11. Gradivo za vegetaci jsko karto Jugoslavije in za območje SR Sloveni je, Biološki inštitut Jovan Hadži , SAZU, 1963-1976. 12. J. Sušin: Terra rossa v Slovenskem Primorju, Zbornik biotehniške faku l te te , zvezek 15a, 1968. 13. Piskernik: Gozdno rastje Slovenskega Primorja, Zbornik inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo Sloveni je , 1965. 14. Fi l ipovski C i r i č : Zernlj išta Jugoslavi je, Beograd 1963. 15. Ivan Gams: Prispevek h kl imatografski de l i t v i S loveni je , Geografski obzornik X I X , 1972. 16. Darko Radinja: Senožeško podol je , Geografski zborn ik , 1972. 17. Ivan Gams, Franc Lovrenčak: Krajna Vas, Geografski zbornik , 1971. Jakob MEDVED UDK 371.3:91 Geografija NAČELO CELOSTNOST! ALI KOMPLEKSNOSTI PRI POUKU GEOGRAFIJE I . Nače lo celostnosti in kompleksnosti ni novo, saj ga deklarat ivno poznamo že dolga deset let ja. Z n je- govo prakt ično uporabo pa je drugače. Vse do nedavnega je v evropskih deželah prevladoval tak kon- cept geograf i je kot učnega predmeta, kakršen se je izob l ikoval sredi preteklega stolet ja kot odraz ta- kratne stopnje razvoja geografske znanosti in njenega vzgojnega pomena. Po k las i f i kac i j i znanosti, i z - ob l ikovani v preteklem s to le t ju , ki se je pri geograf i j i ohrani la vse do današnjih dn i , geografi jo de l i - mo na f i z ično in družbeno (ali ekonomsko a l i socialno). Obe združujemo v občo geograf i jo , ki daje spoznanja tako o posameznih po jav ih , elementih in pojmih kot o splošnih zakoni tost ih, kar naj služi razumevanju prostorske stvarnosti konkretnih reg i j , ki j i h obravnava regionalna geograf i ja . Pri geogra- f i j i kot učnem predmetu se je razmerje med regionalno in občo geograf i jo pogosto spreminjalo, na splo- šno je znatno prevladovala regionalna geograf i ja . V preteklost i , v času, ko so odkr iva l i in spoznava- li do tedaj še malo znane dežele v notranjosti nekaterih ce l i n , je b i la taka učna vsebina dokaj r a - zuml j iva in potrebna. Doraščajočo mladino je seznanjala s tu j im i deželami , n j ihovim prebivalstvom, gospodarstvom i td . Celotna razporeditev učne smeri je temel j i la na prostorskem pojmovanju načela od b l ižn jega k dalnjemu. Na tej osnovi se je izobl ikovala še danes vel javna razporeditev: domači ja , do- mača deže la , Evropa, A z i j o , A f r ika i td . V takem zaporedju smo v koncentr ičnih krogih obravnaval i regionalno geograf i jo v osnovni in srednji šol i . Temu konceptu geografi je kot učnega predmeta je b i la prirejena tudi sistematika obravnave posameznih reg i j : lega, po loža j , ve l ikos t , zgradba, re l i e f , vodov je , podnebje, talne razmere, rastje i td . Posame- zno regi jo smo po tem zaporedju ana l i t i čno obravnaval i , nato pa je sledi la sinteza po posameznih na- ravnogeografskih (f iziognomskih, vozl iščnih) enotah a l i pa po družbenogeografskih znači lnost ih (po l i t i - čne, gospodarske i t d . ) . Tak način obravnave se je pri več j i h regi jah (včasih tudi državah a l i skupi- nah držav) navadno še ponovi l z obravnavo manjših reg i j . Ta koncept geografi je kot učnega predmeta nosi v sebi več načelnih nasprot i j , med temi naj omenim le nekatere: - P r e v l a d a s p o m i n s k e g a n a č i n a o s v a j a n j a u č n e v s e b i n e . Naveden koncept regional- ne geografi je in prirejena sistematika obravnave iz raz l ičn ih razlogov pogojujeta prevlado deskrip- 25 ci je in fakt ic izma pri pouku geograf i je . Pomemben razlog za prevlado deskripci je je v tem, da ob- ravnavamo regionalno geograf i jo b r e z z a d o s t n e g a p o z n a v a n j a o b č e g e o g r a f i j e . Z e l j a , da bi predelal i čim več deže l , če že ne mogoče vseh dežel sveta, povzroča, da je regionalno ge- ografske snovi znatno preveč in zato ni dovol j časa za obravnavo pojmov, splošnih spoznanj in za- konitost i . Brez dobrega poznavanja pojmov in zakonitosti učenec spoznanj o posamezni dežel i ne more razumsko osvo j i t i , temveč se j i h lahko le nauči in si j ih zapomni. N e e n a k o p r a v n i p o l o ž a j u č e n c a v v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n e m p r o c e s u . Preskromno znanje spoznanj obče geograf i je , predvsem pojmov in zakonitosti ter podatkov, ki imajo transferni značaj , otežkoča a l i celo onemogoča učencu, da bi v skladu s svoj imi psihof iz ičnimi sposobnostmi pr i vzgojnoizobraževalnem procesu akt ivno sodeloval in se kot enakopravni sodelavec vk l jučeva l v učni proces.Deskript ivni in spominski značaj učne snovi daje vodi lno vlogo uč i te l j u , ki naj snov poda z metodami, ki omogočajo najhitrejše posredovanje, to pa so predvsem pripoved in razlaga. U- čenec naj posluša in si snov zapomni. E n c i k l o p e d i č n o - u r a v n i l o v s k i p r i s t o p k o b r a v n a v i p o s a m e z n i h s e s t a v n i h d e l o v g e o g r a f s k e g a o k o l j a . Prirejena in uvel jav l jena sistematika obravnave posamezne re- g i je s i l i uč i te l ja geograf i je k monotoni "vsestranski" obravnavi posameznih elementov po določenem vrstnem redu. Posamezni element a l i pojav pa ima lahko v raz l ičn ih prostorih in v raz l ičn ih obdob- j i h raz l ično v logo. Njegova vloga je lahko splošno a l i širše znači lna v določenem času a l i pa je lahko samo enkratna, to je pomembna samo za določen prostor in čas. Zaradi tega je uravnilavski pristop k obravnavi posameznih elementov, pojavov in deln ih kompleksov pomemben samo za des- k r ip t i vn i in informacijski način obravnave, ne more pa dosti prispevati k poznavanju bistvenih in karakter ist ičnih lastnosti in problemov določenega prostora v določenem času. Zaradi tega se je pro- ti temu konceptu regionalne geograf i je že kmalu začel odpor, ki se je kazal v obl ikovanju in uve- l jav l jan ju novih smeri, kot so smer jedrnih problemov, eksemplarična, funkci jska in problemska re- gionalna geografi ja (1). Z a m e n j a v a z a p o r e d n o s t i i n c e l o s t n o s t i o b r a v n a v e . Žal zaporednost obravnave vseh elementov in pcjavov določenega geografskega prostora prepogosto zamenjujemo s celostnostjo a l i kompleksnostjo. Iz tega pojmovanja tudi izhaja mnenje, da mora regionalna geografi ja v šoli v ce- lot i obdržati svoje mesto, ker je edina veda, ki daje učencem kompleksno znanje o določeni re- g i j i . Vsako krčenje regionalne geograf i je na račun pridobivanja splošnih spoznanj, zakonitosti in pojmov, pa se po tem pojmovanju istoveti s težnjami po l i k v idac i j i geografi je kot učnega predme- ta . Če hočemo do teh naziranj zavzet i stališče in ugotovi t i nj ihove odraze v vzgojnoizobraževal - nem procesu, si moramo najprej ogledat i kaj je celostnost a l i kompleksnost in kako lahko to nače- lo pri pouku geografi je stvarno real iz i ramo. I I . V geografski d idak t i k i uvrščamo celostnost a l i kompleksnost med n a č e l a , ker misl imo, da je ce- lostnost a l i kompleksnost obravnave sleherne geografske učne snovi bistveni in tudi speci f ični del geografskega spoznavanja in izobraževanja. Kot načelo je splošnoveljavno, ne glede na učno snov, učne obl ike a l i učne metode, s katerim določeno snov posredujemo. Načelo celostnosti a l i komplek- snosti je tista specifičnost geografskega izobraževanja; s katerim skušamo vzgo j i t i tako imenovani g e o g r a f s k i n a č i n m i š l j e n j a . To pa seveda nikakor ne more b i t i naloga samo dela snovi , kot je regionalna geograf i ja , temveč celotnega geografskega izobraževanja. Kot sem že poprej omeni l , je dosti nejasnosti zaradi tega, ker enciklopedičnost in zaporednost o- bravnave posameznih elementov geografskega okol ja zamenjujemo in istovetimo z načelom celostno- sti a l i kompleksnosti. Po tem pojmovanju je pouk regionalne geograf i je že sam po sebi kompleksen, medtem ko obravnava pojmov, občih spoznanj in zakonitosti n i . Kompleksnost a l i celostnost pa v nobenem primeru ni "dana že sama po sebi" z izborom snovi, temveč je odvisna od tega a l i smo to načelo pri pouku geograf i je upoštevali a l i ne. Ob upoštevanju tega načela je lahko posredovanje splošnih spoznanj, zakoni tost i , pojmov in problemov celostno a l i kompleksno, ob neupoštevanju na- čela pa je lahko tudi pouk regionalne geografi je daleč od tega. 26 Pri uve l jav l jan ju načela celostnosti a l i kompleksnosti pri pouku geografi je lahko ločimo dve stopnj i : - celostnost a l i kompleksnost pri obravnavi problemov in - celostnost a l i kompleksnost pri obravnavi reg i j . C e l o s t n o s t a l i k o m p l e k s n o s t p r i o b r a v n a v i p r o b l e m o v . Nače lo celostnosti a l i kom- pleksnosti zahteva, da posamezen element, po jav , a l i skupino elementov ne obravnavamo samo iz v id ika f iz ične a l i družbene geograf i je , temveč iz v id ika d ia lek t ično enotne geograf i je . Celostnost a l i kompleksnost pri obravnavi snovi iz obče geografi je nadalje pomeni, da skušamo dejstva, infor- macije in podatke spreminjati v probleme, ki j ih obravnavamo iz absolutnega, relat ivnega in r g t r redno angažiranega v i d i ka . Za i lustraci jo si oglejmo dva primera celostne obravnave problemov, problem voda in problem n a - ravne rasti števila prebivalstva. Pri obravnavi problema voda najprej obravnavamo absolutne vrednost i , to je f i z ika lno-kemične zna- či lnost i voda, gibanje in delovanje vode, rečne režime i td . Relativno vrednotenje pa zajema vlogo in pomen voda v določenem prostoru in času (to je na določeni stopnji družbenoekonomskega in teh- ničnega razvoja) iz splošnega in razredno angažiranega v i d i k a . Problem voda bo v raz l ičn ih prosto- r ih raz l i čen , ponekod bo v ospredju problematika oskrbe s pitno a l i industrijsko vodo a l i z vodo za namakanje, drugod pa bo v ospredju vprašanje osuševanja in zavarovanja pred poplavami i td . Pov- sod pa problematika ohranjenja zdravi f ; in č ist ih voda za oskrbo l jud i in ž i va l i z zdravo pi tno vodo ter za ohranjanje pogojev, ki so potrebni za obstoj in razvoj ž i v ih organizmov v vodah. Pri celostnem obravnavanju voda vk l juč imo v obravnavo vse tiste dejavnike in pojave, ki v raz l i č - nih zvezah in soodvisnostih sodelujejo pri razvoju tega problema. Pomen in vloga dejavnikov pa n i - so vedno enak i , temveč ima lahko v raz l ičn ih naravnih in družbenih sredinah enako vrednost de jav- nikov zelo razl ičen pomen. Vzemimo kot primer dejstvo, da ima Drava in njeni zgornj i pr i tok i na j - v iš jo vodo v pozni pomladi in zgodnjem po le t ju . To dejstvo je b i l o v preteklost i , ko so še na šte- v i l n i h pr i tok ih Drave delovale manjše zasebne vodne elektrarne, dokaj neugodno. Kmet je, ki so b i - l i v več in i primerov lastniki teh mal ih e lekt rarn, bi potreboval i največ toka v zimskih mesecih.Da- nes, ko so te zasebne elektrarne v več in i primerov opuščene in ko obstaja široka povezava energet- skih sistemov, pa ravno Drava s svojo poletno visoko vodo lahko rešuje kr izne sistuaci je, ko imajo primorske reke malo vode. Podoben primer je menjava pomena tesni in brz ic v rečni strugi. V ča- su splavarjenja lesa so b i le brzice na Dravi strah splavar jev, medtem ko za gradnjo HE nudi jo u- godne pogoje. Celostno obravnavanje določenega geografskega problema vk l juču je tudi nakazovanje racionalnega gospodarjenja z določenim elementom, naravno danostjo a l i določenim potencia lom, ki je lahko re- zul tat naravnih razmer in č lovekovih naporov (npr. poljedelska zeml ja) . Kot je opozori l že S. I te- ši č (2), ni stvar v tem, da bi naravo in njene posamezne elemente samo varova l i , temveč moramo z n j imi racionalno gospodarit i . Vode ne moremo samo varova t i , temveč smo jo pr is i l jeni tudi upo- rab l j a t i . Stvar je torej v racionalnem uporabl janju pitne vode, vode za gospodinjstva, za industri jo in za druge namene, in to tako, da ne povzročamo škodl j iv ih posledic. Pri tem je potrebno ve l iko pozornosti posvečati vzgo j i celostnega miš l jenja, s tem da prikazujemo in opozarjamo na to , kak- šne kvarne posledice lahko povzroča nepravi lno gospodarjenje z vodo. Onesnaževanje talne vode in rek ima lahko daljnosežne posledice na ž i v i svet in delovanje vode. Več ja specif ična teža onesna- žene vode ter številne primesi namreč lahko povzročajo bol j intenzivno f i z i ka lno in kemično delo- vanje vode. K pravi lnemu gospodarjenju z vodo spada tudi odnos med vodnim potencialom in loka- c i j o posamezne vrste industr i je. Znano je , da ima razl ična industri ja razl ične potrebe po vod i , za- to je v področ j ih , k jer je skromen vodni potencial nesmotrno loc i rat i industr i jo, ki rabi ve l i ko vo- de , pa čeprav bi j i b i l i drugi razlogi v pr id . Načelo celostnosti zahteva, da tudi drugi izbrani pr imer, to je rast števila prebivalstva, ne obrav- navamo kot dejstvo, temveč kot problem. V prvem delu obravnave učence seznanimo s samim poj - mom naravnega prirastka in kako ga izračunamo. Nač in ugotavl janja naravnega prirastka si mora u- čenec spominsko osvo j i t i , zato so potrebne vaje iz te problematike. Zapomnitev podatkov o narav- nem prirastu v posameznih državah a l i posameznih regi jah brez razumevanja pa bi b i l ve l i k nesmi- 27 sel. Zaradi tega ¡e potrebno podatek spremeniti v transferno spoznanje (3), to se prav i , da vk l juč imo v obravnavo vse tiste de javn ike, ki vp l i va jo na naravno rast prebivalstva. Z marksističnim pojmovan- jem zakonitosti v razvoju prebivalstva bodo učenci na eni strani spoznali neresničnosti in škodljivost raznih buržuaznih in neokolonial is t ičnih teor i j o razvoju prebivalstva, na drugi strani pa bodo osvoj i - li spoznanje, da stopnja naravne rasti števila prebivalstva odraža stopnjo družbenoekonomskega, soci- alnega in kulturnega razvoja določene dežele (4). K o m p l e k s n o s t a l i c e l o s t n o s t p r i o b r a v n a v i r e g i j Celostnost a l i kompleksnost pri obravnavi regi j se lahko gradi postopoma, ka j t i le s pomočjo deln ih sintez lahko pridemo h končni s in tez i . Vsaka sinteza temel j i na določenih v i d i k i h vrednotenja in k la - s i f i kac i je . Nobeno vrednotenje (ne re lat ivno ne absolutno) pa ni mogoče brez temel j i tega poznavanja absolutnih in re la t ivn ih vrednosti ter nj ihovega pomena za določeno ve jo človekove gospodarske de jav- nosti. Če na primer obravnavamo Sredozemlje nam anal iza absolutnih vrednosti naravnih razmer (osnov- ne znači lnosti podnebja, rel iefne in talne razmere, naravno rastje in njegova preoblikovanost pod v p l i - vom č loveka , . naravna bogastva, gostota posel i tve, socialne, ekonomske in kulturne razmere) nudi jo o- snovno izhodišče za vrednotenje z v id ika raz l ičn ih vej človekove dejavnost i . K r i te r i j i za vrednotenje absolutnih vrednosti (kaj je ugodno a l i neugodno) pa izhaja jo iz zahtev posamezne gospodarske de jav- nosti v skladu s splošno stopnjo družbenoekonomskega in tehničnega razvoja. A l i so naravne razmere v Sredozemlju ugodne a l i neugodne za kmet i jstvo, lahko ugotovimo le iz poznavanja absolutnih vred- nosti naravnih razmer in iz anal ize opt imalnih pogojev, ki j i h potrebujejo sredozemske rast l ine. Če so naravne razmere b l i zu opt imalnim rastiščnim pogojem sredozemskih ku l tu r , lahko govorimo o ugod- nih pogojih za goj i tev sredozemskih ku l tu r . Ekonomska upravičenost go j i tve teh kultur pa ni odvisna samo od ugodnih naravnih razmer v določeni r e g i j i , temveč tudi od tega, kakšni so pogoj i za goj i tev teh kultur v drugih regi jah in kakšne so splošne potrebe po teh p r ide lk ih . Sele na osnovi teh spoznanj lahko govorimo o funkc i j i Sredozemlja kot pro izva ja lcu sredozemskih kmeti jskih pr ide lkov. A l i Sredo- zemlje bol j a l i manj izrabl ja ugoden naravni potencial za pr idelovanje sredozemskih ku l tu r , pa ni od- visno samo od možnosti, temveč od cele vrste soc ia ln ih , ekonomskih, tehničn ih in kul turn ih vp l ivov v posamezni deže l i . Če hočemo absolutne vrednosti naravnih razmer vrednot i t i z v id ika tur izma, bomo seveda naravne raz- mere ocenjeval i po drugačnih k r i t e r i j i h . Jasna, vroča in suha po le t ja , ki kmeti jstvu v Sredozemlju povzročajo težave, bomo z v id ika turizma vrednot i l i zelo ugodno. Ugodne podnebne razmere Sredo- zemlja z v id ika turizma pa seveda še ne pomeni jo, da je tur izem tudi dejansko razšir jen, saj so pr i - b l ižno take podnebne razmere v Sredozemlju že t i soč le t ja , masovni tur izem pa je re lat ivno zelo mlad pojav. Zaradi tega je potrebno tudi naravni potencial za tur izem v Sredozemlju vrednot i t i iz širšega v i d i ka . Pri tem moramo upoštevati na eni strani naravne razmere v drugih področ j ih , ki lež i jo v vp l iv - nem krogu te gospodarske v e j e , kakšne so potrebe (ekonomske možnosti prebivalstva v vpl ivnem podro- č j u : a l i imajo možnost za oddih in rekreaci jo na morju samo redki p r i v i l i g i r anc i , a l i imajo možnosti široke množice delovnih l judi ) in kakšno je povpraševanje po te j vrsti uslug. Na podoben način ovrednotimo in napravimo delno sintezo tudi za druge veje človekovega gospodar- jenja v sredozemskem prostoru, šele nato lahko preidemo h končni s in tez i . Podobno, kot smo pri deln ih sintezah (to je pri sintezah iz v id ika posamezne gospodarske panoge) k la - s i f i c i ra l i in v rednot i l i pomen in v logo posameznega elementa in pojava kot bol j a l i manj pomembnega sotvorca in soobl ikovalca določenega regionalnega problema na določeni stopnji družbenoekonomskega, tehničnega in kul turnopol i t ičnega razvo ja , tako je pri končni regionalni sintezi potrebno k las i f ic i ra t i in vrednosti t i posamezne komplekse oziroma posamezne panogei človekove dejavnost i . Ovrednotenje naravnega potenciala Sredozemlja iz širšega evropskega in svetovnega v id i ka v skladu s sodobnim so- cialnoekonomskim in tehničnim razvojem nam da potencialno funkc i jo Sredozemlja v svetovnem meri lu. Pri ugotavl janju potencialne funkc i je Sredozemlja bodo številne gospodarske panoge, ki ne temel j i jo na ugodnem naravnem a l i družbenoekonomskem potencialu izgubi le svoj širši pomen. V ospredje pa bo- do stopile t is te, ki zaradi specif ičnosti naravnega in družbenega okol ja ostajajo pomembne za širše področje. A l i je določena regi ja razvi ta v skladu z sodobno vrednostjo naravnega potencia la, pa j e , kakor smo že prej omen i l i , odvisno od vrste družbenoekonomskih, socialnih in ku l tu rnopo l i t i čn ih , de javn ikov. 28 Zaradi tega moramo pri regionalni sintezi razen potencialne funkc i je ugotovi t i tudi njeno stvarno a l i realno funkc i j o , to je njen stvaren pomen in v logo v določenem času. Uvel javal jan je načela celostnosti a l i kompleksnosti pr i posredovanju problemov in obravnavi regi j sta torej samo dve raz l ičn i stopnji pr i vzgo j i celostnega, geografskega načina mišl jenja. LITERATURA: 1 . J. Medved: 2. S. I lešič: 3 . J . Medved: 4 . J . Medved: Metodika in metodski pr i ročn ik i za pouk geograf i je: G O , X X I I , 1974, 2 - 3 , str . 10-16. Zivotna sredina i čovek. Srbsko geografsko društvo, posebna i zda ja , - 33 , str. 155 - 159, Beograd 1973. Problemski pouk in transferna spoznanja pri pouku geograf i je . G O . X X I I , 1975, štev. 2 - 3 , str. 24 - 28. Svet se spreminja - č lovek in hrana. Mladinska kn j iga , Ljubl jana 1976. Rado GENORIO UDK 325.2 (497.1)+911.3:312 SODOBNI PROBLEMI JUGOSLOVANSKE EKONOMSKE EMIGRACIJE * Današnji migraci jski tokovi v svetu vse bol j pr idobivajo na pomenu po svojem obsegu, obl ikah in funk- c i j i . Ti tokovi so rezultat neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delovni s i l i v deželah z raz- l ično razv i t imi produkci jskimi s i lami . To so začasne migraci je in so glede svoje obče razširjenosti in zaradi problemov, ki se jav l ja jo ob tem pojavu, postale aktualna tema raz l ičn ih znanstvenih d i sc ip l i n , kot so demograf i ja, ekonomi ja, geograf i ja , sociologi ja i t d . Določeni problemi v zvezi z začasnimi mi - grac i jami , so vse bol j pomembni tudi v Jugos lav i j i . Zaradi tega je nastala potreba, da začnemo tudi širše preučevati migracijske procese v okv i ru raz l ičn ih znanstvenih d isc ip l in . Boljše poznavanje pome- ni tudi boljše reševanje problemov, ki se j av l j a jo ob teh premikih prebivalstva. Referat bo nakazal ne- katere glavne znači lnost i sodobne jugoslovanske ekonomske emigraci je in posledice, s katerimi se za- radi teh procesov v Jugoslavi j i soočamo. OBSEG, SMERI IN STRUKTURA JUGOSLOVANSKE EKONOMSKE EMIGRACIJE Med deželami Južne Evrope, k jer je emigraci ja prebivalstva že ustaljena t rad ic i j a , zavzema Jugosla- v i j a eno vod i ln ih mest. V prvi faz i izsel jevanja iz območja sedanjega državnega te r i t o r i j a , ki je ča- sovno vezano na obdobje pred prvo svetovno vo jno , je šlo za izsel jevanje v prekomorske dežele in rudarske centre Zahodne Evrope. V teh tokovih je b i lo zastopano predvsem agrarno prebivalstvo iz S loven i je , Hrvatske in Makedoni je , ki je moralo zaradi agrarne prenaseljenosti iskati eksistenčne v i - re v Severni Amer ik i in rudnik ih renske oblast i . V vseh teh primerih je šlo za trajno emigrac i jo , ki je b i la ekonomsko pogojena . Tudi v obdobju med obema vojnama, ko že govorimo o Jugoslavi j i kot d ržav i , emigraci ja ni prenehala, ampak se je še stopnjevala; posebno še v obdobju po letu 1926, ko je b i la zaradi naglega padanja cen v kmeti jstvu ve l ika stagnaci ja. V tem obdobju so postala glavna ¡migracijska področja regi je v Zahodni Evropi, predvsem Franci ja , Belgija in po letu 1931 tudi Nem- * Referat je imel avtor na univerzi v Georgetownu (Wahsington D . C . ) avgusta 1976, k jer je kot pred stavnik jugslovanskih študentov sodeloval na mednarodnem simpoziju ob 200- le tn ic i amerške znanosti. 29