Št 24.
V Gorici, dne 11. junija •1897.
TečEij XXVII.
„Soča"
izliaja vsak petek o poldne in velja s  prilogo  „Gitfi'artti Lis!' vreil po poŠti prejemana ali v Gorici na dom po&iljana:
vse .leto.....glil. 4-40,
pol leta.....      ,   2 20,
četrt leta      ....     ,1*10. Za tuje'dežele toliko več, kolikor je večja poSUiina. Delavcem   iu   drugim   inanj  premožnim   novim  naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oglase pri upravniSlvu.
„Prl«irec"  izhaja   vsakih 1* dnij vsak  drugi torek in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski Llsf" izliaja in se prilaga vsak mesec v obsegu V.i stranij. Kadar je v pc|ek praznik, izidelu lista že v četrtek.
(Izdaja za deželo.)
Oznanila
in ,P0SLMIGE" plačujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 !:r., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi. —  Za večje črke po prostoru.
Posamične Številke dobivajo se v lobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčicu nasproti velike vojaSnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Kalim po 8 kr.
-----Dopisi pošiljajo naj se uredništvu,  naročnina in reklamacijo
pa upravnistvu »Soče". — Neplačanih pisem uredništvo no sprejema.  —   Itokopisi  se ne vračajo.
Uredništvo in upravnižlvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj   In  odgovorni   urednik Vinko  Levicnik
,Bog- in narod!"
Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. Gabricok (odgov. J. Krinpolič).
Covor poslanca dr. Žitnika
• v posl. zbornici dne 13. maja 1SW*
Visoka zbornica! Izprosil sem si besede, da v prvi vrati izrazim solidarnost Jugoslovanov v tej nujni in za nas Jugoslovane važni stvari; v drugi vrsti pa, da spregovorim besedo za naše ^rojake v Trstu in v okolici tržaški, ki, žalibog, nimajo več v loj visoki zbornici mnogoletnega zastopnika svojega.
Toda govorili hočem jako na kratko, prvič iz tega razloga, da se morda ne izpostavim očitanju, da sem se udeleževal aH morda sodeloval na zipruvljanju časa v oči-gled obupnemu položenju našib volileev, sosebno delavskega slan«, kajti vsakemu zastopniku naroda, brez razlike narodnosti, mora biti na srcu zboljšanje materijalnoga stanja volileev. Na kratko hočem govorili pa tudi iz tega razlog«, da, ako le možno, pridejo do besede vsi govorniki za in proti.
Oba gospoda zastopnika in tovariša iz Gorice in Istre sla nučrtala in slikala v svojih govorih sliko žalostnih in nevzdržljivih odnošajev v Primorski, katera slika, gospoda moja, se vedno ne odgovarja dejstvom, kajti ni mogoče, da bi v besede povili to, kar morajo tatu trpeti in prenašati že desetletja naši sorojaki, Jugoslovani. (Pmv dobro!)
Oporekati bi se mi utegnilo morda, da sem predrzen v svojih trditvah, toda jaz govorim naravnost: Nad Adrijo-se že bliska, a to bliskanje potnenja, da se bliža grom in težka nevihta, ki bi se utegnila usuti na avstrijske planjave, ako bi Se nadalje puščali svobodno pot stvarem, kakoršne so, kakor so se razvile in kakor so se poostrile. Mi smo, visoka zbornica, izročeni na milost in nemilost — blago bodi povedano, da ne rabim druge besede — stranki, ki se ne straši ničesar, ki smatra dobrim in dovoljenim vsako sredstvo, da si ohrani in utrdi za nadalje nenaravno gospodstvo svoje na račun državne misli avstrijske in na račun slovanskega prebivalstva, trdno in lojalno navezanega na Avstrijo. (Pohvala na desni.) Tu so se danes gospodje, o katerih nisem mislil govoriti, ker mi ni bila čast, da bi jih poznal, ponudili za sodnike o naši nravnosti, ki so ;si sami pritisnili na glavo frigiško ispico. (Taka čepica je bila znakom svobode za dobe francozke revolucije. Op. medu.) in ki tekmujejo, dirkajo z desperadi in eksaltadi za ceno irrcdente. (Klici: Mi ne pojdemo v Moskve!) Mi tudi ne; kajti vi hočete pokazati in dokazati svojim bratom onstran Adrije, da gre že bujno v klasje seme, ki ste je sejali tam doli že desetletja, in katero seme so Čuvali in tako rekoč pospeševati vladni organi s svojo pasivnostjo, in da to seme veselo cvete in uspeva ter že donaša sadu tam na plodnih tleh avstrijskih. (Odobravanje na desni. — Klici: Ali niso to insinuacije?)
Gospoda moja! Le nekoliko bi hotel omeniti, takorekoč reasumiruti k sliki, ki jo je razvil moj spoštovani tovariš iz Istre o žalostnih odnošajili v pašaliku istrskem, in pred katero sliko mora vstrepelati in se zgroziti sleherni avstrijski patrijot in državnik.
Pravijo nam: »Da, vi prihajate z malenkostmi in lapalijami, te so kepe snega, ki se raztapljajo v roki pod prsti*. Toda »est modus in rebus, suni certi deniqae fines*. To so male ženrske sličice, iz katerih je možno sestavili ukupno sliko, situvaeijsko sliko odnošajev v Primorski.
Le mimogrede hočem omenili, da se tam doli — jaz poznam odnošaje prav dobro, ker sem bil več let urednik, iz slovanskih in italijanskih Časopisov — vsaka volitev v državni in deželni zbor vrši po madjarskem uzoru in receptu.
Slovenski in hrvatski deželni poslanci v Poreču mnogokrat niso varni svojega življenja in so neprestano izpostavljeni bom-bardovanju z gnjilimi ja jci in kamenjem. To je tam doli poslala navada, skoro zistem, načelo. Davkarije — za to imamo dokazov in dejstev, s katerimi nočem utrujati visoke zbornice — iztirjujejo davke brezobzirno ravno od slovanskih davkoplačevalcev, da bi jih uklonili na ta način in kaznovali za to, ker so se potegnili za svoje pravo in si izvolili mož, do katerih goje zaupanje.
Ako n. pr. c. kr. davčni uradnik pozno v noč — tu imam tri slučaje iz minolega leta in bi lahko poslužil z imeni, toda res est sub judice — moti nočni mir in ga je stražar prijavil dotični oblasti, polaga se prijava jednostavno ad neta.
Slovanski kmet. to je kaj druzegal Gospod predgovornik je že pripovedoval o nekem domačem orodju. No, neki 66-Ietni, gluhi in od starosti slabotni kmetic je gonil dne 12. avgusta 189fi\ vola na semenj. Po stari deželni navadi, ki je morda udomačena
ludi drugod, jo nosil stari mož pri sebi v pasu mal nož, da bi si medpotoinii rezal kruh. Počivajo jeHMHlul ob poln; po poln je došel orožnik, od vezal mu nož, gaje prijavil politiški oblasti in voditelj c. kr. okrajne oblasti je obsodil siromaku na lOgld. globe. Ker mož ne more plačali, dal mu je vodja okrajnega glavarstva po oksekulorju zarubiti vola, vrednega HO gld. Kmet joče, vije roke in prosi, naj mu ne porušijo niulerijalnega položenja. Žuslonj! Izposoditi si je moral denarja od prijatelja, da je mogel piačall globo in druge pristojbine.
Videlo se vam bode morda malenkostno in smešno, ali to spada k veliki siluvucijski sliki. Celo konjederca so si izbrali za orodje in naložili so mu — tako mislimo mi — ali pa je došel do takega poguma z ozirom na odnošaje, da je pobil pse vsem onim duhovnikom, ki so nastopili za slovansko kandidate. (Veselost.)
Konjedercc okolico poreftko je nekemu župniku pobil psa, ki je bil priklenjen, ftupnik ga je prijel zaradi tega. Konjedercc je odgovoril: „Io faccio (ptello, cho voglio". Delam, kar jaz hočem! in ni mu bilo dovolj na tem, ampak šol je do orožnikov h zahteval, naj župnika uklonjenega odvode'j v zapor. Jeden orožnikov — ki jo sam italijanskega mišljenja — jo vrgel, zučuvši to, uniformo od sebe, se razsrdil in rekel: „Cosi parzialmoiite non si pfoceda, non vudo piu con vol ultri". To je: to je prepristranski; jaz ne pojdem več z vami 1 Stvar mu je bila prehuda, tako je bil rasrjen mt taki brutalnosti. To mi je bilo povedati na sploh o Istri.
Navedel bi lahko še drugih slučajev. Mi imamo mnogo malerijaltt, toda pridodali mi je še par besed o razmerah v Trslu.
Da rečem nn kratko: ako možno, je lam doli še huje, nego v Istri. Tam je nastavljen politiški vijak brez kraja, pod katerim naši slovenski sorojaki že desetletja ječe, jadikujejo, vijejo roke in kličejo na pomoč. Kako so nedavno temu ropotali tu in tožili radi češke šole v Duchovem (na Češkem)! Toda leta in leta že so naši gospodje predniki in sedanji tovariši povzdigali svoj glas, da bi izprosili jedno slovensko šolo v Trstu. Nimamo je še danes vzlic vsem prošnjam. (Klici: v okolici!) Da, v okolici, toda v Trstu si jo moramo vzdrževati sami iz svojega in velikimi žrtvami. V občinskem svetu tržaškem je prva in zadnja točka, da zasramujejo slovenske zastopnike okolice in jim žvižgajo z galerije. Na dnevnem redu je — gospodje naj le čitajo italijanske liste —, da se Slovenci tržaški obrekujojo in da se hujska zoper nje sodrga, izvržek družbe. Toliko italijanskega razumemo tudi mi.
Omeniti hočem mimogrede — jaz sem prebil 5 mesecev v kadclni stoli v Trstu in poznani razmere po avtopsiji —, da so mestni stražarji tako drzni, da nadlegujejo mlekare iz okolice, da jim razlivajo mleko in jih še zasramujejo pri tem. To je na dnevnem redu. Toda jaz vprašam: iz kakega povoda, iz kakega vzroka in v kateri namen? Toda najbolj je ogorčilo mene in moje tovariše tu nasilstvo, izvedeno proti možu, katerega sem že omenjal, in ki je 18 let. ;-edel tu, proti bivšemu poslancu Nabergoju, poštenjaku, vrlemu možu, katerega mora spoštovati tudi sleherni politiški nasprotnik, ki ga pozna. Ni bilo zadosti, da so uporabili vsa sredstva, da bi ga strmoglavili o državnozborskih volitvah
—  toda pustimo to, saj pride še v razgovor
—  izvršili so še drujjo   nasilstvo  zoper isto osebo in slovenskega prvaka.
Dne 22. marca, torej 4 dni po državnozborskih volitvah, se je sešel novoizvoljeni občinski svet, da se konstituira. Veriflkacijski odsek je podal svoje poročilo in je predlagal, naj se odobre vso volitve, ludi slovenske, ker oo se izvršile zakonito. Po predlogu nekega člena večine se je glasovalo posamično o veljavnosti volitev. Pri tem se je z vsemi italijanskimi glasovi uničila volitev občinskega svetnika Nabergoja brez vsacega stvarnega utemeljenja in ob živahni pohvali galerije. (Čujte! Gujle!) To se je zgodilo ob odobravanju galerije, ki je vedno tam gori po vašem ukazu in povelju. Slovenske zastopnike se je zasramovalo in celo predsednik je delal zasmehovali«; opazke in vladni zastopnik je molčal k temu. To je čin nasilstva.
Po glasovanju je prolestoval proti temu slovenski občinski svetnik Gorjup in je izjavil, da to glasovanje je moralična zaušnica no le za osebo Nabcrgojovo, ki je bil izvoljen zakonito in zoper katerega ni imel ni-kacega zadržka veriflkacijski odsek, ampak to da je čin nasilstva, zaušnica vsemu slovenskemu prebivalstvu tržaškemu. (Tako jo! na desni). Starostni predsednik Luzzalto je odgovoril, da ost to odloke ni obrnjena proti okolici, ampak proti osebi Nabergoja.
Vprašam vas, kaj je zagreši! Naborgoj ? On je jeden nnjmirnejih, najpravičnejih in najpatrijoličnejih mož. To se  ni  dogodilo v
Abnizzih, ne v Piemonlii, no v Apnliji, ampak v avstrijskem mestu, v ponosnem om-poriju ob Adriji, zoper poštenjaka, izvoljenega zakonito, čigar jedini zločin jo ta. da je bil porojen kakor Slovenec in da jo o«tstl zvest svojemu narodu. Ako bi bil Naborgoj ludi kakov slovenski Garibaldinoc ali Imbriani, vendar bi progressova stranka še vedno ne imela nikake pravim, da tako brezobzirno tepla z nogami zakon.
Na taki način se mora do tal porušiti občinska avtonomija, vsaki parlamentarizem, ako večina jednostavno ukazuje in moralno in s silo meče preko vrat manjšino (Klic: Legilimacijski odsek!)
Gledajo, kako bi nas Slovence, ki se tudi moremo razvneli, kakor vidite, predstavljali kakor besneče volkove, napadajoče italijansko jagnje, du bi je raztrgali.
Njegova ekscclenca gospod ministerski predsoednlk je sam rekel v odgovoru naMal-fallijevo interpolacijo, „da so je znnlnejo razburjenje lotilo slovenskega prebivalstva še le potem, ko se je med istim razširila vosi, da jo nekoliko njega kandidatov propadlo v volilnem boju", torej ne med ali pred vo» litvijo, ampak po volilvi,
Lnhko je nmljivo torej, dti so mi, ki hočemo biti jeduakopruvni državljani, n ne barbari i<li matije vreden narod, razburjamo, itko vidimo, du se nam s silo vzkračnjo državljansko pravice po pasivnosti vlade.
Slovanskim patrijotom in njih voditeljem so hoče vtisniti sramotni znak ruSiteljev miru. Vem že v naprej, da bodo gospodje Italijani protostovuli odločno, vendar pravim vzlic temu globokim glasom najglobljcjcga prepričanja svojega, da je slovansko prebivalstvo na Primorskem v obče že obupalo na tem, da-li je zanje še pravice v Avstriji, ker se čuti brez pravnega varstva nasproti oblastnežPiu tt-i muniapiju.
Vedno glasneji postajajo glasovi, vedno splošneje menenje, da so se že sporazumeli na višem mestu glede odstopa dežele Italiji. (Živahno oporekanje od strani Italijanov). To je vse vaše prepričanje, to vemo mi prav natančno. (Ponovno živahno oporekanje med Italijani.)
Visoka zbornica! iko uvažujemo — to aočem omenili le v utemeljenje prejšnjega izreka svojega — da o zadnjih državnozborskih volitvah kakih 2000 slovanskih volileev v okolici tržaški niti ni dobilo legitimacij, da pa je dobilo legitimacije kakih 5000 Italijanov in da sta na dotične pritožbe magistrat in namestništvo odgovarjala ciniški, da ni bilo možno kontrolirati natančno, da-li so avstrijski ali italijanski državljali — to je resnica — ako pomislimo nadalje, da so mestne oblasti žugale stotinam slovenskih delavcev, da bodo takoj odpuščeni iz službe, ako oddajo svoj glas slovenskemu kandidatu, in uko uvažujejo slednjič, da so se c. kr. oblasti postavile v službo jedne stn«..k<\ katera hoče udušili Slovane, in da centryl<\. vluda mirno gleda vse to, kakor da hi se to godilo v interesu države, potem, gc»t.>oJo moja, ni nikako čudo, da so v slovenskem prebivalstvu zavladali in še vladajo neka zlo-voija, tesnoba in razburjenje.
Konstatujem tudi, ne da bi mi kdo mogel predbacivati laž. da so je drznil oelo neki redarstveni inspeklor, svariti dobro-mislcče prebivalstvo, naj o nobeni priliki ne vsklika „Viva 1'Austria!«, ker bi bila s tem žaljena ullrailalijanska ušesa in bi se razburjali duhovi, vneti za Garibaldija in Im-brianija.
Oni, ki še čutijo patrijoliški — v to nam je prilika, saj mi smo pred vralmi Trsta — se boje kazati in vršiti svoje patri-jotiško in avstrijsko mišljenje.
Da, cel6 takih c. kr. uradnikov je, ki zasmehujejo svoje tovariše, ako čutijo patrijoliški. (Klici: Navedite imen!) V Avstriji se sme imenovati samo greh in ne grešnika — in ne skrivajo, da so avstrijski patrijotjo.
Omeniti hočem le tako postranski, da mi je o neki priložnosti došla v roko knjiga — ne povem kje, ker ne denunciram nikogar —, s katero je poplavljena vsa Istra, Knjiga je almanah pod naslovom „Libero pensicro", v katerem so izišli živolopisi Garibaldija, Giordano Bruno in drugih sličnih sanjačev. Te knjige se prodajajo javno po deželi, to je biblija za Italijane, za njih otroke, in s tem se zastrupljajo palrijotiška čutstva. Povsodi v Trstu in v Gorici je stranka ilalianissimov postavila načelo, da italianissimi niti ne poslušajo vojaško godbe in ako igrajo koračnico Radeckega, si tišče ušesa. (Živo oporekanje. — Posl. dr. Verze-gnassi: Kolikor se dostaje Gorice je to laž!) To bi mogla bili neresnica, a ne laž, pro-teslujem odločno proti takemu izrazu. V Primorski najdete hiš, kjer se nahaja slika Garibaldija celo v občinski izbi, no pa avstrijskega cesarja. (Čujte J Čujte!)
Žal, da sem pozabil doma nnko karto, ki som si jo sam kupil v Rimu, karto Italije, na kateri sta označena kakor italijanski pokrajini ves južni Tirol iu vsa Primorska do planote poslojinske. (Čiijlcl Čujte ! na desni,) Ta karta se prodaja v Himii in po družili mestih javno pred cerkvijo, To, gospoda moja, priča o poliliskom mišljenju, ki se na vsaki n.ičin mora videli v Avstriji sumna, da, nevarna.
Gospoda moja! Jaz sem liberalen dovolj, da lahko rečem, da je lepa slvar vsaka vzajemnost v politiškem življenju. Saj se posamičnih narodov, razdeljenih po različnih državah, ne more zagraditi hermolično, uko se taka vzajemnost nanaša in omejuje nu kulturelno in duševno polje. Kakor ne zamerim n ibencniu Nemcu, ako časti Schil-lerja, Golhe-a in druge velikane duha — jaz jih tudi časlim, četudi nisem Nemec — ne hodom šlel v zlo tudi italijanskemu pa* trijolu, ako visoko spoštuje in proslavlja Dante-a, Tonpinto-a, Tasso-a, Hiphaola, Mihaela Angola in druge velikane duha. Ako pa v slikah proslavljajo taki politiški sanjači, kakor Guribuldi. najhuji sovražnki Avstrije, itd., potem so to znaki pomembnih pri-kaznij, katerih ni možno odobravati najmanj«. Nočem govoriti sedaj o politiški!« bojih v Trstu in drugod; na to pridemo morda še o drugi priložnosti, da hodoma govorili o teh. Pravim le na kratko: Že kakor poslanci sploh, brez razlike stranko, ne moremo odobravati teh odnošajev, kajti poklicani smo v prvi vrsti, da se potezamo za javna prava in za jednakopravnast narodov. Tem »nanje jih moremo odobravali kakor slovenski in hrvatski poslanci, ko nam jo pravica in dolžnost, potegnili ss za pravice onih dveh narodov, ki sla bila vsikdar lojalno na strani Avstrije in ki sla stoletja slala v orožju proti turškim krdelom in se jih za to danes imenuje manjvredne, (Pohvala na desni.) Mera je že polna, izpraznili smo že do dna kelih trpljenja, kajti sedaj ne gre več za jedno slovensko ljudsko šolo, ne le za jezikovno vprašanje, ampak nam gre za ekzistenco, za bodobnost slovanskega prebivalstva, za črnoruineno zastavo na gradu tržaškem, za interese avstrijske države. (Živahna pohvala in ploskanje.)
Gospo la moja! Ti odnosa ji so pa obžalovanja vredni tembolj, ker je progressova stranka deležna take naklonjenosti od strani namestništva, ki mora izzivati in je tudi izzivala ogoičenje in ozlovoljenje s strani slovanskega prebivalstva.
Gospod namestnik Rinaldini se je hvalil celo, da je zlomil abstinenco progresovcev nasproti državnemu zboru dunajskemu. To je dovršil. Ali kaj je storil za to?
Postavil je vladne organe v službo jedne stranke, ki si jo nadela nalogo, da udu^i Slovane in da pripravi Primorsko za Ualia urila.                                              ,   ,.
.           Gospo la moja!  Nismo tu za to, da bt
I bili podajaci :'.alianissimov; nočemo biti nakovalo, na katero hočejo gospodje udarjati s fck- vo;m, m naši milijoni, ki vsako leto romajo v Trst, so prekrvavo zasluženi od avstrijskih davkoplačevalcev; predobri patri-jotje smo, da bi mogli odobravati, katno-li podpirati zistem, gospodujoči tam doli; zistem, ki daje poluho irredentistiški propagandi in ki je svojedobno zakrivil izgubo dveh pokrajin. (Čujtc! Čujte! na desni.)
Dovolite mi gospodje od one (leve) strani čisto malo paralelo. Nikogar nočemo žalili ali izzivati, izreči hočem le svoje subjektivno mnenje. Jezikovne naredbe za Češko in Moravsko, o katerih je toliko govorjenja, provzročHe so minole dni mnogo hrupa v tej visoki zbornici, razvnele so ogorčenih besednh bojev in izzvale toliko umetnica iskrenja, da bi človek moral skoro dvomiti na resnosti užigajočih Irditev nekaterih gospodov govornikov glede zapostavljanja, izzivanja in žaljenja nemškega plemena, mogočno stoječega v Avstriji.
No, gospoda moja, vi bi mogli tožiti, vi bi mogli ropotali, da, nebo in zemljo bi morali klicati na pomoč, da pridobite zadoščenja baje žaljenemu ljudstvu (Klici na levi: To storimo tudi !), ako bi se nahajali le v približno podobnih odnošajili, v kakoršnih se nahajajo jugoslovansko prebivalstvo in njega zastopniki. (Tako je!)
Jeden gospodov, katerega visoko cenim osebno, je rekel tudi: Da, za božjo voljo, ne more se nam šteti v zlo, da se razvnemamo in navdušujemo za našo mater Gcrmanijo. Dobro, vsprejemam to mirno ; barbar bi moral biti, ne človek, ne patrijot, ako ne bi imel takega plemenitega čutstva, toda, potem ne šteje v zlo tudj nam, ako imamo svojo jugoslovansko mater, Jugoslavijo, katero hočemo častiti, od katere se ne damo ločiti, in ki sedi ob nogah vzvišene matere Avstrije in obrača zaupanjem svoje poglede do nje, da bi jej jedenkral vendar zvabila prijazen nasmeh. (Pohvala.)
Njeg. ekscclenca g, ministerski predsednik je v svojem zadn>m odgovoru na lo/,ado\no interpolacijo apolonl na dejansko sodelovanje onih krogov obeh narodnosti, ki morejo upi!vali v pomirljivem zniislu vsloil svojega ugleda in upliva na prebivalstvo, kajti le na ta način je možno vspošuo pripravljali pol zadovoljivim odnnftajoni In ohranili trajno take odnošaje, Mi -:tno pri* pravljeni k temu slehernega dne; veseljem bi porabili priliko, da bi došli enkrat do kakega modus vivondi, do sporazumi, onja od narodu do naroda.
Ali ne dado nam tako prilike, nočejo je dati.
Pni nekoliko loti so jo vršil tu privaten pogovor med nekim Rlovnimkim In dvoma italijouskiina zastopnikoma, Tedaj je roko) slovomski poslance: Gospodje moji, dajmo, delajmo za sporazumljeujo od u.roda do naroda, poiščimo kakov ntodus vivondi. du hodoma mogli mirno živeti drug z drugim, In kakov jo bil odgovor? »NikdarI Kajti jediiakopravnosl med Italijan! in Jugailavanl jo nomogoča stvar, pasli mora jodou ali drugi I* To slo rokll sami tudi dano«, Po takem nuj ininisloraki predsednik no apolnjn do nus, ampak samo do valo stranko;
Ta dogodek priča, da m nam jo usilll boj! Mi vsprejomamo ta boj, pobiramo rokavico, ki «lo nam jo zalučali, kajti, ako »to vi od železu, pa hiuo mi od jokla, Na^ft orožja niso golu bodalu, ampak človeška prava, a srčnosti zajemamo iz ljubezni do našega naroda in h nagon« do »amobrano. Vsi ti dogodki, katero sem omenjal na kratko, so znaki bolezni, in — da šo enkrat povdurim to — vladnega zistoma, ki jo do-ncsel najslabšega sadu in ga mora morda, žal, še donašati, česar naj bi nas obvaroval liog in previdnost avstrijskih državnikov; kajti gibanje v Primorski traja še vedno, toda namestnik, proti kateremu se V' prvi vrsti obračajo naše ložbe — to pravim odkrito — on vztraja še vodno pri svoji stari, izkušeni taktiki.
Mi ne obtožujemo v prvi vrsti italijanskega ljudstva kakor takega, ampak vladne organe, ki nimajo nikakega spoznanja. Obžalujem, da ni tu nobenega visokih gospod ; poklical bi jim v spomin oni stari pregovor, ki se je uresničeval vsikdar: Periculum est in mora, nevarnost tiči v zamudi.
Vlada mora trdno roko poseči v to sršenovo gnezdo, mora dovesti do spremembe in storiti kraj napačni politiki. (Tako je!) Kajti ludi to je res: Romanis deliberantibus Saguntum periit.
Tu ne pomaga prememba oseb, naj sedi tam doli Rinaldini ali kakov Imbriani, zistem se mora pre meniti.
Italianissimi bodo sicer bih okolo sobe razsrjeni, novinarski junaki bodo pisali, da jim bodo krvaveli prsti; toda vlada naj se ne da motiti, ampak preokrene naj in napreduje odločno po stezi pravičnosli. Odpravi naj zistem, ki ga jo nekdaj- uvela nemškoli-heralna in cenlralistiška stranka, kažoča do ilalianissimov najnerazumneje iu najneod-pustneje potrpljenje, kateri zistem je Slovane izročil Italijanom. Toda, gospoda moja, ludi Nemcem lu doli se že danes ne godi bolje, nego onim na Ogerskem. Italianissimi, nočem reči patrijotiška stranka, naj se privadijo in čutijo, da so v Avstriji (Tako je!) in da zmernost in potrpljenje državne vlade imata in morata imeti svoje meje.
In kaj želimo in kaj zahtevamo mi? Visoka vlada naj vendar enkrat obrne svojo pozornost na abnormalne odnošaje v Primorski, naj vsestranski privede do veljavo prava, zajamčena v državnih temeljnih zakonih in naj slednjič da strogo preiskati, da-li so bila zakonita, potrebna in umestna mnogoštevilna aretovanja, izvršena v poli-liških okrajih Gorica, Poreč in okolica tržaška od druge polovice meseca marca t. 1. sem. Mi zahtevamo jednakopravnosti in varstva od strani oblasti proti terorizmu ita-lijanissimov.                                            ,  , ..
Mi zahtevamo, kakor je omenil poslednji^ gospod predgovornik, da naj bi šel tja doli in naj bi preiskoval nepristransk mož, Nemec, Madjar, ali kdor si bodi; isti se uveri, da so le oblasti in magistralni organi izzivali nemir in razburjenje. (Tako je!)
Prepriča se, da so italianissimi ustuno-' vili anarhijo in da bi hoteli Slovanom naprtiti krivdo.
To bi morala spraviti na dan preiskava, toda žal, da nimamo nikake nade, in sicer že po načinu odgovora na prvo interpelacijo. Zaključujem z besedami: . Staro načelo je državnikom vseh narodov irt držav, da javno življenje zahteva moči in trdne volje, toda moč in trdna volja -morali biti združeni z jednakopravnostjo.
Mi zahtevamo, da se tam doli trdna volja ne obrača samo proti nam, ampak ludi provzročevatcijem nemirov. Prepričate se,  da nismo' mi volkovi, ampak oni drugi.
Tam doli v primorski so tla votla, izpodje-dena in razorana; moglo bi priti do preku-cije, pred kakoršno naj nas obvaruje Bog. Zato pravim: Cavaent consulcs, ne Austria qnid dclrimcnti capial! S tem sem za vršil. (Živahna pohvala in ploskanje na desni. — Govorniku čestitajo.)
Egiptsko iverje.
(I/.viren dopis iz Alcksandrije.) I. .Primorski List". Obž dajem, da  sem  prišel  po svojem zadnjem dopis« »Slovani v Egiptu'-
«i             ____t...:»    n       fniiikniNzlriiii    l.isl
1 nekako v navskriž t »Primorskim Listom*. Nisem iskal polemike; da se izrazim prostodušno: presenetila me je nemilo. Namen mojemu dopisu je bil jertino In, da pripomorem po svojih slabih močeh vsaj nekoliko k trdnejši organizaciji slovenske kolonije v Egiptu. Slo mi je tedaj le za dobro stvar. Da zadovoljim ,,Pr. List", priznavam rad, da sem se izražal tu in lam malo nejasno in dal prej ko ne s tem povod polemiki. Žalibog, du bo polemika naši dobri stvari »• Škodovala! — (Upamo, dane bo! Naj se le cujejo r.i/ni glasovi! Slovenci smo Vam zel6 hvaležni, da ste se oglasili. Uredil.) .Prim. List" (štev. 13., stran 01.) piše: .Goriška okolica iti vipavska dolina sta jako rodovitna kraja primorske dežele, katera dajata vsem svojim ljudem dovolj dela in zaslužka, t. <slo trdimo, da ima slovenska domovina le malo tako rodovitnih krajev. V goriški okolici in na Vipavskem je dela in zaslužka dovolj — le delavskih mučij nam primanjkuje. Zakaj? — Odgovarjam: med drugimi vzroki je tudi Aleksandrijo*. —
Rud prianavam resničnost teh besedij. V toliko sem se tedaj zmotil v svojem zadnjem dopisu. Jaz kot koroški Slovenec (Sv. Jakob v Rožti) ne poznam natanko gospodarskih razmer goriške okolice in -.ipavske doline. Kot kmečkemu sinu so mi paC znane le predobro gospodarske razmero koroških kmetovalcev. Na tej podlagi in po dogovorih, ki sem jih imel neredkokrut s tukajšnjimi Goricam in Goričankami, sestavi! sem si svoje, mnenje iu svoje nazore.
Moj zadnji dopis ni ime! namena, da zali rodoljubna srca v domovini. Nasprotno, moja odkritosrčno želja je, da delujemo Slovenci Aleksandrinci in sobratje ono stran sredozemskega morja v popolni siogi, da delujemo vzajemno, in kar se tiče nas kolohijalcev, oziraje se na želje, ki nam dohajajo iz domovine. Ni tukaj tedaj teženj, ki bi bile Slovencem v domovini nasprotne; naša prošnja je le, da se nam pomore od doma, v kolikor lahko mogoče, k naši orga • nizaeiji v Egiptu, da se rešijo silo raztreseni deli naše tukajšnje kolonije verske, narodne, družinske in moralne smrti! Rad priznavam tudi, da škoduje izseljevanje deželanov v mesta, kmetom v verskem, narodnem, soei-jalnem, družinskem in moralnem oziru. „Pr. List" naglasa, da škoduje izseljevanje v Aleksandrijo goriškim Slovencem v označenih ozirih Res je to; ali ne bodimo jedno-stranski!! Jaz sera v zadnjem dopisu pred vsem le naglašal, da ima Trst veliko več nevarnostij za naša kmečka dekleta kot Aleksandrija. Jaz poznani dobro razmere slovenskih služkinj v Trstu, — in tudi tukajšnje aleksandrijske. Pri svoji trditvi, da so Slovenke v Aleksandriji v verskem, narodnem, socijalnem in moralnem oziru na boljšem, veliko na boljšem nego v Trstu, ostanem. Resnici in dejstvom ne gre v obraz biti.
Jako opravičen jepaklic:Ne vmesta! — Ne v Trst, ne v Gorico, ne v Aleksandrijo! Kmetu delavnih močij primanjkuje, ker je žalibog smer našega časa, — in to skoro po vsem svetu, da kmečki ljudje proti mestom vrve. Od goriških deželanov, ki gredo služit v mesta in po tem takem kmetovalcem škodujejo, pride komaj jedna desetina (Vio) na Egipct, devet desetin (9/,0) pa na Trst, Gorico in druga mesta avstrijska. Ako kmečko dekle noče ostati doma in na polju delati, ako ima svojo trmo in gre v mesto, potoni bo, mislim, kmetu na Vipavskem vse-jedno, služi-li v Trstu, Gorici ali v A le k-s a n d i* i j i. Klic: Ne v Aleksandrijo! — je torej je d no s Iranski, resnica bi bila po mojem klicu: Ne t mesta!
Ne v mesta! — to je kmetoljuben klic, in k temu klicu želim rodoljubnim nasto-janjem doma vso srečo! Da bi na Slovcn-skeni ne jrišla do tega, kar je dandanes v nekterih obrtnih okrajih na Angleškem in Francoskem že žalostna resnica, — razdrt in rijast plug! —
Radi se pridružimo i mi Aleksandrinci rodoljubnemu klicu: ,Ne v mesta! - in potem takem tudi: Ne v Aleksandrijo!" Ali kaj nam žareti!? Govorim o ravno prošlih letih. Cim bolj se je svarilo po časopisih in govorilo proti hraeljevanju v Aleksandrijo, t i m več jih je dohajalo. Prav iz srca mi je pisal ,Pr. List" o zakonskih ženah. Na vsak način bo treba kaj storiti proti brezvestnemu in sramotnemu izselje-
vanju zakonskih žen, ki pn&njo ognjišče, mož:* in otroke, da služijo lukaj kot do-jilke. Ravno te žene dojilke se dostikrat prav neredno obnašajo in neugodno vplivajo na dekleta. Te so pravi »nebodijih-ireba* tukajšnjih slovenskih služkinj. Nam lukaj to stran morja ne gre raziskavati vzrokov tem žalostnim pojavom, ni v naši moči, da bi v tem kaj zdatnega pripomogli, to delo čaka rodoljube v domovini. Razdelimo s: tedaj to delo tako-le: 1. Vi doma svarile, svarile posebno zakonske žene in nedorasla dekleta. 2. Kar jih vkljub vašim svarilvam pride, te čaka naše delo na polju nesebične, krščanske dobrotvornosti, ki naj bo jedino le v prid bližnjemu. Upam, da bo i ,Pr. L.fc s to rešitvijo zadovoljen. Tedaj »ič v zlo. »Tout esl bien, qui fmis bien!" (Kilo naj z veseljem ne pritrdi besedam rodoljubnega g. dr. Pečnika? Menda vsakdo; Rojaki, pojdimo na roko rodoljubom v Aleksandriji! — Uredn.) K. Ksfptsko-Slovenske novico. C. g. o. Hubert Rani O. S. Fr. jo bil odšel po veliki noči za osem dnij v Kahiro (Kajro) po duhovnih opravilih, da opravijo ondašuji Slovenci volikonočno spoved. Nad 2000 Slovencev in Slovenk je v Kahiri brez slovenskega duhovnika. Vsi njihovi ti udi, da dobijo duhovnika-frančiškana, so bili dozdaj žalibog zastonj. Žalostno. — Milosti;, nadškof za E^ipet potuje zdaj po Egiptu, da deli sv. bimro. C. g. o. Rant spremljal ga je začetkom majnika v Port-S.ijd in Izmailijo ter dal tako i Slovencem in Hrvatom ob suveškem prekopu priložnost, da opravijo velikonočno spoved. - Angleško-egipčanska vojska se začne zopet pomikati proti mahdislom in Sudanu baje meseca julija. -- Gospa M u r g e I, soproga okrajnega sodnika v. p. v Škofu Loki na Kranjskem, nas je obiskala, polovaje za veliko noč v Jeruzalem. Ona je letos jedina iz Slovenskega, ki je potovala v Jeruzalem. Jeden milijon Sloveneev je poslal samo jednega na grob našega Gospoda in Izveličarja. Žalostno. Mohamedanci hodijo po tisočih v Meko. Vsak Mohameduntc želi vsaj enkrat v življenju molili po zapovedi na grobu prero-kovem. Tu naj bi se Slovenci in katoličani sploh učili! — G. Zarok in, sodnik pri najvišjem sodišču za Egipet v Aleksandriji, je daroval 25 torintov v prid bolnim slovenskim služkinjam v Egiptu. Čast temu gospodu, slovanskemu bratu Rusu!
—  G. A. Ga bršček je daro.al čitalnici v zavetišču društva »Sloga" 4,elo zbirko »Slovanske knjižnice". Naše služkinje so tega daru vesele in pridno prebirajo v svojem prostem času. Društveni odbor se je blagemu gospodu za ta lep dar v zasebnem pismu prisrčno zahvalil. Ista hvala gre uredništvoma »Slovenca" in »Soče*, ki brezplačno pošiljata omenjena lista v čitalnico za naše služkinje. — Društvo »Sloga" je priredilo trikrat v veliki čitalnični dvorani tombolo z lepimi dobitki za služkinje Slovenke. Vsakokrat jih je prišla velika množica; ta poštena zabava jim je dala veli'.o veselja. &ast za lepi vspehgre slovanski gospodi, našim dragim slovanskim bratom okoli društva! — Društvena ambulanca v zavetišču »Sloginem* lep y napreduje. Vsaki mesec dobiva okoli 40 bolnih Slovenk tam brezplačno zdravniško pripomoč in zdravila.
—  Podkralj egiptski, Abas Hilmi paša prišel je koncem majnika iz Kahire v Montažo, kraljevski grad tik Aleksandrijo na bregu sredozemskega i>> ja. Podkralj, ki je bil vzgojen na dunajskem terezijanišču je Avstrijcem jako naklonjen. Govori izvrstno nemški  in,  kakor pravijo,   tudi  češki. —
—  C. gosp. Jožef Poljšak, župnik v Prva-eini, je poslal društvu »Slogi* imenik domačih v Egiptu. Skoro 100 žensk in deklet je v Egiptu samo iz Prvačine, Žalošč in Saksida. Od teh 100 so samo 4 (reci: štiri) vpisane v društvo. Isto razmerje, ali pa še slabše, bo tudi po drugih občinah. Žene in dekleta se tedaj ne brigajo po ogromni večini za društvo. Veliko se jih tudi boji javnosti v društvu, posebno za nravae kontrole od strani društva iu č. g. slovenskega duhovnika. Vsim, ki jim je telesno in duševno blagostanje naših žensk v Egiptu kaj mar, kličemo z nova: Drezajte in silite jih od doma, da vstopijo v društvo. C. gosp. J. Poljšaku prisrčna zahvala za rodoljubno uslugo! — Vreme je letos za majnik izjemno hladno, Opazuje se celd, da je bit januvar letos tu toplejši kot marsikateri dnevi majnika. T zgornjem Egiptu je severni veter pri (za tukaj) nizki toploti +14* Cels. celo nasade drevesne volne (pavoie) zdatno poškodoval. Isto tako je trpelo nekaj tudi sladkorno biljo. Drevesna volna in kolonijalni sladkor je glavno bogastvo egiptsko. Izvaža se ju vsako leto za več kot 120 milijonov gld., zlasti na Angleško. -- Pri zdravstveni administraciji na suveškem prekopu razpisani ste dve zdravniški mesti. Plača znata začetkoma 4000 gld. na leto in se zviša pozneje  na 6000 gld. Jugoslovani  ob  su-
Snvesu bi jugoslovanskega zdravnika, ki bi tekmoval za ti mesti, z velikim veseljem sprejeli. Pogoji so: zdravniški doktorat ev-ske univerze in čvrsto zdravje. Prošnje sprejema: »Conseil internationai snnitnire, niaritiiue ei cjiianintciiairc d* Ej.»yple* v Aleksandriji.                            (Dalje pride.)
DOPISI.
Z {jrahoregsi, (i. junija. — Pred nekolikimi dnevi me je obiskal znanee, bivajoč v Gorici. Na moje vprašanje, ali se že blišče slovenski napisi nad prodajainicami slovenskih trgovcev v Gorici, mi je odgovoril: E, pojte no! Slovenski trgovci se boje s črnilom napolnjenih jajc,,..s., kojimi eksperiiiienluje goriška fukiuažu nad slovenskimi napisi; zategadel je videti le malo slovenskih napisov v našem mestu.
Slovenski trgovci in obrtniki! Kje je Vaš narodni ponos?! Ali se mar bojite »Cor-viera" in »Seniinelle* ali goriške fakinaže? Vaša je dolžnost, da razobesite nad svojimi •»•idajalnicami lepe slovenske napise! Ako vam pomaže napise najela goriška fakinaža, pustite na deskah vidne znake laške avite eolture, ker ti madeži bodo mišim narodnim nasprotnikom v sramoto, a vam bodo služili v najboljšo reklamo.
Na delo tedaj, slovenski trgovci in obrtniki ! Pokažite s slovenskimi napisi, kje imate svoje zaloge blaga, in mi vas bodemo obiskovali in podpirali; H napis' nas bodo vabili v vaše prodajalnice l
Še nekaj! V zadnji številki cenjene »Soče* sem čila! kratko vestieo, da je namreč tukajšni trgovec g. Golja naložil voz blaga pri Venutiju. Ta vest je najbrže neresnična, ker, kolikor je meni znano je g. Golja vrl narodnjak, ki vestno vrši svojo narodno dolžnost. Tudi je bil pisec teh vrstic vpričo, ko je naročil g. Golja precejšno množino blaga pri veletržcu Pipanu, b priliki, ko je bil potujoči zastopnik lega slovenskega vetetržca pri g. Golju na Grahovem. Sicer pa upam, da se g. Golja sam najbolje opraviči, kar je tudi njegova narodna dolžnost. Res pa je, da sta do sedaj kupovala pri naših narodnih nasprotnikih trgovec g, Andi*. Muravec in trgovk« ttdova S o r l i. Upati je, da bodela v prihodnjo naročevala blago Iu iz slovenske zaloge; posebno je to pričakovali od rodoljubnega gospoda Ivana Pičulina, kateri je zdaj prevzel trgovino udove Šorli.
Ne podpirajte tedaj v prihodnje naših narodnih nasprotnikov, ker kupovali so z našimi denarji biče, s kojimi so nas do zdaj tepli.                                                   —y.__
Dostavek uredništva. — Kar se tiče prvega dola dopisa, dostavljamo, da slovenski napisi gredč res počasi na dan iz sto in sto malovrednih ozirov; vendar pa jih je nekaj novih v zadnjih mesecih, namreč — sedem, kar tudi ni brez pomena. Upamo, da do konca leta jih bo vsaj še sedem, — in tako dalje! Slovenskim trgovcem in obrtnikom priporočamo, da uvažujejo lepe besede tega g. dopisnika.
Kar se tiče g. G o I j e, dostavljamo, da nam je sporočil ono vest neki slovenski trgovec, ki je hotel s tem pokazati: »glejte, kakošni so naši Slovenci na deželi, potem pa naj ima slov. trgovec v Gorici dovolj poguma, da vstraja itd." Prav veseli nas, da njegovo sporočilo ni resnično. Čast komur čast! — Upamo pa, da se bodo ravnali po zgledu g. Golje na Grahovem vsi trgovci v hribih, kajti opazujemo, da mnogi bi radi izkoristili umazano laško konkurenco! Rojaki! Ako Vam zdaj ponujajo Lahi blago ceneje, ker bi radi uničili slovenske trgovce, ne jim iti na led; kedar bi enkrat potlačili slovenske trgovce, potom bi svojo sedanjo škodo bogato nadomestili, — in kdo plača? Vi plačate! — Pokažite torej vrata takim umazanim dušam in kupujte blago pri Slovencih po poštenih cenah!
Iz Kreda, 3. junija 1897. — Na hrib-čeku sv. Volarja (Hilarija) onstran Nadiže pri Kredu namerava vojna uprava napraviti trdnjavico.
Pred 4 tedni sešla se je v ta namen na licu mesta komisija, obstoječa iz višin vojaških dostojanstvenikov. Zdaj pa merita dva častnika že 10 dni razne točke.
Cerkvica je sv. Volarja, kamor je ljudstvo ob suhh dneh hodilo od blizu in daleč prosit zaželjenega dežja. Ako se razdere, bi vlada na drugem mestu zidala, ali pa primerno od-škodovala dotičito občino, da si jo sama postavi.
Sliši se, da bode tudi italijanska vlada napravila trdnjavico pri cerkvi sv. Lovrenca nad Mersinom. Ali so zveza z nn*o ljubo sosedo krši — ka-li?
i/ kohariškega Kota. — Navadno je v kolih največ smeli. Ne čudite se torej, ako jih je tudi pii nas v izobilju. Toliko jih je, da se 7. metlo nie ne opravi -— treba poiskati drug pomoček. Gospod urednik, — saj vo3te kako je Herkulos napeljal reko skozi vestem prekopu v Port-Sojdu,  Izmailiji  in ' hlev, da gn je očistil gnoju. Ali bi ne kazalo,
da tudi Vi napeljete Sočo tu gori? Zagotav-Ijam Vam, da bo to imelo uspeli.
Te dni je bil tu pri  nas  agent tvrdke Franck sinovi. Kazal in razdajal je škat- | Ije s slovenskim napisom. Menda vsi tukajšnji vozniki in trgovci so naročili take kave. Kaj ne, da so carodui. A glej! Le eden je vka- ( zal, da mora priti blago na špediterja gosp. \ Hvalica. Voznik pa, ki temu trgovcu  dovaža blago iz Gorice, se je pričel z njim prepirati češ:  Naroči blago raje pri Pavletiču,  ker k Hvalicu je predaleč!!! — Pa ne  misliti, da so vsi vozniki taki.
Pri drugem trgovcu smo večkrat po-prašali po Ciril-Metodovih žveplenkah. Obljubi! je, da jih pripelje, ko pojde v Gorico. Ko je prišel iz Gorice je rekel, da jih ni bilo! ? (Ta-Tse je-zlagal I Urett.)
Zopet drugi je rekel, da kupi blago v Gorici pri tistem, ki da ceneje. Mož ne pomisli, zakaj dajejo Lahi ceneje iu celo pori ceno. Dokler bo večina voznikov prezirala laške trgovce, bodo slednji dajali pod ceno. Izdajica je, kdor si to izkorišča. Ako bi naš boj hoteli vsi tako izkoriščali, koliko časa bi dajali Lahi po takih cenah? Golov naj bo, da bi moral potem plačevati stotere obresti od sedanjih dobičkov. (Tako je! Ured.)
Moremo li si misliti vojsko brez žrtev! ? Naj torej vsak Slovence nekoliko svoje moči žrtvuje v sveti narodnostni boj; ako pa noče, naj vsaj ne podira že lega, kar so do sedaj narodnjaki sezidali.
Slama hitro vgori, pa tudi hitro zgori. Tako tudi z narodnostjo. Oni, ki hitro za vsako novost zavre, se tudi najprej ohladi. Tudi naši trgovci, ko enkrat sprevidijo, da je naš boj res svet boj, bodo najhujši in najvslrajueji naši sobojevniki.      Rez ju n.
Is? hribov, i>. junija. —(Naši trgovci). — Cujem, da naši trgovci v hribih in okolici jemljejo blago po večini še vedno pri naših narodnih sovražnikih, Tivba bo, sklicali shod odjemalcev, da primerno posvetimo takim trgovcem in jim napovemo boj tu doma!
Za danes pa naj zgrabim enega trgovca, kateri igra že ves čas svojega »trgovanj a* prav čudno ulogo. Hribovci nismo vajeni na lake domačine, kateri bi se obnašali skoro tuko kakor odpadniki; v hiši tega trgovca pa dobimo 'se prej nego narodno zavest, e,e!6 laške časopise imajo, odkar se je vzredil sin skoro v renegata. — In take trgovce naj naše ljudstvo še dalje trpi?!
Sicer je s tem trgi ;ceni vse polno skrivnostij. Bil je revež, oženi! se je kot navaden rokodelec. Toda rokodelstvo ga je slabo redilo, da je popustil vse skupaj in šel na Tirolsko z drugimi »ajzenponarji" vred. Toda nakrat je izginil s Tirolskega in prišel domov. — Od tedaj se je obrnila sre a v njegovi hiši: dobro so živeli, vedno zadovoljni in brez skrbi. Gospodar se je še dalje pečal z rokodelstvom, a pretegnil se ni pri delu; vsakdo potrdi, da to delo ga ni uiti redilo, kaj li še, da bi —bogatel p r i njem. Toda mož je »pri svojem rokodelstvu" — grozno zbogatel: kar nakrat je začel kupovati hiše, polja, travnike, da je danes med najpremožnišimi. Postavil je tudi štacuno in napovedal konkurenco vsem prejšnjim trgovcem; pri njem se je kupovalo blago ceneje nego v Gorici. Da seje le denar m e n j a I, pa je bil zadovoljen. Vsi ljudje so zmajali z glavami in popraševali: od kod nakrat toliko bogastva, — denarja kot peska? — Ko je sin študiral, je imel polne žepe denarja, kar desetake in stotake so videvali pri njem; zalo pa ni bilo nič prida iž njega. Pozneje pa mu ni bilo nič zapraviti desetake in zaigrati petdesetake v eni noči! — Od kod vse to ? — Lahko njemu, da hoče uničiti vse druge trgovce, ko daje po nižjih cenah nego sam kupi!
Ljudski glas pa mnogo govori! Priče pravijo, da prav isti dan, ko je ta človek izginil s Tirolskega, je zgubil neki inženir — ki je gradil železnico — torbo denarja, da je v zbeganosti skočil v vodo in se utopil. Torej: t o r b a je izginila, on je tudi izginil, in ljudski glas ugiba, da sta zginila v družbi! In zategadel mu ljudstvo še dandanes obeša »torbo" na vrat. Ce se le izusti beseda torba, že vsakdo misli na to, kar sem povedal zgoraj. — Jaz pa, seveda, nisem bil priča, ko je bila inženirjeva torba pobrana, zategadel tudi nočem reči, da li ima ljudski glas prav ali ne! — Toda zanimivo je vendarle vse to, — in naši domišljiji daje dovolj hrane za ugibanje, od kod nakrat iz »nemaniča" tolik bogataš.
Toliko o tem trgovcu! On naj le še dalje kupuje pri Lahih, a naši ljudje naj mu obrnejo hrbet.                            Torbic r..
Iz VoI^Jegrada na Krasti.—(O šolstvu). — Pred osmimi leti je bilo le neznatno število naše Šolske mladine. Število otrok pa je naraščalo leto za letom, tako, da jih je zdaj dobra polovica več, kot pred omenjenim časom.
Vlihnil jo miš dopisnik, ker kruta roka usode ne prizanaila nikomur in je tudi njemu
pretrgala nit življenja. Ostali smo sami, pozabljeni, nikdo se ni zmenil za naše razmere.
Naši modrijani razpravljajo še kaj posebno važnega po gostilnah in to je .vse. Daljo ne gre, pa ne grč. O zgoraj ,omenje-. nem času je bilo tu kakih 50—G0 šolskih otrok, a sedaj jih je čez 80. Šola pa je oddaljena skoro s/4 ure, in uboga deca mora zjutraj ob 7V2 ari od doma, mnogokrat tešč. Poduk traja do 4. ure popoldne. Otroci ne morejo o poldne domov, ker se prične poduk točno ob 1. uri. Starejši indrzniši res tekajo domov o poldn«, a pri tem naporu jih mnogo zboli in večkrat tudi nevarno. Ne redki slučaji, da so otroci, domov prišedši, začeli tožiti, se vlegli in ne več ustali. Otroci so, kakor navadno, poskočni in kdo je porok, kako še vellejo po p^btiT Sturlši ne morejo za njimi, da bi nanje pazili in otroci učinijo marsikatero neumnost. Seveda ne radi splošne pokvarjenosti, marveč radi prostosti, ki jo imajo med potjo.
Naštejem naj vam vsaj nekaj. Sedaj smo ravno še v pomladi in ptice plelo svoja gnezda, ali prod našimi paglavci niso to nedolžne živalico vime življenja. To vam jo gonja po gnuovji na življenje in sn rt. Pri tem ne pomaga ne svarilev učiteljev ne kazni starišev. Šola pri tem precej trpi in lih paglavcev ni večkrat po cele dneve v šolskih klopeh. Slariši o tem ne vedo navadno ničesar, a kaznovani so le oni, Ko napoči poletje in jame sadje zoreti, tedaj ne bo nobeno drevo varno pred tatinskimi rokami teh razposajencev. To traja, da se zadnje pridelke spravi. V zimskem čusu je pa med nami in sosednim Komnom, kjer se šola nahaja vsako občevanje pretrgano iu zabranjeno po več dni, ker sneg zadela vsa pota, Otroci in odraščeni morajo doma čepeli. Ko bi imeli svojo šolo, bi se vsemu temu konec storilo!!
V Svetem so dobili svojo lastno šolo, če tudi je med Komnom in Svetem neznatna daljava. Kaj pa mi? Zdi se človeku, kakor da spimo! Ivedaj se ni modrovalo in razpravljalo le po krčmah, marveč tudi kje drugje. Ko jatnejo ulkoholični duhovi po možganih;, svoj ples, tedaj ve vsak več kot, sam grški modrijan Sokrat.
Našim otrokom je s sedanjo upravo ftole bore malo poutrtguno.
Pač so lahko sprevidi, da to le rodi pokvarjenost, duševno in telesno, ker kar, eden ne ve in ne zna, zna drugi. Ko bi kdo opazoval to ruvanje, kričanje, prepiranje in ' vpitje po poti v šolo in nazaj grede, lil se sam moral prepričali o potrebi lastne šole. Posebno pa dečki, to je že nezaslišano. Nur. kateri so tako drzni, da se jih ne sme posvarili, ker sledi odgovarjanje, roganje, da večkrat tudi kletev iz teh otročjih ust. Da, je šola nujno potrebna, ker z njeno pomočjo bi se odpravil marsikak nedostatek in s tem mnogo koristilo naši mladeži. Laslna šola bi preprečila mnogo pokvarjenosti med mladino.
Kdo more vedno paziti na to, kar počenjajo otroci med potjo v šolo in iz šole! Potrudili se je treba za lastno šolo!
Domači n.
in razne novice.
Vipavska železnica. — Prosilci koncesije za zgradbo železnice Gorica-Ajdovščina dobili so v roke grofa Alfreda Coroniniju od c. kr. železniškega minislcrslva pod številko 53'JD/l. naslednji odlok: V tem ko podeljujem v sogiasju z gospodom c. kr. finančnim ministrom določbam s prilogami v poverjenem prepisu sledečega zapisnika z dne 7. aprila t. 1., zadevajočega pogoje za koncesijo nameravane železnice Gorica-Ajdov-Ščina, tam pridržano odobrenje, obveščam častite gospode, da ne bom mudil podelili koncesijo za zgradbo in rabo zgorej navedene železniške proge, ako in hitro ko bodo častiti gospodje v položaju dokazati, da donesek, ki ga imajo interesenti plačati v znesku 50.000 gld., je pri c. kr. priv. kreditnem zavodu za prometna podjetja in javna dela na Dunaju scela v gotovini vplačan, ali če in hitro ko častiti gospodje predložijo izjavo po načrtu, ki je bil v tukajšnjem uradu dogovorjen, s katero prevzamejo jamstvo, da vplačila v gotovini, ki do časa, ko izdajo rečeno izjavo, bi bila morda še na dolgu, kakor tudi doneski interesentov, obstoječi v odstopih zemljišč, v podaji msicrijalov in v drugih prinosih v naravi, bodo o pravom času postavljeni na razpolago.
Castitim gospodom prepuščam tedaj, da v ta namen potrebne korake nemudoma uravnajo in <ia o njih uspehu najhitreje sem poročajo. Slednjič vabim častite gospode, naj radi neovirane nadaljne tehnične priprave za zgradbo železnice po železniškem minister-stvu predložijo semkaj kolikor mogoče hitro v točki VII. gorenjega zapisnika omenjeno pooblastilo po dogovorjenem načrtu v trojnem izpravku, ki naj bo legolizovano z ozirom na podpise.
Na Dunaju, 24. maja 1807. C. kr. železniški minister: Guttenberg s. r. Volitev t mestni svet Goriški. — V torek je bila volitev na mesto izstopivsega župana g.  Venutija.  Po priporočilu društva »Unione" je b:i  »il noslro amato podesla" zopet   izvoljen  v  mestni  svet z ogromnim številom, z —   152  glasovi  namreč. Borbo sicer ni bilo,  vendar se kaže. da »il noslro amato podesla"   ni  posebno  priljubljen pri svojih someščanih, kajti številke govorijo. —. Danes je zopet volitev.
Čudež! —Zadnja »Soča* ni bila zaplenjena; tudi »Primorec* ne! Zares čudež! Od volitev 22. marca nista bili zaplenjeni že — d.to št. »Soče*. O teh zaplembah napišemo o priliki poseben slavnosten članek, na kateri opozarjamo že danes gosp. V i d u-licha; najraje bi videli, ko bi mogli napisati t'i članek za njegovo slavnostno odhod-nice. iz Gorice.
V Zadm bo 19. t. m. porotna obravnava proti »Corrieru" radi žaljenja časti č. g.Budina. ~ Tožitelja bodela zastopala dr. Stanič iz , Gorice in dr. K1 a i č iz ''»'•.».i. »Corrierovega" slamnjaka bo zastopal -jr. Oraziadio Luzzatto in morda še kak drug odvetnik v Z.idru. — »Soča" priobči natančneje poročilo iz peresa posebnega poročevalca v osebi samega tiskarja. — Goriški Lahi se že boje, češ: »fra i 36 giu-
rati sono 72 j)jppe*._________   ____________
Ogibajte se Jaških trgovin, — 3. t. m. so silili že v proslu o prodajalnieo v Raštelu neko ženico, naj kipi blago. Ker tega ni hotela storili, so ji strgali krilo, zmirjali s „porca selava* itd. Slovenke : Svoji k svojim!
Okrajni komisar Priiszii? v Gorici si najbrže domišljuje, da službuje kje na Na-poiitauskem in kakor do. je t mož .»di^ puro sangue latino% nd pa da siužfv okraju, (ki jo | skoro izključno slovenski. -- Ali pustimo še to, kar si on domiš'; lje, kajti izrodki domišljijo so tuli pri nas prosti earme, toda takega postopanja Slovenci ne moremo trpeti, kakoršno je pokazal ta uradnik, ko je bil poklican kot klasična priča»"k-okrožnemu sodišču 28. maja proti ubogim vjlojbenskim fantom. Obravnava se je vršila vseskozi v slovenskem jeziku, kar je naravno; toda c. kr, okrajni komisar Primi g — torej uradnik v slov. okraju!!! — ni hotel govoriti slovenski, dasi nnproden od zagovornika in predsednika; ni hotel govoriti v jeziku 22 obtožencev, da bi ga uineii, marveč izjavil je: No, voglio parlur italiano!
Tak uradnik ne bi smel ostati niti trenutek več na svojem mestu! Človek, ki tako očitno kaže preziranje narodu, med katerim služi svoj kruh, 'ie zasluži drugega nogo enako preziranje od strani narodu. In tega preziranja je ta človek tudi v polni meri deležen !
Ali prav vsled tega je tudi neodpustno, da jo še dalje kot uradnik pri e. kr. uradu med Slovenci, Opozarjamo lin to dejstvo Njega Vzvišenost grofa Badenijn!
1 Radodarni doneski. — Za »Slogine* zavode: Pri poroki Franca Hočinčovega iz Grorta v Tolminu nabrali gld. 0*50. - Na povmtku iz pogtojinske jame darovati: Amalija čargo in France Rocinccv gld. 1.50; sadžija Outej gtd. 2-50. -~ Pri ženitovanju Alojzija Makovca v Brju pri Rihembergu nabral župan Josip Pavlica gld. 4'50. — Angel Casagrande iz Ajdovščine 5 gld. — Nabrali Dornberžani v narodni gostilni Ker-šovanijevi gld. 4-33. — Slugini krogljalci v Dombergu 20 kr. — Po odhodu visokiti uradnikov poljedelskega ministerstva iz Dorn-berga darovali rodoljubi gld. 4*50, kateri svoli je dodal »nekdo* gld. 0*0. — Julija Badalič iz Oseka nabrala v hotelu Suda za prijeten duh slovenskega nageljeka gld. i"00, katerega je darovala g. Sudi on pa ga prodal za gld. 1*50, torej skupaj gld. 3*10. -t- Po Veliki noči nabrali tolminski pevci gld. {'50., kaleri znesek nam je posha že 28 aprila g. sadžija Gfitej. — Na botrinji Mat. Milaniča na Vojščici zbrani prijatelji zložili gld. 1*36. — Podmelški narodni socijalisii nabrali za »Slogo* 1-20 gld. — Deklica iz Cmič nabrala v gostilni »pri zastavi* 1 gld.
—  Janez Boltar iz Grgarja nabral v.gostilni pri zastavi t gld. — Ajševski in kromberški romarji so zložili pod geslom: »Bog živi naše drž. poslance!* gld. 2-75. Prihodnji romarji doložili 76 kr., skupaj gld. 3-51. — Za juni so darovali sledeči gg.: Ivančič Josip, prof. 5 gld., p.of. Anton Santel, t gld. V pušiei pri Likarju gld. t "10, Bolko Leopold 2 gld., urad. Blažon Franc t gld., Bežek Viktor, prof., 1 gld., Rosanc Simon, kr. moj., 1 gld. Kavčič J, notar 1 gtd., Koren Anton 1 gld, Kopač Jernej 2 gld., Kušlrin Anton, trg. 2 gld., Dr. Žlgon Franc prof. 1 gld. — Dr. Aleksij Rojic v Gorici 5 gld. — Orož-niški postajevodja 1 gld. — Alfonz Blažko, kaplan v Rihembergu,  preostanek gld. 1-20.
—  Društvo v Kalu, namesto da bi pilo Bo-laffijevo vino pri Občinarjn, gld. 4. — Nekdo, ki je tehtal bicikelj pri Sv. Luciji, 50 kr. (Poslala g.čna Olga Kovačič.) — Vetrih Vin-cenc v Boznu l gld. — Pisateljica Pavlina Pajkova na Dunaju 5 gld. — Olga Kovačič pri Sv. Luciji pristojbino drugega kolesa 50 kr. — V krčmi pri Dragolinu v Pevmi plačali kot kazen SO kr. oni, ki so izustili med govorom besedo »o št j a«.
Za Cehovinov spomenik; Vincenc Vetrih v Boznu 1 gld.
Popravek. — V 22 štev. izkazani znesek za pesem »Le pustite« nabran v dol. Vrtojbi se mora glasiti gld. 4-3 »/• m ne samo 3 7« kr.
— Za »narodne žrtve tržaške" nabrali 5 gld. pri ženitovanju Franca Ročinčevega iz Grada v Tolminu.
Iz Rlhcnibcrga so nam sporočili, da tamkaj se je ljudstvo organizovnlo kakor na Bolškem, namreč, da napove boj vsem takim trgovcem, ki ne bodo kupovali blaga pri slovenskih tvrdkah. Reklo se nam je, da bodo raje kupovali vse pri naših v GorU, kamor hodijo vsak dan, ako bodo tamošnji trgovci še nadalje te nekake laške podružnice. Kolikor smo mogli spoznati, je ljudstvo jako odločno v teh zahtevah. — Ne poznamo sicer trgovcev v Rihembergu, vendar se nam zdi, da ne bo treba takega pritiska, ker oni sami se bodo radi držali gesla: Svoji k svojim.
V Kobaridu bo v ponedeljek sej m ali trg sv. Aniona, sloveč že od starih časov. Za goriške laške trgovce so bili trgi v Kobaridu vedno jako mastna kost, ker so spravili v golov denar vse ostanke, ki bi drugače vzeli konec v vlagi in prahu. — Po vsem tem, kar se godi v deželi, pa ne ve-
rujemo, da bi se upali ili v ponedeljek v Kobarid, kajti ondi so vsi kupovalci goreči pristaši — bojkota. Najboljši svet od naše strani bodi ta: Ostanite doma *n pojdite na napovedani izlet d o 1 i v Fu r-Ianijo! Pustile »ščave* v miru!
Priporoča se toplo vsem rodoljubom, naj kupujejo blago le- pri Slovencih in v pomanjkanju istih pa pri takih trgovcih, o katerih so prepričani, da nam niso nasprotni. — Svoji k svojim! .                              . •'
Trgovci z jestvlnami  v Gorici; —
Kar je Slovencev, vsi dobro delajo; hvalijo se celo sami, da prodajo po dvakrat in trikrat več nego pred bojkotom. Šest takih I trgovcev so odločni Slovenci, trije še omahljivi, a upamo, da se otresejo vse bojazni in ' pokažejo svojo pravo barvo z napisi in drugače, kakor so Sk jncu spodobi. — Toda -odtetr trgovcev boTno tudizahlevaliT^ da ne bodo le podružnice kakega laškega veletržca, marveč da bodo jemal! Llago pri slovenskih tvrdkah v Gorici ali v Trstu, Kdor loga ne bo hotel, lak ni trgovec za Slovence, kar občinstvu tudi naznanimo, da se bo vedelo ravnati,
Našo ceste.~ 10. julija ob 11. uri bo n.i f„ kr. glavarstvu v.Tolminu javna dražba nekaterih del pri popravi ceste nu državni cesti po iflrijskj floTunJ klicna cena je gold. 18.IHJ20.
I/det v Domborg. — Nekateri rodoljubi pripravljajo v nedeljo izlet v Dornberg. Zbiralisč,o je pred kapucinsko cerkvo oh 3. uri. Oni, kateri se želijo udeložilitega izleta, naj se oglasijo do julri zvečer v Čitalnici radi najetja vozov. K obilni udeležbi vabi
P! o ter.
VrtoJlKMiskl fantje (23 inladenleov) pred okrožnim sodiščem. ~ G. Stanič je mml drugim tako-lezagovarjal obtožence: Državni pravdnik je našel lepe besede o svobodi itd., katerim rad pritrdim. Lepe besede, le škoda, da ni razvil do skrajnosti te lepe ideje. — Javni mir in rod, poslušnost | javnim organom, vse lo jo potrebno, to zahtevamo tudi mi. — Ali v nečem so pa no strinjamo. Ni namreč res, da se moramo pokoriti vsakemu ukazu javnih organov; proti krivičnim ukazom se lahko branimo. Ako me n. pr. orožnik ali redar napade v krčmi, imam pravico, branili so.....
(Predsednik pretrga govornika, češ, naj govori o predmetu; dr. St. odvrne, da lo je povsem stvarno in da na tej podlagi razvije dalje svoja izvajanju),
Torej svoboda v svobodni državi, to jo naš uzor I Dokler so šli fantje po svoji poti in niso nitma, zakrivili, ni bilo povoda za postopanje proti njim. To je punclum siiliens, na katerega podlagi mi je pobiti celo obtožnico.
V  našem slučaju ni govora ne o n c-varuem žuganju ne o polaganju rok. Niti ena priča nam ni znala povedali, da je prišel kdo v knk strah. Sam komisar Priu-zig je povedal, du so ni prav nič bal; ako on ne, toliko manj bi se mogli bati redarji in orožniki, ki so bili oboroženi, Vrhu tega ie dokazamo, da fantje so bili vedno 100 — 150 korakov oddaljeni. Kje more biti torej govor o kaki silovitosti in o polaganju rok?!
Ali tudi drugega predpogoja ni! Kako službo so opravljali orožniki in redarji? D. p. je že naprej omenjal to točko, ker jo vedel, da v tej je vsa šibkost obtožnice. — Ako me kdo krivično napade, lahko ga pahnem od sebe, in vsak sodnik mi poreče: Prav si storil!?
V   našem slučaju ne vemo, kdo je bil v službi; ali dva orožnika, ali oba orožnika in pet redarjev, ali komisar Prinzig. Vprašam . Kako službo so ti imeli ondi ? Težaven odgovor! Orožnik Valentinis je trdil, da fantje so nameravali iti v Gorico, da tu vse razbijejo — in kdo ve, kaj vse si jo naslikala njegova domišljija. Res je, kar je rekel d. p., da »pamet je boija kot žamet*; in ako bi bil šel Valentinis dalje po svoji poti, kaj bi bilo? Fantje bi bili šli malo dalje, zavpiti parkrat »živio* in reč bi bila končana: ne biti bi imeli danes obžalovati tega, kar je, in — Avstrija I)i bila rešena!
Ali žal! Valentinis je vso reč vzel vse drugače. Tekel je v mesto in prvega infan-terista, katerega jo srečal, je poslal na glavarstvo z grozno novico, da Gorici preti velika nevernost. Na glavarstvu so seveda verjeli, — in v kočijah so drvili proti Št. Petru. Kaj so našli ondi? Nič! Ali ker so že pri-drvili tjekaj s tolikim pompom, so morali tudi nekaj storili in pokazali svojo oblast. — Našli- so torej ondi kakih 20 fantov; no, le je bilo treba razgrnili, — in res, fantje so tudi takoj izginili.
Vprašam: Kje imamo tu javno službo, kje razlogov za tako obtožbo? Fantom ni nikdo kaj rekel; oni torej niso nič vedeli o tem, da tam posluje kaka oblast. — Tu torej ni govora o § 81. k. z.
Vprašam dalje: S kako pravico se je posegalo tu vmes, zlasti to : zakaj so poklicali celo vojake? Ako pa je že bila taka potrebo, zakaj d. p. ne toži pa § 73. Ali se mar boji, da — ker bi reč prišla pred porotnike — bi ti vse drugače sodili ?
Danes so tu nastopile razne priče, ki so bodisi orožniki, redarji ali uradniki. Tem pričam je treba polagati le toliko važnosti, v kolikor se njih pričanje sklada z uspehi obravnave, saj so te priče v prvi vrsti pratc le svoje postopanje.
Fantom so pripisujejo slabi nameni in naklepi. Toda v njih družbi so bili tudi otroci in njihova dekleta. Vprašam: Kje je pameten človek, ki bo verjel, da se grč v taki družbi na boj?!
Govornik preide k glavnemu vprašanju, t. j. k dogovorjeni zvezi med fanti, vslcd knte-e naj bi bili obsojeni vsi, dasi se niso našli uzročilci posamičnih dejanj, — Nekdo je baje zaklicnl komisarju P r i n-zign: »Pridi som, d.i ti glavo razbijem". Kdo je to rekel? Ali kateri teh 22 ali onih, ki niso tukaj P — Tudi kamenje jo padalo. Reklo se je, da le kakih 10 fantov je metalo
kamenje. No, zdaj pa si izberite teh 10* izmed 22 založeiicev! Kaj ne, težko jo izbu-aji! Ali d. p. si ve drugače pomagati; Ono si je postavilo trditev, da fantje so bili med seboj združeni, edini, že poprej dogovorjeni, da torej odgovarjajo vsi za vsakega in vsak posamečnik za vse. — To pa ni res! Vsakdo odgovarja le za ono, kar je sam zakrivil! — Ako je kdo zaklical: »Gremo v Gorico in tam vse razbijemo", je to samo po sebi le navadna fantovska b ah ar i j a, za katero je pa odgovoren le on sam. — Enako je dejal v Št. Petru jeden: »Ako bi bili vsi tako ko-rajžni, kakor jaz, bi....", je tudi Ie baha-rija, za katero je odgovoren le on sam. — Ali kak namen naj bi bile imele te besede? Ali je obravnava dognala le od daleč dokaz, da bi bili imeli fantje namcn,_ujy ra.iLl | se~oTožirikom, redarjem, vojakom, za katere takrat niso še niti vedeli, da sploh pridejo? V kaj naj bi bili torej dogovorjeni? Gospodje sodniki! Vzemite reč, kakor hočete, morda, da bi fantje šli še kaj naprej, prepevaje in tudi razgrajajo, alijedno je gotovo, da: dogovora In slanega naklepa nt bilo med njimi!
Izključen je torej tu dogovor, izključen slab namen; vslod toga odgovarja vsakdo, le za svoje dejanje, a čo toga ni mogoče dokazali kateremu dunašnjih obtožencev, treba jo, da si. sodni dvor oprosti — vse Sklene z oziroiu besede d. p.; Danes so obtožene le žrtve,' krivce pa jo iskati drugod, one krivce, ki so izzvali današnje obtožence k činom, o katerih smo danes slišali. Zasledujte to prave krivic in uzroči-lolje, žrtve pa oprostite, Dovršil sem,
Slovence — oproščen. ~ Mej vsemi razpravami, ki so se letos vršile pri luk. okrožnem sodišču, jo gotovo najbolj zanimiva ona z dno '.). t. m.
Hlapec Franc Fortunat se je vračat 5. aprila ob 9, uri zvečer iz gostilne nekolik'1 vinjen. Po poti domov sreča še druge •— o katerih je mislil, tla so Slovenci. ••-Te pozdravi, ter jim reče: Živio fanljel Nasprotnika .sta bila Laha, ali bolje l/iliuim; jeden ga prime pod vrat za grlo, drugi pa jamo udrihati po njem s pestjo. Slednjič se posreči Francu Forlunatu izmuzniti iz rok napadalcema, ter jima utečo v bližnjo gostilno v Atlomsovi palači. Radi mnogih udarcev, ki sta mu jih naduhi, je močno krvavel, in v gostilni je poprosit vodo, da se osnaži krvi. Mej lom pride zo i /. p r o s I u 11 mestni stražnik Matico, ter ga na vso to še odvede v zapor, kjer je prebil 20 ur. Predvčerajšnjem sse jo pa moral zagovarjali prod sodnim »tvorom, češ, da jo zagrešil po g 98. — hudodelstvo ž uganja, pre-lopalca sta bila pa zaslišana kot »klasični* priči.
Oba, Franc in Janez Pelerin slu tr-dilu, da jih je Franc Fortunat napadel z besedami: »Kričita živio, če no vas pobijemo I" — kar pa Fortunat odločno zanika, ker ju niti poznal ni. Sploti se je iz vsega zaslišanja prič bolje občutilo z a g o v a r j a n j o samega sobe kot pa pravo pričanje. Izpovedala sta, da sta se bala, ker je bila pozna ura in nič ljudi na Komu. (V resnici pa jo bilo ondi vsaj 50 oseb!) Torej ] iz strahu prod Fortunatom sta ga — n a -mlatita, da sta mu razbita iigs. In ko jima je u t e k e I, sta šla za njim in ga še j pozivala na boj. Tako sta se »bala*. — Za- | govornik dr. Stanič jo ostro prijemal dr- I žavno pravdništvo, ki prihaja pred sodni dvor s takimi obtožbami, namesto da bi obtožilo oba P e t e r i n a in poklicalo Fortu-nata in njegovo tovariše za pričo. Ožigosal je tudi stražarja Matico,ki je zopet izvršil junaški čin z aretovanjciu Slovenca broz vsakega razloga. — Sodišče je na to hlapca — oprostilo z dostavkom, da odstopi spise redarstvu za postopanje po ces. patenta iz I. 1854.
V pojasnilo. — Dobili smo poročilo od g. podjetnika, tičoče se dopisa »Iz Oblek* v 22. št. »Soče*.
Zanika nam, da bi gradnja cesto po baški dolini ros tako počasno napredovala, kakor je naš prejšnji g. dopisnik poročal; tudi kar se tiče proge same, ni resnica, da se je nameravalo slednjo že koncem septembra t. 1. dovršiti, ker to na dražbi sploh ni bilo oddano. Zatrjuje nam g. podjetnik, da delo v islini prav vrlo napreduje, da delavcev nič ne primanjkuje, ter da bode prevzeta proga baje že v par tednih dovršena. — Uprav k notici v 23. št. »Pristransko postopanje ajševskega učitelja v Rožni dolini" smo dobili še vest z druge strani, koja nam zatrjuje, da ondotni učitelj postopa uprav nepristransko, ter ako so bili nekateri roditelji svojih otrok v istini kaziuK-ini, je g. učitelj vršil s tem lo svojo dolžnost, kar stori baje v vsakem slučaji, ne oziraje se niti na to, niti na drugo stran.
Dostavek uredništva. Prosinio gg. dopisnike, da naj se ravnajo ločno in vestno v poročilih, ter naj nam pošiljajo le stvarne dopise, ne pa tem načinom v javnost prinašati — celo osebnosti, o.sobito, ako se posamezni slučaji lahko drugačnim potom poravnajo.
Franckovu kava. — Agent iz te tovarne je pregovoril tudi g. Matija II v a I a na Slapu, da je naročil 100 kilov kave. Vslcd pojasnila v »Soči* je naročilo preklical.
Oglbajto se jih! — Neki laški trgovec v Rašlolju je napadel 31. maja dva slovenska mladeniča in pretepal. Mladeniča nista reagovala. Krotka sla res! — Imeni sta nam znani.
»Goriška ljudska posojilnica1-. —Na četrti strani priobčujemo bilanco za 1. 18%. Iz te je razvidno jako ugodno stanje našega prvega denarnega zavoda. — P r omet a je bilo gld.'50*0361-01, več nogo 1. 1895. za gld. 215-002-78. — II r a n i 1 n i h v I o g jo došlo gld. 150.070*81, vrnjenih jo bilo gld, 52.141-20. — Pusojil je bilo danih gld. 144.7iG-81, vrnjenih pa gld. 31.880-77.   .
Občni zbor se jo vršil cele tri ure; razpravljala so se jako  važna vprašanja o
napredku posojilnice. — Občni zhor jo sklenil tudi, da posojilnica kupi od konsorcija hišo, v kateri zdaj stanuje, a vrt proda »Šolskemu domu*, kjer se bo zidalo novo poslopje.
Po predlogu starega ravnateljstva in nadzorstva se izvole za prihodnje leto ti-le gg. v ravnateljstvo: dr. II. Turna, dr. Al. Franko, notar, kandidat Mir. Premrou, posest. Jos. Hrovatin in zas. uradnik Franjo Ferfita; v nadzorstvo: mons. Fr. A^ Košuta, dr. A. Lisjak, A. Gabršček, dr. Fran Kos in Ivan Dekleva.
KIČ plesov! — Plesov torej ne bo tudi v Gorici! Navadni ples na Gradu binkoštni ponedeljek je že izostal, — in tako je vsaj v tem pogledu enaka mera za Slovence kakor za Lahe!
^ Zavedni narodni trgovci. — Trgovec blunder iz Kobarida je naložil moko in otrobi pri Lenassi-ju v Solkanu, drugo reči pa pr: Orzanu. — Gašparut iz Breginja jo naložil voz sladkorja pri Orzanu. — Trije gospodje trgovci iz Brd so kupili blago pri našem nasprotniku, trgovcu v Gorici. Za danes smo zamolčali njih imena; nko se reč ponovi, pridemo na dan. — Andrej Pahor, trgovec v Prvačini, jo tudi kupil blago pri našem nasprotniku v RuSlelu.
Kobarldcom na zuaiije. - Trgovec SI un d orali Se h tunder v Kobaridu se rad pobiiha, da njemu nikdo ne bo ukazoval, kjo naj blago kupuje; sploh opazujejo pri njem obnašanje, ki no dola časlj narodnemu imenu Kobarida. ~ Včeraj je naložil zopet žganje pri Bolaffiju, mokoprj Lenassi-ju in kotonijtdno blago ludipri I/ilui; dostavil jo še, da se nič ne hoji, čo tudi pride v »Sočo*.Kobaridci, v vaših rokidi jo moč, prod katero so bo moral uklonili tudi trgovec Schlundcrl
Vrla služkinja. — Soproga nekega zida jo vzela Slovenko za hišino; žid pa je hotel, naj spodi to »scavo* iz hiše. Židinja je na to rekla hišini, da jo vsojodno obdrži, ako ne bo vec slovenski govorila, ali hišina jo židinjo odločno zavrnila, da rajo t popusti službo nego zataji svojo narodnost, t';u,sl taki mladenki!
Resnici na ljubo iiolrjiijonm, da jo g, Jurij Moso ros naročil slovenska napisa za okna že pred mosne dnij pri gosp. A, Korenu, n poslednji prt neki tovarni, kater« pa ni pravočasno izvršila tega naročila In l« radi toga vzroka je g, Moso z a č a s n o h n k a r-tonu razobesil napisa na okna, Toliko v pojasnilo onim krogom, kateri dvomijo o resničnosti zatrjevanju gosp. Mosola, nanuvč da jo napis že naročil.
Umii J« v Šlurji pri Ajdovščini gosp. Filip Soli legel. Pogreb bo julri ob 9. prodpoludne. N, v m. p.!
I/, .tokoven pri Podmelcu. -- Dne 3. t. m. med 4. in (i. uro popoldne smo imeli mod Metcami in Logorščami veliko ploho z bliskom in treskom, da jo bila groza; na kilometer daljavo se vidi po 6 —- 7 udareov strele. Vendar, hvala Bogu, nesreče ni bilo, kajli strela je zadela le drevesa.
Priporočamo Slovenkam gospo Viktorijo Ferjančič, i/pitano babico, stanujoče v Kratki ulici (Via Gorla) št. 3. (nasproti Orzanu). Ta gospa se je izurila v svoji široki Trstu pod slovečim profesorjem porodo-slovja dr. W e 1 p o n e r j e m in jo v poslednjem času izgubila nekoliko laških rodbin, ker je postavila nekoliko »kluk* na svoje pošteno slovensko ime in dostavila k iaškem napisu »levalrice* tudi slovenski »babica*. Tudi v tem pogledu podpirajmo le svoje ljude!
Telovadci, člani goriškega Sokola, in prijatelji telovadbe, so naprošeni, da se zberejo v soboto zvečer ob 87s uri k pogovoru v Čitalnico.
Kinematograf je ime novemu izumu na eleklro-tetmiškem polju, kateri je na ogled v nedeljo v Droherjevem salonu. Predstave so opoldne, t, 6, 7, 8, 9. in tO. uri. Vstop za odraslo osebo 20 kr., za otroke 10 kr.
Dopisnica uredništva. — Dopisnikom iz Doruberga, Kanala, Iz ženskih krogov itd.: Radi preobilega gradiva, prihodnjič.
MATTONI-jev
GIESSHUBLER
jo najčistejši alkalični
KISLI  VRELEC.
slednjih vrsticah kratek opis in nasvet za uničevanje. Ta nadležnež je- hrošč, vrsto Otiorvnchus (rilčkarjev). Od. teh so pri nas najbolj razširjeni: O. sulcatus, in O. ligustici. Hrošč je kakih 10 mm dolg. br.rvt; črno z rujavkastimii lisami, ter ima globoke brazdice na krilih. Ze ličinka, ki je skoraj jednako velikosti kot hrošč, živi od avgusta do spomladi v zemlji, kjer razjeda ražun drugih korenin iudi trlne korenike — napravi mnogo škode, neprimerno več pa škoduje hrošč sam, ki uniči cvetje in trlne liste. Poskušalo se je že, kako bi'se v okom prišlo temu hrošču. Nekateri položo pod trte rjuhe ter otresajo zjutraj hrošče na njo, toda mnogo pripravneje in ravno tako gotovo je naslednje: V jutro se položi nekaj trlnih listov na kupček, ter se da na liste nekoliko zemlje ali pa en kamen. Tekom dneva, ko začenja solnce močneje pripokati, iščejo si hrošči pred gorečimi žarki hladnega zavetja, lezejo raz trto, ter se poskrijejo v prirejeni jim kupček trlnih listov, ki so jim ob j.idnem tudi hrana. Treba je potom le dolične kupčeke pobrali, in hrošče pokončati. Ako se lo uckolikokrali ponavlja, uniči so mrčes popolnoma,
*** Na razna vprašanja o sredstvu proti krvni uši najabolkah, naznanjam to-lo: t najboljšim uspehom uporablja so tobiični izvleček, in sicer na tak način: Dva kg navadnega mita (Sehmierseifo) so raztopi na 50 1. vode, ter doda 1 1 petroleja, al) pa I kg katranu, Tekočina so na to prav dobro pomeša, prideno 8o 1 kg tobačnega Izvlečku, in na to zopet kar najbolje zmeša. S to tekočino se namažejo, in sicer nujpripravnoju z malo škrlačico, vse veje kjer so nahaja krvna uš, in to so ponavlja 10 uit 14 dnij, oziroma kolikorkrut jo potreba. Glede nakupa tobačnega izvlečka raj služi v pojasnilo, da dobi vsak, ki ga hoče kupiti, posubno naro-čilno liste pri luknšnji c, kr. kmetijski družbi, in si more naročili na podlagi teh listov tobačni izvleček iz glavne tobačno tovarne v Ljubljani.
Slednjič opozorim vinogradnike šo na druzoga škodljivca,namreč na grozdnega črva, ki Imii lotos mnogo vinograde opn-sloša. Povsod, kjer so vidi na grozdih skupaj v kupčkih slojoču, od črvu prepredeno cvetje, tnin se nahaja ta uničevalec grozdju,
Vidino sredstvo proti njemu je, da so ono evoljo i, dvema prodoma zmečka. Na la način so pač, pokvari nekaj cvetja; čo po pa lo delo opusti, uniči črv bruzdvomuo vso cvetje. Na delo L«il.iiJ in brez zamude, v 8 dneh bilo bi že prepozno, Otroci in žciiHko lo delo v kratkem in prav lahko opravljajo. V nekaterih krojili so zaprli za nekaj dni šole, in šolarji izvršujejo uničenje grozdnega črva vslrajno, in s prav * ' '            '                                      Dr. P.
dobrim vspohom.
llolitwttae ttiistiiloitlM' VI8-05
IiIh ^J'75 <tui- .SU.Il' t. konipl. Hibo • • Tiihsni'« and Shiiiittiiius • PniiKoes so\vic hpIivvhiv.i', \to1bho mul furblpu lI(>iim>uui-(r-Selil<i v<m W> kr. l>in II. M-liri pur Mol. — (slull, |n-Rtrt<ifl, kiivriiH'1, trunmsto'1., Dnintuile clc. (r.".. t!tO verecli. Qunl. u. 20U0 veiseli. Karbon, Dcssins eii\), porto- umi Ntmiorfrd ins Itnus. Mtislvr iiniKclicml.   DopiiclIcH llriefporlo nacb dur Srinvcfa.
Scidcii-Fftbrlfecu 0. Ileiuicboi-ff (k. u. k. Koli.) Zurich.
Narodna gospodarstvo.
Kmetovalcem v poduk!
V Št. Andrežu, tako tudi na drugih krajih se je pokazala poronospora na krompirju, kakor tudi na volčjem jabolku (paradižniku pomidoru). Listi, okuženi s lo boleznijo, postanejo rumeni in imajo rujave lise. Prepričal sem se že mnogokrat, da pazijo kmetovalci premalo na peronosporo pri poljskih pridelkih. Trte se škrope z mešanico od apna in bakrenega vilrijola, pri drugih pridelkih pa le redkokedaj ali prav nič no store proti peronospori. Opozarjam poljedelce v njih lastno korist, da morajo škropili ne samo trle, ampak tudi druge pridelke, ako se jih je prijela peronospora in sicer enako trtam. (Glej »Sočo* štev. 22. od -28. maja). Ta bolezen provzročuje sadežem v enem kakor tudi v drugem slučaju veliko škodo; pridelki so manjši, slabeji in lahko gnjijejo. Torej še enkrat: pozor! Denar, ki ga porabite v nakup bakrenega vilrijola itd. in dolo, vam bogata letina stoierno povrne. * * *
Velik škodljivec trt seje pokazal na več krajih. Ker je mnogim vinogradnikom neznano,  kako  se ga obranili-nudim v na-
Seznam blaga
tvrdkc
G. Ferd. Resherg
v Gorici.
Glavna zaloga:
(stara cukrarnn).
Podružnica: na Komu št. 2
( ttemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago:
Sladkor - kavo - rti — mast
—   poper — sveče — olje — moko — grls — drobno In donele otrobe — turšlco — zob — sol — moko za  pitanje — kis
—  žveplo — cement— bakreni
vitrijol Itd.          KUM-l
,« (stojač) odgovarjajoč vsim lov-
---------- , •" skim zahtevam,   l3/4  lela slal'
izvrstno dresiran je na prodaj. Cena 50 gld, NaUnčuejc se zve pri upravnišlvu.           178
_       Oglas.
Podpisana naznanjam,  da sem  odpi
prodajalnico z jedilnim blagom
na Travniku št. 8 (v štacuni C. Weidtich). V isti prodajani na drobno siadkor, kavo, rižj milo in druge kuharicam potrebne reči, katere kupujem na debelo pri tvrdki 6. F. Itesberg.
Priporočajo so toplo svojim rojakom v Gorici in na deželi, se beleži udnna
F a b 6 i č,
179 3-1                                           trgovko.
liazglas.
])nc 1?- junija t 1, so odpre kopališče v ŠiStjanu pri Deviim. Poleg kopališča je popolnoma z dobro kuliinjo in izvrstnimi domačimi vini preskrbljeni vestavrant.                  ^o, 21
Vodstvo.
Slovenci, poirajte le syojeirpTcejWl[e, zflraTBike, oflyetp&e M., držite se strop psla »Svoji ksTDjim"!
Zagotovljen in pošten zaslužek, ™TŽJ\
osebe vsakega stanu in v vseh krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejema ludotrik Sstcrreiclier, BudimpcSta VIII. Deutsche grasse 8.    __________________110 tO-ž
Hajlepše darilo!
j f rešeren - foezije,
s sliko slavnega slovenskega  j
pesnika. Vezenje je elegantno  j
v usnji zlato obrezo. — Cena  <
samo  gld.  /«—  s poštnino  \ gtd. 1C5.
| tako limon, -fesmi, j
f, zvezek* s pesnikovo siikvfn\ 9 družin krasno risanih slik; \ vezenje je elegantno v usnji in \ zlato obrezo. — Cena samo \ gld, /•— s poštnino g/d. POS. Drugi zvezek, ki bo obsegal do sedaj še ne J izdane pesmi, izide v jeseni,
OTOFMER,
knjigotržnien v Ljubljani
Bi „,(     ,J(i . ,              Kowjttm\ tfff.
Edina slovenska zaloga dežnikov.
O. kr. privilog.
krojni aparati
M.POVEBAJ
knltitl M|stir ta trinu » Širiti u IramUii
v I. nadstropju in v hodniku
v h. St. 22.
Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno mnnifsiturno hla^o, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnico itd. -- (Jotovc možke obleke za vsaki slan po najnovejši pariški modi.
Hla}.'0 prodaja tudi na meter tako po eeni, da lahko jiosluži vsaklerega in sicer za možke obleke od 80 kr. uanroj, za celo obleko (»-2U m) od jdd. '2 .".0 naprej.
Sprejema naročila tudi za k lolovanjo raznih oblek; mljutrmlcein blaga je prosto, dali si izgolnvili obleko tudi drugod,       ,                                                   fil   9
}Cova tu|a m pvo&a\\
V Vrtovi rtu, poŠta Cmieo pri Gorici, so proda nova ItiSa rudi gospodarjeve bolezni. I lisa ima 3 sobe, kuhinjo in obokan liram. Vinograd in vrt okoli liiSe 300 sežnjev; vodnjak s sludcnfinico. Pripravna je za ka-cega vpokojnika - duhovnika ali drugega z majhno rodbino. Proda se za gld. 800 na večletne obroke, ali proti gotovini za 700 gld. Več pove uprnvništvo BSoCe" in g. Janez Kenda v Vrtovinu.                        ICO 2—1
ivan lomlcelj
tvgouee z \e&Un\m bta^om
v Korminii na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallova)
priporo"a svojim rojakom
sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vi-trijol (modro galico) in pravo romansko trtno žveplo, narodno žveplenke« Vse prodaja po tako zmerni ceni, da se ne boji tekmovanja (konkurence).                            143
trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA — Via Giardino 8 12 Cl.                        priporoča
dalmatinsko vino iz Jelše in Sibenika,
pristna bela In črna vina
vipavskih,
furlanskih, briških in
isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja p vse kraje avstro -ogerske   monarhije v sodih Jitrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cena zmerne. Postrežba poitena,
Naznanilo.
Z oziroin na to, da so se povodom Sossovega konkurza v Ljubljani o moji osebi raznesle po mojem okraji razne zlobne govorice, katere žalijo mojo čast, naznanjam s tem, da se je pri porotni obravnavi, katera se je vršila danes v Ljubljani, vsa stvar popolnoma pojasnila ter se je skazalo, da sem povsem nedolžen pri gori omenjenej zadevi. Porotno sodišče me je na podlagi izreka porotnikov spoznalo nekrivim in me oprostilo.
V Ljubljani dne 4. junija 1897.
Andrej Polavšček,
trgovce v Trebnjem.
živUensko zavarovanje
generalni zastop banke
v Ljtililjuni.
Nu dež. jiili',1. razstavi odliko* Na Iv oval i razstavi s pivo rt
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VTN"DYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Piaha-rimicliov) Vinolirad.-ka ulire vi>lo Sili. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju snkolslvili in šolskih tai»viifliiic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnnjro prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. (,'ene zelo zmerne, plačuje »e pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Navadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki,  proračuni   in  načrti  za popolne  I vadniee  poi.lja   na  zahtevo  brezplačno  in  poštnin prosto.                                                               80, r,J
Poprave izvršuje po najnižjih conah.
Anker
Linimenf. Capsict conipos.
iz lllcliterjcvc lekarne v Pragi
] pripoznano kot izvrstno bol  ubia-
|j žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 7<>
kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarna!).
Naj se zahteva te splošno priljub- ji
|J Ijeno domače zdravilno sredstvo ji
vedno le
I RicMerjev Liniment s »sidrom"
I kot edino pravo in vzame j le tako steklenico, ki je preji videna s »sidrom" kot znano J                    zaščitno znamko.
I Richfarjeva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi.
Fran Vanek
priporoča svojo                  148 (Cl.)
goriško pivovarno
na Goriščeku — V Gorici — Piazza Catterim
Pivovarna je zdatno razširjena ter urejena po najnovejši zahtevi. Kuba pivo po Češki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le Češki hmelj in moravski slad.
Priporoča se p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Brdih in na Tolminskem.
Zalogo za Srda ima gosp. Peter Russian v Korminu in gosp. Gollfiicd De-genhart v Gampolongo za Furlanski del dežele.
Za svojo restavracijo išče spretnegra in veščega gostilničarja.
II   jes 1
Hotel Fischer, Kamnik, Kranjsko.
Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je s 1. majem letos obče znani
hotel Fischer
v mestu Kamnik, najprijetnejšem zavetišču in kopališču
prevzel zopet v lastno režijo.
Priporočujoč se slavnemu občinstvu za obilni obisk, naznanja, da bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z izbornim vinom, z vselej svežim pivom, z dobro ukusno gorko in mrzlo kuhinjo.
V hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, kakor tudi letna stanovanja za ptujce.
S spoštovanjem
Fran Fischer.
(odlikovanja: 4 zlate in 18 srebrnih kol-jn, 30  častnih in pohvalnih diplom.
jski fluid i
kr. pnv. v-ta       JST
1 v\,\. H» kr.      ' ' Ta w.d.i m' npor.ililj.i ži   :',."> bt v dvornih
h!,'Vili. i-iolnU v tcrjihhtctilniiJuštTii itn-iviliiilipiiM-imkov z mijbi I,;im u-pibom z.i>!krr|iraiij«»|>rril in po velikih aaporili konja, pti izvineiijii udov, otrplosti kit itd. ter (»itio^ui iz-rt:iliir u-pi he konja n.t
dirkali; *n. IVisti-n se dobiva le s
ko v  wh  h-kar-h  it.   milOflilllirah Avs!l..-fMerske.
Klavno zalogo ima                 U> (I)
Franc Ivan K\vicda
zala^ilelj, okrožni
Hiša v najem
V Lokavcu »Kompari" se odda v najem hiša za gld. 4%j0 mesečno. Pri hiši je vrt in nekaj zemljišča (pungrad). — Vprašanja pri npravništvu.                               15'.) 2—1
Deloljubne
osebe  —   povsod   —   katere trajni denarni
zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod
„Ziikn«ftsvor.soi"gci1' Gradec, post. rest.
Gabrijel Piccoli
lekarnar pri angelu v Ljubljani. Piinaj-ka cesta
Ksj.išje priznanje
na   11.   mcjii.irodni  lanu.
razstavi v 1'ia^'i lS'.l('r.
London        1'ariz         Že-
nen-r lh!)i-|H!«.
Nje^ora Svi-lo-t
Paprz L>!.«a XIII.
je .-.poiuril po svoj, tu zd.avniku prof—oiju dr. L:i p pn n i-j u tukajšiiieim: I.-kaiu.iri:i I ICCOJJ-jii v l.js.bljani mijsrčiu''-o zahvalo z.iNj.v.;wSv-«-l,..fi Malino
tinkturo za želodec.
OniemVni zdravnik, kakor veliko drugih o.lličiiili profi sosjev inedsnn- su 1'iecolijcvo liriki uro za želodec pre-ku-ilr, ter .io priporočajo k(p( izvistn.) krepilo za že I o d c. c. t:, t e r ;> k r .• ]» č a ž e I o d e -¦. p o t,i n »¦ žuje fck. ter pospešuje prebavanje in č i š če n j e. (.ena 1 steklenica JI) kr., M steklenic z zavitimi l jil.l. :;ii kr.. postila poSiljalev' 1(1 steklenic (i irl.l.'.-,«» kr.
Najvišje priznanje bkarju 1'ICCObt-ju v Ljubljani kot pvircjevalcir kapljic za zono, ka!ere je z zadovoljnim ti-pcliom Nj. r. in kr. Vi-ok. piejastiu p.spa pp-toIonuHlcdli-ulova nadvojvid Štefanija izvolila opetovar.o uporubili. Cena steklenici -JO kr., 10 steklenic  I   K].I. :»() kr.
Stanovanje
(tri male sobe, kuhinja m klel) so odda t I. julijem v. najem. — Vrtna ulica (Via Giardino) št. 7 pri tleh.                                167
f Vinarsko in sadjarsko društvo ® za Brda               l M
s sedežem v Gorici,ulica J3arzellimšt.20. f
> nizki <:en> slavni
Svo\a pv\^t\a %tf\5%a g v\tva*. rebulo, mo&vo i Jvan^vn^o \n dvu^a na- § va&na etna vina, pn &etbe $vo}ifi Mano«. §
vin poSilja
5(i litrov tohtevo.
Friderik IHiiiler
(zaslopink tvrdke Chr. N.Sthad v Mouakovti)
v Vrtni ulici št. 24 v Gorici
priporoča p. n. občinstvu dvokolosa svelov-im/.iiuuili tvrdk Durkopp in Svvlft v Slcyru ihl., katera se ne bojijo tekmovanja, (luno so zmerne.
Ima poučevanje v dirjanju v Dreliorje-veiti salonu.                                        Kil H—l

rfr *
w
iv