informativni St 9|asil° ravenskih železarje
Leto 42	Ravne	na	Koroškem,	december	2005	št.	12
VLADA NA KOROŠKEM
V sredo, 9. novembra, je predsednik vlade RS Janez Janša skupaj z ministri obiskal Koroško. Po seji vlade, kije potekala v ravenskem gradu (mimogrede, delovni zajtrk so pripravili v Eurestu in ministrski zbor je bil s ponudbo zelo zadovoljen, je povedala vodja Rezka čiunik), je vladna ekipa odšla »na teren«, nekateri ministri tudi v družbe na območju nekdanje železarne.
PREMIER JANŠA IN MINISTER VIZJAK V METALU RAVNE IN SISTEMSKI TEHNIKI
Predsednik vlade Janez Janša in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak sta bila gosta Metala Ravne. Srečanja so se poleg glavnega direktorja Metala Ravne mag. Darka Mikca in njegovega namestnika Andreja Gradišnika udeležili tudi predsednik uprave SIJ - Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka, predsednica nadzornega sveta SIJ in predsednica komisije za privatizacijo Metala Ravne Marija Zagožen, predsednik uprave skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček in glavni direktor Sistemske tehnike Jože Studenčnik.
Skupino SIJ - Slovenska industrija jekla je predstavil Tibor Šimonka, ravensko jeklarsko podjetje, tretjega največjega evropskega proizvajalca orodnih in hitroreznih jekel, pa njegov direktor mag. Mikec. Tema pogovora je bila tudi privatizacija Metala Ravne.
Kot je po srečanju povedal glavni direktor Metala Ravne, bo vlada model privatizacije decembra predvidoma potrdila, kar bo zelena luč za izvedbo
Predsednik vlade Janez Janša med ogledom kovaške stiskalnice (v družbi glavnega direktorja Metala Ravne mag. Darka Mikca, direktorja Kovačnice Zdravka Mlakarja in predsednika uprave SIJ Tiborja Šimonke).
vseh postopkov, povezanih s privatizacijo. Metalovo vodstvo je v pogovoru poudarilo, da je za podjetje ključnega pomena, da se s privatizacijo zagotovi strateškega partnerja, ki bo na Ravnah tudi vlagal. Pomembno pa je tudi, da se privatizacija sorazmerno hitro izpelje, saj počasni postopki negativno vplivajo tako na zaposlene kot tudi kupce, ker se običajno pojavi cela vrsta govoric, ki jih je težko kontrolirati. Predsednik vlade je, po Mikčevih besedah, dejal, da Metal Ravne igra zelo pomembno vlogo na Koroškem, in da se tega dejstva v vladi zavedajo, zato bodo storili vse, da se bo to podjetje tudi v prihodnosti lahko razvijalo, ker je pač od njega odvisen razvoj Mežiške doline. Premier Janša je, tako mag. Mikec, rekel, da kupnina ne bo odločilna pri izbiri kupca, ampak bo prioriteta zagotoviti nadaljnji razvoj družbe.
Predsednik vlade Janez Janša je prisotnim tudi povedal, da se je vlada na seji v gradu zavzela za ustanovitev višješolskega študija na Ravnah. Vodstvo Metala Ravne je sprejelo pobudo in obljubilo predsedniku vlade, da si bo po svojih močeh prizadevalo, da bo ta šola res zaživela in da bi tako zagotovili tehnični kader s področja metalurgije oziroma strojništva, ki ga primanjkuje tako Metalu Ravne kot tudi drugim družbam na območju nekdanje železarne. V pogovor sta se vključila tudi Pavček in Studenčnik, ki je poudaril, da Sistemska tehnika korektno sodeluje s Srednjo šolo Ravne (pomagala je npr. pri nakupu učne stružnice) in tudi v prihodnje namerava z njo tvorno sodelovati.	Temo	o
pomanjkanju tehničnih strokovnjakov in o nujnosti ustreznih študijskih programov na Koroškem je znova sprožil mag. Mikec na zaključnem srečanju vseh ministrov in premiera z gospodarstveniki in župani v Slovenj Gradcu.
Po pogovoru je sledil še ogled kovačnice (delovanje t. i. nove stiskalnice) in obrata za izdelovanje oklepnikov Valuk.
Gostitelji vladnega obiska v Metalu Ravne.
MINISTER ERJAVEC V KOROŠKEM GASILSKEM ZAVODU
Pred pogovori še nekaj minut za fotografiranje.
Minister Vizjak in premier Janša sta se sestala z vodstvom Metala Ravne in predsednikom uprave SIJ.
Vabilu sveta Koroških gasilskih zvez se je odzval minister za obrambo Karl Erjavec. Z gostitelji se je sestal v prostorih Koroškega gasilskega zavoda.
Beno Kotnik je ministru in njegovim sodelavcem v imenu sveta Koroških gasilskih zvez predstavil prostovoljno gasilstvo na Koroškem.
Direktor Koroškega gasilskega zavoda Roman Lupuh je opisal delovanje tega javnega zavoda in predvsem poudaril, da gre za gasilsko enoto širšega pomena.
Predstavniki podjetja Petrol Energetika pa so kot upravitelji skladišča utekočinjenega naftnega plina, ki je objekt večjega tveganja, predstavili načrt zaščite in reševanja v primeru raznih izrednih dogodkov v tem skladišču.
Minister Erjavec in njegovi spremljevalci (poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj, generalni direktor Uprave za zaščito
in reševanje RS Bojan Žmavc, vodja slovenjgraške izpostave te uprave Boris Balant itd.) so pozorno prisluhnili predstavitvam, nato pa je minister obljubil, da si bo prizadeval za ureditev tega področja.
MINISTER ERJAVEC V SISTEMSKI TEHNIKI
Minister Karl Erjavec se je oglasil na kratkem obisku tudi v Sistemski tehniki. Tu ni bil prvič, prav tako pa si je v preteklosti že večkrat ogledal proizvodnjo, zato je to priložnost v natrpanem urniku raznih srečanj tokrat izpustil.
Ministru in njegovim sodelavcem (med njimi so bili tudi predstavniki Slovenske
Minister Karl Erjavec med obiskom v Koroškem gasilskem zavodu.
(Foto: arhiv Koroškega gasilskega zavoda)
Premier
Janša
med
ogledom
oddelka
Torzijske
vzmeti
v
Sistemski
tehniki.
(Foto:
Stanko Mravljak)
Namestnik
direktorja
Sistemske
tehnike
dr. Milan Švajger
je ministra
Erjavca
seznanil
z vizijo
razvoja
podjetja.
(Foto:
Stanko Mravljak)
vojske) je o viziji razvoja podjetja (in o načrtovanih investicijah) v povezavi z doslej dobrim sodelovanjem z ministrstvom spregovoril dr. Milan Švajger, saj sta direktor Jože Studenčnik in predsednik uprave skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček medtem v obratu Valuk sprejela premiera Janšo in ministra Vizjaka s spremstvom. Gre seveda za to, ali bo Sistemska tehnika na razpisu pridobila naročilo Slovenske vojske za izdelavo osemkolesnika Krpan. Beseda je tekla tudi o skupnem poligonu za testiranje vozil.
MINISTER DROBNIČ V ZIP CENTRU
Obisk vladne ekipe v družbah na območju nekdanje železarne je pozno popoldan sklenil minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, ki se je sestal z vodstvom in s strokovnimi delavci ZIP centra. Srečanja so se udeležili tudi član uprave SIJ - Slovenske industrije jekla Janez Trček, predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje iz OE Velenje in Tomaž Rožen, podžupan Občine Ravne na Koroškem, nanj pa so gostitelji povabili tudi medije, zato bo poročilo nekoliko obširnejše.
Direktorica Alenka Stres je gostom (v ministrovi delegaciji sta bila tudi generalna direktorja direktorata za invalide in trg dela) predstavila razvoj, dejavnosti in vizijo invalidskega podjetja, ki je v stoodstotni lasti koncerna SIJ. Poteka tudi postopek privatizacije, za katero si v podjetju, po besedah direktorice, želijo, da ohrani proizvodne programe, strokovno delo z invalidi in delovna mesta.
Podjetje je primer dobre prakse
Podjetje je nastalo leta 1997 ob prestrukturiranju lesne, jeklarske in rudarske industrije v regiji, da bi skušalo zagotoviti zaposlitev tistim delavcem, ki so jo izgubili zaradi teh procesov, in tudi delovnim invalidom. Prvo leto	je	podjetje	zaposlovalo 17
sodelavcev. »V osmih letih smo ustvarili 90 delovnih mest in danes ponosni ugotavljamo, da nudimo socialno varnost 107	družinam v	tej	regiji. Med
zaposlenimi v ZIP centru je tudi 46 delovnih invalidov,« je poudarila Alenka Stres.
V ZIP centru	so	razvili	več	dejavnosti.
Najpomembnejši programi so lesarstvo, tiskarstvo in čiščenje ter urejanje okolice, ki v enakih deležih ustvarijo okoli 90 odstotkov vseh prihodkov podjetja. Podjetje ima tudi koncesijo za posredovanje del, v njegovi rokodelnici nastajajo poslovna darila in ročna dela, po direktoričinih besedah pa je izjemno dobro sodelovanje z velenjsko enoto Zavoda RS za zaposlovanje pri javnih	delih	in	zaposlitveni
rehabilitaciji invalidov.
V ZIP centru imajo podobne težave kot druga invalidska podjetja. »To so nizka izobrazbena struktura, visoka starost in nižja produktivnost zaposlenih ter pomanjkanje sredstev za naložbe,«
razlaga direktorica, ki izpostavlja tudi nekatere prednosti. »Naši sodelavci so zelo motivirani za delo in usposabljanje. Delujemo na ZGO ZR, kjer je okoli 50 podjetij, poznamo delodajalce, kar nam olajša iskanje rešitev za rehabiiitante in druge nezaposlene. To je naša velika prednost v primerjavi z drugimi invalidskimi podjetji, ki so lokacijsko bolj ločena od delovnih sredin.« Center za rehabilitacijo invalidov Koroške je samostojna organizacijska enota ZIP centra in kot pooblaščeni izvajalec storitev zaposlitvene rehabilitacije v regiji deluje že od leta 2004. Doslej je strokovni tim obravnaval že 112 rehabilitantov in zanje opravil 152 storitev.
V podjetju so ponosni na to dejavnost, ki je Koroška dotlej ni imela, pričakujejo pa, da jim bo pristojno ministrstvo zanjo podelilo tudi koncesijo. Imajo namreč izkušnje pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov, strokovno znanje, kadrovske in prostorske možnosti, programe in vsebine, ki omogočajo usposabljanje, poleg tega pa poznajo lokalni trg dela, kar povečuje možnosti rehabilitantov za zaposlitev v domačem okolju.
Prisrčen sprejem ministra Drobniča
Minister je s sodelavci obiskal mizarsko delavnico in se fotografiral z
zaposlenimi.
(Foto: Stanko Mravljak)
Vodja proizvodnje mizarstva Erih Giinter je ministru predstavil postopke v
delavnici in izdelke iz lesa.
(Foto: Stanko Mravljak)
Kriza je rodila dobro iniciativo
Direktorica ZIP centra Alenka Stres je predstavila podjetje.
Med cilji podjetja so predvsem rehabilitacija v konkretnem delovnem okolju, vključitev mentorjev pri potencialnih delodajalcih v procese rehabilitacije invalidov ter razširitev teh storitev tudi na populacijo, ki je trenutno sicer še zaposlena, a nekonkurenčna na trgu dela. V ZIP centru prav tako ne skrivajo ambicije, da želijo ustanoviti tudi Zaposlitveni center Koroške.
»ZIP center je primer dobre prakse: invalidsko podjetje, ki je vpeto med tržno ekonomijo in socialo, primer dobre prakse med močno materjo (SIJ) in hčerinsko družbo, dobre prakse med prepletenostjo gospodarstva, lokalnega okolja in brezposelnih delavcev, invalidov z zmanjšano možnostjo zaposlitve in vseh ostalih, ki jim je skupno to, da so težje zaposljivi.
Zadovoljni rehabilitanti so tisti pozitivni feedback, zaradi katerih smo tu - mi, Zavod in država - z istim ciljem: iskati potenciale v ljudeh in jih vključiti v normalno delovno okolje in tako rehabilitirati ter reintegrirati,« je sklenila direktorica Alenka Stres.
Janez Trček, član uprave SIJ, je pohvalil prizadevanja direktorice in povedal, da jih uprava SIJ in nadzorni svet v celoti podpirata.
Minister Janez Drobnič je izrazil zadovoljstvo, da je ideja, kako ob prestrukturiranju železarskih oz. jeklarskih središč zagotoviti zaposlitev za težje zaposljive delavce, obrodila sadove. »Kot na ranjenem delu školjke nastane biser, je bilo tudi tu podobno - priti mora kriza, da rodi iniciativo,« seje slikovito izrazil.
Navdušen je bil tudi nad programom rehabilitacijskega centra in uresničitvijo idej, ki jih je razvijal pred leti tudi sam.
Minister je opozoril, da smo tudi zdaj v prelomnem obdobju, ko vlada pripravlja predlog gospodarskih in socialnih reform za oživitev gospodarske uspešnosti. Omenil je tudi, da bo po novem letu kar nekaj sprememb na invalidskem področju, izpostavil učne delavnice kot uspešno metodo usposabljanja, povedal, da bo do konca leta pripravljen pravilnik o zaposlitvenih centrih ...
»Vesel sem, da vam je projekt uspel, pričakujem pa, da postanete osrednji center za to dolino, ki bo pomagal zapostavljenim skupinam pri socialni in delovni integraciji,« je ob koncu pogovora dejal minister, potem pa sije ogledal še mizarsko delavnico.
Andreja Čibron - Kodrin
Ameriški veleposlanik v Sistemski tehniki
Ameriški ambasador v Sloveniji Thomas Robertson je 27. oktobra obiskal podjetje Sistemska tehnika.
Spremljala sta ga tudi polkovnika Evgene Motty in Keith R. Hairington.
Vodstvo podjetja jim je predstavilo podjetje, potem pa so si ogledali tudi proizvodnjo.
Gostje so se zanimali za predviden razvoj podjetja, za njegovo pripravljenost na proizvodnjo osemkolesnega oklepnega vozila, za sodelovanje s Slovensko vojsko ...
Obisk v Sistemski tehniki so visoki ameriški predstavniki sklenili s kosilom, kjer so prijetno presenetili z dobrim znanjem slovenskega jezika, ki ga dosledno uporabljajo v neformalnih pogovorih.
A. Č.
Foto: Stanko Mravljak
že čez nekaj minut prispeli intervencijski skupini. Gasilci so zaščitili območje, postavili vodne zavese, zatesnili jaške, z bandažo preprečili nadaljnje iztekanje plina ter nevarno tekočino na ploščadi prekrili s peno in tako odstranili možnost požara. Odgovorni v Petrol Energetiki so poskrbeli tudi za (verbalno) izključitev elektrike v bližnjih objektih. Na prizorišče sta na poziv vodje intervencije prihitela tudi medicinska sestra iz družbe BVD -Ravne ter vozilo Zdravstveno reševalnega centra Koroške, da sta oskrbela ponesrečenca. O dogajanju so bile obveščene tudi pristojne osebe podjetij, katerih proizvodni prostori so v bližini Iz počene cevi pred skladiščem republiških	skladiš5a) da bi poskrbele za morebitno
blagovnih rezeiv je 26. oktobra okoli 13. ure	evakuacijo zaposlenih. Zaradi pravočasne in
začel iztekati utekočinjeni naftni plin. Delavci	pravilne intervencije pa se je vse dobro končalo,
Petrol Energetike, ki upravljajo skladišče, so o	aktiviranje civilne zaščite ni bilo potrebno.
nastali nevarni situaciji takoj obvestili Koioški	Zgornji opis je bil, na srečo, le scenarij vaje v
gasilski zavod Ravne na Koroškem, od koder sta	podjetju petro, Energetika; in sicer kako ukrepati
v primeru iztekanja utekočinjenega naftnega plina. Vajo so pripravili v Koroškem gasilskem zavodu, potekala pa je v skladu z Načrtom zaščite in reševanja v primeru izrednih dogodkov v skladišču utekočinjenega naftnega plina Ravne. Operativna skupina za pripravo vaje je ocenila, da
Iztekajoči utekočinjeni naftni plin sta gasilca prekrila s peno.	je	bda	|e_ta
zadovoljivo izvedena, predlagala pa je nekatere izboljšave, kot sta dopolnitev načrta glede obveščanja Elektra Celje o izklopu daljnovoda in zagotovitev obratovanja črpalk požarne vode preko rezervnega napajanja.
Reševanje ponesrečenca	A.	Č.
VAJA V PODJETJU PETROL ENERGETIKA
Kako ukrepati ob iztekanju naftnega plina?
Nov znak Metala Ravne tudi na upravni zgradbi
Potem ko so se v podjetju Metal Ravne letos odločili za novo celostno podobo, so novembra zamenjali tudi že precej dotrajan znak na vrhu upravne zgradbe. Lahko bi rekli, daje to pika na i prenovljenemu poslovnemu poslopju.
A. Č.
Kmalu še več parkirnih prostorov
Ob upravni zgradbi med parkiriščem in TSD delovni stroji tudi novembra v dneh, ko nas je presenetil sneg, niso utihnili, pač pa so vztrajno urejali prostor za novo parkirišče. Potem ko so delavci posekali drevje, je bilo treba odstraniti še odvečno zemljo in teren primerno poravnati. Na parkirišču, ki ga za svoje zaposlene in sodelavce Šerpe ureja Metal Ravne, bo prostora za okoli sto avtomobilov.
A. Č.
INTERVENCIJE
PGE KOROŠKEGA GASILSKEGA ZAVODA V NOVEMBRU
22. 11. 2005 je ob 11.20 v Metalu Ravne v jeklarni zagorelo pri rezanju odpadnega materiala.
25. 11. 2005 je ob 19.43 zagorelo pod pečjo v podjetju Styria Vzmeti. Požar so do prihoda gasilcev sicer pogasili delavci sami, tako da so gasilci le preventivno pregledali območje požara	in	usposobili	v požaru
porabljene gasilnike.
30. 11. 2005 je ob I9.10 med kaljenjem zagorelo v kalilnici Sistemske tehnike. Gasilci so odstranili delavce in požar pogasili s težko peno.
Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev:
1.	11.	2005	ob	prometni	nesreči	na
Rahtelu,
1.	11.	2005	ob	prometni	nesreči	v
krožišču v Slovenj Gradcu,
3.	11.	2005	ob	poškodbi	delavca	v
podjetju Styria Vzmeti,
4. 11. 2005 ob prometni nesreči pri cerkvi sv. Antona na Ravnah na Koroškem,
6. 11. 2005 pri poškodbi delavca v Metalu Ravne,
6. 11. 2005 pri vstopu v stanovanje Ob Suhi na Ravnah,
7.11. 2005 pri dvigu motornega kolesa iz reke Meže pri kinodvorani na Ravnah,
10. 11. 2005 pri poškodbi delavca v Metalu Ravne,
12. 11. 2005 pri prometni nesreči na cesti Dravograd-Črneče,
13.	11.	2005	pri	poškodbi	delavca	v
Metalu Ravne,
13.	11.	2005	pri	poškodbi	delavca	v
Nožih Ravne,
15. 11. 2005 pri prometni nesreči na cesti v Kotlje,
21.	11.	2005 pri razsutju	tovora	v
krožišču na Ravnah,
23. 11. 2005 so pomagali reševalcem pri prenosu pacienta iz višjega nadstropja na Prevaljah,
27.	11.	2005	pri	prometni	nesreči	v
Dravogradu,
29.	11.	2005	pri	poškodbi	delavca	v
Croning livarni.
Direktor:
Roman Lupuh, dipl. org.-men.
SREČANJE PLANINSKIH VODNIKOV
Letos večja udeležba na pohodih	kot lani
Na letni zbor planinskih vodnikov slovenskih železarjev je 22. oktobra v Radovljico prišlo 24 udeležencev. Pregledali so svoje delo v letošnjem letu in pripravili program pohodov za leto 2006.
V izčrpnem poročilu je Franc Telcer povzel razvoj pohodništva v zadnjih letih in opisal letošnje štiri pohode. Udeležilo se jih je 769 pohodnikov in pohodnic ali 158 več kot leta 2004. Sicer pa je na 108 planinskih pohodih slovenskih železarjev bilo že 37.347 udeležencev.
Gonilna sila pohodov so vodniki, ki jih je letos delovalo 39, od tega na Ravnah enajst (Franc Telcer, Jože Apat, Franc Šisernik, Jože Žunec, Štefan Skitek, Toni Cifer, Tončka Mravljak, Vili Burjak, Franc Podmeninšek, Štefan Vevar in Ferdo Igerc, prihodnje leto pa se jim bo pridružila še Anka Tretjak). Jože Apat je prejel zlati znak planinskega vodnika.
Prihodnje leto se bodo zvrstili štirje pohodi, februarja pa bo tradicionalni pohod v spomin na vodnika Bineta Rozmana, ki pa se ga udeležijo le vodniki.
Prvi pohod bodo 27. maja 2006 pripravili Štorčani na relaciji Šentjur-Resevna-Svetina.
Skupina Ravenčanov, ki je prva prišla na vrh Setiče.
10.	junija bodo vodniki iz Krope in Lesc pohodnike popeljali na Zgoško planino na Jelovici.
Tretji pohod bo 2. septembra na Tosc v organizaciji jeseniških vodnikov.
Ravenčani bodo v drugi polovici septembra organizirali vzpon na pohorski Črni vrh.
A. Č.
V Selah pod vrhom Setiče sta pohodnike Kljub strmemu vzponu na vrh Setiče so imeli pozdravila župana Berti VVassner in Maks Večko. pohodniki in pohodnice še dovolj energije za ples.
UDELEŽBA NA LETOŠNJIH POHODIH
Od kod so udeleženci
Jesenice Ravne Store Žična Veriga Kropa ovil
Kozjansko 15. 5.2005
Lubnik 4. 6. 2005
55___________
42
30
Setiče 18. 6. 2005
80_______________
83
26________________
10
Vrtaški vrh 3. 9. 2005
95______________
54
45
Skupaj
294
223
151
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA. Po 11. krogih prvoligaškega prvenstva so bili odbojkarji Fužinaija Metala z osmimi točkami še vedno uvrščeni na predzadnje mesto na lestvici, čeprav so prijetno presenetili z zmagama doma proti Kamniku s 3 : 1 in Pomuiju s 3 : 2. Ostale tekme v novembru so izgubili, in to doma proti Krki ter v gosteh z Olimpijo in s Salonitom. Prvi del prvenstva so ravenski odbojkarji sklenili 17. decembra s tekmo v Novem mestu. Predtem so nastopili v Prvačini in doma z vodilnimi odbojkarji Preventa Gradnje iz Maribora. O dosežkih Fužinarjevih odbojkarjev v štirinajstih tekmah jesenskega dela pa več v januarski številki.
MALI NOGOMET. V ligah malega nogometa v občinah Mežiške doline nastopa v letošnji sezoni skupno 18 ekip. V ligi A so med osmimi ekipami naslov jesenskega prvaka osvojili branilci naslova nogometaši Mesarije Sedovšek, s prednostjo kar petih točk pred ekipo Splošnega gradbeništva Hoti. Tretje mesto si delita ekipi RCM Špedicije in Kocke bara. V ligi B bodo na 1. mestu na lestvici prezimili nogometaši Športnega društva Leše, ki so dobili vse tekme. V derbiju zadnjega kola so ugnali neposredne tekmece iz TCM in jim prizadejali prvi poraz. Tretji so na lestvici nogometaši Floride bara.
Po končanem prvem delu prvenstva je bil 20. novembra v dvorani OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah še pokalni turnir vseh ekip, ki so nastopale v obeh ligah. Ponovno so bili najboljši nogometaši Mesarije Sedovšek, ki so v finalu porazili Veterane Prevalje s 3 : 2 in RCM Špedicijo s 5 : 4. Drugi so bili »špediterji« po zmagi 2 : 1 nad Prevaljčani. Teden dni pozneje so se nogometaši zbrali na turnirju, ki gaje pripravila okrepčevalnica Florida. Prvo mesto je med petnajstimi ekipami osvojila ekipa Jocker bara iz Velenja, ki je v finalu porazila prenovljeno ekipo Mesarije Sedovšek s 7 : 5. Tretje mesto je pripadlo nogometašem Havane bani, ki so s 6 : 1 premagali dravograjske nogometaše La Corune.
PLAVANJE. Plavalci sedmih slovenskih klubov so sredi novembra izjemno uspešno nastopili na mednarodnem mitingu v Gradcu, kjer so si priplavali kopico medalj. Od tekmovalcev Fužinarja sta bila najuspešnejša Vita Sonjak, kije osvojila absolutni drugi mesti na 50 in 100 m prsno. V istih disciplinah si je drugo in tretje mesto priplaval Damir Dugonjič.
V Celju je 19. in 20. novembra potekalo mednarodno tekmovanje za 20. jubilejni pokal mesta, kjer so med več kot 400 udeleženci iz štirih držav odlično nastopali tudi plavalci in plavalke Fužinarja. Ravenski plavalci so v absolutni kategoriji dosegli kar sedem zmag in se kot ekipa uvrstili na 2. mesto, za ekipo Merita Triglava iz Kranja. Med posamezniki seje najbolj izkazal Fužinarjev plavalec prsnega sloga Damir Dugonjič, kije s časom 28,41 izboljšal mladinski državni rekord v disciplini 50 m prsno. Poleg tega je dosegel še tri prva mesta, na 100 m prsno ter 50 in 100 m prosto. Pri dekletih je Sonjakova dosegla zmagi na 100 in 200 m prsno, Žana Prislan pa je 1. mesto osvojila v disciplini 200 m mešano. Na zmagovalne stopničke se je povzpela še Lea Kos. V mlajših kategorijah so se na zmagovalne stopničke povzpeli:	Aron Horvath, Rok
Sagmeister, Martin Paradiž, Rok Medvešek, Alan Godec,
Sašo Herga, Gabrijela Golob, Taja Pečnik, Jana Plaznik, Teja PešI in Kaja Sonjak.
Od 25. do 27. novembra sta na mitingu na Dunaju nastopila Vita Sonjak, ki si je v absolutni konkurenci priplavala drugi mesti na 100 in 200 m prsno, tretja pa je bila na 50 m prsno. Damir Dugonjič je osvojil 4. mesto na 100 m prsno, kjer je izboljšal mladinski državni rekord za celo sekundo - sedaj znaša 1:01,31, in
5.	mesto v Sprinterski preizkušnji na 50 m prsno, kjer je popravil rekord na 28,18 sekunde.
Sočasno je potekalo v Kranju tradicionalno tekmovanje za Špelin memorial, kjer sta med mladinkami zmagali Gabrijela Golob na 100 m hrbtno in Lea Kos na 100 m prosto, med deklicami pa Mojca Sagmeister na 100 m prosto. Adja Pečnik je osvojila drugi mesti med članicami na 200 m mešano in 800 m prosto, kjer je s časom 8:55,94 izpolnila normo ter skupaj z Dugonjičem in Sonjakovo nastopila od 7. do
11.	decembra na evropskem prvenstvu v Trstu. Med kadeti sta 3. mesti osvojila Horvath in Pori. Še to: Mednarodni plavalni miting bodo delavci PK Fužinar izpeljali 14. in 15. januarja prihodnje leto v olimpijskem bazenu na Ravnah.
KEGLJANJE. Jesenski del prvenstva v vseh slovenskih ligah je bil zaključen 26. novembra in od osmih koroških ekip so lahko po prvem delu upravičeno najbolj zadovoljni v taboru moške ekipe Interokna Dravograd. S petimi zmagami in štirimi porazi so v najvišji I. A ligi uvrščeni tik pod vrhom lestvice. Manj uspešne so bile v elitni slovenski ligi kegljačice Slovenj Gradca, ki so le dvakrat zmagale in jim preostaja v spomladanskem delu krčevita borba za obstanek v ligi.
VLB ligi sta moška in ženska ekipa Korotana dosegli s štirimi zmagami manj od pričakovanj. Obe ekipi sta uvrščeni v sredino lestvice. V 2. ligi Slovenjgradčani pričakovano zasedajo 1. mesto skupaj z drugo ekipo mariborskega Konstruktorja. Prijetno so presenetile kegljačice Fužinarja Petrola Energetike, ki so štirikrat zmagale in le dvakrat izgubile. V 3. ligi vzhod so imeli v prvem delu nekaj več uspeha kegljači Fužinarja PE, ki so uvrščeni na 6. mesto, medtem ko je moška druga ekipa Interokna zadnja.
ŠPORTNO PLEZANJE. Na peti, zaključni tekmi mladinskega evropskega prvenstva v Kranju sta nastopila dva člana AK Ravne. Ciril Vezonik je osvojil v kategoriji starejših dečkov 7. mesto v konkurenci 66 plezalcev. V skupnem seštevku vseh nastopov je bil osmi. Katja Planinc sije v Kranju priplezala med mladinkami 18. mesto, njena končna uvrstitev v sezoni pa je 15. mesto.
ŠAH. V Čmi je bil odigran 9. turnir odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu. Med 28 igralci je zmagal Marko Vrečič (Fužinar Hapro) s šestimi točkami. Na naslednjih mestih so se zvrstili: Rado Rajkovič (Velenje), Zdravko Burjak (Črna), Milan Matko (Velenje) in Vlado Turičnik (Fužinar Hapro). V skupni razvrstitvi je pred zadnjim turnirjem v vodstvu Vrečič s 540 točkami in si je tako že zagotovil letošnji naslov prvaka. Sledijo: Turičnik (360 točk), Burjak (346), Rajkovič (323), Matko (319), Ipavic (Črna) z 252 točkami itd.
Ivo Mlakar
KADROVSKA GIBANJA V OKTOBRU
Konec oktobra 2005 so v ravenskem delu skupine SIJ delali 1.403 zaposleni. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 10. 2005 zaposlenih 1.065 oseb.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL RAVNE 963 ŠERPA 136 STO 2 NOŽI RAVNE 195 ZIP CENTER 107	
PETROL ENERGETIKA	114
RAVNE	75
ŠTORE	39
PETROL TEHNOLOGIJA	16
STYRIA VZMETI	171
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	5
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
EUREST	43
SISTEMSKA TEHNIKA	317
STROJI	139
Akers VALJI	75
SŽ-OPREMA RAVNE	124
FLUKTUACI JA
Sklenitve delovnega razmerja
V ravenskih družbah Slovenske industrije jekla so oktobra sklenili 9 delovnih razmerij: 7 v Metalu Ravne ter po 1 v Z1P centru in Šerpi. Vsa nova delovna razmetja (razen enega v Metalu Ravne) so za določen čas. .-
Poročilo iz drugih družb za oktober: v Strojih so za določen čas zaposlili 4 sodelavce, v Sistemski tehniki enega, v družbi Styria Vzmeti pa 9.
Prekinitve delovnega razmerja
Do sprememb v skupini SIJ na Ravnah je oktobra prišlo v Metalu Ravne (odšli so 3 delavci - zaradi poteka pogodbe za določen čas, upokojitve in izredne odpovedi).
Poročilo iz drugih družb: v Strojih je pogodba o zaposlitvi potekla dvema zaposlenima, v družbi Styria Vzmeti pa trem, medtem ko je tam eden izgubil zaposlitev zaradi poslovnih razlogov, en sodelavec pa je umrl.
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
ZAHVALI
Ob smrti mame JOŽEFE GABER se zahvaljujem vsem sodelavcem TSD za izkazano pozornost.
Pavel Gaber
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta STEFANA VEBRA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in njegovim sodelavcem v podjetju Styria Vzmeti za tolažilne in vzpodbudne besede ter vsestransko pomoč.
Žena Štefka, hčerka Lucija in sin Rok
Zimsko tihožitje pred Noži Ravne
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof.
Objavljene fotografije so prispevali uredništvo in Stanko Mravljak ter Koroški gasilski zavod.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com
Tisk: Z1P center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
študijska knjižnica
NAGRADNA KRIŽANK/ VP 261/2005 a
Nagradna križanka št. 117 - rešitev vodoravno:
SAMOKOLNICA. TRANSPARENT, RAS, ARKA, NI, AKTIVA, VK, NA, DEVE, RAL, INK, RITMIKA, POMLAD, AM, SIMEON, ODA, OT, AŠ, IME, BRANKA, SAMO, LIK, ONTARIO, ACI, KORAK.
Žreb je odločil, da majice (darilo družbe Akers valji) prejmejo: FERDO KRALJ, Metal Ravne; BORIS KOS, Stroji; PETRA HOVNIK, BVD Ravne. ČESTITAMO!
658(497.12)(085.3)
3009999
Nagrad
svoje podatke naslov: FUŽIf
lužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
COBISS o
PLOŠČA
ZA
REKLA-
MNE
LETAKE
SLO.
KOLESAR
SREČKO
MESNI
IZDELEK
PTICA PEVKA V TROPSKI AFRIKI
SLO.
GLASBENIK
ANDREJ
IME ČRKE
IRSKO
OTOČJE
ATLETSKI
DELAVEC
NA
STARTU
REKA V FRANCIJI
R
R
STANE
ARNOLD
GRŠKA ČRKA p
IT.
TENORIST
MARIO
REKA V SEV. ITALIJI
SILICIJ
REKA V ANGLIJI
NATRIJ
ANTIČNO SVETIŠČE V RIMU
RDEČ
GOZDNI
SADEŽ
PLANINA NAD BOHINJEM
100 lil2
POSODA
ZA
KOPANJE
GRŠKI
DIDAK-
TIČNI
PESNIK
OKRAS
PROSTO-
RA
IKO
KRAJ PRI MEŽICI
LETNI
POSEK
GOZDA
R
SLAP V LOG. DOLINI
NEKD. JAP. PRESTOLNICA
GLAVNI ŠTEVNI K
ŠPAN.
KOLESAR
ABRAHAM
MESTO NA
OT. honSu
N
EDVARD
RUSIJAN
ZENSKO
IME
MOJCA
EKART
GENERAL-
NO
POPRAVI-
LO
R
REKA NA PORTUGALSKEM
CIRKUŠKO PRIZORIŠČE
Tako kot prejšnji mesec se bodo tudi tokrat reševalci nagradne križanke potegovali za tri modre majice; zdaj jih poklanja Metal Ravne. Kdo jih ho dobil, bo odločil žreb.
IME IN PRIIMEK:................................................................
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:...........................................
POKLIC.
GASILSKO
DRUŠTVO
ANG.
SVETLO
PIVO
M. IME NIKO
KOROŠKO OSREDNJO KNJIŽNICO ROVNE