni bila organizirana tako, kot zahtevajo potrebo industrije, zato sno morali stalno izpopolnjevati delovna mesta s kadri z visoko strokovno izobrazbo in dolgolotnimi izkustvi. Znano nam je, da je sedanja situacija v ten obratu popolnoma drugačna, kot jo bila, in da so uvajajo nove obliko industrijsko proizvodnje. S ten sicer no noreno reči, da ni več pomanjkljivosti, toda te niso odvisno samo od vodilnega kadra tega obrata, tenveč tudi od predhodnih delovnih faz. Pomanjkanje surovin v nosecu decembru 1964 in v januarju 1965 nas je zelo prizadelo. Zaradi pomanjkanja dela jo bil protrgan celoten tehnološki postopek. V zadnjem času povzročajo velike spremembe v proizvodnji artikli, ki jih delano za izvoz. Ti artikli morajo biti izdelani v zelo kratkem roku, kar nam povzroča težave v tehnolo -šken procesu, obenem pa moramo pri dolu angažirati večjo število ljudi. S ten upade proizvodnja naših standardnih artiklov, hkrati pa zgubi dosti časa, ko so priučuje na novi artikel.Tomu so ne smemo čuditi, saj jc povprečna delovna doba delavk 2 do 3 leta. Kc-r smo v vseh primerih delali za izvoz le v manjših količinah, nismo mogli postaviti realno norme. Delavci so bili plačani po času, učinek dola pa je bil zelo majhen. Obenem so tehnološki postopek ni mogel urediti tako, da bi dosegli tri osnovne pogoje: produktivnost, kontinuiteto in dobavo v določenem roku. Da bi to dosegli, smo začeli z nadurnim delom. Če pogledamo kapacitete snutkovnih in krožnih strojev in možnost lastno reprodukcije vidimo, da naš strojni park v Šivalnici, ki šteje sedaj okoli 65 3trojov, ne zadostuje našim potrebam. Potrebovali bi še 3o strojev različnih vrst, predvsem cik-cak in ovcrlohov. Za dodelavo žo narojenih izdelkov, tu mislimo predvsem likanje, sc poslužujemo ročnih likalnikov. Danes pa, ko so se že mnoga sorodna podjetja v tem pogledu modernizirala ter si nabavila aparate za parno likanje, 0 katerimi se doseže kvalitetnejše delo, bomo morali tudi mi te aparate čimprej nabaviti. Skratka: tenu obratu moramo posvetiti veliko pozornost in skrb ter vse nepravilnosti odpraviti. Vsem, ki so zaposleni v tem obratu, to jc obratovodji, mojstrom, mehanikom in delavcem moramo nuditi vsestransko pomoč, da bodo dosegli kar najboljše uspehe. OBRAT VOLNENE TRIKOTAŽE ČRNOMELJ V sklopu našega podjetja ima ta obrat najstarejšo tradi-oijo in izdeluje izključno volneno trikotažo. Zato tu problem kadrov ni tako perc-č; težjo jo pr e skrb oven j e s surovinami. Čeprav ta obrat dela v glavnem za izvoz, ima še vedno precej prostih kapacitet v šivalnici. Da bi se izkoristite tudi to kapacitete, predelujejo tudi bombažne trikotažo, ki jo pripravijo v obratu Metlika. To je samo delna rešitev. Nujno potrebno bi bilo, da bi ta obrat izdeloval Bar.10 volneno trikotažo, pri čemer bi bila dosežena še večja proizvodnja in šo boljša kvaliteta. Lahko trdimo, da v ton obratu dobro gospodarijo in da se poraba surovin in utenzilij troši v normalnih količinah. čeprav ta obrat obstoja le nekaj let, dosega vendar zadovoljive rezultate. Vemo, da ta obrat nima dovolj strokovnega kadra, sedanji kader na nima zadosti izkušenj. Tudi ta obrat delno proizvaja za izvoz. Toda nekateri bi at^oii niso dovolj izkoriščeni ( stoje brez dela v izvense-zenskem času) tako da obrat ne more izvršiti mesečnega plana,xa-ko no po količini kakor tudi ne finančno. Razumemo težave, ki nastajajo z nabavo surovin in iudi to, da ni možnosti za ustvarjanje rezerv. Zato mislimo, du bi potrebno za ta obrat letni plan in napraviti rebalans, ker rezultati tega obrata negativno vplivajo na uspeh celotnega podjetja. OBRAT TRIKOTAŽNE KONFEKCIJE DOBOVA Ta obrat je po svoji lokaciji najbolj oddaljen od matičnega podjetja in je bil od integracije pa do lani v glavnem prepuščen sam sebi. Solo ob koncu leta 1964 smo pričeli misliti na reorganizacijo tega obrata, tako glode strokovnega kadra kot glode celotne proizvodnjo. Obrat v bobovi naj bi namreč prevzel izključno konfokcio-niranje bombažno trikotaže. bo. bi pri delu dosegli čim boljše uspehe, so bili lotos prostori adaptirani, nameščeni so bili novi stroji, zagotovljeno surovine in odrejen asortiman. 3 tem smo pripomogli,da bo lahko ta obrat do konca leta uspešno delal in da bo nadomestil zaostanek v 1.tromesečju. Težava je s stanovanjem za obratovodkinjo in v perspek -tivi tudi za mehanika, kajti danes opravljajo V3a popravila strojev mehaniki iz^matičnega podjetja, kar je zvezano z dokajšnjimi stroški, če bi se stanovalec, ki stanuje v naši stavbi, izselil, bi njegovo stanovanje lahko zasedla obrato-vodkinju, v nasprotnem primeru pa je nevarnost, da nam odpove službo. Tu bi morali našo zahtevo po izselitvi tujo stranko iz naših prostorov, podpreti tudi organi ljudske skupščine v Brežicah, zlasti če vodo, da je od tega odvisen tudi obstoj podjetja, ki se lahko v perspektivi od sedanjih 6o oseb dvigne na 15o zaposlenih. Nada Žabčič ref .za izobraž.kadrov "BETI" Metlika PRAKSA IN PRAKTIKANTI V PODJETJU Učni program vsake srednje, višje in visoke strokovne Šolo zajema tudi enomesečno prakso, ki jo mora vsak dijak ali študent opraviti med počitnicami. Praksa je dijaku ali študentu nujno potrebna, da si izpopolni toorotično in praktično znanje, ki ga je dobil v šoli. Namen prakso jo, da dijak ali študent spozna delo, da Bpozna dolovni postopek, da se nauči opravljati določono delo in da si pridobi organizacijsko sposobnost. Zato j c nujne potrebno, da vsak praktikant dobi ustrezni program in preide vso faze dela, od začetka do konca tehnološkega postopka. Strokovnjaki in delavci našo tovarne pa mu morajo posredovati izkušnjo in znanje. Iz dosedanjih izkušenj som ugotovila, da se praktikanti premalo zanimajo za podrobnosti tohnološkega procosa v tovarni. Večkrat go jc zgodilo, da nokatori praktikanti delajo pri onom stroju že po dva tedna in Še ne VGdo, kaj sc na ten stroju dola. V razgovoru s praktikanti som ugotovila, da imajo premalo osnovnega znanja o plotonju. Potrebno bi bilo, da bi šola vse dijako, ki jih posljo na prakso v podjetje in jim hkrati določi delo, še prej soznonila z njihovimi nalogami, prodveom želimo, da bi praktikanti prakso in svoje nalogi opravljali z večjim zanimanjem, da bomo zadovoljni ni in njihovi profosorji. NAŠA £ H 0 N I K A Poročili so se s V Črnomlju t RADOJČIČ DŽURDŽA -poročena KORDIČ V Dobovi : PETELINC MRIJA -poročena NAKANI NOVOPOROČENEAMA ŽELIMO NA NOVI ŽIVLJENSKI POTI VELIKO SREČE ! V mesecu juniju in juliju so prišli v podjetje : Obrat I - METLIKA Škof Ružiča, Lebenac Mara, Bajuk Jože, Stojkovič Ivan Vukšinič Ivan, Obzetič Franckašugelj Alojz^ Fir Jože Ivanetič Stanka, Juratovič Mara, Jug Marjana, Fišer Josip, Železnjak Franjo. Obrat II-ČRNOMELJ Hrlec Džurdža VSEM NOVIM ČLANOM NAŠEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA V mesecu juniju in juliju ošli iz podjetja : Obrat I- Metliko Rahija Juro, Rahija Anica, Nastuv Katica,Bratina Katica, Koželj Jože, Žokvič Alojzija, Damjanovič Darka, Majhen Ivan, Nanaši Emika, Mahmutovič Fatka. Obrat II- Črnomelj Švagelj Ana, Smrekar Ana, Šuštar Zvonka, Car Dragica. Dne 5o.7.1965 je stanje zaposlenih 741.‘Od tega je 586 žensk in 155 moških. NESREČE PRI DELU NA POTI NA DELO IN Z DELa V MESECU JUNIJU IN JULIJU 1965 1. .(Ju.aj Ju te je ponesrečila nu poti n* delo iu-rtaNIČ t;T..NKn, ■ delavka v šivalnici* DeloV.ajo Sla a kole coni. Nu poti os je umaknila nasproti vozečemu se vozilu. Pri tum je zuvilu na &r-!ncz ter paolu* • poškodoval- ci je obraz. 3*junija se je ponesrečila na poti z dela MATELJAN DRAGICa, delavka pri čipkah. Imenovana se je peljala s kolesom domov. Nevede je zapeljala na kamen in padle. Poškodovala si jo des no roko. 21.junija se je ponesrečila na poti v službo REŽEK MAKIJA, delavka pri čipkah. Delavka se jo peljala z možem na motornom kolesu. Na nepreglednem ovinku je pripeljal nasproti avto tor trčil v motor. Delavk,: jc odletela z motorja na costo tor si močno poškodovala kolk. 22.junija sc jo ponesrečila na delu PETRIČ ANGELA, moistor v šivalnici. Imenovana je šla po parketu, naenkrat ji jo spodrsnilo in jo padla. Pri padcu si je podvila sredine n;:, desni nogi. 23»junija so je ponesrečila na dolu BULIČ ZLATA, delavka v rašel plotilnici. Delavka jo stala pri stroju bosa. Po neprevidnosti je stopila na žebelj pri čemer so jc nabodla v peto lcv^. nogo. 27.junija sc jc ponesrečila n: poti iz dela CVIJIČ MILESIJA snovalka,v plotilnici. Delavka jo šla z vlakom domov, kor jc delala v v nočni izmeni. Ko je izstopala iz vlaka ji je na stopnicah spodrsnilo. Pri padcu si jo poškodovala desno kolono. 7»julija se jc na dolu poškodoval ŽUGLLJ ALOJZ, delavec-zidar. Delavec je opravljal zidarska dela. *ri tem jo stal na leseni konstrukciji, kjer so jo vdrla deska. Padel jc iz višino 2 metrov in si poškodoval levo stran reber. 7. julija so je na dolu poškodovala JAKLIČ JOŽEFA, delavka pri okroglih strojih. ^olavka jo šla na stranišče, kor je bila tema si jc hotela prižeti luč. Pri tem pa sc jo zaletela v opeko, ki je tam zložena tor si poškodovala levo nogo. AKCIJA ZA POMOČ PRIZADE! IM OB BLEMKNTAKNIH NESREČAH Iz dnovnogc časopisja nam Jo žo znano, dc so olcmcntome mo-sročo v naSi državi v poslodnjih dosotih mesecih povzročilo okrog 4oo milijard dinrrjov škedo. Razen poplav v Srbiji in Hrvatski so nourja tožo prizadela tudi nokatom področja Slovonijo. Kor so prebivalci toh krajev ostali broz naJosnovnoJSih sredstev za življcnjo. Jo v soglasju z zvoznim odborom SZDL dal JUgodlovonski Rdeči križ pobudo, dr so organizira širša akcija zn pomoč prebivalstvu, ki so ga prizadelo olomontamo nesreče « Da bi vsaj delno ublažili tožavo prizadetih družin, se Je JRK odločil, da pomaga prizadetim z zbiranjom dobrin in sro-dstov, ki jih občani in dol