TOVARNIŠKO GLASILO
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
METLIKA
Viiim Prahi5 tehnični vodja "BETI" Metlika
NAŠI PROIZVODNI USPEHI IN PROBLEMI BARVARNA	(nadaljevanje	članka)
Poleg tega smo imeli precej težav o paro. To je bil vzrok, da smo začeli delati v troh izmenah.
Medtem je bilo rešeno vprašanje oskrbovanja z vodo, kor je bila zgrajena mestna vodovodna mreža, ki je do tedaj ni bi lo.
Nabavljene so bile tudi kadi iz neerjavečega jokla. Tako nas zdaj skrbi le še para. Imamo dva parna kotla, ki pa nimata zadostnih kapacitet, zato nam v zimskem času, ko kurijo tudi v delovnih prostorih pare primanjkuje,
Ta problem bomo morali nujno rešiti. Treba bo začeti upo rahljati goiivo mazut, ki se nahaja v velikih količinah v rafinerijah. Mazut ima zelo veliko kalorično moč in v vseh pogledih prekaša premog.
Nikakor no smemo pozabiti tudi na dolovne prostore bar -varne, ki danes ne odgovarjajo zahtevam higiensko tehnično za Ščite in ovirajo normalni razvoj tehnološkega postopka.
Problem barvarne bo v kratkem rešen, ker že gradimo novo barvarno, ki bo čez nekaj mesecev dograjena.
Z novo barvarno bodo odpravljene tudi druge dosedanjo pomanjkljivosti, saj bo v njenem sklopu laboratorij, priročno skladišče itd.
OBRAT KONFEKGIJE METLIKA
Obrat konfekcije Metlika je v svojem naglem razvoju moral rešiti veliko problemov.
Strojni park v šivalnici jo sestavljen v glavnem iz starih in obrabljenih strojev, ki zahtevajo dobro vzdrževanje. Zato je pri ten mehanična služba zelo važna.
Strojni park jc sestavljen iz več vrst strojev, kar dela mohaniken težave pri nsertinanu igol. Prav tako ima s ten velike težavo tudi nabavna služba.
S povečanjem strojnega parka je nastal problem kvalificirane delovne sile. Kvalificiranih delavk nismo dobili,niti priučenih, zato sno morali sprejemati nekvalificirano delavce ter jih priučevati hkrati s proizvodnjo. Priznati pa moramo, da je maloštevilnemu strokovnemu kadru uspelo izučiti na novo sprejeto delovno silo ter ustvariti pogoje za proizvodnjo. Veno namreč, da proizvodnja ni bila organizirana tako, kot zahtevajo potrebo industrije, zato sno morali stalno izpopolnjevati delovna mesta s kadri z visoko strokovno izobrazbo in dolgolotnimi izkustvi.
Znano nam je, da je sedanja situacija v ten obratu popolnoma drugačna, kot jo bila, in da so uvajajo nove obliko
industrijsko proizvodnje. S ten sicer no noreno reči, da ni več pomanjkljivosti, toda te niso odvisno samo od vodilnega kadra tega obrata, tenveč tudi od predhodnih delovnih faz.
Pomanjkanje surovin v nosecu decembru 1964 in v januarju 1965 nas je zelo prizadelo. Zaradi pomanjkanja dela jo bil protrgan celoten tehnološki postopek.
V zadnjem času povzročajo velike spremembe v proizvodnji artikli, ki jih delano za izvoz. Ti artikli morajo biti izdelani v zelo kratkem roku, kar nam povzroča težave v tehnolo -šken procesu, obenem pa moramo pri dolu angažirati večjo število ljudi. S ten upade proizvodnja naših standardnih artiklov, hkrati pa zgubi dosti časa, ko so priučuje na novi artikel.Tomu so ne smemo čuditi, saj jc povprečna delovna doba delavk 2 do 3 leta.
Kc-r smo v vseh primerih delali za izvoz le v manjših količinah, nismo mogli postaviti realno norme. Delavci so bili plačani po času, učinek dola pa je bil zelo majhen. Obenem so tehnološki postopek ni mogel urediti tako, da bi dosegli tri osnovne pogoje: produktivnost, kontinuiteto in dobavo v določenem roku. Da bi to dosegli, smo začeli z nadurnim delom.
Če pogledamo kapacitete snutkovnih in krožnih strojev in možnost lastno reprodukcije vidimo, da naš strojni park v Šivalnici, ki šteje sedaj okoli 65 3trojov, ne zadostuje našim potrebam. Potrebovali bi še 3o strojev različnih vrst, predvsem cik-cak in ovcrlohov.
Za dodelavo žo narojenih izdelkov, tu mislimo predvsem likanje, sc poslužujemo ročnih likalnikov. Danes pa, ko so se že mnoga sorodna podjetja v tem pogledu modernizirala ter si nabavila aparate za parno likanje, 0 katerimi se doseže kvalitetnejše delo, bomo morali tudi mi te aparate čimprej nabaviti.
Skratka: tenu obratu moramo posvetiti veliko pozornost in skrb ter vse nepravilnosti odpraviti. Vsem, ki so zaposleni v tem obratu, to jc obratovodji, mojstrom, mehanikom in delavcem moramo nuditi vsestransko pomoč, da bodo dosegli kar najboljše uspehe.
OBRAT VOLNENE TRIKOTAŽE ČRNOMELJ
V sklopu našega podjetja ima ta obrat najstarejšo tradi-oijo in izdeluje izključno volneno trikotažo. Zato tu problem kadrov ni tako perc-č; težjo jo pr e skrb oven j e s surovinami.
Čeprav ta obrat dela v glavnem za izvoz, ima še vedno precej prostih kapacitet v šivalnici. Da bi se izkoristite tudi to kapacitete, predelujejo tudi bombažne trikotažo, ki jo pripravijo v obratu Metlika. To je samo delna rešitev. Nujno potrebno bi bilo, da bi ta obrat izdeloval Bar.10 volneno trikotažo, pri čemer bi bila dosežena še večja proizvodnja in šo boljša kvaliteta. Lahko trdimo, da v ton obratu dobro gospodarijo in da se poraba surovin in utenzilij troši v normalnih količinah.
čeprav ta obrat obstoja le nekaj let, dosega vendar zadovoljive rezultate.
Vemo, da ta obrat nima dovolj strokovnega kadra, sedanji
kader na nima zadosti izkušenj.
Tudi ta obrat delno proizvaja za izvoz. Toda nekateri bi at^oii niso dovolj izkoriščeni ( stoje brez dela v izvense-zenskem času) tako da obrat ne more izvršiti mesečnega plana,xa-ko no po količini kakor tudi ne finančno.
Razumemo težave, ki nastajajo z nabavo surovin in iudi to, da ni možnosti za ustvarjanje rezerv. Zato mislimo, du bi potrebno za ta obrat letni plan in napraviti rebalans, ker rezultati tega obrata negativno vplivajo na uspeh celotnega podjetja.
OBRAT TRIKOTAŽNE KONFEKCIJE DOBOVA
Ta obrat je po svoji lokaciji najbolj oddaljen od matičnega podjetja in je bil od integracije pa do lani v glavnem prepuščen sam sebi. Solo ob koncu leta 1964 smo pričeli misliti na reorganizacijo tega obrata, tako glode strokovnega kadra kot glode celotne proizvodnjo.
Obrat v bobovi naj bi namreč prevzel izključno konfokcio-niranje bombažno trikotaže.
bo. bi pri delu dosegli čim boljše uspehe, so bili lotos prostori adaptirani, nameščeni so bili novi stroji, zagotovljeno surovine in odrejen asortiman. 3 tem smo pripomogli,da bo lahko ta obrat do konca leta uspešno delal in da bo nadomestil zaostanek v 1.tromesečju.
Težava je s stanovanjem za obratovodkinjo in v perspek -tivi tudi za mehanika, kajti danes opravljajo V3a popravila strojev mehaniki iz^matičnega podjetja, kar je zvezano z dokajšnjimi stroški, če bi se stanovalec, ki stanuje v naši stavbi, izselil, bi njegovo stanovanje lahko zasedla obrato-vodkinju, v nasprotnem primeru pa je nevarnost, da nam odpove službo. Tu bi morali našo zahtevo po izselitvi tujo stranko iz naših prostorov, podpreti tudi organi ljudske skupščine v Brežicah, zlasti če vodo, da je od tega odvisen tudi obstoj podjetja, ki se lahko v perspektivi od sedanjih 6o oseb dvigne na 15o zaposlenih.
Nada Žabčič
ref .za izobraž.kadrov
"BETI" Metlika
PRAKSA IN PRAKTIKANTI V PODJETJU
Učni program vsake srednje, višje in visoke strokovne Šolo zajema tudi enomesečno prakso, ki jo mora vsak dijak ali študent opraviti med počitnicami.
Praksa je dijaku ali študentu nujno potrebna, da si izpopolni toorotično in praktično znanje, ki ga je dobil v šoli.
Namen prakso jo, da dijak ali študent spozna delo, da Bpozna dolovni postopek, da se nauči opravljati določono delo in da si pridobi organizacijsko sposobnost.
Zato j c nujne potrebno, da vsak praktikant dobi ustrezni program in preide vso faze dela, od začetka do konca tehnološkega postopka. Strokovnjaki in delavci našo tovarne pa mu morajo posredovati izkušnjo in znanje.
Iz dosedanjih izkušenj som ugotovila, da se praktikanti premalo zanimajo za podrobnosti tohnološkega procosa v tovarni. Večkrat go jc zgodilo, da nokatori praktikanti delajo pri onom stroju že po dva tedna in Še ne VGdo, kaj sc na ten stroju dola.
V razgovoru s praktikanti som ugotovila, da imajo premalo osnovnega znanja o plotonju. Potrebno bi bilo, da bi šola vse dijako, ki jih posljo na prakso v podjetje in jim hkrati določi delo, še prej soznonila z njihovimi nalogami,
prodveom želimo, da bi praktikanti prakso in svoje nalogi opravljali z večjim zanimanjem, da bomo zadovoljni ni in njihovi profosorji.
NAŠA £ H 0 N I K A
Poročili so se s
V Črnomlju t RADOJČIČ DŽURDŽA -poročena KORDIČ
V Dobovi : PETELINC MRIJA -poročena NAKANI
NOVOPOROČENEAMA ŽELIMO NA NOVI ŽIVLJENSKI POTI VELIKO SREČE !
V mesecu juniju in juliju so prišli v podjetje :
Obrat I - METLIKA
Škof Ružiča, Lebenac Mara, Bajuk Jože, Stojkovič Ivan Vukšinič Ivan, Obzetič Franckašugelj Alojz^ Fir Jože Ivanetič Stanka, Juratovič Mara, Jug Marjana, Fišer Josip, Železnjak Franjo.
Obrat II-ČRNOMELJ Hrlec Džurdža
VSEM NOVIM ČLANOM NAŠEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA
V mesecu juniju in juliju ošli iz podjetja :
Obrat I- Metliko
Rahija Juro, Rahija Anica, Nastuv Katica,Bratina Katica, Koželj Jože, Žokvič Alojzija, Damjanovič Darka, Majhen Ivan, Nanaši Emika, Mahmutovič Fatka.
Obrat II- Črnomelj
Švagelj Ana, Smrekar Ana, Šuštar Zvonka, Car Dragica.
Dne 5o.7.1965 je stanje zaposlenih 741.‘Od tega je 586 žensk in 155 moških.
NESREČE PRI DELU NA POTI NA DELO IN Z DELa V MESECU JUNIJU IN JULIJU 1965
1. .(Ju.aj Ju te je ponesrečila nu poti n* delo iu-rtaNIČ t;T..NKn, ■ delavka v šivalnici*
DeloV.ajo Sla a kole coni. Nu poti os je umaknila nasproti vozečemu se vozilu. Pri tum je zuvilu na &r-!ncz ter paolu* • poškodoval- ci je obraz.
3*junija se je ponesrečila na poti z dela MATELJAN DRAGICa, delavka pri čipkah.
Imenovana se je peljala s kolesom domov. Nevede je zapeljala na kamen in padle. Poškodovala si jo des no roko.
21.junija se je ponesrečila na poti v službo REŽEK MAKIJA, delavka pri čipkah.
Delavka se jo peljala z možem na motornom kolesu. Na nepreglednem ovinku je pripeljal nasproti avto tor trčil v motor. Delavk,: jc odletela z motorja na costo tor si močno poškodovala kolk.
22.junija sc jo ponesrečila na delu PETRIČ ANGELA, moistor v šivalnici.
Imenovana je šla po parketu, naenkrat ji jo spodrsnilo in jo padla. Pri padcu si je podvila sredine n;:, desni nogi.
23»junija so je ponesrečila na dolu BULIČ ZLATA, delavka v rašel plotilnici.
Delavka jo stala pri stroju bosa. Po neprevidnosti je stopila na žebelj pri čemer so jc nabodla v peto lcv^. nogo.
27.junija sc jc ponesrečila n: poti iz dela CVIJIČ MILESIJA snovalka,v plotilnici.
Delavka jo šla z vlakom domov, kor jc delala v v nočni izmeni. Ko je izstopala iz vlaka ji je na stopnicah spodrsnilo. Pri padcu si jo poškodovala desno kolono.
7»julija se jc na dolu poškodoval ŽUGLLJ ALOJZ, delavec-zidar.
Delavec je opravljal zidarska dela. *ri tem jo stal na leseni konstrukciji, kjer so jo vdrla deska. Padel jc iz višino 2 metrov in si poškodoval levo stran reber.
7. julija so je na dolu poškodovala JAKLIČ JOŽEFA, delavka pri okroglih strojih.
^olavka jo šla na stranišče, kor je bila tema si jc hotela prižeti luč. Pri tem pa sc jo zaletela v opeko, ki je tam zložena tor si poškodovala levo nogo.
AKCIJA ZA POMOČ PRIZADE! IM OB BLEMKNTAKNIH NESREČAH
Iz dnovnogc časopisja nam Jo žo znano, dc so olcmcntome mo-sročo v naSi državi v poslodnjih dosotih mesecih povzročilo okrog 4oo milijard dinrrjov škedo.
Razen poplav v Srbiji in Hrvatski so nourja tožo prizadela tudi nokatom področja Slovonijo.
Kor so prebivalci toh krajev ostali broz naJosnovnoJSih sredstev za življcnjo. Jo v soglasju z zvoznim odborom SZDL dal JUgodlovonski Rdeči križ pobudo, dr so organizira širša akcija zn pomoč prebivalstvu, ki so ga prizadelo olomontamo nesreče «
Da bi vsaj delno ublažili tožavo prizadetih družin, se Je JRK odločil, da pomaga prizadetim z zbiranjom dobrin in sro-dstov, ki jih občani in dol<vno organizacijo lahke darujejo kot neposredne pomoč prizadetim*
Navodli bi same nokaj podatkov o nastali škodi *
V Hrvatoki in Vojvodini Jo škode za okrog 80 milijard din. Donava in njini pritoki so poplavili nnd pol miljona hektarov
zemlje*
Poplavljenih je 44oo hiš, od katerih je 880 porušenih in 27o poškodovanih.
Kakor vidimo iz'navedenih podatkov, je škoda samo v teh krajih zelo velika, da no govorimo še o škodi v drugih krajih.
Zato prosimo, do bi so sleherni član-našega kolektiva udo-ležil to humano akcije in po ovojih močeh pomagal prizadetim*
Odbor aktiva RK " BETI"
o o O o c
DRUŽBENA PREHRANA V PODJETJU
Kor irvvo v podjetju aa;oeleno collvno silo iz raznih krajev in to prodvson žensko delovno silo so or^tni upm— , vi Jer. Jr že lota 1960 oMenJli, da 20 ustanovi obrt dru-_bor.e prehrane z večini toolir.i obroki*
Od leta 196o ps do letos, to je do 1.7.1965 Je bil obrat družbene prehrane pod neposrednim vodstvom sindikalne podružnice " Boti”•
Kor obrat družbeno prohrane ni zadovoljoval vočjiu potrebam zaposlenih, tako malic, kakor tudi pripravi kosil, jo ODS sprojol sklop, da se obrat družbene prehrano razširi in da so registrira kot samostojne obračunska enota z lastnin organom upravljanja.
Tronu+no ir;a obrat družbeno prehrano 288 abonentov. Od to*<.j hodi na mclico 225» na kosila cca 65 abonontovi Cony -olici do sedaj jo bila 7o dinarjov, kosilu I80, po podražitvi pa jo cona malici 9o dinarjev, kosilu 23o din;*
Delavec, ki želi prejemati otroški dodatek za otroka, mora imeti vsaj eno leto nepretrgano delovne dobe ali 2o-mesešno delovno dobo s presledki v zadnjih dveh letih*
V personalni oddelek mora predložiti*
a) priglasnico za otroški dodatek (kupi so v knjigarni),
b) Izpisek iz rojstne matične knjige za otroka,
V primeru, da dclcvec že prejema otroški dodatek, pa sc mu rodi nov družinski član, mora delavec za novorojenega otroka za otroški dodatek predložiti*
a) prošnjo, naslovljeno na Zevod za socialno zavarovanje v Črnomelj za priznanje otroškega dodatka za novorojenega otroka,
b) izpisek iz rojstne matične knjige,
c) potrdilo podjetja o zaposlitvi,
Če dclavoc preide is enega podjetja v drugo, mora predložiti za nadaljnjo prejemanje otroškega dddatka naslednje:
a) potrdilo prejšnjega delodajalca c zadnjem prejemu otroškega dodatka,
b) prošnjo, naslovljene za Zavod za socialno zavarovanje v Črnomlju za priznanje otroškega dodatka po svoji novi zaposlitvi,
c) potrdilo novega delodajalce o zaposlitvi.
KAKO MOR.; UKREPAT:I DELAVEC V PRIMERU BOLEZNI
Če delavec zboli, so mora takoj zglasiti pri zdravniku, da ugotovi njogevo zdravstveno stanje, ter &a po potrebi vpišG v stalež.bolnih. Če jo zdr-.vnik'dalnven vpisni v stalež bclnih,-mora ta takoj oziroma najpozneje v 24 urah to sporočiti svojemu mojstru, Čo tega no stori jo to kršitev delovno discipline, zaradi'česar‘sc bo moral delavec zagovarjati•
Ko zdravnik ugotovi, da jo dolavcc zopet sposoben zc delo, gn izpiso iz staleža tor mu vroči bolniški listek, katerega mora ob vrnitvi ne dolo vročiti svojemu mojstru, ki pregleda v dnevnem stanju, če sc odsotnost ujema z bolniškim listom. Neto bolniški listek dostavi v personalni oddelek os. blagajničarki zaradi obračuna nadomestila ooobnoga dohodka za čas bolezni.
Delavec, ki dostavi bolniški listek za tekoči mesec svojemu mojstru do zadnjega dne v mesecu, mu bo obračunano nadomestilo za čas bolezni hkrati s prejemom osebnega dohodka za ta mesce. Za vso bolniške listke dostavljene po tem datumu, pa bo nadomestilo obračunano šele v naslednjem nooocu.
Delavec, ki sc ponesreči pri delu, na poti na delo ali z dola, mora to takoj oz, najpozneje v 24 urah sporočiti svojemu mojstru in v personalni oddelek podjetja. Pri nesreči na dolu, na poti na delo in z dola sc namreč obračuna nadomestilo osebnega dohodka popolno, to je loo$. Če delavec v določenem roku nesreče ne bo prijavil, se te ne bo upoštevale in bo prejel navadno nadomestilo za čas bolezni, ki pa ni loo$. Iz tega sledi, da bo delavec . po ovoji krivdi prikrajšan pri nadomestilu, če ne bo pravočasno prijavil nesreče,
V primeru nesreče pri delu, na prti na delo in z dela prej-
%
me delavec v personalnem oddelku posebne tiskovine, s kak terimi nesrečo prijavi zdravniku. To tiskovine izpolni v petih izvodih, od katerih nora delavec personalnemu oddelku vrniti dva od zdravnika potrjena izvoda zaradi obračuna nadomestila.
NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA ČAS BOLEZNI SE OBRAČUNA TAKOLE:
Če 30 zgodi nesreča pri delu, na. poti na dele in z dela loo$. Za vse ostale bolniške izostanke pa so obračuna:
Delavcem, ki a: snposlcni-Jioprctrgona 9 mesecev ali 18 mesecev o presladki v zadnjih dveh letih, gre v primeru bolezni no.d onoetilo, ki oo izračuna po osnovi povprečje zadnjega tromesečja in sicor:
80 * zc.prvih 7 dni	y	bJ,cQo
9o £ od 8 - 3o dni
loo^ cd 31 dni dalje	gre	v	breme	Zaveda	za	soc.zav,
Delaveen, ki nimajo zgoraj navedene delovne dobe, gre nadomestilo po isti osnovi, vendar projnojo 2o$ nanj, in sicor:
6 o io za prvih 7 dni 7o $ od 8 - 3o dni loc$ od 31 dni daljo
Čo gre delavce ne zdravljenje v bolnico, se od osnovo povprečje zadnjega tromesečjr odbije:
4o io	-	če	nina nobenega družinskega člana
2o jž	-	čo	ina enega družinskega člana
lo $	—	če	ina dva družinska člana
Če ina	tri ali več družinskih članov,	se	nadomestilo ne
zniža.
Nadomestilo osebnega dohodka v času bolezni prejme delavec do 3o dni v podjetju ; nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni nad 3o dni pa prejme delavce s čokom od Zavode za socialno zavarovanje is Črnomelj. Ček sc dvigne pri tajnici direktorja. Prav tako povrne Zavod za socialne zavarovanje tudi petne otročke delavcu, ki je poslan bodisi san ali kot spremljevalec na opccialni pregled v drug kraj, vendar nera predhodno predložiti blagajničarki podjetja nalog o opravljenem potovanju, da ga ta dostavi Zavodu za obračun in iaplačilo
Delavk®, ki gre na porodnički dopust mera o ten obvestiti; svojega mojstra, personalni oddelek in blagajničarko podjetja, da ji bo lahko pravočasno obračunano
nadonootilo osebnega dohodka. Po rojstvu otroka noro. dostaviti v personalni oddelek izpisek iz rojstno matično knjige, in sicv,r v treh izvodih; 1 izvod za izdajo zdravstvene izkaznice, 1 izvod za otroški dodatek, 1 izvod za 4 urno dolo. Izpisek iz rojstne matične knjige sc dvigne na matičnem uradu občinsko skupščine v kraju, kjer jo otrok rojen.
ŠTEFANIČ MARTIN Vodja pl.ana_.oddelke " BETI •' Metlika
P 0	II E N EVIDENCE
Žo od	vsoga začetka razvoja gospodarstva, ki	je bilo v
začetku v celiti v privatnih rokah sc je začela uv jati tudi evidenca in sicer s količinsko, vrednostno in kvalitetno. Poleg tega je sc cela vrsta evidenc, vendar bom obravnaval evidenco, ki sc tiče spremljanja proizvodnje. Da bomo lažje spoznali pomen evidence bom to na kratko opisal.
B letnim proizvodnim planom se predvidi kaj in koliko sc bo	proizvajalo	ter iz kakšnega materiala.	Zaradi	lc-
Šjege	spremljanja	proizvodnje sc ta plan razdeli na	me-
sečne plane, na osnovi katorih dobi nabavna službe potrebo za nabave surovin n.pr. volneno prejo, svilene prejo, sintetične prejo, bombažne preje, preje iz helance itd. Poleg teh osnovnih surovin je treba nabaviti razni pomožni matorila (sukanec, elastiko, gumbe itd.)
Kor jo letni proizvodni plan izdelan vrednostno in količinsko so tudi prevzem vseh potrebnih surovin in pomožnega metoriala vrši vrednostno in količinsko. Poleg tega se surovina sprejmo po kvaliteti, smfcovina in pomožni material sc nato po potrebi proizvodajanih artiklov izdc.ja v
obreto.
Obrat plctilr.ice neto prejo snuje ali previjc in naplete
blago ter gr. odda v barvanje itd. Vsake oddaja materiala sc spremijo po količini in kvaliteti ter vrednosti od oddajo iz skladišče surovin do gotovega izdelka. Pri tem so spremlja, če sc giblje kvalitete pletivo z kvaliteto prcjcp če sc giblje <fo odpadka v razmerju z prejeto kvaliteto preje, če so opravičeni nekateri zastoji glede na kvaliteto preje itd,
Ker jo od uspešnosti proizvajanja odvisen obstoj podjetja in višina OD je zelo pomembno, da spremljamo proizvodnjo po fazah dela. To spcmljonjo se opravi z inventurnim popisom. Zaredi družbene kontrole - finančne inšpekcije je podjetje dolžno izvršiti dvakrat letno inventuro in sicer 3o.6. in 31.12. ♦oaiko loto. Podjetja pr. v zadnjih lo-r tih neobvezno vršijo mesečni popis nedovršene proizvodnje po fazah dela in vrstah materiala, da lahko ugotovc koliko je katera delovna enote napravila katerega proizvoda. Posebej pa je važen mesečni popis NDP za tista podjetje, ki izplačujejo OD po delavnih enotah. Brez popisa ne bi bile mogoče izračunati in izplačati realnega osebnega do-hc dka.
Ker je z letnim planom določeno koliko sme biti pri celotni proizvodnji II in III kvalitete pri posameznem artiklu, kolike je d.:v Ijcno imeti pri tem odpadka, loma i-gcl itd. je zelo važno, da spremljano kot sem že omenil oddaje sur vin, preko pletenja do predaje izdelkov v skladišče po vrednosti, količini in kvaliteti.
Zaredi čedalje obsežnejšega vključevanja našega podjetja v mednarodn' trgovino- izvoz na zapadnocvrepska tržišča (mednarodna delitev dele), kjer sc naši izdelki srečujejo z nočno konkurenco, To države imajo vioolcoprodulctivne stroje in večjo produktivnost dela, zaradi česar imajo tudi zelo nizke cene. Naš ODS jo sprejel sklep, da 3G oformi analitsko-planslci oddelek, ki naj spremlja in proučuje tor poroča c vseh gibanjih v proizvodnji.
Ta oddolok jo bil ustanovljen 1,6.1965. Njegove naloge je, '"a o pr c ni ja proizvodnje pc vseh fazah dela po količini, kvaliteti in vrednosti. 0 ugotovitvah sestavlja posebno analizo in poroča na sejah organov upravljanja.
Le ti pa peten sprejenaj o po potrebi usrozne sklepe.
Razumljivo je, dr. je za uspešno delo ena 1 i t c k c - p 1 o ns ke ga oddelka in računovodstva potrebna točna evidenca. Pri ton pa se to dva oddelke srečata z nepotrebnimi težavami, ki sc pojavljajo zaredi tega, ker se odgovorne osebe na vodstvenih (mojstri) in vodilnih (obrrtovodji) nest ne potrudijo, da bi bila obstoječa evidenca tečna. Seveda je poten večkrat razna primerjava podatkov dvomljiva.
Drugi pa menijo, da je takšna evidenca odvač.
Sedaj, ko bomo prejemali OD po učinku je točna evidenca izredno velikega p mena za posenezno DE kot za. celctn~ podjetje. Obračun OD po učinku po posameznih del vnih enotah zahteva, da vodijo enete, ki delaje polproizvode za drugo enote točno evidenco o proizvodnji iz katere mora biti razvidno katere izdelke (polproizvode) je enota napr vila, iz kakšnega materiala, kakšne kvalitete je pcl-izdelok, koliko časa je porabila za izdelavo tega blaga, koliko je bile pri tc-m polomljenih igel itd. Ne. osnovi teh podatkov poten delovna enete, ki prcdcljujc prejete polproizvode v gotove izdelke ugotovi, če je količina prejetih polproizvodov, ki jih je prejela iz pletilnicc v II in III kvaliteti v skladu z normativi za to kvalitete.
Ta podatek je zelc važen za enoto, ki blage plete, ker če ne preseže normativa, ki določa koliko pletiva gre lahke v II in III kvaliteto je en'ta, ki pletivo predela v izd«*, lek plača vse blago kot prvo kvaliteto, če pa preseže normativ sc ji zmanjša znesek zaslužka in sc ta razlika prizna enoti, ki pletivo predeluje v izdelke. Pri nas pride to v poštev ned enoto pletilnicc v celoti in en to konfekcije, ki predoljuje prejeto bl-go iz pletivo v gotove izdelke. -
Poleg tega; da inano razvidno kolike nekvalitetno gr. pletiva imamo, koliko igel sne polenili, kolike odpadka eno do-cogli je zelo važne, do vono na katerem delovnon nestu je ta Sknda nastala, polog tega pr. je važno, da veno kdo je povzročil to Škodo. Vse to nora biti razvidno iz prejsnih dokumentov, dr. na osnovi njih analitske planski oddelek lahko išče vzroke in vrednost nastale škodo in dajo pred, loge za odpravo raznih pomanjkljivosti.
Želim, da bralci tovarniškega losta resno premislijo kako važna je za podjetje točna in pravočasne, evidenca, in da vsak na svojem delovnem nestu poskrbi za to, da sc csnovai podatki čin bolj točne beležijo ter, da se o ton omogoča nemoteno delo računovodstva in našega oddelka.
CENJENI BRALCI !
NAPROŠAMO VAS, DA SODELUJETE Z NAMI. SVOJE PRISPEVKE POŠILJAJTE DO VSAKEGA 5. V MESECU NA UREDNIŠKI ODBOR TOVARNIŠKEGA GLASILA "BETI" METLIICA