KRALJEVINA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 29 (2)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 1. OKTOBRA 1923.
PATENTNI SPIS ŠT. 1309.
Profesor Dr. Emile Bronnert, industrijec, Miihlhausen, Elsass.
Postopek za izdelovanje niti iz viskoze vsake tankosti iz surove viskoze različne
konsistence.
Priava z dne 28 marca 1921.	Velja od 1. januara 1923.
Prvenstvena pravica z dne 12. januarja 1920. (Nemčija).
Predležeči postopek za izdelovanje viskoznih niti je s tem označen, da posebno upošteva viskozina konsistenca.
V izumiteljevi priavi P. 331/21 izumitelja je opisan postopek, po katerem se more presti najfinejše nitke od 6 denierov nav-zbol. Pri tem se je izkazalo kot potrebno, da se zviša minimalno kislinsko končen tracijo v predilnih kopelih tem bolj, čim finejše niti naj se naprede, in ugotovilo se je, da sta pod gotovimi predpostavki liter niti, ki naj se naprede in minimalna kislinska koncentracija predilne kopeli na zakonit način odvisna drugod drugega.
Izkazalo se je pa, da je ta zakon navidezno prodrt, ako spredemo viskoze različne konsistence. Prisiljeni smo nam eč, da volimo za konsistentnejšo viskozo ki odgovarja manj razgradjeni celulozi ali večji koncentraciji, širše šobne odprtine, kot pa za manj konsistentno viskozo.
Čim večji volimo prorez šobnih odprtin, tem višja mora biti tudi minimalna koncentracija predilne kopeli. To spoznanje ima največiji vpliv na dober potek fabri-kacije. Razmere pojasnimo s sledečimi primeri:
Primer:
Viskoza 100 viskoznostnih enot se je spredla iz šob 0.10 mm v topli kopeli žveplene kisline drugod opisane potrebne minimalne koncentracie za vsakokraten
titer, kot jo kaže tabela v horizontalni vrsti, ki je označena s številko 0.10
Promer	Pri 7 deni-	Pri 4 deni-	Pri 3 deni-
odprtine	erih HsS04 v litru	erih HjSCh v litru	erih P1,S01 v litru
0.08	80	105	150
0. 10	125	165	235
0.13	210	280	390
0.15	280	370	520
Nadalje se je spredla druga viskoza, ki je imela 1 .5 do 3-krat višjo viskoznostno stopnjo, kot pa prva viskoza, za kar smo svrhishodno uporabili šobin promerO 15mm in preko. Pokazalo se je, da je bila potrebna, kakor je razvidno iz vodoravne vrste, ki je označena s številko 0.15, pod temi okolščinami, za to konsistentnejšo viskozo znatno višja minimalna kislinska koncentracija, kot pa pri napredenju enakega nitnega titra in pod sicer enakimi razmerami iz šob 0.10 mm in viskoze je 100 viskoznostnih enot. Predilno razdaljo smo mogli po drugi strani voliti v obeh slučajih enako dolgo. Dalje se je izkazalo, da nastane pri predenju celo čisto mlade konsistentnejše viskoze manj neprilik z uporabo pri finopredilnem postopku potrebnih višjih kislinskih koncentracijskih stopenj kot pa pri predenju redkejše viskoze v običajni šibki kislini. Opazilo se je edinole močnejše izločanje drobno razdeljenega žvepla, ki pa ne škoduje predil-
Din. 2.—
nemu procesu, zlasti ker bržkone dopri-naša k lemu, da se ne godi prekomerno hitro in s tem škodljivo razkrajanje vis-kozinih nitij.
Kot izhaja iz gorenje tabele, ne obstoja razmerje treh faktorjev viskozine konsi" stence šobne širine in minimalne kislinske koncentracije le pri finopredilnem postopku pri nitih izpod 6 denierov, temveč tudi pri predenju navadnih nitij od 6—10 denierov.
Patentni zahtev:
Postopek za izdelovanje viskozinih nitij vsake finosti iz surove viskoze različne konsistence, a tem označen, da se pri odmerjenju minimalne kislinske koncentracije vpošteva viskczina konsistenca toliko, da udesimo to minimalo kislinsko koncentracijo toliko višje, kot je sicer potrebno, kolikor uporabljamo konsistentnejše viskoze in s tem širše šobne odprtine.