NASLOV
V akciji dokažeš, kdo in kakšen si
stran 6
Leto XXXIV Št. 24
Murska Sobota, 24. junij 1982
CENA 10 DIN
VESTNIK

Letos mineva 32 let od tistega zgodovinskega dneva v letu 1950, ko je tovariš Tito s svojim znanim retera-tom pod revolucionarnim geslom »Tovarne delavcem, zemljo kmetom!« odprl pot zakonitemu uveljavljanju delavskega samoupravljanja v naši socialistični družbi. 27. junija tega leta pa je takratna ljudska skupščina sprejela osnovni zakon o upravljanju z državnimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji, s čimer se je začela nova etapa razvoja samoupravnih socialističnih odnosov. Zato pomeni dan samoupravljavcev predvsem praznik tiste smele revolucionarne preobrazbe, ki odpira neslutene Perspektive uveljavitvi neposrednega vpliva našega delavskega razreda in delovnih ljudi — samoupravljavcev na celotni družbeni razvoj.
V tem smislu se je v minulih heh desetletjih samoupravljanja pri nas razvijalo v osnovni družbenopolitični odnos socialistične skupno-s« enakopravnih narodov in ^rodnosti, ki so v preteklih letih dosegli izredne rezulta-na vseh področjih družbe-nega dela in življenja. Nepo-Sfedno odločanje o pogojih,
sredstvih in rezultatih dela v temeljnih organizacijah združenega d^la, samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o združevanju dela in sredstev za uresničevanje skupnih potreb in interesov v razvoju materialne osnove dela, družbenih dejavnosti in pogojev življenja v krajevnih Skupnostih ter neposreden vpliv na odločitve delegatskih skupščin zagotavlja delovnim ljudem, da sami upravljajo vse družbene zadeve.
Tudi v Pomurju lahko s ponosom gledamo na prehojeno pot samoupravljanja, zlasti v prizadevanjih za utr; ditev socialnega družbenega položaja delavca in občana v združenem delu, kjer se vse bolj uveljavljajo demokratične in humane vrednote. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah pa mora - biti aktivnost usmerjena v nadaljnjo krepitev samoupravnega položaja delovnih ljudi in dosledno uresničitev zakona o združenem delu, v dvig produktivnosti in gospodarsko stabilizacijo, na kar nas nedvomno obvezujejo dosedanji dosežki v hitrejšem družbenoekonomskem razvoju Pomurja.
Milan Jerše
Jutri bo šolski zvonec ta označil konec pouka v  tem šolskem letu. Hu- raaaa ... bodo od veselja  vzklikali učenci. Kaj tudi oe bi! Težke torbe bodo  odložili vse do septembra 1 ‘o začele se bodo težko B Pričakovane počitnice, ko oe bo treba misliti na ta domače naloge in še na  Marsikatere druge šolske g e Vendar tudi počitnice niso namenjene brez-?e'iu. Igre, kopanje ... za | to res mora biti . čas,
tudi za pomoč star-a branje knjig in še ’a kakšno drugo koristno ta oelo si ga je treba najti.
Foto: L Graj
Predvčeraj seje na delovnem obisku v Pomurju mudila delegacija izvršnega sveta SR Slovenije, ki jo je vodil predsednik Janez Zemljarič, med gosti pa so bili še Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in Metod Rotar, predsednik združene Ljubljanske banke. Med obiskom v DO Mesna industrija v Murski Soboti so si gostje ogledali proizvodni proces, zatem pa so se pogovarjali o problematiki v Mesni industriji. Popoldne so obiskali še Lendavo, kjer so jih seznanili s stanjem v INA-Nafti. Več o obisku na 4. strani.
Foto: Jože Herman
6. MEDREPUBLIŠKA VAJA ENOT CZ V LENDAVI
Vse enote so dobro opravile delo
Tokratna šesta medrepubliška vaja enot civilne zaščite, ki jo je pripravil občinski štab za civilno zaščito v Lendavi, je pokazala, da so ekipe dobro izurjene in da znajo ravnati z najsodobnejšo opremo za reševanje z visokih stanovanjskih objektov in ruševin. Enote civilne zaščite imajo na voljo tudi sodobne zračne blazine za reševanje in številne druge naprave, da o sodobnih gasilskih vozilih ne govorimo posebej. Lendavska vaja je prikazala reševanje ljudi in živine po bombnem napadu. Vajo si je ogledalo tudi okoli 2000 gledalcev, ki so bili obveščeni o vseh fazah reševanja. Kot gostje pa so se vaje udeležili tudi Ivan Samec, poveljnik republiškega štaba civilne zaščite, Bojan Useničnih, načelnik republiškega štaba civilne zaščite, ter Rade Jabundžič, načelnik štaba civilne zaščite sosednje Hrvatske. V vajije nastopilo okoli 700 udeležencev iz desetih občin, ki so pred šestimi leti podpisale listino o pobratenju in se obvezale, da bodo delovale pod geslom Bratstvo-Enotnost-Solidamost”. Te občine so: Maribor, M. Sobota, Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica, Lendava, Ljutomer, Koprivnica, Čakovec, Varaždin in Krapina. Ob koncu uspešne vaje so udeleženci poslali pozdravno pismo CK ZKJ, CK ZKS in centralnemu komiteju zveze komunistov Hrvaške.
Jani D.

K njenim izvorom kaže kreniti. Najprej v sredino junija g 1920. Med polemičnimi iskrami na drugem kongresu  Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov) v
Vukovaru je bilo slišati: »V pr/i fazi bomo v naši deželi I imeli komunizem delitve in potrošnje, da bi rešili obstoj I delovnih množic in da bi te množice postale sposobne  divigniti proizvodnjo. Dokončni komunizem se bo razvil le
stopnjema, pri nas ga ne sedaj ne v bližnji dobi ne bomo še I imeli.«
Na eni od prvih postaj v razvoju naše partije se po- “ temtakem že da slutiti kasnejša Titova in Kardeljeva
 genialna pronicljivost. »Revolucionarne pobude ne razu-  memo v tem smislu, da bi bila vloga jugoslovanskega  proletariata, bodisi samega ali v zvezi z balkanskim pro- “ le.tariatom, biti na čelu svetovne revolucije, pač pa da v
 določenem času sam organizira revolucijo in ne čaka I I pasivno, dokler njegove usode ne reši svetovna revoluci- I  ja.«	
 Sledilo jih je še deset (in več!). Zdaj smo pred vrati  dvanajste, v svesti si_prevrednotenja mnogoterih in mno- I govrstnih vrednot. Čvrsto smo namreč zakoračili v ob- | dobje, v katerem se »v. resnici vse prebivalstvo uči upra-
vljati in začenja upravljati«, kakor je govoril Lenin —  besede Tita na 10. kongresu ZKJ —, ko samoupravljanje H
 REVOLUCIJA,! I KI TRAJA I
ni več »juriš na nebo«, »daljnji sen delavcev«, prav tako pa B tudi ne samonikel proces ali nekak okrnjen, delen element  v okviru državne oblasti. Je družbena integracija na višji  ravni, pogojno rečeno tudi demokratična centralizacija.
Kot centralno vprašanje nas često vznemirja, v kolikšni I meri smo v resnici samoupravljalci, a ne kot načelo, | marveč stvarnost, za strojem, na njivi, v pisarni, na se-
 Stanku, delegaciji, skupščini... Enega od odgovorov naj-  demo že v letu 1949 pri Kardelju.
»Vprašanje sodelovanja množic pri delu ljudske oblasti  končno ni samo vprašanje, formalne pravice vsakega dr-B žavljana. da sodeluje pri oblasti, pri vodstvu države, niti ni I B samo vprašanje aktivne pomoči naših državljanov ljudski I  oblasti, da bi lahko čim bolje izpolnjevala voje naloge,  temveč je tudi vprašanje, selo v prvi vrsti vprašanje vzgoje
 naših generacij v duhu socialističnih odnosov med ljudmi H I inodmiranjaostankovkapitalizmavljudeh,dabiselahko, I  kakor pravi Lenin, navadili na spoštovanje elementarnih  pogojev družbenega življenja brez nasilja in brez podre-I janja«.
 Čas in razmere nam niso ravno naklonjene, o tem je 1 svaril (argumentov!) ničkoliko. Posebej nazorno jih raz-Ibiramo skozi radikalne ukrepe, ki jih obsežno zaokrožajo H
Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabili- I zacije s spremljajočimi programi. Prvi — imenovan anti- B inflacijski — je že med nami, obeta pa se nam jih še 16.
 Izmikanjem in kompromisom bi moralo odbiti. V tej I smeri so predkongresni poudarki neizprosni in — kar I zbuja vedrino — z vsemi predznaki, da gre to pot zares.  Delavci v neposredni proizvodnji smo prepričani, da je
 mogoče premagati sedanje težave. Položaj je tak, da H moramo poiskati vse rezerve, največ pa jih je v nas samih. I Trkanje po prsih, da smo dosegli, kar pač smo, zna biti  I močna ovira, najčešče pa posledica tega, da se radi pri-  merjamo s slabšimi od sebe. Vsakdo naj sprejme svoj del B bremena stabilizacije, ne pa, da ga poskuša preložiti na tuj | hrbet, kar delovni ljudje in občani ostro kritizirajo.
 Receptov m. J udi na najvišjem shodu jugoslovanskih B komunistov — začel se bo v soboto, sklenil pa v torek — jih I ne bo. Saj ni neznano, da se poglavitni idejni, programski  in organizacijsko-kadrovski spopadi niso nikdar dogajali Ina samih kongresih, marveč v razdobju med njimi, dasi- B .
ravno so dajali neizbirsen pečat posamičnim razvojnim B obdobjem. Zanesljivo pa bo v kongresnem centru Sava v “ Beogradu zastavljena nova etapa na trasi temeljnih vre-Idnost. to novo pa je hkrati svojevrstno vračanje k »stare- k mu«. Namreč ustavi, zakonu o združenem delu, Titovi  miselni in izkustveni zakladnici, Kardeljevim Smerem * razvoja. Kongres bo skratka sinteza, ki jo lahko kot rdečo _
 nit spremljamo in sledimo skozi našo revolucionarno I I preteklost in polpreteklost, bo napotilo za revolucijo, ki še   traja.
Branko ŽUNEC I
Na pragu 12. kongresa ZKJ
aktualno po svetu
FALKLANDI SO BRITANSKI — Končna odločitev o lastništvu Malvinov (Falklandov) je padla 14. oziroma 15. junija. Vdaja argentinskih vojaških sil pa še‘zdaleč ne pomeni, daje v tem delu Atlantika prišlo do končne sprave.
VDAJA (NE SPRAVA!) NA MAL VINIH
I Na Malvinskih (Falklandskih) otokih je utihnilo orožje. 15. junija ob natanko enih ponoči po britanskem času ali I uradno 14. junija ob 21. uri po I tukajšnjem času je argentinski  general Mario Menendez podpisal dokument o predaji ar-Igentinskih oboroženih sil na vzhodnem in zahodnem Fal-kiandu. Britanska zastava spet plapola v Port Stanleyu in po
I prvih poročilih se je na otokih Britancem predalo 14.800 argentinskih vojakov. To je precej več kot so Britanci predvidevali in obenem tudi pomeni, da je Ibilo na otokih kar šest tisoč argentinskih vojakov več kot pa britanskih.
I Vdaja argentinskih čet v Port Stanleyu (Puerto Argentino), ki so jo v Londonu sprejeli kot popolno vojaško zmagoslavje  britanske vojske nad argentinsko, v Buenos Airesu pa pravza-
prav ne pristajajo na poraz, češ da je »končana samo bitka za Puerto Argentino« (tako bivši predsednik Galtieri), ne pa
Priljubljenost britanske ministrske predsednice Margaret Thatcher se je po končanem oboroženem spopadu na Fal-klandih naglo povečala. Kot so pokazali rezultati neke ankete, ki so jo izvedli pred zmago britanskih sil, je 51 odstotkov Britancev izjavilo, da so »zadovoljni« z njeno politiko, 43 odstotkov se ni strinjalo z njenimi ukrepi, le šest odstotkov pa je izjavilo, da jim je pravzaprav vseeno. Rezultati kažejo, da se je priljubljenost Margaret Thatcher povzpela v primerjavi z minulim mesecem za sedem, v primerjavi z obdobjem pred falklandsko krizo pa kar za 17 odstotkov.
vojna za Falklande oziroma Malvine, je v marsičem še zapletla krizo v južnem Atlantiku, po drugi strani pa napovedujejo obdobje dramatičnih pretresov in morebiti celo zasukov na argentinskem notranjepolitičnem prizorišču.
Prvi simptomi so že na vidiku. V petek zvečer je odstopil vodja argentinske vojaške hunte in vojaški predsednik general Leopoldo Galtieri, na njegovo mesto pa so imenovali zagrizenega desničatja, »trdega« generala Cristina Nicolaidesa, poveljnika prvega korpusa kopenske vojske. Ta slovi po svoji nestrpnosti do političnih in sindikalnih organizacij, saj je še posebej opozoril na svoja politična stališča ko je sredi minulega leta byavil, da »komunizem« grozi zahodni civilizaciji že od leta 500 pred Kristusom«.
Sila zatrta s silo se skratka ne more dobro končati.
,,Sem človek iz Palestine, ki doživlja svojo Golgoto tako, da nosi na plečih križ in trnovo krono na glavi, samo da bi zagotovil svojemu ljudstvu pravico do obstoja.” Tako je nedavno govoril Jaser Arafat, najvidnejši Palestinec našega časa.
Palestinsko ljudstvo — ne samo Arafat — nosi križ izgnanstva in ponižanja že desetletja, bičanih, mučenih in pohabljenih je toliko, da jih nobena hinavska stastistika ali izgovarjanje na povračilne ukrepe za palestinski terorizem ne more opravičiti, izraelski pohod, peta vojna z Arabci, pa je tako krvava in brezobzirna, da prispodoba s trnovo krono, s trnovimi kronami na desetih tisočih svežih grobov in bogve koliko pohabljenih telesih ne bi mogla biti bolj resnično bridka.
,,Vojska je dobila povelje, naj prežene teroriste (beri: oborožene sile PLO) štirideset kilometrov daleč na sever, tako da bodo civilni prebivalci naše Galileje prosti neprestane nevarnosti za svoja življenja,” je Begin pisal Reaganu v seriji treh ali celo štirih pisem. . . Storili bomo svojo sveto dolžnost. Tako nam Bog pomagaj. Podpis: Menahem.
Moskovska tiskovna kampanja
Nedavni politični »neredi« v nekaterih poljskih mestih, so v sovjetskem tisku ponovno sprožili kampanjo proti dejavnosti zahodnih subverzivnih centrov, ki naj bi bili poglavitni vzrok za vsa nezadovoljstva v vzhodnoevropskih socialističnih deželah. Moskovski komentatorji pravijo, da je zdaj že povsem gotovo, da se na primer Solidarnost na Poljskem ne bi nikdar pojavila, če ne bi bilo »propagandne dejavnosti« zahodnih radijskih postaj, še posebej radia »Svobodna Evropa«. Prav tako pa tudi poudarjajo, da želijo ti propagandni centri, ki delujejopo ukazu ameriških in natovskih obveščevalnih služb, s pomočjo političnih diverzij spodkopati tudi državno ureditev v drugih socialističnih deželah.
Hitro »odkrivanje« najrazličnejših »sovražnih elementov« znotraj poljske opozicije se je na straneh sovjetskega časopisja začelo zlasti po lanskem 13. decembru, ko je na Poljskem prevzela oblast vojska, vsak novi konflikt v poljski družbi pa je pripeljal do dodatnih obtožb na račun »antikomunistične dejavnosti« zahodnih subverzivnih centrov, ki so se v zadnjem času sprevrgle v splošno obračunavanje med vzhodnimi in zahodnimi obveščevalnimi službami. Sovjetski tisk piše o »novem odkritju« na Poljskem, o obveščevalcu Mjeceslavu Ljahu, kije do nedavnega delal za radio »Svobodna Evropa« v Miinchnu kot »sodelavec za kadre«. Ljah je baje izjavil, da zahodne radijske postaje, predvsem seveda »Svobodna Evropa«, vodijo danes proti Poljski »široko propagandno agresijo, kakršne ni bilo vse od časov hladne vojne v petdesetih letih.
In odgovor ,,Dragemu Menahe-mu”? ,,Upam, da se boste znali ogniti vojaškim ukrepom, ki bi lahko povzročili, da se spopad razširi in da bodo izraelske žrtve še večje.” Podpis: Ronald Reagan.
A to je le del zadeve: ,,Opazovalci pravijo, da je izrazoslovje Me-
Svetovni organizaciji so sporočili, da je bilo med izraelskimi napadi na Libanon doslej ubitih ali ranjenih 30 tisoč Palestincev in libanonskih državljanov. Desettisoč ljudi pogrešajo, 800 tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Izraelske invazijske sile so docela uničile 14 palestinskih begunskih taborišč, porušile tri libanonska mesta — Tir, Sidon in Nabatijo — hudo razdejanje pa so zapustile tudi v desetih drugih libanonskih mestih in vaseh.
nahema Begina megleno, in to nalašč. Premier nikjer ne pove, kje se začne njegovih štirideset kilometrov. . . ,, piše diplomatski komentator ,.Jerusalem Posta” Benny Morris. Na severni meji Libanona, pred glavnimi vrati Damaska, na prehodu pri Masni ali pod obronki Antilibanona?
CIUDAD MEXICO - V Gvatemali so konec prejšnjega tedna uradno objavili, da so v vasi Nebaj na severozahodu države našli trupla 102 ljudi, ki so jih »neznanci« postrelili z mitraljezi. Med mrtvimi je največ žensk, otrok in starcev.
BUKAREŠTA - Enega izmed bulevarjev v Bukarešti, v novem delavskem naselju Titan, so poimenovali P° Josipu Brozu Titu. V dekretu, ki ga je podpisal predsedni* Nicolae Ceausescu, je rečen , da so s tem želeli »ovekovečiti« spomin na Josipa Broz Tita.
SYDNEY - Redni letni sestanek sveta pakta AN^ - bil je 20. in 21. tega meseca v Canberri — utegne ni »odličilni trenutek« v anjer-ško-avstralskih donosih, ki v zadnjem času »preživeli« v nevarnih pretresov, meni) tukajšnji politični poznavale.
RIM - Rimski župan, komunist Ugo Vetere,_ J prejšnji četrtek odstopil in njim vsi svetovalci KPL £ imajo relativno večino v or činskem svetu. Vse kaže, da zdaj začenja v italijanske glavnem mestu daljše obdonjv politične nestabilnosti.
NEW YORK - Amerik’ univerza »Pennsylvania« J pravkar izdala knjigo »MaK. donija, njen narod in zgodo na« v angleščini. Avtor J priznani ameriški novinar publicist jugoslovanskega ' du Stojan Pribičevič, eden izmed prvih ameriških _ no narjev, ki so intervjuvah m šala Tita.
SOFIJA - Na uradni in prijateljski obisk je dan prispel v bolgarsko giav mesto grški premier Andrea Papandreu. Tu bo ostal sobote.
žarišču dogodkov
SKROMNI UČINKI VELIKIH NAPOROV
Osmega junija se je v New Yorku, na sedežu OZN, začelo specialno zasedanje Generalne skupščine OZN o razorožitvi. Od kdaj sploh ideja o razorožitvi, o tem v pričujočem sestavku.
Z razorožitvijo so se Združeni narodi pričeli ukvarjati takoj po ustanovitvi leta 1945. Že na prvem zasedanju generalne skupščine leta 1946 je bila imenovana komisija za atomsko energijo, v posebni resoluciji pa je bilo rečeno, da je treba atomsko in drugo orožje, ki povzroča množično uničevanje, opustiti. Varnostnemu svetu je generalna skupščina poverila nalogo, da pripravi predlog za splošno razorožitev. Vendar vse do leta 1959 v tem pogledu v OZN niso storili niti koraka napredka. Tega leta je generalna skupščina sprejela »splošno in popolno razorožitev pod učinkovito mednarodno kontrolo«. To naj bi bil daljnosežni cilj OZN.
S to odgovorno in zapleteno nalogo so se v okviru OZN ukvarjala najrazličnejša telesa, napisanih je bilo gore analiz, resolucij, sporazumov, rezultatov pa je bilo bolj malo. Leta 1946 je bila imenovana komisija za atomsko energijo, nekoliko kasneje komisija za klasično oborožitev, potem komite dvanajsterice (1950), komisija za razorožitev (1951), specialni podkomite za razorožitev (1953), potem komite deseterice (5 članic NATO pakta, 5 članic varšavskega pakta), ki so ga
leta 1961 razširili že z osmimi neuvrščenimi in nevtralnimi. Leta 1977 so ta komite razširili n^trideset članov in v njem je tudi Jugoslavija.
Danes nosi to telo naslov: komite za razorožitev, sedež pa ima v Ženevi. Kljub vsemu je treba temu komiteju pripisati marsikatero zaslugo v zvezi z razorožitvijo, saj je dosegel delno prepoved atomskih poskusov, prepoved širjenja nuklearnega orožja, prepoved hranjenja tega orožja na morskem dnu, sprejel je konvencijo o prepovedi biološkega orožja in še nekatere druge. Rezultate teh dogovorov zmanjšuje neuspešnost v zvezi s celovito prepovedjo pokusov z novimi orožji, oboroževanje z nuklearnim orožjem, skladiščenje kemičnega orožja in zmanjševanje klasične oborožitve.
Leta 1959 je bil sprejet prvi sporazum glede cone brez atomskega orožja. To je Antarktika. Kasneje seje ta cona razširila še na vesolje in Latinsko Ameriko. Sporazum prepoveduje v Antarktiki vojaške manevre, preizkuševarije orožja, odlaganje radioaktivnih odpadkov.
Sporazum iz leta 1963 prepoveduje atomske po
skuse v atmosferi, vesolju in na morju. Prepovedani so bili tudi podzemeljski poskusi, vendar tega določila v ZDA in v SZ niso spoštovali. Leta 1974 sta se obe velesili sporazumeli, da podzemeljski poskusi ne smejo presegati 150 kiloton.
Poleg teh sporazumov je treba omeniti še nekatere bilateralne med ZDA in SZ. Sem sodi sporazum SALT-1 in SALT-2. Prvega sta podpisala Brežnjev in Nixon v Moskvi, drugega pa Brežnjev in Carterja Dunaju. S tem sporazumom, ki sicer ni bil ratificiranje predvidena količinska ne pa tudi kvalitativna omejitev nuklearnega orožja srednjega dometa v Evropi.
Verjetno ni treba posebej poudarjati vloge neuvrščenih pri dogovarjanju o razorožitvi. Tito je nekoč rekel: »Vse od takrat, ko se je pojavila kot glasnik novega časa, je neuvrščenost postala realna sila v boju za mir in stabilnost v svetu, za uvedbo novih mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov.« Ta misel označuje vlogo neuvrščenih v splošni oboroževalni tekmi, v boju za mir in ponuja sodelovanje in razorožitev kot edino alternativo.
Splošna in celovita razorožitev je danes v precepu med željami in potrebami vsega človeštva na eni strani in tekmovanjem v oboroževanju na drugi strani. To
tekmo izzivajo različni, politični, gospodarski in drugi interesi, predvsem pri obeh velesilah. Oboroževanje dobiva iz leta v leto bolj drastične razsežnosti. Po drugi svetovni vojni je bilo porabljenih za oborožitev najmanj 7 tisoč milijard dolarjev, od tega samo v letu 1980 500 milijard, za letošnje leto pa računajo 100 milijard več.
Iz tovarn pride vsako leto na tisoče vojaških letal, tankov, topov, raket in drugega orožja, vedno bolj izpopolnjenega. Stotine institutov in laboratorijev raziskuje in ponuja nove variante za množične pokole. Ocenjujejo, daje ta trenutek na svetu 130 tisoč tankov, 36 tisoč letal, štiri tisoč bojnih ladij, pod orožjem pa 25 milijonov ljudi. K vsemu temu je mogoče dodati še 35 milijonov vojakov.
Po podatkih Mednarodnega instituta za proučevanje mira v Stockholmu (SI-PRI) se vsako leto poveča število atomskih bojnih glav za tisoč.
Nasprotje tej turobni sliki sredstev za uničevanje je gospodarska neenakopravnost, siromaštvo. Danes, proti koncu dvajsetega stoletja je na svetu 800 do 900 milijonov ljudi, ki ne poznajo poštenega obroka hrane. Mnogi od njih ne doživijo povprečne starosti; umrejo že v otroških letih. UNICEF navaja podatek, po katerem naj bi leta 1978 zaradi lakote umrlo 15 milijonov
otrok še preden so dosegli peto leto starosti. Na svetu je preko dve milijardi nepismenih, ljudi, ki žive v duhovnem mraku. Število nepismenih pa se iz leta v leto veča, saj okoli 400 milijonov otrok nima možnosti za osnovnošolsko izobrazbo. Dodajmo, da dve milijardi ljudi živi brz zdrave pitne vode, elektrike, sanitarnih naprav, da vsako leto umre na stotine milijonov ljudi zaradi bolezni, ki jih razviti svet več ne pozna.
Siromaštvo in oboroževalna tekma sta dve sliki istega zla. Nekdanji ameriški predsednik Eisenhower je ob neki priložnosti dejal, da pomeni vsaka bojna ladja, vsako vojaško letalo, vsaki top, krajo, pri kateri trpijo tisti, ki nimajo dovolj hrane.
Brez dvoma bo drugo izredno zasedanje generalne skupščine potrdilo kontinuiteto prizadevanj za »splošno in popolno razorožitev pod učinkovito mednarodno kontrolo,« dogovorjenih že leta 1959, osveženih pa na prvem izrednem zasedanju o razorožitvi leta 1978.
Prvo izredno zasedanje o razorožitvi je komiteju za razorožitev poverilo nalogo, da pripravi »vseobsegajoči program razorožitve,« ki naj bi bil predložen drugemu zasedanju. Pri pripravljanju tega programa so nastajale težave, saj seje pokazalo, da nekatere države nočejo niti
koraka naprej, izgovarjajoč se pri oboroževalni tekmi na »nacionalno varnost,« ki pa je nihče ne ve primerno definirati. Obe velesili se tudi izgovarjata na »premoč nasprotnika«, čeprav tako ena kot druga ne razpolaga* ta z dovolj podatki o tem »fenomenu premoči.«
Pred dnevi je vodja sov-jetske diplomacije Gromik0 z govorniškega odra na zasedanju generalne skup' ščine seznanil svetovno JaV' nost s poslanico Leonida Brežnjeva. V njej je rečeno, da se Sovjetska zveza brez* pogojno in s takojšnjo veljavnostjo zavezuje, da n bo nikoli prva uporabi jedrskega orožja. Brežnjev poslanici, namenjeni tem zasedanju, dodaja, da »n11. jo narodi sveta pravico prl čakovati, da bodo sovjetsx pobudi sledile s podobnim ukrepi tudi druge države nuklearnim arzenalom«
Ni več daleč čas, Je bodo v Ženevi nadaljev pogovori o jedrski razore tvi. Tam bo priložnos, obe velesili pokažeta do voljo.
Realno je, ne Preve.č gj-čakovati od drugega i&e nega zasedanja gen® skupščine. Napori v^n . mc OZN morajo b’d^iJo jeni v prepričevanje ve & tem, kako nesmiselno j nadalje tekmovati v ževanju. Takšno prcp" [ra-nje pa je lahko le o & vSo jen proces in v tern J upanje človeštva.
STRAN 2
VESTNIK, 24.
BEGINOVIH 40 KILOMETROV
VARNOSTNE RAZMERE
V SLOVENIJI SO DOBRE
I Guverner | [ o naših bankah 
Tekla beseda o naših  I Pdcdmh zmožnostih. Smo v položaju, ko je zelo težko _
°niti posojila, zlasti srednjeročna. Zakaj je tako, je de-  ^gatom razložil guverner Narodne banke Jugoslavije I
aaovan Makič. kije orisal tudi nekatere spodrslaie naših “ I^nk v odnosih s tujino.
Negativne posledice visoke zadolženosti v tujini so se I zaradi nesprejemljivega ravnanja nekaterih  I asih bank v finančnih odnosih s tujino'je dejal Makič. vmt/6 S° š* Pr>voščile neprofesionalne spodrsljaje, ki so K chko pripomogli k poslabšanju naše zunanje likvidnosti.  tem pogledu je treba omeniti zlasti: nerealne ocene o 
I oznih okvirih zadolžitev v tujini, nepopolne evidence o jntSpe St' vračanja kreditov, brezbrižnost za roke, neza- I eresiranost za posledice, ki sledijo, če obveznosti niso 
Poravnane v roku, obnašanje, kakor da bo nekdo drug  Iu °, poskrbeti za vrnitev dolgov, predvsem Narodna
banka Jugoslavije. •	|
m Kar neverjetno je. po Makičevih besedah, da posa- I IsntwL- ankevne samo niso — po principu dobrih go-
čev/1^67 ~ ?e *et0 dn' PreJ jzddnlc programov odpla-  nek ^d sv°j'h dolgov, marveč so celo zvonile k poplahu  d aJ..dni Pred dospetjem dolgov ali na sam dan zamu- I
I., 0^t; ko je že znani mehanizem alarmiral mednarodno j ncništvo. Zaradi takih primerov pada kreditni ugled 
M k7^' krivde ni treba valiti samo na banke, je dejal  v„d tak$no nenadzorovano zadolževanje so odgo- H Irni tudi družbeni faktorji zunaj bančništva.
ravnanje posameznih bank na mednarodnih I kre<n 011 trg'h -ie kaJ kmalu povzročilo, da se je naša | Izlast' na sPos°bn°st nadalje zmanjšala, kar se je poznalo 7‘,. i \tey- da tuje banke niso hotele podaljševati rokov n Odplačilo kratkoročnih kreditov.	I
I niie ^e'e8at°m je bilo tudi povedano, da smo s 15. ju- J m poravnali vse obveznosti, ki so bile vezane na ta rok. 
2druženja h* sP!ošnega gospodarstva , rist'čnega b°do turisti ?Ju9°slaviie Pojedli nrihi - os Pri nas ton »» «8 tisoč Utfllonahektkr?0”'1' 2’2 bolnih jn ,kto|drov alko-‘n brezalkoholnih
začela S letoč uubuan> CET«. LETOŠNJA »OH-
Letos 22 Poročnih parov
2Ve’ Referenc" v J,ek na ^kovni n6 skupščino °stonh mest-'s*a obl n Predstavnike rt tošnjim orna seznanila z t?ci°nalnePnnmaniom že tra-k' Se 1e ^,anske ”ohce-Vceraj, e s,°vesno začela '°valo iep°oS E° na niej sode-kar 22 ~P° ?tevilo parov —
Prav na "ba«. Števil^-' Svoj od'°čilen s|ej, m la h |e naiyečje do-cX °P??čenci Pa so th^ke n laponske, Nizo-Sstično L lnske- »a bo ®Pši 'n %om°Cni obred še bo	2ani-
ki ^'čnih fo^kk^^u'0 kar 40 rZ?Odo nrLJe n,h skupin, dn'h noš d tav,le 2500 na' b° v veliki r do sva?, an ’po rajanju pa ^skX^_°d*li na Saii^estine u^d^PrevBza-vrtu 'Paka?« ha ? ,n ”šran-Snk 1 v Ljubita b°do Ponovno *«*>*>.> '•"e »seremoni-
šl^buporoz Pa bodo hote&f'  °dPotovali b6ks Duh turistični kom-^brov^^^'Babin Kuk v
(po Delu)
pijač. Za osnovna živila je v glavnem preskrbljeno. Največ bodo trgovci prodali sveže in vložene zelenjave (približno 143 tisoč ton) ter svežega in suhega mesa (okrog 94 tisoč ton).
Računajo tudi, da bodo turisti kupili 36.500 ton mleka in mlečnih izdelkov, kakih 20 tisoč ton sladkorja, blizu 18.400 ton svežega in vloženega sadja, po 13 tisoč ton rib, olja in masti, pa še priliž-no toliko južnega sadja.
Zvezna direkcija za živilske rezerve je pripravljena priskočiti na pomoč, samo da turisti ne bi bili ne lačni in ne žejni.
Setveni načrt pšenice uresničen
Po podatkih zveznega komiteja za kmetijstvo, smo v naši državi posejali s pšenico 1,563.000 hektarov, kar je v primerjavi z načrtovanimi površinami 3.500 hektarov manj.
Lahko torej rečemo, da je setveni program pšenice pretežno uresni-
Dosedaj je bilo v solidarnostni akciji z žrtvami agresije na jugu Libanona in palestinskim ljudstvom zbrano sledeče blago:
1.	500 odej, vrednost 250.000,00, prispevek KO za pomoč NOG in cilA,
2.	4 tone oblačil, vrednost 800.000,00,
3.	50 torbic prve pomoči, vrednost 115.000,00, prispevek Rdečega križa Slovenije,
4.	60 steklenic liofilizirane plazme, vrednost 120.000,00, Rdeči križ Slov, in Zavod za transfuzijo krvi,
5.	KRKA Novo mesto antibiotiki, vrednost 200.000,00,
6.	LEK Ljubljana — zdravila, vrednost 150.000,00,
7.	TOSAMA Domžale pripravlja pošiljko sanitetnega materiala
Občane, ki bi želeli darovati kri obveščamo naj se zglasijo na Zavodu za transfuzijo krvi SR Slovenije.
Pozivamo delovne ljudi in občane, da na žiro račun Koordinacijskega odbora za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri P RKSZDL Slovenije št. 50101-789-93102 nakažejo denarna sredstva z oznako »za pomoč žrtvam agresije na jugu Libanona«.	,
Vse informacije v zvezi s solidarnostno akcijo dajeta Rdeči križ Slovenije in koordinacijski odbor za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri P RK SZDL Slovenije.
Zbori slovenske skupščine so na skupnem zasedanju poslušali oceno varnostnih razmer v letu 1981 ter aktivnosti organov za notranje zadeve, ki jo je predstavil Tomaž Ertl, član izvršnega sveta skupščine SRS in republiški sekretar za notranje zadeve.
Varnostne razmere v SR • Sloveniji so bile lani in letos dobre in stabilne. Toda nujno zaostrovanje pogojev za gospodarsko stabilizacijo in dogodki v SAP Kosovo v času ponovnega oživljanja hladne vojne med blokoma, neposrednih . vojnih spopadov in kriznih razmer, razraščanja mednarodnega političnega terorizma, zastoja v gospodarstvu razvitih dežel in s tem vse težjih pogojev v mednarodni menjavi. ustvarja vzdušje in osnovo za nekatere negativne pojave in težnje, ki vplivajo na varnostne razmere v ŠFR Jugoslaviji in SR Sloveniji. SFRJ je bila doslej med najbolj stabilnimi, mirnimi in varnimi državami, kar je predvsem rezultat naše družbene ureditve, ki zagotavlja uspešno, demokratično reševanje podedovanih in v družbenoekonomskem razvoju novo nastalih družbenih protislovij, je dejal Tomaž' Ertl.
Dogodki v Poljski so spodbudili zagovornike zapad-nega meščanskega političnega pluralizma k razmišljanju o nujnosti liberalizacije družbenih odnosov pri nas. Delali so primerjave med družbenimi razmerami v Poljski in pri nas. ki se niso razlikovale od ocen raznih propagandističnih špekulacij na Zahodu in ocen politične emigracije.
Nacionalistični in iredentistični izpadi v SAP Kosovo, razen vsesplošne obsodbe v SR Sloveniji, niso imeli večjega odmeva. Posledica dogodkov na Kosovem je oživljanje različnih inačic nacionalizma v skoraj vseh nacionalnih sredinah v Jugoslaviji. Tudi v SR Sloveniji se pogosteje kot pred dogodki na Kosovem srečujemo s šovinističnimi izpadi do drugih narodov in narodnosti. Slovenska belogardistična emigracija ostaja pretežno na pozicijah t. i. borbenega antikomunizma in v tej smeri naravnane propagande. Posamezni zagovorniki samostojne slovenske države so vse bolj razočarani, ker
čen. Po prvih ocenah o pričakovanem pridelku, odkupu cen in letni porabi pa bo letošnji pridelek, kot kaže, za celotne potrebe domačega trga premajhen. K temu je brez dvoma prispevala tudi suša.
Naj bo že tako ali drugače, če hbčemo odkupiti 3 milijone ton,
za svoje ideje ne dobijo širše podpore niti med emigracijo in še manj doma, je povedal Tomaž Ertl.
Varovanje državne meje v Sloveniji, prek katere načrtujejo večino subverzivnih aktivnosti prej omenjene politične emigracije, je za ONZ. JLA. carino in prebivalce, ki žive ob meji, izredno pomembno varnostno vprašanje. Le dobro medsebojno sodelovanje nas je doslej obvarovalo neprijetnih presenečenj. V letu 1981 je na mejnih prehodih v Sloveniji prestopilo 67 milijonov ljudi.
Na področju javnega reda in miru v letu 1981 in tudi letos nismo imeli nobenih večjih kršitev. Lani smo imeli 5,5 % manj kršitev javnega reda in miru. Varnost v cestnem prometu je še vedno poseben varnostni problem. Pada skupno število nesreč s smrtnim izidom in težjimi telesnimi poškodbami, ki jih je bilo lani 6,6 % manj, vendar je bilo kljub temu 6 ljudi več mrtvih v prometnih nesrečah kot leto prej.
Požarna varnost se v zadnjih dveh letihsprav posebno hitro poslabšuje. V letu 1981 smo imeli 15 % več požarov, neposredna škoda znaša 550 milijonov din ali enkrat več kot leto prej. Pretežno povečanje škode res da odpade na požara v Luki Koper in Javnih skladiščih v Ljubljani, toda dejstvo, daje kar 67,3 % povzročeno iz malomarnosti, otroško igro ali z namernimi požigi, ki so posledica prepirov med sosedi ali v družinah, kaže na veliko neodgovornost pri upravljanju in delu z družbenimi sredstvi in tudi do lastne imovine.
Lani so organi za notranje zadeve obravnavali 32.375 kaznivih dejanj ali 11,6 % več kot leto prej. Z obravnavanimi kaznivimi dejanji nastala škoda znaša 915 milijonov din. Neraziskanih je ostalo 10.945 odkritih kaznivih dejanj ali 33.9 % kar je za 4.8 % več kot leto prej.
Organi za notranje zadeve so lani obravnavali 2.691 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete ali 11.5% več kot leto prej. Večje število kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete je bilo odkrito v organizacijah združenega dela. skupnostih in društvih, kjer ni zadostne kontrole in učinkovite evidence poslovanja, kjer se pojavljajo nezdra-
kot je bilo predvideno v resoluciji za letošnje leto, bo treba odkupiti 58 odstotkov pričakovanega pridelka. To pa je precej več kot prejšnja leta. Letošnje priprave za žetev so potekale pod vplivom težav v zvezi z nabavo rezervnih delov za kombajne. Letos je treba žetev žita organizirati na približno 2,233.000 hektarih, od tega pšenice na 1,563.000 hektarih. Za ta namen imamo 23.000 kombajnov — v družbenem sektorju 8.500, v zasebnem 14.500 kombajnov in 3.000 strojev za povezovanje snopov. Ne uvozniki ne domači proizvajalci niso zagotovili dovolj rezervnih delov.
Mlinske organizacije imajo dovolj skladiščnega prostora za pšenico in ostale vrste letošnjega žita. Glede denarja lahko pričakujemo, da banke na tistih območjih, kjer bo odkup največji, ne bodo imele dovolj denarja. Zato predlagajo, da bi banke med žetvijo smele preseči predpisano mejo, pozneje pa bi ta denar vrnile.
Da bi čim več pšenice prišlo v skladišča družbenega sektorja, si bodo, kot kaže, prizadevali za to, da bodo kmetje lahko delo kombajnov plačevali s pšenico in ne z denarjem. Na ta način bo v družbene silose prišlo še dodatnih 3.000 ton pšenice.
vi odnosi, neodgovorno ravnanje z družbenim premoženjem in slaba organizacija dela.
Povečuje se tudi odkrito mladoletniško prestopništvo. V letu 1981 je bilo obravnavanih 2.257 mladoletnikov, ki so storili 3.935 kaznivih dejanj, kar je za 12,2 % več kot leto prej.
Problematika mamil predstavlja resen družbeni problem. Lani se je sicer za 34,4 % zmanjšalo število kaznivih dejanj v zvezi z mamili, vendar pa se je za 20,5 % povečalo število prekrškov nedovoljenega posedovanja mamila po zakonu o proizvodnji in prometu z mamili.
V letu 1981 seje povečalo tudi število nesreč pri delu. V
JE KRUH PREPOCENI?
Ob letošnji prezogdnji žetvi, ki jo je narekovala suša, so obnovljene pospešene razprave o odkupnih cenah pšenice. Vsi se spotikajo ob delež cene, ki jo tvorijo razne spodbude, kot temu pravimo, ki naj bi znašale po predlogu Srbije, okrog katerega so se lomita kopja. 2 dinarja po kilogramu, medtem ko bi bila temeljna cena 12 dinarjev. Pol dinarja od tega deleža spodbud naj bi zagotovila mlinska industrija, ki pa je že ob prejšnjih takšnih spodbudah prišla do roba rentabilnosti, marsikje pa tudi pod rentabilnost in zdaj noče prevzemati takšnih obveznosti. Ostalo naj bi zagotovile družbenopolitične skupnosti iz že tako skromnih, proračunov. Skupna cena pa naj bi bila 14 dinarjev — enotna, maksimirana za vso deželo. Torej takšna, da zaradi stimulacijskega dela ne bi moglo priti do špekulacij po posameznih območjih tako kot doslej, koje lahko prihajalo ddplačevanja pšenice nad dogovorjenim zneskom.
Pri tem so v splošnem združenju kmetijstva in prehrambene industrije pri gospodarski zbornici Jugoslavije kar naprej govorili o tem. kako ni lepo niti dobro, če lahko proizvodno-prodajna cena pšenice preseže ceno moke in moti proizvodnjo kruha, kajti črne moke, se pravi črnega kruha, se ne splača proizvajati prav zaradi tega, ker j e cenejša od pšenice, iz katere naj bi po vrhu prim leli kar največ najboljše moke, da bi imeli čim manj izgube pri pridelovanju žitaric in da bi tako čim bolj zmanjšali uvoz pšenice, za kateregaje prav tako treba poskrbeti za devize na solidarnostni način ...
Odkup pšenice je tako zapleten, da bi ga kazalo čimprej razplesti, tako da hi bilo vse na svojem pravem ekonomsko utemeljenem mestu, da se torej ne bi srečevali s prevelikimi problemi na koncu proizvodnje pšenice in na začetku porabe. Zategadelj se oglašajo iz proizvodnih krogov s predlogom, naj bi spodbude prenesli z odkupa na proiz vodnjo in naj bi namesto pri odkupnih cenah posredovali v proizvodnih stroških, torej pri
PISmO IZ BEOGRADA
organizaciji proizvodnje, in sicer z zagotavljanjem ustreznih umetnih gnojil ob pravem času, potrebnih goriv ob setvi itd. To pomeni, da bi takrat veljalo vključiti v to skrb tudi banke in druge finančne dejavnike ter družbenopolitične skupnosti, kajti če bodo kmetje dobili pddbudo na začetku proizvodnje kruha, bo tudi dovolj pšenice, se pravi kruha, in nebo potrebno uvažati pšenice, niti se toliko ukvarjati z dejstvom, da zdaj lahko odkupimo le 23 odstotkov pridelka pšenice od zasebnih kmetov in z razmišljanji, kako bi ta odkupni odstotek povečali vsaj za kakšen odstotek.
Seveda je satrtoumnevno, da znatno večji pridelek prinaša tudi znatno večje količine pridelka v enakem odstotku odkupa in je zatorej res logično, da se problema lotevamo s pravega konca. Spodbuda proizvodnje očitno zaleže veliko več kot spodbuda odkupa, toda ker smo zdaj v času odkupa, je razprava . o spodbujanju proizvodnje že v zamudi. Ne bi pa bilo odveč, če bi takoj po zdajšnjem odkupu pšenice začeli iskati takojšnje rešitve za spodbujanje proizvodnje in če bi se do jesenske setve opredelili glede tega, kako je mogoče najbolj smotrno spodbujati proizvodnjo, bi bil problem odkupnih cen pšenice za vselej rešen.
Povečanje proizvodnje do te mere, da odpade deficit pšenice. namreč odpira velike možnosti umirjanja vseh odnosov cen od pšenice do testenin in drugega, za kar je potrebna moka, pa bi verjetno bili v manjši stiski okrog odrejanja cen v prihodnje. Cena na temelju osnovne surovine je namreč vedno takšna, da io vsakdo lahko sproti izračuna, in ta bi bilo dobro za stabilizacijo, kajti vsakdo bi storil, kar more, da bi bil kruh dovolj poceni, vendar ne na škodo delavcev, ki pri njegovi proizvodnji sodelujejo.
Se pravi, da je vse odvisno od dalekovidnosti slehernega občana in od pripravljenosti, da načrte razvoja uresničujemo tako, da bomo dolgoročno lažje planirali in izvrševali planirano. Modrost in to ne samo kmetijstvo, pa je, kako vključiti vse v čim boljšo in večjo proizvodnjo in ne samo temeljiti na predpostavki, da lahko rešujemo probleme razvoja samo s tako imenovanimi velikimi sistemi, samo s pomočjo družbenega sektorja proizvodnje, kar nam je ostalo v glavah še iz starih neuporabnih administrativnih časov.
Viktor Širec
283 delovnih nesrečah je bilo 42 ljudi mrtvih in 239 hudo telesno poškodovanih, predvsem zaradi neupoštevanja predpisov za varno delo.
Delavci organov za notranje zadeve so v letu 1981 v 396 primerih uporabili prisilna sredstva, od tega 29-krat neupravičeno, dvakrat je bilo uporabljeno orožje, pri tem je ena oseba izgubila življenje. Zaradi neupravičene uporabe prisilnih sredstev so bili 4 miličniki sodno kaznovani, 17 miličnikom je bil izrečen disciplinski ukrep in 4 miličniki so bili opozorjeni.
V letu 1981 so bili miličniki 90-krat fizično napadeni, kar je za 21 primerov manj kot leto prej.
24. JUNIJA 1982
STRAN 3
Aktualno doma
Ne lačni — ne žejni
P ŽIVAHNO PRED J KONGRESOM !
Bliža se 12. kongres ZKJ. na katerem naj bi sprejeli B " konkretne in dolgoročne usmeritve našega razvoja. Ni  I torej čudno, da delovne ljudi in občane, še posebej pa komuniste, močno zanimajo razprave o kongresnih do-  kumentih. Pred nedavnim je o njih razpravljal tudi aktiv B komunistov neposrednih proizvajalcev in ugotovil, da o " — odgovornosti vse preveč govorimo, storili pa smo pre- _  malo, da bi ta postala res vsakdanja praksa. Odgovorenje " zgolj delavec, neposreden proizvajalec, le redkokdaj pa —  vodilni kader v delovnih in drugih organizacijah. Komite I  občinske konference je predkongresno razpravo dobro  " organiziral, o gradivu so razpravljali v vseh osnovnih I organizacijah, pripravili pa so tudi tematske razprave o _ posameznih dokumentih. V lendavski občini pravijo, da  bo tudi ob 12. kongresu ZKJ nadvse slovesno, pripravili g bodo številne, razstave in druge manifestacije.'sicer pa je  tudi občinski praznik posvečen temu najvišjemu srečanju I
jugoslovanskih komunistov.
Jani D.
— SE ENKRAT
Samoupravna organiziranost na „prepihu”
V članku Samoupravna organiziranost na ,,prepihu”, objavljenem na 11. strani 23. št. Vestnika z dne 17/6-1982, komentira avtor članka Boris Hegeduš posvetovanje slovenskih pravnikov v združenem delu, ki bi naj obravnavali samoupravno organiziranost in samoupravne akte SOZD ABC Pomurka. V drugem delu članka, ki obravnava položaj in delo delovne skupnosti pravne pomoči SOZD ABC Pomurka, avtor neresnično prikazuje ugotovitve, mnenja in zaključke, ki so bila podana na tem posvetu, z izključnim namenom zavajati javnost.
Predvsem si avtor članka niti ni na jasnem, na kakšnem posvetu je bil prisoten. Posvet, ki je bil dne 21/5-1982 v Murski Soboti, ni bil posvet slovenskih pravnikov v združenem delu, marveč posvet članov sekcije sodnikov samoupravnih sodišč pri Sodniškem društvu SRS.
Generalna ugotovitev s tega posveta pa niso pomanjkljivosti pri organiziranju delovne skupnosti pravne pomoči, kot to prikazuje avtor članka, pač pa obratno, saj so vsi prisotni podprli nadaljnje delo in usmeritve, ki si jih je zastavila delovna skupnost pri svojem delu. Na probleme, ki so bili obravnavani, so opozarjali sami delavci te delovne skupnosti, saj so s tem želeli doseči širši odgovor in rešitve za probleme, s katerimi sc srečujejo pri usklajevanju svoje organiziranosti z Zakonom o združenem delu in Zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela na eni in z Zakonom o pravni pomoči na drugi strani.
Glede vprašanja nudenja pravne pomoči v SOZD združenim organizacijam in nudenja pravne pomoči delavcem teh organizacij, je bilo ugotovljeno, da so rešitve, ki so za tovrstne primere predvidene po samoupravnih aktih delovne skupnosti pravne pomoči pravilne in tudi skladne s kodeksom odvetniške etike. V primerih, ko sta v sporu združena organizacija in delavec, lahko delovna skupnost nudi pravno pomoč samo združeni organizaciji, ker je ta njena ustanoviteljica, združenemu kmetu in delavcu pa lahko delovna skupnost nudi pravno pomoč v vseh drugih primerih, to je v civilnih, kazenskih, nepravdnih zadevah ipd.
Dogovor o notranji arbitraži na posvetu sploh ni bil obravnavan v povezavi z delovno skupnostjo pravne pomoči in slednja po tem aktu nima nobenih takšnih pristojnosti, kot ji jih pritika avtor članka. V arbitražnem postopku, v katerem se rešujejo spori med združenimi organizacijami, opravlja delovna skupnost samo strokovno tehnično delo, v sami arbitraži pa odločajo arbitri, ki jih ozvoli delavski svet SOZD. V primeru spora med združeno organizacijo in delavcem, je naloga delovne skupnosti, da poskušaspor rešiti mirnim potom, v kolikor pa takšna rešitev ni možna, je seveda dolžna zastopati interese združene organizacije.
Kar se tiče financiranja delovne skupnosti pravne pomoči, je bila na posvetu postavljena dilema, ali se lahko delovna skupnost financira na podlagi sporazuma o svobodni menjavi dela, ali pa se ne bi morala morebiti financirati iz dohodka pridobljenega z zaračunavanjem storitev po odvetniški tarifi. Na to vprašanje sta zelo določno odgovorila predsednik sodišča združenega dela SR Slovenije tov. Pernuš in sodnik tega sodišča tov. Domjan, ki je bil istočasno tudi avtor Zakona o pravni pomoči in sicer, da je ta delovna skupnost, delovna skupnost združenega dela in da se je zato dolžna financirati na podlagi svobodne menjave dela, oz. samoupravnega sporazuma, ki ga ima sklenjenega v ta namen z združenimi organizacijami in ki je bil ugodno ocenjen.
Niti z besedo na posvetu ni bila omenjena trditev, ki jo navaja avtor v članku, češ, da delovna skupnost po eni strani dobiva dohodek s svobodno menjavo dela in po drugi strani zaračunava stroške po 30 % znižani odvetniški tarifi. Takšna trditev avtorja je grobo izkrivljanje resnice, z namenom očrniti delo delovne skupnosti pravne pomoči SOZD ABC Pomurka in ji prizadejati moralno in materialno škodo. Na posvetu je bilo povsem jasno povedano, da delovna skupnost stroške postopka, ki so ji prisojeni s strani sodišča, posebej evidentira in jih bo uporabljala za plačilo nudenja pravne pomoči posameznim delavcem oz. združenim kmetom, glede katerih bo dobila mnenje pristojnega organa združene organizacije, da naj jim nudi brezplačno pravno pomoč. Vsa ta sredstva so doslej šla združenim organizacijam in je s tem bil avtomatično znižan prispevek posamezne organizacije iz svobodne menjave dela. Trditev v članku, da si delavci delovne skupnosti pravne pomoči ves tako ustvarjen dohodek obdržijo zase, kot tudi, da imajo najvišje osebne dohodke v SOZD ABC Pomurka, ni bila na posvetu niti z besedico omenjena in je plod avtorjeve domišljije. Osebni dohodki v delovni skupnosti se delijo na podlagi SaS, ki velja za delavce vseh štirih delovnih skupnosti SOZD ABC Pomurka in ti osebni dohodki še zdaleč ne dosegajo najvišjih osebnih dohodkov v ostalih delovnih skupnostih SOZD in tudi ne najvišjih osebnih dohodkov v združenih organizacijah.
Da si avtor članka niti ni na jasnem o tem kaj piše, izhaja iz predzadnjega odstavka članka, kjer trdi, da bi delovna skupnost morala imeti z združenimi organizacijami urejeno svobodno menjavo dela, v predhodnem odstavku pa ugotavlja, da ,.delavci za njo združujejo” sredstva na osnovi svobodne menjave dela. Ob tem je na posvetu res bilo postavljeno vprašanje o tem, ali lahko sodišče prizna odvetnikom delovne skupnosti pravne pomoči stroške postopka pred sodiščem, kadar gre za spor z delavcem posamezne združene organizacije. Tudi na to vprašanje je bilo zelo določno odgovorjeno, da lahko sodišče prizna takšne stroške, če je delavec s svojim ravnanjem zakrivil, da je prišlo do postopka in do stroškov, ki so s tem nastali delovni skupnosti. Vprašanje torej ni bilo postavljeno tako, kot ga prikazuje avtor članka, češ zakaj morajo delavci združenih organizacij .poleg tega, da iz svojega dohodka financirajo delovno skupnost, plačati še stroške zastopanja po odvetniški tarifi, če delavce zastopajo v njihovih zasebnih zadevah, saj združene organizacije ne združujejo sredstev na podlagi svobodne menjave dela z delovno skupnostjo pravne pomoči za to, da bi ta nudila brezplačno pravno pomoč njihovim delavcem, pač pa za svoje potrebe. Zaradi tega mu tudi mora biti jasno, kot je jasno vsem tistim delavcem in kmetom, ki jih delovna skupnost zastopa pred sodiščem v njihovih zasebnih zadevah, da so opravljeno delo dolžni plačati sami, v SaS o svobodni menjavi dela, pa je tudi določeno, v skladu z Zakonom o združenem delu, na kakšen način nosi delovna skupnost rizik, oz. kako se to odraža pri njenem dohodku.
Avtorju je dobro znano, da je delovna skupnost bila ustanovljena predvsem za potrebe organizacij združenih v SOZD ABC Pomurka in da je dolžna predvsem tem nuditi pravno pomoč. Zato je potrebno vsako korist, ki jo doprinaša ta delovna skupnost združenim organizacijam, obravnavati predvsem s tega stališča. To pa v vsakem primeru pomeni korist tudi za delavce teh organizacij, kar mora biti jasno tudi avtorju članka, zaradi česar je njegova trditev, da delavci v SOZD ABC Pomurka združenih organizacij izven Pomurja nimajo koristi od delovne skupnosti pravne pomoči, povsem samovoljan.	Vodja delovne skupnosti
pravne pomoči
Janez PERS, dipl. iur.
I Večja proizvodna
ževalnem procesu
Ena izmed najpomembnejših nalog sindikata na področju preobrazbe vzgoje in izobraževanja je politična akcija za zagotavljanje pogojev pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse, razvijanje izobraževanja ob delu in iz dela ter kadrovsko štipendiranje. To je za nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja vsekakor bistvenega pomena. Pri tem so tako organizacije združenega dela kot srednje šole pokazale odgovoren pristop, učenci pa izredno zanimanje za spoznavanje delovnega procesa v združenem delu. Ob dejstvu, da priprave na izvedbo proizvodnega dela in delovne prakse za drugi letnik usmerjenega izobraževanja kasnijo, bo treba ugotoviti. ali je dovolj usposobljenih inštruktorjev, medtem ko mora biti v delovnih organizacijah zadostno število sposobnih organizatorjev proizvodnega dela in delovne prakse ter jih ustrezno nagraditi.
To je eden od poglavitnih poudarkov s seje predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, ko so obravnavali gradivo o izvajanju srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju, upoštevajoč razmere v murskosoboški občini. V razpravi so se med drugim zavzeli, da morajo vse štipendije biti v funkciji kadrovskih potreb, zaradi česar bo nujno pregledati upravičenost pri dodeljevanju štipendij in diferencirati njihovo višino. Pri tem bi naj večjo vlogo odigrale tudi osnovne organizacije zveze socialistične mladine in krajevne skupnosti. Člani predsedstva OS ZSS so tudi
vati problematiko pomurske mesne industrije — to je bila osnovna tema pogovora ob obisku predsednika republiškega izvršnega sveta Janeza Zemljariča v DO Mesna industrija v Murski Soboti. Problemi, s katerimi se ta delovna organizacija srečuje, pravzaprav niso novi in tudi ne specifični za soboško mesno industrijo, saj se s podobnimi težavami srečujejo domala vsi podobni mesnopredelovalni obrati v Jugoslaviji. Osnovni vzrok za nastali položaj je iskati v disparitetah med nabavnimi cenami govedi in prašičev ter prodajnimi cenami mesa, vendar s to razliko, da ponekod nastalo izgubo rešujejo z večjo mero posluha, drugod pa kljub dogovarjanjem in iskanjem najustreznejših rešitev ne morejo najti skupnega jezika.
Ko so se v Pomurju odločali za, investicijo v novo klavnico, katere predračunska vrednost je takrat znašala 220 milijonov dinarjev, klavnica pa ima tudi kompletno izvozno registracijo, so svojo odločitev utemeljevali z domačo surovino, prav tako pa bi klavnica, če bi ostala tedanja razmerja cen med surovino in izdelki, ustvarjala letno še 200 milijonov dinarjev poslovnega
Med ukrepi, ki jih predlagajo pomurski kmetijci, velja omeniti ureditev paritetnih odnosov med kmetijstvom in industrijo ter znotraj samega kmetijstva, enotnost jugoslovanskega trga, vzpostavitev realnih
STIKI
Stiki med Domovinsko ljudsko fronto Železne županije v sosednji Ljudski republiki Madžarski in pomurskim medobčinskim, svetom SZDL se v zadnjih letih vse bolj uspešno razvijajo in se širijo tudi na druga področja, kot so kultura, šport in celo gospodarstvo. To je bila ena izmed osnovnih ugotovitev ob četrtkovem obisku delegacije DLF iz Železne županije v Murski Soboti, ki jo je vodil sekretar Imre Mesaros.
Goste iz Madžarske je najprej sprejel predsednik pomurskega medobčinskega sveta SZDL Maks Rojs, na
Gornja Radgona — Na zadnji seji IS SO so obravnavali sanacijski program že kroničnega zgubarja v občinipodjetja za gradbene in komunalne storitve, gornjeradgonske Komunale. Beseda pa je še tekla o dopolnjevanju sredjeročnih planov, poročilo o gospodarjenju lovskih družin v občini in nekaterih drugih zadevah. Sprejeli so tudi okvirni program svojega dela za letošnje tretje trimesečje.	- vp
Gornja Radgona — Na drugi seji so se sestali člani občinske zdravstvene skupnosti. Na njej so spregovorili o uresničevanju zdravstvenega varstva v občini, ki se ubada s težkimi denarnimi izgubami in stanjem v regiji. Razpravljali pa so tudi o novi organiziranosti SIS družbenih dejavnosti, natančneje o bodočem delovanju skupnih strokovnih služb.	vp
MOSTJE—BANUTA. Največjrproblem teh dveh krajev, ki spadata v eno krajevno skupnost, je telefonija. Popraviti bi bilo potrebno tudi staro osnovno šolo. Želeli bi, da bi tisti, ki so gradili vodni zadrževalnik, poravnali tudi škodo na cestah, ki sojih uporabljali, ali jih vsaj uredili, da bi bile takšne, kot so bile prej. Na enem izmed sestankov so zahtevali, naj delegati, ki hodijo na seje skupščine, dobijo celovite odgovore.
LENDAVA. Na posvetovanju s sekretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito s področja negospodarstva so razpravljali o prednostnih nalogah, ki so bile sprejete na 9. kongresu ZKS in oblikovanju kratkoročnih delovnih programov. Posebej so se dogovorili o nalogah pri uresničevanju aktivnosti komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ugotovili so, da delo teh komitejev še ni povsod dovolj učinkovito.
LENDAVA. V minulem letu se je civilna zaščita v lendavski občini razvijala skladno z načrtovanimi nalogami in cilji srednjeročnega plana razvoja. Število obveznikov enot in štabov se je povečalo za 0,20 odstotka, tako da je sedaj vanjo vključenih prek 3000 oseb ali 13.35 odstotka od celotnega prebivalstva iz občine. Največ pozornosti so namenili usposabljanju obveznikov, saj so pripravili 12 tečajev, ki jih je obiskalo 300 obveznikov civilne zaščite.
LENDAVA. Delovna organizacija INA-Nafta si že dalj časa prizadeva odpreti obratno zdravstveno ambulanto, kar izvršni svet občinske skupščine sicer podpira, vendar pa vztraja na stališču, da zaradi tega ne bi smelo priti do delitve opreme z zdravstvenim domom, saj bi to slabo vplivalo na ostale zavarovance. Obratno zdravstveno ambulanto naj bi predvidoma odpeli v letošnjem letu.
vodnimi cenami živine in cenami mesa. Zlasti slednje je za soboško Mesno industrijo najpomembnejše, saj prodaja meso v 36 slovenskih občin, od teh pa so le pomurske občine zagotovile sredstva za pokrivanje nastalih razlik na račun disparitete cen.
Po mnenju Janeza Zem-Ijariča je ena od rešitev tudi v večji proizvodni in izvozni ekspanziji, ne kaže pa tudi odlašati s pripravo projektov za izgradnjo predelovalnih kapacitet, ki bodo usmerjene v izvoz. Povečanje gotovih izdelkov v deležu proizvodnje je bil že doslej eden od bistvenih sanacijskih ukrepov, pa tudi izvozni usmeritvi so dali v Mesni industriji prioriteto. Tako že znaša delež Mesna industrije v pomurskem kmetijskem izvozu 80 odstotkov, 75 odstotkov izvoza pa odpade na konvertibilno tržišče. Ob vseh ukrepih za sanacijo soboške Mesne industri; je pa bi kazalo proučiti tudi odpis sanacijskih kreditov, saj obveznosti iz preteklosti močno obremenjujejo P®’ slovanje te delovne organizacije.
Več o težavah v Mesni industriji pa v prihodnji šte-
vilki.
L. Kovač
Z obiska delegacije Domovinske ljudske fronte Železne župa^ je v Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost. M. Sob (Foto: J. G.)
nikov obeh organizacij pa so namenili največ časa oceni dosedanjega sodelovanja in programu nadaljnjih stikov.
Delegacija je nato obiskala Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska SoboL ta. kjer sojo seznanili z dejavnostjo zavoda, predvsem pa z informiranjem za pripadnike madžarske narodnosti v Pomurju. Kot je dejal glavni urednik in direktor Stefan Dravec. zavod že več kot 20 let izdaja samostojni tednik v madžarskem jeziku Nepujsag
bathelvu.	, „„niie
Gostje iz Železne zU^inje-so zalem obiskali še srL (i. šolski center v Murski
JOŽEG^
HOTE L,LIPA' LENDAVA
vas vabi na prijetne
„ečere ob 3,35,1
„ -z So111
Igra madžarski ansambel ,,Panonija 1 do bora madžarske in staromestne pesm
konca avgusta.
Med ostalimi specialitetami vam nU sredah ribe, ob petkih pa gibanice.
Vljudno vabljeni!
STRAN 4
VESTNIK, 24.
Kako se bomo letos greli?
Z dejstvom, da premogovniki vse bolj zmanjšujejo dobavo premoga za široko potrošnjo, se iz dneva v dan soočajo tudi v vseh štirih pomurskih občinah. Rudniki navajajo kot poglavitni vzrok za takšno, dokaj težavno stanje predvem zastarelost premogovniške opreme in izčrpanost sedanjih rudniških kopov. Nekateri premogovniki so spričo prepočasnega reševanja nastale problematike že začeli ustavljati dobavo premoga kupcem, drugi pa to glasno naveduje-jo. Kot kaže nič kaj rožnata trenutna situacija na tem področju preskrbe prebivalstva, je edinole zagotovilo za dobavo premoga v letošnjem in prihodnjih letih sovlaganje sredstev v razvoj rudnikov. Vprašanje pa je, če so vsi resnično zmožni prenesti dodatna finančna bremena?
V temeljni organizaciji Mar-kur veletrgovine Potrošnik v Murski Soboti, ki oskrbuje celotno murskosoboško občino, pravijo, da so že lansko leto prejeli skoraj polovico manj premoga kot leto po-Prej. V letu 1980 so namreč razpolagali z 13190 tonami rjavega premoga, lansko leto Pa komajda z 7560 toami. Največji delež predstavlja dobava iz rudnika Ugljevik, in sicer 2485 ton, ostale količine Pa so dobili iz Zasavskih premogovnikov in rudnika Banoviči. Znatno ugodnejša Pa je bila dobava lignita, Predvsem iz velenjskega rud-n'ka, nekaj pa tudi iz prepio-aovnikov v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Izhajajoč iz prodanih količin premoga in ugotovljenih interesentov je razvidno, da znašajo potrebe
26 tisoč ton; od tega 14 tisoč ton rjavega premoga in 12 tisoč ton lignita. Spričo pomanjkanja kurilnega olja pa lahko pričakujemo še večje povpraševanje po premogu.
Čeprav so v letošnjih prvih štirih mesecih še nekako dobivali potrebne količine
premoga, pa se je dobava v preteklem mesecu občutno zmanjšala iz vseh rudnikov. Vedeti je treba, da za dobave v letošnjem letu rudniki, razen Zasavskih premogovnikov z 900 tonami, niso podpisovali pogodb, kar pomeni, da se z dobavitelji dogovarjajo sproti, s čimer seveda ni zagotovljena normalna količina premoga. Po napovedih sodeč pa je iz slovenskih rudnikov moč pričakovati le minimalne količine, medtem ko brez sovlaganja ni obetov
Čeprav sonce močno pripeka, velja že sedaj resno razmisliti o tem, kako se bomo greli v zimskem času. Foto: M. Jerše.
iz bosansko-hercegovskih rudnikov.
Podobna kritična situacija je tudi v ostalih pomurskih občinah.
V gornjeradgonski občini so lansko leto rabili 11 tisoč ton premoga, letošnje potrebe pa ocenjujejo na okrog 12 tisoč ton. Doslej so dobili
komajda 1,5 tisoč ton premoga, pri čemer opozarjajo na izsiljevanja rudnikov s sovla-gaji, marsikdaj pa so morali prevzeti tudi količine manj kvalitetnega premoga. V lendavski občini pa bi letos potrebovali med 12 in 15 tisoč tonami premoga, po sporazumu z Dom-Smreka iz Maribora, ki je glavni dobavitelj za celotno Pomurje, so prejeli doslej borih 3,5 tisoč ton premoga. Tudi v ljutomerski občini ugotavljajo, da so v prvih mesecih letošnjega leta
dobili manjše količine premoga kot lansko leto, pri čemer čutijo zlasti velik izpad pri dobavi lignita, saj ne morejo zadovoljivo oskrbovati potrošnikov.
V letošnjem letu bi v Pomurju potrebovali od 56 do 65 tisoč ton premoga, vendar je veliko vprašanje, kolikšne količine bodo dejansko dobavljene. Zaenkrat še niso znani vsi zahtevki premogovnikov za sovlaganje, kar seveda onemogoča jasnejšo predstavo o dokončni kreditnih sredstev, ki bi jih naj zagotovili porabniki. Trenutno tanje kaže, da bi morali poiskati še okrog 30 odstotkov manjkajočih sredstev za sovlaganja v posameznih pomurskih občinah, kar bi naj skupno proučili v okviru izvršnih svetov skupščin občin, trgovine in medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, katere odbor za tržišče, cene in preskrbo je zavzel takšno stališče. Posebej zato, ker bo treba tudi pokriti razlike v obrestni meri med obrestmi, ki jih prejemajo rudniki in obrestmi bančnih ustanov. Dodatno pa se odpira možnost izhoda iz nič kaj rožnate situacije po dogovoru z rudnikom Kolubara, ki je pripravljen dobaviti znatne količine premoga REK Velenje, od koder bi lahko v Pomurje dobili nekaj več vrst komercialnega premoga. Znova pa se je pokazalo, da moramo v pomurskih obinah čimbolj pospešiti ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za oskrbo, v okviru katerih bi se zbirala sredstva za zagotovitev naložb tudi v premogovnike. ....	. .
Milan Jerse
Veselje in znanje za delo na kmetiji
Šolsko leto se je tako rekoč že končalo, saj bo jutri zadnji dan pouka. Učenci osmih razredov osnovnih šol in zadnjih letnikov srednjih šol pa so se poslovili od učilnic že pred dvema tednoma. Vsem pa je zdaj najbolj pri srcu beseda počitnice. Za marsikoga bo to čas brezskrbnih dni, vendar pa življenje postaja za vsakega bolj resno, v razposajeno mladost se vrinjajo skrbi, kaj bo s prihodnostjo. Ene čaka nadaljnje šolanje, drugi si bodo poizkušali najti zaposlitev v tej ali oni delovni organizaciji, vse bolj pa med mladimi dozoreva spoznanje, da-tudi zemlja potrebuje njihove roke in znanje, ki si ga pridobijo v šoli. Nekoč je bilo tako, da, če si se slabo učil, so ti rekli, boš pa dober za motiko, kramp in lopato; torej boš ostal doma in delal na polju. Dandanes je že marsikdo spoznal, da brez znanja na kmetiji ne moreš dobro gospodariti. Zato se vse več mladih, kr nameravajo ostati doma, odloča za nadaljnje usposabljanje v kmetijskih šolah. O tem smo se pogovarjali tudi z današnjimi anketiranci.
JOŽE PARTL iz Borejec: » Brez oklevanja sem se odločil, da bom šel v srednjo kmetijsko šolo, ker bi si rad pridobil čimveč znanja za delo na kmetiji. To me že sedaj zelo veseli. Obdelujemo okrog 10 hektarjev zemlje, za kar imamo na razpolago skoraj vso strojno mehanizacijo, ki pomeni zame neke
vrste konjiček; zelo me namreč mika delo z raznimi stroji. Naša kmetija je sicer preusmerjena. Redimo krave molznice in tudi pitance ter plemenske svinje. Moja želja je, da bi končal srednjo kmetijsko šolo, nato pa — ali bom ostal doma ali pa nadaljeval usposabljanje za agronoma.«
PO NAŠI USTVARJALNOSTI
Zahtevne raziskovalne naloge
Delovna telesa skupščin Samoupravnih i i resnih skupnosti v novi sestavi se že sestajajo. Med prvimi so se dobili člani, odbora za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela pri ob: činski raziskovalni skupnosti v Murski Soboti. Pravzaprav, je šlo že za drugo sejo, na nje) pa so razgrnili poročilo o poteku lanskih in letošnjih raziskovalnih nalog, ki jih sofinansifa omenjena skupnost. prečesali osnutek pravilnika o podeljevanju nagrad
najboljšim inovatorjem v občini in pretresli predlog za ustanovitev krožkov za izboljšanje proizvodnje v organizacijah združenega dela.
Najbolje bo. da se kar razgledamo po predloženih raziskovalnih nalogah, za katere so že tudi sklenjene pogodbe, določena vrednost in viri finansiranja ter roki za izpeljavo.
Tozd Gradbeništvo delovne organizacije Sobota je opravil raziskavo zalog gramoza in peska v Krogu.
Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje naj bi do začetka letošnjega oktobra izdelal program razvoja sadjarstva na goričkem, zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti pa do konca prihodnjega leta analiziral prestrukturiranje gospodarstva v občini. Slednja je obenem najobsežnejša naloga. tako po vsebini kot gmotni vrednosti (nekaj nad milijon dinarjev), yendar pa v
niso sklenjene ustrezne pogodbe — naj zgolj naštejemo! (Naslovi so delovni in povzeti dobesedno.) Vpliv prehrane visoko produktivnih krav v kooperacijski proizvodnji na reprodukcijske sposobnosti molznic, siliranje pesnih rezancev kot nadomestek koruzi oziroma koruzni silaži v prehrani govedi, raziskava ribištva na reki Muri, kera-mično-tehnološke raziskave gline in novega ležišča in
JOŽICA SINIC iz Apač: »Vem, da se dekleta nerada odločajo, da bi po končani šoli ostala doma na kmetiji. No, jaz pa sem med tistimi, ki imajo za delo na zemlji posebno veselje. Zdaj obiskujem že 3. letnik srednje kmetijske šole v Rakičanu in mislim, da je vsakemu kmetovalcu znanje še kako
potrebno. Mi sicer še nismo preusmerili naše kmetije, s starši pa sem se že večkrat pogovarjala, da bi zgradili hleve za rejo živine. To je predvsem moja želja. Ce ne bomo imeli dovolj denarja za naložbo, se bom najbrž poskušala najprej kje zaposliti.«
_ Boljše kaže z !  drvmi in
B živi več kot 65 tisoč ljudi. Čeprav je do g a,mi5ijau — sezone še nekaj mesecev, pa kaže že sedajr	goriva. I
1o možnosti nabave drv. premoga, phnatn	||jb\fmskih B
ki bo omogočilo brezskrbno preživljanj	veielrgOvine "
mesecev. V.temeljni organizaciji Merkur vcie^ Potrošnik v Murski Soboti so narri povoda  ‘ m letu že 1  v letu 1980 okrog 23 tisoč ton premoga, v lanSKt d. 9 I samo 18-tisoč ton. medtem ko so v letošnjemMetuprea V  videne potrebe 26 tisoč ton premoga, rn Trbovlje — udariti, da imajo s pogodbo zagotovljenih z	9
B približno 900 ton. za preostale količine p Q Sdb /a 9 I moga pa z dobavitelji še nimajo dokončni p S kih   teh preostalih 25 tisoč ton premoga., zlasti m ljiv0-_ premogovnikov, zahtevajo sovlaganja v n -	9
9 sti oziroma posodobitve.	. m rihna. saj 
9 »Sredstva, ki jih zahtevajo od nas. ni. ‘ s|ednjih " znašajo za obljubljenih 7 tisoč ton Pre^pulna situacija  1 štirih letih okrog 10 milijonov dinarjev.	10 9
je takšna, da smo do sredine junija prod, h pn^ po g tisoč ton. Evidentiranih kupcev za let  J .^^n0 dosedanjih podatkih okrog 3 tisoč: od teh p J P Mo. 
Jena tretjina že dobila zahtevane količine P ineSinsicer B ram pa povedati, da smo pri tem omejili	( pravi B
rjavega premoga na 2 toni, lignita pa na,	vina po-
Ludvik Kumin. direktor TO Merkur ve g
tlrc*nik.	u^iisa 7 drvmi in B
Kot kaže, pa je situacija znatno . J7 . upaj0.da B Plinom, kjer za zdaj nečutijo pomanjkanj  * bernega bodo do začetka zimske sezone lahko oskrbe , slehern
1 kupca. Trenutno je situacija obetavn J- edarskem B Predvsem zaradi tega, ker za .zda-j v tem kolcdars^_ g obdobju ni večjih potreb po njem. kak° ‘
^oljijo vse kupce v murskosoboški občim. ^dan jerše 9
KROŽKI ZA IZBOLJŠA NJE PROIZVODNJE
Republiški zavod za produktivnost dela in gospodarska zbornica Slovenije sta pred kratkim dala v javnost brošurico z delovnim naslovom Krožki za izboljšanje proizvodnje. S krožki so mišljene skupine 5 do 12 delavcev enakih interesov pri delu, ki opravljajo podobne delovne naloge in ki se prostovoljno redno sestajajo, da bi sistematično ugotavljali, analizirali in reševali probleme iz neposrednega delovnega procesa. Dobesedno: »Očitno je. da je v organizacijski strukturi organizacij združenega dela potrebno ustvarili delovne oblike, v katerih bodo delavci kljub tehnološki togosti tekočih procesov, po svoji sposobnosti in nagnjenosti do določene problematike, lahko v največji meri in brez (formalnih) zadržkov ustvarjalno sodelovali v oblikovanju delovnega procesa, organizacije dela, izboljševanju izdelka, ustvarjanju klime in zavesti združenega dela in s tem odločilno vplivali na ustvaritev ciljev, ki sijih kot samoupravljalo zadajajo s sprejetjem gospodarskih načrtov.«
C e prav razumemo, je posredi pobuda, ki naj bi pomenila kakovosten korak naprej pri podružbljanju inovacijske dejavnosti, saj je na tem področju ničkoliko vseh mogočih zavor in preprek. Poznavajoč razmere si upamo trditi, da bi jih lahko kaj hitro vpeljali r Panoniji. Gorenje-Elradu. Radenski. A vtoradgoni in še kje.
ANTON OMAR iz Ranko-vec: »Tudi jaz obiskujem srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu, obenem pa še zdaj, če le morem, pomagam doma. Imamo okrog 8 hektarjev obdelovalne zemlje, sicer pa se ukvarjamo z rejo krav molznic in plemenskih svinj. Mislim, da moje znanje, ki si ga pridobivam v šoli, že
sedaj večkrat prav pride. Ko bom končal, nameravam
ostati doma, čeprav je poklic kmeta še premalo vrednoten. Upam pa, da se bodo razmere spremenile, kajti pridelovanje hrane postaja vse bolj pomembno.«
ŠTEFAN ANDREJČ iz Murskih Petrovec: »Najprej sem razmišljal, da bi po končani osnovni šoli ostal kar doma, poklicna svetovalka Šubinskije-va na šoli na Tišini pa mi je predlagala, da bi se vpisal vsaj v skrajšan program kmetijske šole. Tudi starši so za to in mislim, da bo tako res bolje,
čeprav so me že zdaj polja bolj mikala kot pa pouk. Ne vem, kaj bi počel brez traktorja in drugih kmetijskih strojev. Oče mi je že večkrat rekel, da mi bo po odsluženju  vojaškega roka prepustil gospodarjenje na kmetiji. Ce bom končal šolo za kmetovalce, mislim, da bo še kar šlo.«
njej — kot so se je zavzel odbor — nimajo kaj iskati »zgodovinski« podtki.
Občinska skupnost za cestno in komunalno dejavnost bo do konca letošnjega oktobra raziskala zajetje' pitne vode v Krogu, kmetijski šol- ski center v Rakičanu pa bo proučil možnosti in načine pridobivanja beljakovinskih koncentratov za prehrano živine. Kulturni center načrtuje izpeljavo treh projektov: drugo in tretjo fazo arheoloških izkopavanj v Dolnjem Lakošu in raziskavo še nedognanih dogodkov iz NOB.
' To pa še zdaleč niso vse naloge, ki jih letos in V prihodnjem letu nameravajo izpeljati pri občinski raziskovalni skupnosti v Murski Soboti. Preostale, za katere še
raziskovalna dejavnost na. šolah.
V pripravi je tudi posebna republiška raziskovalna naloga. v katero naj bi se vključile vse občinske raziskovalne skupnosti v Sloveniji, v njej pa bi interdisciplinarno obdelali možnosti za proizvodnjo otroške hrane iz- mleka in mlečnih izdelkov. Predračunska vrednost je precejšnja, že zdaj pa je moč reči — kot smo slišali na odboru — da gre za proizvodnjo, ki bo pomembno prispevala k prestrukturiranju gospodarstva. Po predvidevanjih naj bi ustrezen objekt (tovarna) stal na območju soboške občine, vendar bo potrebno vse še temeljito preudariti in raziskati.
B. Žunec
ZVONKO IVANJŠlC iz Ko-korič: »Še eno leto in postal bom kmetijski tehnik. Da bi šel v službo? Cernu neki, saj se tudi na kmetiji da dobro živeti. V že okrog 10 let ukv ir jan pitanjem govejih pitance n in krav molznic. Letno imamo v hlevih 30 do 40 glav. To delo me precej veseli in mislim, da mi bo
znanje, ki si ga bom pridobil v šoli, še kako koristilo. Prav zdaj sem se.lotil prvega poizkusa. Na eni izmed parcel smo zasejali stročnice in pričakujem, da bomo s plodovi lahko nadomestili drage beljakovinske koncentrate,
24. JUNIJA 1982
STRAN 5
ovinkarjenja hkrati. Spočetka se pomenek suče okrog standardnih vprašanj — če bi imeli priliko, o čem bi govorili na kongresu ali kakšno sporočilo namenjajo najvišjemu shodu jugoslovanskih komunistov iz Radenske, Mure, sozda ABC Pomurka — zlagoma pa preide k opredeljevanjem, zavzetim razčiščevanjem in tehtanjem.
Melita Bakračevič, absolventka psihologije, predsednica komisije za kadrovska vprašanja pri komiteju občinske konfemce ZKS Gornja Radgona in vodja kadrovske službe v Radenski, Evgen Horvat, diplomirani ve‘“rinar, pomočnik direktorja v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan in Jelka Horvat, statistična kontrolorka, članica občinske konference ZKS Murska Sobota, zaposlena v Muri — trije pomurski delegati za 12. kongres ZKJ (med 26. in 29. junijem v Beogradu) se ne izmikajo soočanjem.
'Delegati za 12. kongres ZKJ
V akciji dokažeš,
Ločevati administriranje od »administriranja’!
. Stvarne delovne uspehe premalo vrednotimo in nagra-I jujemo. Pravzaprav nam • manjkajo ustrezna in dodelana . merila za nagrajevanje (Mimogrede: v uporabnost tako imeno-
1 vanih strokovnih podlag, ki izhajajo iz družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se dvomi še niso polegli.)
„V organizacijah združenega dela menimo, da naraščanje administrativnih kadrov ni zgolj in vedno posledica naših hotenj, temveč često in najraje vseh mogočih predpisov, ki jih dobivamo in se jih moramo pridrževati,” je neposredna Bakrače-vičeva. ,,Je pa gotovo narobe, da velikokrat istovetimo širjenje administrativnih služb z načrtnim vzgajanjem in razvijanjem strokovnih kadrov, ki 'aiajo v mnogočem pripomoči k nadaljnjemu razvoju kolektiva,” takoj pribije.
Želi biti- še prepričljivejša: Verjemite irti„ da bi raje delali bolj enostavno ih obenem bolj učinkovito.”
Prav okostenelo administriranje v cenovni politiki (zamrznjene cene!) jih je v Radenski spravilo na rob poslovne uspešnosti. Navzlic zvečani produktivnosti namreč pada realizacija proizvodnje. Kot v drugih kolektivih se dajejo s pomanjkanjem surovin in repromaterialov, čeprav se sicer še ni primerilo, da bi moral zato proizvodni proces zastati. Na izvozno-uvoznem področju in še posebej v deviznem poslovanju je zmeda, ki vodi k izsiljevanju (domačim dobaviteljem surovin in repromaterialov plačevati v devizah!), nelojalni konkurenci in še čemu. K sreči zadrege z embalažo zdaj niso več tolikšne, kakor še nedolgo tega, za kar gre zahvala številmim nabiralnim akcijam in odloku zveznega izvršnega sveta — torej vendarle koristen pred-
3
Poglavju Idejnopolitično, akcijsko, organizacijsko in kadrovsko usposabljanje Z K v osnutku resolucije za 12. kongres ZKJ so v predkongresnih razpravah v naši republiki očitali, da je pisano preveč zviška, da postavlja zvezo komunistov nad delovne ljudi. Za točnost takšne trditve govori med drugim določilo, da so osnovne organizacije ZK dolžne na primeren način seznanjati ljudi in občane s svojimi ocenami razmer, z rezultati in programi bodočih aktivnosti. To pomeni, da osnovne organizacije zase, v zaprtem krogu, razpravljajo o problemu, potem pa druge delovne ljudi obvestijo o tem, kaj so sklenile. Pri tem so opozarjali na temeljno določilo iz slovenske resolucije 9. kongresa ZKS, ki pravi, da je ravno uresničevanje politike zveze komunistov med delovnimi ljudmi in zaupanje v njihovo ustvarjalnost temelj za nadaljnji razvoj in organiziranost ZK.
Ob številnih dopolnitvah, ki so zadevale zlasti idejnopolitično usposabljanje in akcijsko povezovanje komunistov — pokazalo se ie, da je prav povezovanje komunistov v združenem delu eden osrednjih problemov zveze komunistov, saj brez tega komunisti prevečkrat podlegajo tozdovski in drugi parcialnumiselnosti —je bilo veliko pripomb na določilo, da mora v procesu kandidiranja in volitev praviloma konkurirati večje število kandidatov, da bi tako zagotovili demokratičen postopek pri predlaganju in izbiri ljudi za vse funkcije. Zavzeli so se za javen in čimbolj demokratičen postopek pri evidentiranju (to je v predlogu resolucije sploh izpuščeno), za demokratičnost v fazi selekcije. Na konkretnih primerih so dokazali neustreznost t. im. odprtih list, opozorili pa so tudi, da pri demokratizaciji kadrovske politike v ZK in širše ne gre iz zakona o  združenem delu prenašati natečajnega izraza konkurenca.
tak, da na domala vseh tozdih, izvzemši tovarno polnilne opreme, ,, utripajo rdeči semaforji” in ne obetajo se ji ravno rožnati časi.
Očitno črnogledost skušamo nekoliko ublažiti in zato želimo s povsem določnimi vprašanji, ki so širšega pomena, dognati, kaj meni Evgen Horvat.
Radiklani ukrepi — stvarnost ali želje?
Zavračanje 1 vsakršnega vmešavanja političnih funkcionarjev v investicijske odlo-
MELITA BAKRACEVlC: ,,Karieriste v naših vrstah je treba primorati, da postanejo delavni, v nasprotnem pa jih izločiti.”
Stve, predvideno zamenjavanje odgovornih in denarne kazni za vsako zgrešeno odločitev, nadalje, nižji davek na dohodek, ostre sankcije za zgubarje, zmanjšanje števila zaposlenih v administraciji in znižanje inflacije na okrog deset odstotkov. Gre za sila korenite posege in ukrepe, ki jih je pred nedavnim dala v javnost tako imenovana Kraigherjeva komisija oziroma komisija za vprašanja gospodarske stabilizacije zveznih družbenih svetov za družbeno ureditev, gospodarski razvoj in ekonomsko politiko. Zbrani so pod skupnim naslovom Anti-inflacijski program ali Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Izjave delegata za 12. kongres ZKJ Evgena Horvata, ki bo na kongresu tudi razpravljal, vendar specializirano o kmetijski
problematiko, povzemamo skorajda dobesedno.
Tudi naši politični funkcionarji, se pravi v Pomurju, niso ravno imuni do napak, spričo svoje velike angažiranosti oziroma me-nežerske prisotnosti, kot je na nedavnem sestanku s sekretarji komitejev in predsedniki občinskih konferenc ZKS to opredelil predsednik slovenskih komunistov Andrej Marinc. Včasih so se namreč vključevali v odločanje o investicijah tako, da nekatere tovrstne odločitve niso bile dovolj ekonomsko preverjene. Namesto, da bi se potrudili in tudi s svojo avtoriteto zagotovili, da bi delavcem, ki jim gre neodtujljiva pravica odločati o investicijah, prikazali vse dolgoročne in kratkoročne ekonomske posledice. V nasprotnem se kaj lahko zgodi, da se zaletimo in potlej ugotavljamo, da je proizvodnja draga, prav zaradi zgrešene investicije, ki jo imamo morda le nekaj kilometrov stran. Vzemimo za primer vinsko klet.
Na pamet govoriti o takojšnji zamenjavi odgovornih ni sprejemljivo. Prej mora iti za kritično obravnavanje odgovornosti odgovornega funkcionarja, da se skratka obnaša v skladu s tistimi moralnimi normami, ki so tudi za njega veljavne.
Mislim, da lahko nižji davek na dohodek pomeni ustrezno kvaliteto za okrepitev materialne osnove združenega dela, da bo lahko že itak okrnjena sredstva za razširjeno reprodukcijo nekoliko obogatilo. Posredi pa je kajpada tudi zadrževanje vseh vrst porabe: osebne, skupne in splošne.
Pri sankcijah ža zgubarje je treba objektivno oceniti, kdaj izgube v resnici nastajajo po krivdi tistih ljudi, ki v neki organizaciji združenega dela delajo, kakor tudi obseg njihove odgovornosti. Treba je videti in pretehtati ali se lahko taka organizacija preusmeri ali še izguba pokrije kako drugače. Nikakor pa je ne bi smeli prepustiti, da životari v negotovosti, kajti delavci si morajo biti ria jasnem, da pač proizvajajo nekaj takega, kar se sicer proizvaja z izgubo, vendar mora biti njeno pokrivanje vnaprej zajamčeno.
,,Tisti del administracije,” je naglasil Horvat, ,,ki pomeni dejansko hipertrofijo (bohotno rast), treba zmanjšati. Vsekakor pa je neogibno ločevati med administrativno in proizvodno režijo, saj je slednja po moje včasih še prešibka. Premalo damo nanjo in ne smemo se sramovati, če bo v prihodnje odnos do neposrednega delavca za strojem in tistega, ki išče nove rešitve, skrbi za razvoj in podobno, bolj v prid slednjemu. Tako je že namreč drugje v svetu.”
Glede znižanja inflacije na kratko tole: ostala bo lepa želja,
Pomurski delegati za 11. kongres ZKJ leta 1978
Aleksander Kerčmar, kmetovalec iz Križevec v Prekmurju: »Komunisti bi morali biti bolj delavni, zlasti še v krajevnih skupnostih in delegacijah našega skupščinskega sistema. Kajti, komunist nisi samo tistih osem ur v službi, ampak si ves človek. Biti moraš na tekočem, da bi lahko ljudem razložil, zakaj lahko so tudi narobe poučeni, ker jim je kdo tako razložil.«
Karel Cizi, kvalificirani slatinar, zdaj izvršni sekretar komiteja občinske konference ZKS Gornja Radgona: »Poudariti moram, da se ne smemo zapirati v ozke okvire, temveč ustvarjali enotnost, kar se navsezadnje odraža tudi v skladnejšem razvoju vseh republik... Bistveno je. kako bomo uspeli razviti čimbolj odkrite dialoge med samimi delavci v zadruženem delu in občani v krajevni skupnosti.
Terezija Sukič, v času kongresa preddelavka ene od brigad v Muri: »Glede uveljavljanja dohodkovnih odnosov v našem delovnem kolektivu nismo imeli posebnih problemov. To pa zato, ker smo imeli še pred tem organizirane tozde, še prej pa delovne enote, kjer smo sprotno zasledovali stroške. Tudi nagrajevanje po delu imamo skorajda na vseh delovnih mestih v glavnem urejeno. Nimamo pa ustrezno urejenega nagrajevanja režijskih delavcev, ker pa sedaj proučujemo kajti do konca letošnjega leta ga moramo speljati.«
Maks Rojs, sekretar pomurskega medobčinskega sveta SZDL: »Čeprav so bili doseženi lepi usjtehi pri materialni krepitvi krajevnih skupnostih, bo treba v prihodnje vso pozornost nameniti spreminjanju odnosov. Zlasti mora biti manj neplodnih sestankov, znatno več pa neposrednega delovanja z ljudmi. Z reorganizacijo zveze komunistov, ko bodo imeli osnovne organizacije v domala vseh krajevnih skupnostih, bo tudi njihovo delo postalo kvalitetnejše.«
če se bomo do vsega obnašali tako kot v preteklosti. Ce bistveno drugače — torej bolj disciplinirano, strokovni in sploh ustrezneje — potlej smo mimo optimisti.
,,Na delavca gledamo celovito. Tekoči trak ga v bistvu v njegovi ustvarjalnosti ne omejuje. Ce je bilo pred leti delo za tekočim trakom, spričo enoličnosti asortimana, utrujajoče in ,,odvisnost” delavca od delavca velika, je zdaj precej drugače. S posodobljeno opremo in stroji ter zahtevnejšo proizvodnjo tekoči trak ne prihaja več v tolikšni meri do izraza. Zato pa terja usposobljenega delavca, z veliko izkušenj in znanja. No, seveda pa je treba delavca razumeti s povsem človeške plati. Moram naglasiti, da smo doslej uspevali
EVGEN HORVAT: „Tudi naši politični funkcionarji v Pomurju niso ravno imuni do napak spričo svoje dokajšnje angažiranosti.”
vse težave in spore sprotno in večidel gladko reševati,” zlagoma razkrije sicer bolj ali manj znane -skrivnosti'Murine poslovne uspešnosti Jelka Horvat.
Zgolj preletimo laskave ocene, ki jih je deležen ta kolektiv (največji pomurski izvoznik, je na konici razvoja jugoslovanske tekstilne industrije, pridni delavci, dobri vodilni in vodstveni kadri, pojem evropske kvalitete in podobno), da bi potlej podčrtali zgolj 20-letno izvozno tradicijo in značaj dodelavnih (lohn) poslov ter udeležbo Mure v maloobmejni blagovni menjavi preko blagovnice v Szom-bathelyju. Se razume, da so tudi tod zaskrbljeni spričo nerednih dobav potrebnih surovin, zlasti pa jim sivi lase dejstvo, da dobivajo od domačih dobaviteljev
Trajanje mandata je sicer pomembna, ne pa tudi odločilna prvina kolektivnega odločanja. Naša naloga je, da z dosledno uveljavitvijo načel kadrovske politike onemogočimo vse pojave, s katerimi smo danes nezadovoljni politični profesionalizem, kroženje funkcionarjev, sprejemanje sklepov v ožjem krogu, istovetenje državnih inpartijskih izvršilnih organov itd. Bistveno je, da posameznik ne more več ostati na istem položaju tudi po deset let. Navzlic možnosti, da bi sprejeli različne rešitve, so v vseh republikah in pokrajinah razen v Sloveniji predvideli enoletni oziroma dveletni mandat funkcionarjevjlz predkongresnih razprav o statutu ZKJ)
manj kvalitetne surovine, ki ne ustrezajo standardom za tuje tržišče. Priškrnjene pipe pri uvozu sodobnih strojev in tehnološke opreme povzročajo precejšnje motnje pri tako zahtevni proizvodnji, kakršno opravljajo v Muri za izvoz.
Horvatova gre za tem v širše razmišljanje: ,,Po moje je lahko vsak zaposleni inovator. Veliko izboljšav niti ne uspemo registrirati. Vse organizacije združenega dela naj nosijo bremena stabilizacije, ne samo posamezniki. Se so rezerve, denimo v organizaciji dela in pa seveda v ljudeh samih.
Najbolj zamerim, če se v nekem kolektivu, kjer se sicer ubadajo s težavami, zatika pri 'vodstvu.
Delavce še premalo vprašamo o naložbah. Več bi tudi moralo biti dogovarjanja znotraj občin in med samimi pomurskimi občinami. Tako ne bi prihajalo do podvajanja ali celo potrajanja kapacitet. Torej bi morali začeti spodaj in ne zgoraj, če je denimo posredi težja problematika.”
Delegatka, ki so jo za 12. kongres ZKJ izvolili na 9. kongresu ZKS se ne zaustavlja: ,,Slišala sem, da so pred kratkim v Gornji Radgoni odprli novo klavnico, po drugi strani pa v Murski Soboti nimamo dovolj živine in dela, da bi bile kapacitete"polno izkoriščene. Za to niso odgovorni le v kolektivu, marveč tudi višje strukture na ravni občine. Mesna industrija je problem
Resolucija je po mojem mnenju dobro pripravljena 9a normalen položaj. Vendar položaj ni »normalen«. Zanj so značilni veliki gospodarski problemi, ki jih mnogi upravičeno ali neupravičeno označujejo kot krizo. Obremenjujejo ga zelo resni problemi, ki niso le trenutnega pomena, pač pa bodo najverjetneje učinkovali vse do naslednjega kongresa. Po mojem mnenju je položaj težji in bolj zapleten kot se (še vedno) kaže v gradivih in delegatskih razpravah, pa tudi v javnosti. Zdi se mi celo, da manjka bolj vsestranska politična ocena o pravi kvalifikaciji gospodarskega položaja in njegovi perspektivi. . . Bolj kot kdaj prej velja za nas pregovor »kdor se na tujo moč zanaša, v situ vodo prenaša«. (Iz predkongresnih razprav Marka Bulca)
republiškega značaja. Podobno se dogaja na področju turizma in gostinstva. Ponavljam: od spodaj bi morali začeti, pri koreninah.”
Pravi, da ni kaj prida govorec in odkrije svojo osebnostno potezo, da namreč več stori v konkretni akciji. Hkrati si sila samo-' kritično poočita (ne posipavanje s pepelom!), da bi bila lahko še prizadevnejša članica ZK.
»Ljudje posebnega kova” — prej in zdaj
Delegatki izzovemo, naj se opredelita še do nekaterih drugih vprašanj. V čem in kako uveljaviti kolektivno delo, odločanje in odgovornost? Kaj sodite o sicer razširjenih razpravah o tako imenovanem mandatarstvu?
Poudarek' mora biti na odgovornosti komunistov db izvajanja in izvedbe zastavljenih nalog, kar naj bi bila osnova političnega dela. Pri mandatih kaže upoštevati specifičnosti republik in pokrajin. Obenem velja enkrat za vselej preseči razmišljanje, da
JELKA HORVAT: „Bremen stabilizacije ne smemo prevalili zgolj na posameznike, marveč naj jih nosijo organizacije združenega dela.”
,,smo vsi za vse odgovorni, kajti to neprijetno diši po oportunizmu. Odgovornosti dajmo ime in priimek. To bi bil zgled in argument za druge. Odgovornost bi skratka morala biti zasidrana
v nas.
V presojo smo dali moralnopolitične vrline članov ZK, vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev. Prvo razmišljanje, ki se ob tem pojavlja je, da so se svojčas člani partije od večine drugih razlikovali po izraziti skromnosti, odgovornosti, sa-mopožrtvovalnosti, aktivizmu, kritičnosti, disciplini, poštenosti, delovnem poletu, 'skratka „pre; danostjo stvari”. Bili so v najboljšem pomenu te besede ,,ljudje posebnega kova”. Se vam ne
dozdeva, da so danes te vrednote in vrline na nek način zbrisane.
Razlogov za to je več. Prednja- g čijo drugačni pogoji, v kakršnih je prej delovala in zdaj deluje ZK  (partija). Prej je bilo potrebno dati vse od sebe, da se je Jugo-slavija zmogla ubraniti vseh mo-  gočih pritiskov. Tudi merila za sprejem v ZK so bila ostrejša, p medtem ko so zdaj bolj sPr na. Prav zato so se te razlik g med nekdanjim in sedanjim >' kom komunista začele brisati.
Vskočimo z drugo tezo: bi nekoga težko indentificira	
člana ZK, razen, če vam mj P”  kaže partijske knjižice	
te, da je komunist posredno, recimo opravlja vidnejšo dr nepolitično funkcijo ali °	
vornejša dela in naloge m sicer protiustavno — ,zanJnOijti-pogoj zahtevajo moralno-P^ čne vrline.
Bakračičeva pravi: »^{^pr- • bila vrata za sprejem v z.iv e 0 ta, zdaj so na stežaj odprta- __ g je prišlo med nas nekaj ta*^ $. karieristi in podobni — »* ’ )jujj  jih najmanj želeli. Jal^stanejd je treba primorati, da po vza-delavni ali pa jih prav se kaj hitro sami izh*
BRANKO^^
Foto: A-
STRAN 6
VESTNIK, 24.
ulturna obzorja
Pokazatelji ankete o kulturnih potrebah
, V prešnji številki Vestnika smo na Kulturnih obzorjih najavili objavo pokazateljev ankete o načrtovanju in uresničevanju kulturnih potreb delavcev, ki jo je izvedla komisija za kultu-pri občinskem svetu Zveze -sindikatov Slovenije Murska Pobota. Z odgovori na vprašanja dveh anketnih listov je želela ugotoviti, kako v temeljnih organizacijah združenega dela načrtujejo kulturne potrebe delavcev, kakšno je zanimanje delovnih ljudi za kulturne potrebe, kakšno je zanimanje delovnih ljudi za kulturne prireditve, kakšne novosti so željene na kulturnem področju ih do kolikšne mere delavci sami že sodelujejo v kulturnih skupinah. Čeprav sTa bila anketna lista razposlana že J1 Pni polovici preteklega leta, večina od zapisanega velja tudi za etos, kar je eden od poglavitnih razlogov, da zbir odgovorov na anketna vprašanja objavljamo in sicer s pripombo, da je na Prasalnik odgovorilo le pet odstotkov zaposlenih v več kot lirx VS^ temeMn’h in delovnih organizacij, ki so anketne stiče prejele. To pa je tudi zgovoren podatek.
V odgovorih na prvi anketni list je večina delavcev navajala, da občasno obiskujejo kulturne prireditve v kraju, kjer živijo. Le približno 5 odstotkov tistih, ki so odgovorili, je zapisalo, da ne* hodijo na kulturne prireditve. Večino zanimajo predvsem gledališke predstave in glasbeni nastopi, nekoliko manjše je zanimanje za folklorne nastope in razstave. Plakati so očitno še zmeraj najbolj razširjeno in učinkovito sredstvo obveščanja. Približno četrtina si želi, da bi jih o kulturnem dogajanju obveščal kulturni organizator. Več kot polovica si želi abonmajski spored in prav toliko jih meni, da bi razstave in podobne prireditve morali komentirati strokovnjaki. V večini odgovorov so zapisali, da so v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovnih organizacijah imeli v letu 1980 vsaj eno kulturno prireditev; na tej so tudi sami nastopali. Najbolj priljublje-ni področji, na katerih bi anketirani želeli sodelovati, sta glasba in folklora. Večina bi si ogledala kulturne prire-ditve v drugem kraju (kultur-nJS j	najraje kvalitetne
gledališke, operne in baletne predstave, koncerte klasične glasbe in drugo.
V dobri polovici odgovorov smo zasledili, da delavci preberejo več kot 5 knjig v enem letu, le približno 10 odstotkov tistih, ki so izpolnili anketni list, je zapisalo, da knjig ne berejo. Največ jih Prebira zgodovinske romane m povesti, sledijo ljubezenske zgodbe, vojni romani, življenjepisi. Sorazmeroma veliko anketiranih sega tudi po pustolovskih zgodbah, detektivkah in kriminalkah, dr. romanih, stripih ter podobni manj vredni literaturi. Večina delavcev si knjige sama ku-Puje, veliko si jih izposoja v mestni oziroma krajevni knjižnici, zelo malo pa v knjižnici v delovni organiza-^ji- Mnogi odgovarjajo, da knjižnice v delovnih organizacijah nimajo in si jih želijo. *cčina jih obiskuje filmske Predstave, gledajo pa tudi
jugoslovanske filme; dve tretjini odgovarjajočih zagotavlja,da so obiskali prireditev v soboški novi galeriji. Kljub temu pa je število tistih, ki niso bili v Galeriji, veliko večje od števila tistih, ki še niso bili v soboškem muzeju.
Z drugim anketnim listom je komisija želela ugotoviti predvsem položaj, mesto, vlogo kulture v delovnem okolju. Na vprašanje, ali so na kakršen koli način ugotavljali kulturne potrebe delavcev in o tem razpravljali, je večina sindikalistov odgovorila, da ,jih niso ugotavljali. O njih tudi niso posebej razpravljali. Ponekod so izvedli anketo oziroma razpravljali o teh vprašanjih na članskem sestanku ali na seji izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov.
Določila o kulturnem življenju in kulturnih potrebah delavcev so v planskih dokumentih (letni plan, srednjeročni program) dokaj splošna, le v nekaj tozdih so razčlenili program, predvideli ustanovitev kulturnih skupin. Tozdi večjih delovnih organizacij (Potrošnik, Radenska) nimajo svojih programov, pač pa pripravljajo skupne programe.
Ker ni programov, v večini primerov tudi niso izločili in namenili sredstev za kulturno življenje delavcev. Vsekakor so spodbudni odgovori peščice osnovnih organizacij zveze sindikatov, ki zatrjujejo, da so za kulturne potrebe namenili sredstva (do 50.000 din), drugod pa imajo nekaj denarja za kulturne potrebe v skladih skupne porabe.
Tudi ti odgovori kažejo, da stanje na tem področju' ni zadovoljivo. Komisija sije na osnovi anketnih rezultatov dopolnila delovni program, saj je jasno, da je potrebno vso skrb posvetiti izobraževanju kulturnih organizatorjev, da bi le-ti lahko prerasli v nosilce kulturnega dela v neposrednih delovnih okoljih, prav tako pa bo z odgovori seznanila delavce v kulturnih ustanovah in jih spodbujala k temu, da bi v največji meri upoštevali zahteve in želje porabnikov, bb
Literati pozor!	I
Radovljici, Ljubljani (Moste-Polje), Trebnjem,	I
Ve>enju, Hrastniku, Slovenj Gradcu in izo i. . । doslej I
Sodelujete lahko vsi pišoči Slovenci,ki. J Pošljete | (razen v samozaložbi) še niste izdali v knji moreske, pesmi l Pa lahko črtice, novele, romane, .. r.imske in see- | epigrame, basni, aforizme, dramska besedi , področij I narije za proslave ter kritiške pnspev e ^gjjete svoje I “nretnosti. Rok je 20. avgust, naslov kamor naj po J Kidrl. Prispevke pa: Zveza kulturnih organizacij nesnikov in | > 5. Ljubljana, s pripisom: Za 11- srečanje k. Pisateljev začetnikov. Izbrani — po srejanjih imeli | isije — najboljši avtorji bodo po obmo kiboV februarju I *Jbznost sodelovati na republiškem srečanju.	j
leta, bb	J
kulturne prireditve
Z Rock veselico se je pretekli petek v Murski Soboti pričel tradicionalni sklop poletnih kulturnih prireditev, ki imajo v pomurskem središču že tradicijo. Pomenijo nadaljevanje prvega soboškega tedna ljubiteljske kulture in drugega soboškega kulturnega tedna, ki sta potekala lani in predlani. Oba sta bila na idiličnem grajskem dvorišču, ki je tudi letos prizorišče dogajanja; če bo dež, pa bo za manjše skupine nastopajočih primerna grajska dvorana, za večje pa prenovljena dvorana kina Park, ki je poleg galerije Kulturnega centra osrednja prireditvena dvorana v pomurskem središču.
Nastopu glasbenih skupin: Carski rez, Spray iz Maribora, Kobre iz Lendave, romske skupine Inspiracija, Vodoravno 17 in Špirit band iz Murske Sobote, ki so uvodno ogrele predvsem mlado publiko soboške poletne kulturne manifestacije, je sledil po programu nedeljski promenadni koncert. V ponedeljek pa je bila pravzaprav slovesna otvoritev tretjih poletnih kulturnih prireditev, na kateri je bila slavnostna govornica predsednica občinske zveze kulturnih organizacij Erna Brumen. Zapela sta mladinski pevski zbor osnovne šole Dareta Šumenjaka in mešani pevski zbor Štafan Kovač, zaplesali pa mladi plesalci skupine Brez besed in iz srednje družboslovne ekonomske šole. ’
V naslednjih dneh se bodo zvrstili še Večer pesmi in plesov afriških narodov, ki ga posreduje Zveza afriških študentov. Gostovanje bo v petek, 25. tega meseca, v torek 29. junija pa bo gledališki večer s skupino mladih — uspešnih ljubiteljev gledališča iz Puconec — ki se bodo predstavili v režiji Jožeta Gutmana s tragikomedijo Hočete igrati z mano. Četrtkov večer bo namenjen pomurski folklori, v soboto, na predvečer dneva borca, pa bo Večer srbskih plesov in . pesmi, ki ga bodo Izvedli pobratimi iz Paračlna.
Slovesni govornik sklepne prireditve soboških kulturnih poletnih večerov bo predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat
Kot je razvidno iz zapisanega programa prireditev, bo le-teh letos več, oziroma se bodo razpotegnile na več kot dva । tedna. Organizatorji spremembo pojasnjujejo s tem, da bi naj na prireditve prišlo čim več obiskovalcev, ki bi se ob zgoščenosti kulturnega tedna in zapovrstju prireditev večer za večerom morda ne odločali za obisk. S tem, da so m bodo prireditve ob različnih večerih in tudi raz; lične po izboru in vsebini — od gledališkega do večera folklore in glasbe ter giba — bo zanimanje zanje morda večje kot je bilo v preteklih dveh letih. Tretja bo tako izkušnja več.
Brigita Bavčar
Prazgodovinske naselbine v Pomnijo in kmečka hiša v pokrajini ob Muri
Dolg, vendar naslov, ki zgovorno napoveduje zanimivo razstavo, ki je na ogled v razstavnem salonu hotela Radin, posreduje pa jo pokrajinski muzej Kulturnega centra iz Murske _ Sobote. Kustosinji Irena Šavel in Vlasta Koren sta na zloženki, kije izšla ob odprtju razstave, o njej zapisali naslednje:
Razstava Prazgodovinske naselbine v Pomurju ima namen seznaniti obiskovalce s prvimi rezultati terenskih arheoloških raziskovalnih del na prazgodovinskih naselbinah. Je prvi prikaz dobljenega š terenskim sondiranjem leta 1977 v Dolnjem Lakošu, leta 1978 v Gornji Radgoni in leta 1979, na Šafarskem.
Pokrajinski muzej se je na osnovi rezultatov izkopavanj odločil za obsežna in načrtna sistematična raziskovalna dela v vseh treh naselbinah. Od predlani na Šafarskem in od lani v Dolnjem Lakošu.
Na Šafarskem je bila prazgodovinska naselbina na severovzhodnem robu vasice, na vzvišeni terasi z imenom Gradišče. Terasa je pravokotne oblike velika 800 x 500 metrov, ki se na severu dviguje deset metrov visoko nad staro mursko strugo, sedanjo M urico. N a zahodnjem in vzhodnem robu je podoba identična z dobro vidnim zemeljskim nasipom. Pri dosedanjih arheoloških raziskovalnih delih je bilo ugotovljeno, da je bilo Gradišče poseljeno v mlajši kameni dobi, v bronasti dobi v času kulture žarnih grobišč in v mlajši železni dobi.
V Dolnjem Lakošu je bila prazgodovinska naselbina severno o A vasi na poljih z imenom Oloris. Prostor nekdanjega naselja velik 300 x 200 metrov je po sredini rahlo zvišan in obdan z izsušenimi jarki. Prvi rezultati raziskovanja so pokazali, da je bila naselbina na tem prostoru že okoli leta 1500 pred našim štetjem, to je v času kulture srednje bronaste dobe.
V Gornji Radgoni je bilo prazgodovinsko naselje vzhodno od mesta na graj
Beltinski folkloristi
v Slovenski Bistrici
Preteklo nedeljo je bila v kulturnem domu v Slovenski Bistrici revija slovenskih folklornih skupin, kjer jih je trinajst iz cele Slovenije predstavilo štajerske, belokranjske, gorenjske, srbske in prekmurske plese.
Plesalci so bili večinoma iz osnovnih šol, med njimi tudi skupina iz Crenšovec in Turnišča, revije pa se je udeležila tudi starejša folklorna skupina iz Beltinec s Kociprovo bando, ki je program popestrila še z nekaj madžarskimi pesmimi.
Udeležence pa je zelo -razočarala slaba udeležba, še posebej zato, ker je bila prireditev kvalitetna in vredna obiska.
CVETKA WEINDORFER
skem hribu, ki je na južni, vzhodni in zahodni strani položen in sončen, na severni strani pa strmo pada do reke Mure. Pri sondiranju in nadzoru gradbenih del na hribu je bilo ugotovljeno, da je bil hrib poseljen okoli leta 900 pred našim štetjem, ko so se tukaj ustalili anonimni prebi-, valci kulture, ki ji pravimo žarna grobišča.
Kmečka hiša v pokrajini ob Muri, še do nedavna znani po idiličnih mlinih na Muri, značilnih domačijah in beli noši je svojo podobo v zadnjih desetih letih spremenila.
Domovi iz prve polovice 19. stoletja so prava redkost. Žena je svoj dom zaljšala še vse do leta 1930, belila.
okraševala s prepolovljeno repo, krompirjem, na pošpric. Danes pa domačije le belijo in barvajo s fasadnimi barvami.
Kmečka hiša na vasi je spremenila svojo podobo, novogradnje so preplavile vasi, tipične vasi so prenovljene. v pokrajino se vriva gradnja tipskih hiš, lesenih domov je vedno manj, revitalizacija stavbne arhitekture v pokrajini se uveljavlja kot hkratna sanacija in varstvo od načrtovanja nove arhitekture do ohranjanja stare značilne arhitekture na kvalitetah sedanjosti in preteklosti.
Etnološka veda pri načrtovanju prenov vasi proučuje način življenja prebivalstva v vsakdanjem življenjskem utripu. Arhitekturna dediščina je dragocenost — nepravilni postopki obnove in nepravilnega varstva jo uničujejo in razvrednotijo.
Želimo ohraniti tipično ljudsko arhitekturo — v vsej njeni lepoti, v vseh njenih značilnostih. Zakon o varovanju narave in kulturne dediščine narekuje spomeniško varstveno zaščito najznačilnejših primerov stavbne arhitekture v Pomurju.
Razstava predstavlja obiskovalcem značilnosti domačij v pokrajini ob Muri, opozarja na njene lepote, karakteristike in prenove, ter obnove stavbne arhitekture zadnjih
kulturni koledar
PETEK, 25. JUNIJA
MURSKA SOBOTA — V okviru tretjih poletnih kulturnih prireditev bo ob 20. uri na grajskem dvorišču (če bo deževalo pa v prenovljeni dvorani kina Park večer pesmi in plesov afriških narodov, ki ga je pripravila Zveza afriških študentov.
TOREK, 29. JUNIJA
MURSKA SOBOTA — Na grajskem dvorišču ali pa v grajski dvorani (odvisno od vremena) bo ob 20. uri uprizoritev uspešnice puconskih gledališčnikov Hočete igrati z mano. S tragikomedijo Marcela Acharda v režiji Jožeta Gutmana so nas mladi ljubitelji gledališča zastopali na jubilejnem — 25 srečanju gledaliških skupin Slovenije v Škofji Loki.
LENDAVA — V galeriji Lendava je poleg stalne razstavljena tudi zanimiva muzejska zbirka.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: priročnik ČEBELARSTVO, ki je delo skupine avtorjev (Francija Javornika, Lojzeta Kastelica, Antona Kranjca, Janeza Miheliča, Edija Senegačnika, Jurija Senegačnika in Uroša Vidmarja) publiciral pa je Kmečki glas iz Ljubljane; knjiga Judith Krantz PRINCESA DAISY, katero je založila založba Obzorja Maribor in monografija LOJZE PERKO, ki ga predstavlja dr. Stane Mikuž, delo pa je izdala Državna založba Slovenije.
24. JUNIJA 1982
STR AN 7
Spodbudnejši dosežki pomurskih
Kot je znano, so v letu 1980 vse štiri pomurske občine sprejele odlok, s katerim so ustanovile Upravo za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota, kot samostojen medobčinski upravni organ. S svojim delovanjem pa je ta uprava začela v bistvu s prvim januarjem 1981, s čimer so bile uresničene večletne priprave in priporočila raznih republiških družbenopolitičnih dejavnikov, predvsem zato, ker ravno združevanje inšpekcijskih služb v Pomurju omogoča kvalitetnejše opravljanje številnih nadzorstvenih nalog. Torej ne gre šteti zgolj kvantiteto, ampak predvsem kvaliteto del, kjer se morajo v večji meri uveljaviti .strokovnost, racionalnost in učinkovitost. Namen inšpekcijskega nadzorstva je predvsem v ugotavljanju spoštovanja zakonitosti, saj s tem posredno vplivajo na varovanje družbenega premoženja, varstvo zdravja in življenja in podobno, kar pomeni, da gre za čuvanje javnega ali družbenega jnteresa.
Čeprav je od ustanovitve uprave za inšpekcijske službe pomurskih občin minilo šele poldrugo leto, pa so v tem času nedvomno doseženi določeni kvalitetni premiki. Med drugim so opravili samoupravno organiziranost, zastavili boljšo notranjo organizacijo dela, navezali pa so tudi dobre stike s posameznimi izvršnimi sveti skupščin občin. Uprava združuje kar 17 vrst inšpekcij, ki so v preteklem letu imele zares ogromno dela, poleg tega pa so se morale soočati s kadrovskimi težavami pri nekaterih službah. Navzlic temu in čeprav so nekatere izmed inšpekcij bile ustanovljene šele lansko leto, kot npr. inšpekcija parnih kotlov, pa so celo presegli zastavljeni program. Trenutno so izpopolnjene .vse inšpekcijske službe, razen že, omenjene inšpekcije parnih kotlov, inšpekcije za javne ceste, inšpekcije cestnega prometa in komunalne inšpekcije.
Za lansko leto je Uprava za inšpekcijske službe pomurskih občin pripravila obsežno poročilo za vse izvršne svete skupščin občin, kar so obravnavale tudi delegatske skupščine. Povsod so opravljeno delo inšpekcijskih
inšpekcij
služb ocenili za zadovoljivo, vendar pa so ugotovili, da je poldrugo leto še prekratko obdobje za doseganje kakih večjih uspehov. Brez dvoma pa je uspeh že to, da enakomerno pokrivajo področje vseh štirih pomurskih občin. Tako, recimo, je zlasti opazen napredek pri urbanistični inšpekciji, kjer pred leti ni bilo te službe v nobeni izmed občin, kasneje le v gornjeradgonski občini, od sedaj naprej pa je z omenjeno službo pokrito celotno Pomurje. Upoštevajoč težavnejše pogoje gospodarjenja so v inšpekcijskih službah tudi poskušali najti pravo mero za določene odločitve, zato so se marsikje oslanjali na preventivno delova: nje. Pomembno je, da so v svoje delo vse bolj vključevali samoupravne organe, predvsem pa samoupravno delavsko kontrolo, v- posameznih organizacijah združenega dela. To je omogočilo lažje odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti, čemur bi
kazalo v prihodnje dati znatno več pozornosti tudi v krajevnih skupnostih Pomurja.
Razumljivo pa je, da so se posamezne inšpekcije srečevale z raznimi problemi na svojem področju delovanja, saj so morale z upravnimi ukrepi odrejati uskladitev stanja s predpisi, žal pa so bili večkrat primorani posečr tudi po skrajnih ukrepih; to je prepovedi dela ali predlogu za kaznovanje. S temi vprašanji so se morale ukvarjati zlasti tržna in sanitarna inšpekcija, pa tudi veterinarska in inšpekcija dela ter ostale inšpekcijske službe so naletele na podobne primere. V zadnjem času je predvsem poostren nadzor nad kvaliteto nekaterih živil, še posebej hitro pokvarljivih. Tu izstopa sladoled, saj je bilo z njim že tudi nekaj primerov zastrupitev ljudi, zaradi česar so morali poseči po najstrožjih ukrepih, to je, da so se nekatere slaščičarne celo zaprle. Pri kon-
troli sladoledarskih izdelkov so namreč ugotovili prisotnost raznih klic, ki lahko povzroče zastrupitev. zato so iz preventivnih razlogov odredili začasno prepoved prodaje sladoleda, dokler se ne poišče dejanski vzrok in sanira okolje, kjer sladoled proizvajajo.
Pred kratkim so naleteli tudi na primere zastrupitve rib v potoku Ledava, in sicer na območju Lendave. Skupaj z madžarskimi organi potekajo raziskave. da bi dejansko ugotovili povzročitelja te zastrupitve. Proučujejo tudi vprašanje sladkorne pese, ki na nekaterih površinah ni vznikla oziroma je bil ta vznik precej slab. Očitno torej pomurskim inšpekcijskim službam ne primanjkuje primerov, kjer s svojo strokovno usposobljenostjo lahko v marsičem primorejo k odpravljanju nastalih pomanjkljivost. Vsi skupaj pa si moramo prizadevati, da bo teh primerov v prihodnje manj kot doslej.
Milan Jerše
Mladi o štipendijski politiki
Osrednja pozornost na razširjeni seji predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine, v Murski Soboti. ki so se je udeležili tudi predstavniki strokovne službe za zaposlovanje, je veljala obravnavi informacije o štipendiranju v šolskem letu 1981/82. v murskosoboški občini. V tem šolskem letu je prejemalo štipendijo iz združenih sredstev 977 štipendistov. razliko štipendije iz združenih sredstev pa 223 štipendistov, kar pomeni skupno 1200 štipendistov. Zanimiv je tudi podatek, da znaša povprečna štipendija iz združenih sredstev 2815 dinarjev. slovensko povprečje pa je 2763 dinarjev. Poleg tega pa 49 delovnih organizacij iz murskosoboške občine štipendira 719 štipendistov;
od tega 102 na visokih, 94 na višjih in 523 na srednjih šolah. Pri slednjem pa je opaziti, da se število kadrovskih štipendij nenehno zmanjšuje, čeprav jih štejejo za temeljno obliko štipendiranja.
Člani predsedstva OK ZSMS so ugotovili, da mora biti štipendiranje bolj povezano z usmerjenim izobraževanjem in zaposlovanjem. Pa tudi aktivi štipendistov še niso povsem zaživeli v organizacijah združenega dela, kjer štipendirajo določene kadre. Zato bodo nujni večji napori mladinske organizacije v vseh okoljih, predysem pa v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, da ne bi prihajalo do nekaterih nepravilnosti pri
dodeljevanju štipendij. Sj-stem štipendiranja se je že v precejšnji meri uveljavil, so poudarili v razpravi, toda treba bo izdelati še boljše kriterije in merila za ugotavljanje dohodka družine in podobno. To je sicer stvar vseh družbenopolitičnih organizacij, so menili, zveza socialistične mladine pa si bo prizadevala višino štipendij prilagoditi potrebam mladih ljudi.
Na seji pa je bil govor tudi o kadrovskih zadevah mladinskih delovnih brigad na letošnjih akcijah. Določili so vodstva posameznih brigad, zatem pa še o udeležencih mladinske poletne politične šole, ki bo od 1. do 3. julija v Mariboru.
Milan Jerše
। Izobraževanje  J delegatov .
V preteklem mandatnem obdobju od 1978 do 1982 je | bilo v organizacijah združenega dela in krajevnih sku-pnostih murskosoboške občine prek delavske univerze, I kot glavnega nosilca izobraževanja, usposobljenih 2408  I delegatov. Predvsem so dokaj dobro izvedli osnovni   program družbenopolitičnega usposabljanja delegatovv  krajevnih skupnostih, kjer so uspeli vključiti tudi nekatere g druge strukture, ne samo delegate. Prav tako so v mnogih  krajevnih skupnostih opravili tudi dopolnilni program (izobraževanja delegatov. Manj ugodna ocena pa velja za  organizacije združenega dela, še posebej pa za samo-  upravne interesne skupnosti, kjer bodo morali v prihodnje J narediti znatno več za družbenopolitično usposabljanje delegatov. Pri tem se je treba zavedati, kot so poudarili na Iseji koordinacijskega odbora za družbenopolitično izo- I braževanje pri občinski konferenci socialistične zveze v  Murski Soboti, da usposabljanje delegatov ni le naloga  SZDL, ampak vseh družbenopolitičnih organizacij, kar v
I nekaterih delovnih okoljih radi pozabljajo. Poleg tega  pa v samoupravnih interesnih skupnostih niso izvedli  načrtovanega specializiranega izobraževanja.
Čeprav je v preteklih letih bilo vključenih vendarle
I precejšnje število delegatov, kar se je navsezadnje po-  kazalo tudi v boljšem delovanju skupščinskega sistema,  pa je osrednja pozornost veljala zlasti bodočemu pro-1 gramu izobraževanja delegatov, ki mora biti čimbolj ra-cionalno izpeljan. Tako so sklenili, da je treba osnovni g
I program družbenopolitičnega usposabljanja delegatov  I za obdobje od 1982—1986 prilagoditi konkretnim raz-^l  meramvobčini, kjer so skupno 504 delegacije. Imenovali  so posebno delovno skupino, ki bo do konca letošnjega
I julija izdelala omenjeni program izobraževanja ter ga  časovno in finančno ovrednotila, hkrati pa bi se dogovorili  o privčalnejših metodah predavanja. Predavateljski aktiv  je zagotovljen. Že to jesen pa bi naj začeli s temeljitim
I usposabljanjem, sprva vodje delegacij, nato pa člane g posameznih delegacij. Ob tem so se člani koordinacij-  skega odbora zavzeli, da bi v kadrovsko močnejših or- g ganizacijah zruženega dela sami opravili določene oblike izobraževanja delegatov, pri čemer bo treba tudi po* g I večati odgovornost samoupravnih organov in družbeno- I političnih organizacij. Nikakor pa ne bi smeli deliti starih I in novih delegatov, ampak v izobraževanje zajeti vse • strukture, čemur mora biti prilagojen nov operativni način
I družbenopolitičnega usposabljanja delegatov. Tudi  predsedstva samoupravnih interesnih skupnosti in  družbenopolitičnih skupnosti, kot je bilo rečeno, morajo v g prihodnje nameniti več pozornosti delu z delegati, še  zlasti pred posameznimi zasedanji skupščin.
Milan Jerše I
In nastalo je novo odlagališče...
POSNETEK IZ ARHIVA — Takšen pogled se je nudil obiskovalcu odlagališča smeti v Krogu še lansko leto.
ku dveh let pa bi naj odlagališče, ki leži na površinah bivšega glinokopa, povsem zapolnili in ga še ustrezneje uredili.
Milan Jerše
LETOS PA TAKO — Kdo bi verjel, da je možno kaj hitro spremeniti prejšnje odlagališče v koristno kmetijsko površino.
Tekst in foto: Milan Jerše
LENDAVA
Kako razporejati dohodek?
Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so razpravljali o delu uprave za notranje zadeve v lanskem letu in o izvajanju dogovora uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v prvem trin*^ sečju letošnjega leta. Sprejeli so tudi poročilo o uresničevanju enotneg sistezia organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drug1" nesrečah v Sloveniji. Izvršni svet je na seji potrdil tudi predlog no,'e? cenika za geodetske storitve v občini Lendava. V nekaterih OZD prih"! ( do odstopanja od dogovora o razporejanju dohodka, zato mora izvršni sv takšna odstopanja takoj analizirati in predlagati zborom občins* skupščine morebitne ukrepe. Ponekod do tega prihaja iz objektivi" vzrokov, zato bo potrebno o vsakem primeru posebej razpravljati m nato ukrepati.	Jani
V Krogu pri Murski Soboti je bilo vse do letošnje pomladi, ali okrog pet let, odlagališče smeti, ki pa ni bilo dovolj zavarovano pred številnimi nepovabljenimi gosti, pa tudi prebivalci bližnje vasi so se marsikdaj pritoževali nad neprijetnim smradom. Pred kratkim pa so delavci TOZD Gradbeništvo podjetja Sobota zasipali jamo in približno dva hektarja zemlje spremenili v koristno površino. Morda bo tam nastal travnik ali kaj podobnega, saj so zanjo zainteresirani tudi Krožani, ki bi tam radi uredili rekreacijsko središče. Se posebej zato, ker v neposredni bližini že nastaja nova gramoznica, kjer bodo ribolov in ostali vodrii športi, kot pravijo v TOZD Komunala, jih še najbolj moti premajhen posluh kmetij-sko-zemljiške skupnosti, ki bi si mora prizadevati za takšne koristne zemljiške površine. Po drugi strani pa je moralo podjetje Sobota odšteti veliko denarja za dovoljenje o1 spremembi namembnosti zemljišča. In kaj bi se v bistvu zgodilo, če teh površin ne bi uredili, kot so jih, se sedaj upravičeno sprašujejo.
Medtem je nova lokacija odlagališča smeti postavljena ob glavni prometni povezavi iz Murske Sobote proti Maftjancem zunaj naselja Nemčavci, ki je nekoliko zakrito s poraščenim dre'jem.  Ves prostor je ograjen, imajo čuvajsko službo, ki skrbi, da odpadkov ne bi raznašali. V ro-
--- SMETIŠČE V APAČAH 
Zares le do konca meseca?!
Ni še dolgo od tega, ko so pri Apačah zasipali staro smetišče, ki je vaščanom onesnaževalo zrak predvsem ob vetrovnih dnevih, in že se otepajo z novim. Že mesec dni se odpadki gor-njeradgonske komunale, pa tudi nekaterih drugih industrijskih DO iz občine, zbirajo v neposredni bližini občinske ceste, samo streljaj vstran od centra krajevne skupnosti.
To novo je nastalo pred kratkim, po seji komunalne komisije SKIS in po nalogu oddelka za urbanizem in gradbene zadeve SO in seveda s soglasjem občinske sanitarne inšpekcije. Takšnega soglasja pa niso dobili od KS Apače, in to predvsem zaradi tega, ker sodijo, da lokacija nikakor ne ustreza. Je na območju zaščitenih vodnih virov in kot smo že
omenili, blizu občinske ceste in samih Apač.
Tega verjetno niso prezrli tudi pristojni organi, saj je inšpekcija izdala odločbo le do konca tega meseca. Toda. kot smo se prepričali tudi sami ob nedavnem
obisku, smetišče že poglabljajo, zato obstaja bojazen, da ga bodo koristili še po tem roku.
Pa še to: mnogo stvari (predvsem industrijskih odpadkov) bi se dalo izkoristiti tudi drugače.
V. Paveo
GORNJA RADGONA
PRESKRBA ŠEPA
Kljub temu da odpade precejšen delež življenjskih stroški^ za hrano, pa preskrba z osnovnimi živili, kot tudi ost?«jnj pomembnimi proizvodi za vsakdanjo rabo, peša tudi v ob Gornja Radgona.
Med osnovnimi živili je zadovoljiva le preskrba s krun jedilnim oljem, mastjo in sladkorjem. Ne moremo pa en n; trditi za sveže meso, ki gaje na policah v mesnicah čedalje m Predvsem je za kupce na voljo vse manj svinjskega in 111 mladih govejih pitancev.	j^j
Še bolj zaskrbljujoče je stanje z ostaimi pomernhn^j proizvodi. Spet primanjkuje pralnih praškov, občasno pa‘v kave, južnega sadja in proizvodov papirne konfekcije- j pereča pa je preškrba z vsemi vrstami premoga in nekate $ naftnimi derivati in kurilnim oljem, medtem ko je benzinom nekoliko ugodnejše. Dovolj pa ni tudi močnih k
Zbor pomurske pionirske brigade
Pionirska delovna brigada Štefan Kovač-Marko, ki jo sestavljajo pionirji iz vseh štirih pomurskih občin, je imela svoj prvi zbor v prostorih kluba mladih v Murski Soboti. Zbralo se je blizu 40 mladih brigadirjev in štirje mentorji, ki bodo skupno s pionirji v avgustu sodelovali na zvezni mladinski delovni akciji »Suha krajina 82«. Ob tej priložnosti so se seznanili z mladinskim prostovoljnim delom in njegovim pomenom. z delovno akcijo v Suhi krajini, kjer bodo pomurski pionirji zlasti čistili grmičevje in opravljali druga dela. Naselje te akcije bo v Žužember-
VESTNIK, 24.
STRAN 8
gu v občini Kočevje. V Občinskega centra za urinske delovne akcije pr* ja]i-ski konferenci zveze s je stične mladine pa J ,|rSk0 prikazalo tudi ^rl®anteres' življenje, pester izbor i nih dejavnosti in podo - jrSlce Ob koncu zbora P’° ^o-delovne, brigade Ste 0<j0' vač-Marko so se tudi rili, da bodo 1. julijas igdin' brigadirji republike ske delovne 'akcije » 82« sodelovali na en r lokalni delovni akcij*; odh°' dobra priprava Pre)adins^° dom na zvezno n* delovno akcijo, j^jian^5
kmetijska panorama
| LENDAVA
I Kdo bo imel I
I boljšo kapljico? |
Nagrajeni mladi živinorejec iz Babinec
boljša preskrba
Z VODO
Pretekli teden so pričeli na Spodnjem Kamenščaku z rekonstrukcijo vodovodnega omrežja. Kljub temu da bo to samo delna rekonstrukcija, Pa že prilagajajo omrežje za bodoči krožni vodovodni si-stem, ki bo napajal občino Ljutomer. Rekonstrukcija vodovoda bo potekala v dolžni 3 kilometrov, vrednost del
prve faze pa je 1.300 tisoč dinarjev. Seveda pa gredo finančna sredstva iz krajevnega samoprispevka, del te investicije pa bodo pokrili vaščani sami. Obnovitev vodovodnega omrežja na Spodnjem Kamenščaku bo končana predvidoma v začetku julija.
D. L.
Zadružniki izpolnjujejo obveze ukrepiapoved> o manjši prodaji živine so bile črnoglede, vseeno pa se Posledi/3 stab'lnej5o rejo živine uveljavljajo prepočasi in se bodo tiste pr e man^e proizvodnje pokazale že ob polletju. Izvažali predvsem " Zd°de’ k' zunaJ dosegajo sprejemljivo ceno.
leta v primI^n’Ametje KZ Panonka beležijo v prvih mesecih letošnjega Prihodek, £erjav' z enakim obdobjem leta 1981 za 40 odstotkov večji 8'banj, pa jPlav sre polovico povišanja pripisati učinkom inflacijskih materialne stroškH^^k realno le povečal za 20 odstotkov. Izdatki za ^k^uobdob,,. in vsa druga porabljena sredstva so se napram 46 odstotkov ani P°veJali za 37 odstotkov. Amortizacija je večja za vključitve nov’h 4e'°ma zaradi revalorizacije vrednosti osnovnih in Očitnih sredst Sredstev- Nabava in prodaja trgovskega blaga, gnojil, 23 44 odstotkov67’ gradbenega materiala in drugega blaga se je povečala
Dohodek se '
u dohodka — i x V enakem obdobju povečal za 36 odstotkov, prispevki naPram jans^ p aPane obresti in prispevki za SIZ in drugi prispevki — so p,	emu letu porasli za 96 odstotkov, kar je med drugim
Zadružniki so potem, ko je dos^d^el^orja ‘imenovali Franca Antahfa, potekel mandat, za novega ° mesto direktorja KZ Vratarica, ki se je edini prijavil na	„a so imenovali
Panonka. Na izpraznjeno mesto vodje k „aket samoupravnih Ervina Pitza. Zadružni svet pa je sP^f referendumom.
ukrepov SOZD, kar bodo kmetje potrdili Sezr.J
1 h mesecih pa tudi Posledica večjega naraščanja kreditov v ,Pr7'b. tr® poslej odvajajo od Prememb, ki so nastale pri prispevkih sis°m. Tako se je seštevek dohodka in ne kot prej iz mase osebnih doho • v gvaj0 na~to, da Prispevkov iz dohodka povečal za 63 odstotkov, S
Je čisti dohodek porasel le za 6 odstotkov.	povečali za 19
Osebni dohodki zaposlenih v KZ Panon	zadružnega sveta
odstotkov, število zaposlenih pa za 4 odstotke	zadrugo tačas
KZ in upravnega odbora Panonke pa so ugota J... v’dobro zastavljeni bremenijo velike zaloge semenske/koruze, ki J . J _JStev javnega ob-ak«ji setve in številnih pozivov, 'pospeševalcev-in.	KZ panonka
stanja obležala v skladiščih. Nfe gre prezreti, da je sa milijona ostalo na zalogi 50 do 60 ton jemenske koruze v ? koruzo zaseial, ?Tako je kljub temu, da so kmetje KZ semenske koruze ob 000 hektarjev ostalo za 2.50Č hektarjev kvalit lastnega pridelka, orn da so številni kmetje sejali manj kvalitetno bn0 v prihodnje ne ^ar b0 vplivalo na manjši hektarski donos. Dase: po	P najprej
b> dogajalo, so se dogovorili, da bodo v prihodnje v
zbrah podatke o potrebah in predplačila za ?em®na'	cen v Sloveniji
.. Kot zanimivost pa zaradi neustrezno nizkih Tako so kmetje omeniti prodajo živine soboški Mesni in ’ orodaji doma na oboške občine kljub pesimističnim napovedim o J breme>> nižjih cen ačun prodaje živine v sosednjo Hrvatsko le vzdr _ »	19.000
10 se solidarizirali,s soboško klavnico tudi za ceno, J
Zadružniki so se opredelili za nadaljevanje	iskali nove l
“dnjft sadik, okrasnega grmičevja in semen, ob'	s da bi I
^oinosti sodelovanja na osnovi kooperacijske p g ,[ovan /e Z 1 ‘Mučili posrednika tvrdko DOKFRA m bi sodetov ^Posrednimi nosilci proizvodnje 
a-	treu. Vendar nas
’trarjev p0 glavi živine v primerjavi s tisto na prost®	odkup vseeno
b Podatki nebi smeli zavajati, saj bo že v prvem	za pitanje
^151 kot v letu 1981, predvsem na račun manjšega	ostarelih
k 'e^n'h telet. Vpada tudi število krav, ki se Mjbc« k	P tudi odkup
Na raČM slednjega se je letos za 3 odstotke zmanjša
n«ka.	bUki mterencij
Kmetje so posebej opozorili, da se nekateri okrepi prepočasi UvJa80t0vitev stabilnejše živinorejske proizvodnj dogovarjanje z ^Majo, saj so ukrepi vezani na neposredno	kmetov
v^mi, ki se oskrbujejo s hrano iz soboške občine oziroma
Panonka.	. -.siski proizvodnji
ne ^icer Pa velja ugotovitev,, da prvo	šele po spravilo
Poljjj°re biti merodajno za rezultate, ki bodo	Boris Hegeduš
Kako bi rekli mlademu živinorejcu, ki v petih letih vzredi 5871 svinj — žive teže bi bilo za 571.298 kilogramov — na dveh lastnih id 8 najetih hektarjih pa pridela krmo za svinje in obenem prihrani več kot 50 ton umetnih krmil? Verjetno samo to, da je dober, ali pa celo vzoren živinorjec. Tak vzoren povrhu pa še mlad, saj jih nima niti trideset, je Božo Mavrin iz Babinec.
V začetku se sploh ni nameraval ukvarjati z živinorejo. Izučilise je za kovača, a življenjska pot mu je bila usojena drugače. Zdravstveni razlogi so bili tisti, ki so ga 1976. leta prisilili, da je pričel graditi hleve in leto dni pozneje se je odločil za kooperacijo s kmetijsko zadrugo Ljutomer—Križevci. Postal pa je kooperant TZO Kmetovalec Ljutomer.
Še dva meseca do 20. jubilejnega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni
Za čim večji izvoz in rejo govejega mesa
Pod tem motom bo potekal od 20. do 29. avgusta letošnji 20. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Tako se bo tudi ta pomembna in že leta priznana sejemska prireditev vključila v prizadevanja za boljše rezultate gospodarjenja, ki so še kako odvisni od uspešnosti kmetijstva in živilske industrije.
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
,,S kakšnimi težavami pa se največkrat spoprijemaš pri svojem kmetovanju?”
,,Ce odmislim vse tiste težave, ki jih imamo živinorejci — neurejena preskrba s krmili, neurejene cenovne razmere — imamo največje težave s tem, da nimam dovolj zemlje. V lanskem letu sem porabil 1526 ton umetnih krmil. Na desetih hektarjih sem pridelal lastno krmo. Siliral sem koruzo in še' obenem prihranil 50 ton umetnih krmil. Ce bi imel več zemlje, bi ta prihranek bil še večji, a več njiv ne morem dobiti. Tu bi se morala spremeniti kmetijska politika. Hektarski donos na mojih njivah je bil zelo velik. Seveda sem v to vložil ogrmmno truda. Ne gre mi v glavo, kako lahko nekateri dobijo zemljo in jo potem površno obdelujejo, mi pa, ki bi jo rabili, pa smo brez. Kmetijska zadruga bi morala imeti več vpliva na to, ali pa celo odstopiti svojo lastno zemljo tistim, ki jo potrebujejo in ki bi jo obdelovali.”
Hlevi Boža Mavrina so vzorno in skrbno urejeni, zračni, prostorni. To pa je odraz dobrega gospodarjenja in vloženega truda.
,,Kmetijska politika v občini je tako ali tako že dolgo na prepihu. Razdrobljenost in pokrivanje nekaterih področij — kooperacija, lastna proizvodnja — je tudi obremenitev za kmete kooperante. Je tako tudi pri tebi?”
,,Lahko bi se reklo, da je tako. Kooperant sem postal leta 1977. Trileta je nekako šlo, v osemdesetih letih pa so mi v zadrugi naenkrat povedali, da ni pujskov za vzrejo. Nisem mogel dobiti niti enega pujska, da bi lahko nadaljeval z delom. Pa sem si rekel, grem k konkurenci, in tam so imeli toliko razumevanja, da sem lahko nadaljeval z delom. Vprašanje je: ali se danes, ko nam gre za vsak kilogram mesa, lahko sploh kaj takega dogaja? Zakaj sem gradil hleve? Zakaj so mi dali kredite? Verjetno ne zaradi tega, da bodo prazni. Tudi ne zaradi tega, da bi bilo stanje takšno, kot je. Ce bi se uredile stvari okrog povezovanja in združevanja kmetijstva v občini, bi situacija bila verjetno Čisto drugačna.”
,,Pa na splošno o kmetijstvu? Verjetno se v krogu svojih domačih in drugih kmetov tudi pogovarjate o kmetijstvu nasploh?
,,Se in vedno se vrtimo v začaranem krogu. Naj omenim samo dva: V naši okolici imamo dosti razdrobljenih njiv.
Ma njih obdelujejo zemljo pretežno starejši kmetje. In z njihovo staro miselnostjo se pojavljajo tudi težave. Ne dajo se premakniti s svojih začrtanih poti. Na žalost so te poti zelo nazadnjaške. Danes, ko se združujejo že sosedje, da bi čimveč pridelali, se pri nas to ne dogaja. Mislim, da bi tu morali več narediti pospeševalci, politiki, in še kdo. Drugi problem je že rahlo oguljen in zadeva živinorejo in odkupno cene. Kmet ima recimo pujske ali teleta. Kmetijska zadruga mu ponudi takšno in takšno ceno, ki pa se mu zdi prenizka. Odpelje živino čez republiško mejo, kjer je ta cena ugodnejša - se pravi višja. Za kmeta čisto normalna stvar. Ni pa normalno, kar se dogaja pozneje. Taista zadruga se tudi odpravi čez mejo in odkupi živino po tisti — višji ceni. Kje je tu logika?! Zakaj kmetu takoj niso ponudili takšne cene, zakaj je bilo potrebno toliko poti? In še več zakajev je prisonih.”
,,Pa za konec pustiva probleme in težave kmetijstva. Za praznik KS Ljutomer si dobil plaketo in bronasto značko OF ravno za razvoj kmetijstva — živinoreje. Kaj ti pomeni to ppriznanje KK SZDL?”
,,Dosti. Kljub temu da materialnih koristi od tega nisem imel, daj mi je to moralno priznanje. Vem, da nekdo bdi nad mojim gospodarjenjem, da tudi tistim na vrhu ni vseeno, kako se mladi vključujemo v večjo proizvodnjo hrane in s tem tudi v bitko za gospodarsko stabilizacijo.”
Dušan Loparnik:
Sejemski delavci Pomurskega sejma p. e. GR iz Ljubljane že danes zatrjujejo, da je vseh 50.000 kvadratnih metrov razstavnih površin že skoraj razprodanih in bržkone bo potrebno prostor razširiti še zunaj sedanjih meja. Poleg številnih domačih raz-stavljalcev (vseh jih bo čez 600) bo sodelovalo večje število tujih iz 10 držav. Čeprav opažajo manjši izpad iz tujine, pa se bodo letos bolj organizirano predstavili in v še večjem števili sosedje iz Avstrije in Madžarske, pa tudi prijateljski mesti Mlade-novac in Ingolstadt.
Tudi tokrat se v izvajanje programa vključujejo Živinorejska poslovna skupnost. Zadružna zveza in ostale poslovne in strokovne skupnosti iz agroživilstva. tako da bo prikazan uspeh večletnega dela govederejcev1 pri prireji govejega mesa prek različnih križanj in oplemenjevanj. Prvič pa bodo, poleg velikega števila ostalih živali, prikaza-
ne tudi slovenske konjske pasme in program dresure iz Lipice. Novost bo tudi vzorčni hlev Emone Inženiringa za kunce in perutnino.
Ob že tradicionalnem prikazu dosežkov s področja kmetijske mehanizacije se obetajo pomembne novosti s področja kmetijske opreme in tehnologije. Ocenjevanje in nagrajevanje inovacij pa se bo razširilo še na področje tehnologije.
Prvič pa se bodo, čeprav v zaenkrat skromnem obsegu, predstavili tudi nekateri razstavljale! iz dežel v razvoju: Egipta, Indije in Sri Lanke. Toda s pomočjo Centra za upravljanje gospodarskih podjetij v državni lasti v deželah v razvoju iz Ljubljane. ki bo pripravil v času sejma enodnevno predavanje, bodo kmetijski proizvajalci seznanjeni z možnostmi za prodajo domače kmetijske mehanizacije v te dežele.
V. Paveo
FAO za povečanje kmetijske proizvodnje
— V času 14-dnevnega obiska v Sloveniji so se strokovnjaki FAO /Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in prehrano) mudili tudi v Pomurju, kjer so se seznanili s problemi kmetijstva.
V delegaciji sta bila višji sodelavec oddelka za reor-ganiziranje poljedelstva, poljedelskih ustanov, bilanco hrane, šolanje kmetijskih delavcev dr. Heinrich K. F. Hoffmann in vodja oddelka za planiranje kmetijstva in kmetijske mehanizacije dr. H. J. von Hulst.
Gosta sta spremljala dr. Cizej in prof. Mikluš iz Višje agronomske šole v Mariboru, strokovnjaki ŽVZ za Pomurje in KZ Panonke. Predstavnika FAO sta se posebej zanimala za zadružno kooperacijsko proizvodnjo. Pozornost je veljala pospeševalni službi, saj pri nas pride en pospeševalec na 1000 kmetij, v za-padnem svetu napr. v ZRN pa na 200 kmetij.
Predstavnike FAO je še posebej zanimala izkoriščenost mehanizacije, saj je slednja zaradi razdrobljenosti zasebnih njiv slabo izkoriščena. V družbenem sektorju s kombajnom letno v poprečju pospravijo 80 hektarjev koruze, kombajni zasebnikov ali strojne skupnosti pa le okoli 10 hektarjev. Ko je razgovor tekel okrog tipizacije in vzdrževanja mehanizacije, so ugotavljali, da je v Pomurju med 5.500 traktorji v zasebni lasti moč najti kar 20 različnih tipov, kar je predvsem posledica pomanjkanja znanja s področja mehanizacije. Slednje so pred leti izkoristile številne trgovske organizacije in v Pomurje prodale vse mogočo mehanizacijo, kar povzroča težave pri vzdrževanju. Strokovnjake FAO je zanimalo še, katera znanja manjkajo kmetijskim pospeševalcem, da bi lahko bolje organizirali kmetijsko proizvodnjo. Ugotovili so, da kmetijski inženirji po končanem študiju nimajo več stika z univerzo, pogrešajo izobraževanje ob delu, sprot-
no seznanjanje z dosežki in več sodelovanja z znanstvenimi institucijami.
Študij na višjih in visokih agronomskih šolah pa bi veljalo organizirati tako, da bi študentje agronomije obvladali tudi del ekonomije in osvojili potrebne osnove za pripravo podatkov, potrebnih za računalniško obdelavo. Ta čas se ob že naštetem kaže tudi potreba po večji specializaciji agronomov. Pospeševalci se sedaj ubadajo z vsem, od živinoreje preko poljedelske proizvodnje do sadjarstva, pač z vsem, s čimer se ukvarjajo kmetje.
Ob tem pa ima le ŽVZ nekaj specializiranih strokovnjakov za izbor in vzrejo živine, sadjarstvo in skupino za izvedbo naložb, ki bo v kratkem prerasla v inženiring. Prav pomanjkanje ustreznih strokovnjakov za njivsko proizvodnjo vrtnin in premalo strokovnjakov za sadjarstvo pa je vzrok, da v Pomurju še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti intenzivne pridelave sadja in vrtnin, s čimer bi v kmetijstvu zaposlili veliko število delavcev, tudi zdomcev, ki se vračajo. Nenazadnje pa bi z intenzivnim pridelovanjem in specializirano proizvodnjo znatno povečali dohodek v kmetijstvu.
Prav še neizkoriščene možnosti v kmetijstvu, za razvoj katerega bodo morale največ prispevati z izobraževanjem kadrov agronomske fakultete, je bil predmet zanimanja strokovnjakov FAO, ki so prišli v Slovenijo na pobudo višje agronomske šole iž Maribora.
Predstavniki FAO so si v Sloveniji ogledali še tovarno kmetijske mehanizacije SIP v Šempetru, tovarno v Muti in perutninarsko proizvodnjo v Ptuju. O svojih izsledkih bodo pripravili poročilo. Na osnovi analiz in zbranih podatkov se bo FAO najverjetneje vključil v hitrejše reševanje oziroma »bitko« za večjo ptoizvodnjo hrane v Sloveniji.
Boris Hegeduš
24. JULIJA 1982
STRAN 9
Kazstava vin v lendavski občini je postala že tradicionalna, tokrat bo že 15. po vrsti. Nekdanji organizatorji so se trudili, da bi na tak način spodbudili vinogradnike k pridelovanju kvalitetnejših sorl vin. Ta namera jim je uspela, saj se na njej pojavlja čedalje večje število vinogradnikov, ki sc tržno usmerjeni in ki imajo tudi več znanja o kletarjenju kar je seveda za vine še posebnega pomena. Vinogradniki lendavske občine so ob tem doživeli tudi velik napredek, saj iz
i leta v leto prodajo več grozdja v priznane vinske kleti. Tako so samo v lanskem letu prodali iz vinogradov lendavske občine okoli 100 ton grozdja. Letošnji pridelek, pravijo strokovnjaki, sicer ne bo tako obilen kot lani, vendar bo še kar lep. Novost v lendavskih vinogradih je tudi zaščita proti toči, kije bila uspešna prav ob zadnjih neurjih. Vse torej kaže, da bodo vinogradi čedalje večji vir dohodka za občane, to pa pomeni tudi večjo blaginjo.  Jani D. I
i Goričko zopet pričakuje
brigadirje
Otvoritev MDA „Goričko 82” bo v nedeljo, 27. junija, ob 17. uri v Gornjih Petrovcih

V brigadirskem naselju v Gornjih Petrovcih, kjer v nedeljo, 27. junija, pričakujejo prve brigadirje letošnje republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82«, je že vse nared. Tako v prostorih tamkajšnje osnovne šole, kjer bodo že šestič zapored na voljo zares ugodni bivalni in dr.ugi pogoji, kot tudi v samem kraju in okoliških vaseh, kamor bodo brigade mladih iz raznih območij Slovenije prišle. Tudi letošnja pomoč slovenske mladine bo namenjena predvsem gradnji boljših cestnih povezav na skrajnem severovzhodnem predelu murskosoboške občine, kar bo nedvomno pripomoglo k hitrejšemu napredku ter boljšim življenjskim in delovnim razmeram prebivalcev manj razvitega območja Goričkega. Otvoritev MDA »Goričko 82« bo v nedeljo ob 17. uri v G. Petrovcih.
Letos cesti
Salovci — Cepinci in Cepinci —
Neradnovci
Republiška mladinska delovna akcija »Goričko 82« bo tudi letošnje poletje potekala v manj razvitih in obmejnih krajevnih skupnostih občine Murska Sobota, in sicer v KS Šalovci, Cepinci in Gornji Petrovci, kjer živijo v popolnem sožitju Slovenci in pripadniki madžarske narodnostne skupnosti. Sicer pa akcija pomeni prispevek širše družbene skupnosti, predvsem pa mlade genera-
GEZA FARKAŠ - PREDSEDNIK SKUPŠČINE MDA »GORIČKO 82«:
»Na osnovi dosedanjih izkušenj bomo brigadirjem skušali nuditi najboljše pogoje, kar zahteva od vseh podpisnikov samoupravnega sporazuma dosledno izpolnjevanje obveznosti. Gre hkrati za neposreden prispevek k stabilizaciji, saj bo v ospredju racionalno trošenje sredstev. Zato na letošnji akciji pričakujem še boljše rezultate, s čimer bi opravičili vložena sredstva in namen organiziranja MDA.«
drugim razširiti cesto, urediti temeljito odvodnjavanje z izkopi obcestnih in odvodnih jarkov, popraviti obstoječe cestne objekte, utrditi cestišče z gramoznim tamponom, sanirati bržine potokov ob cesti z manjšimi predstavitvami strug in podobno.
Mladi brigadirji nameravajo letos opraviti okoli 43 tisoč ur prostovoljnega dela, vrednega čez 6,4 milijona dinarjev. Investitor del bo samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota, ki zagotovi tudi potrebna finančna sredstva, izvajalec del na cesti pa podjetje Sobota s svojim strokovnim vodstvom. Povprečna razdalja ceste od brigadirskega naselja v Gornjih Petrovcih je 10 kilometrov, zato bodo brigadirje na traso vozili z avtobusi. Ob tem povejmo še to, da znaša skupna dolžina omenjene cestne povezave 17,5 kilometrov. Od tega so s pomočjo mladinskih delovnih brigad v letu 1980 v naselju Čepinci uredili 3 kilometre, lansko leto pa v Šalovcih en kilometer cest.
Okrog 500 brigadirjev iz SR Slovenije
Na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 82« bi naj od 27. junija do 29. avgusta sodelovalo okrog 500 brigadirk in brigadirjev iz raznih krajev Slovenije. V prvi izmeni, ki bo potekala v času od 27. junija do 17. julija, bodo mladi iz občinskih konferenc zveze socialistične mladine Ljubljana—Šiška. Slovenska Bistrica, Kranj in Sevnica. Drugo izmeno, ki bo od 18. julija do 7. avgusta, bodo tvorile mladinske delovne brigade iz Logatca, Jesenic, Ljubljane—Bežigrada, vojaške gimnazije Franc Roz-man-Stane in brigade Rdečega križa Slovenije. V tretji in hkrati zadnji letošnji iz
meni MDA »Goričko 82« pa pričakujejo brigadirje iz OK ZSMS Ljubljana-Moste Polje, Žalec, Koper in Zveze prijateljev mladine Trbovlje, ki pošilja pionirsko delovno brigado Zasavje. V vsaki izmeni, razen v drugi, bodo na delu po štiri mladinske
delovne brigade, v sleherni od njih pa bo po štirideset mladink in mladincev. Tako računajo na prihod okrog 500 brigadirjev z vseh koncev naše republike, ki bodo v primeru slabih vremenskih razmer, po potrebi tudi okopavali sladkorno peso,
tako je dogovorjeno s predstavniki Kmetijskega gospodarstva Rakičan in Kmetijske zadruge Panonka. To delo bi naj opravljalo le del brigadirjev.
Sicer pa so vse priprave na letošnjo republiško mladinsko delovno akcijo na Goričkem potekale v dogovorjenih rokih, zato ni bojazni, da vsi nosilci te velike solidarnostne akcije slovenske mladine ne bi svojih nalog odgovorno dobro in pravočasno opravili. Skupno 41 podpisnikov je pristopilo k samoupravnemu sporazumu o medsebojnih obveznostih, načinu združevanja in uporabi sredstev za izvedbo republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82«, kjer se je posebej angažiral izvršni svet skupščine občine v Murski Šoboti. Vanj pa so vključene tako občinske konference zveze
socialistične mladine, od koder prihajajo brigadirji, kot republiška konferenca ZSMS, občinske družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti, medobčinsko študijsko središče, občinski odbor Rdečega križa, zveze prijateljev mladine, kakor tudi delovni organizaciji Potrošnik in Sobota ter krajevne skupnosti na območjih, kjer bo potekala »MDA Goričko82«.
Usklajen je tudi plan prihodkov in odhodkov letošnje akcije, ki bo znašal nekaj nad 3,94 milijona dinarjev. Po določilih samoupravnega sporazuma bi največji delež odpadel na republiško skupnost za ceste, ki je dolžna zagotoviti 936 tisoč dinarjev. Le nekoliko nižji znesek, in sicer 909,7 tisoč dinarjev, zagotavlja zveza vodnih skupnosti, SIS za gozdarstvo SR Slovenije pa 858 tisoč dinarjev. Računa-
jo, da bo najvišji strošek po vsem sodeč terjala prehrana brigadirk in brigadirjev, kar je nedvomno samo-
IVAN SMODIŠ - KOMANDANT MDA »GORIČKO 82«;
»Poleg konkretnega prispevka k stabilizaciji gospodarstva bo letošnja akcija pomenila tudi tesnejše stike brigadirjev z ljudmi, predvsem z mladimi, in boljše spoznavanje pokrajine, kjer bodo delali. S tem se bo še bolj krepilo bratstvo in enotnost, prijateljstvo in tovarištvo, kar je gotovo posebna vrednota te akcije. Tudi s pomočjo interesnih dejavnosti bo mlada generacija pridobila nove izkušnje, ki jim bodo prišle prav na njihovem delovnem mestu in v družbenopolitičnem življenju.«
Tekst in foto: M. Jerše
umevno. Pa tudi prevozi z avtobusi, tekoče vzdrževanje naselja in podobno bo terjhlo znatna finančna sredstva. Samo lansko leto je na akciji sodelovalo 13 brigad z 469 brigadirji. Ti so delali nekaj dni tudi na cesti Šalovci—Markovci, ki je bilo opredeljeno kot rezervno delovišče. Večja dela pa so opravili pri obnovi cestnega odseka med Gornjimi Petrovci in Križevci, ki je bilo po akciji tudi asfaltirano. Skupno vrednost opravlje
nih del so ocenili na okrog 6,4 milijona dinarjev, materialni stroški akcije, kot so prevozi, prehrana in drugo, pa so znašali 2,8 milijona dinarjev.
Ne gre le za ekonomske učinke
Pomen mladinskih delovnih akcij pa je zagotovo mnogo širši, saj ne gre v bistvu le za ekonomsko vprašanje, ampak še za vrsto drugih — prav tako zelo pomembnih vprašanj,
TAKO JE BILO LANI — Spomini na sodelovanje na katerikoli mladinski delovni akciji ostajajo med udeleženci več ali manj prijetni. Tudi z lanskoletne MDA na Goričkem so odnesli lepe vtise, zagotovo bo tako tudi letos.
zlasti še razvijanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, delovnih navad, tovarištva, razne oblike idejnega in strokovnega izobraževanja itd. Pridružujejo se tudi številne udarniške akcije skupno z domačini, mladi brigadirji pa so vselej aktivni tudi na področjih kulture in telesne kulture. Nikakor pa ne gre pozabiti tudi na velik prispevek brigade Rdečega križa, ki je v mnogočem opravila na Goričkem pionirsko delo. Spomnimo se samo lanskega leta, ko so na področju zdravstvene dejavnosti opravili 150 obiskov ter nudili oskrbo in nego na domu, brigadirke pa so se vključile tudi v patronažno službo. Poleg tega je socialna enota anketirala več kot 400 oseb, starih nad 60 let, izvedla pa je tudi dan starostnikov in nekaj predavanj o alkoholizmu. Prav tako se je izkazala tehnična enota, ki je kar 14-krat pomagala pri delu starejšim občanom, predvsem glede popravil na stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih. Ob tem, da je vzgojiteljska enota organizirala tri vrtce za tiste otroke, ki so bili večinoma tokrat prvič deležni takšne vzgoje in oskrbe. Omenjeno delo mladih brigadirjev se ne da povsem natančno ovrednotiti, vendar je bilo izredno pomembno.
Tudi letošnje poletje bo program interesnih dejavnosti na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 82« dokaj pester in zanimiv za slehernega brigadirja. Obširen program idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja je prevzelo medobčinsko študijsko središče iz Murske Sobote, ki bo v sodelovanju z delavsko univerzo in posameznimi predavatelji poskrbelo za izvedbo mladinske poli
tične šole, zgodovinskega in marksističnega krožka ter obiskov v nekaterih delovnih organizacijah, kjer se bodo mladi brigadirji seznanili z delovnim procesom in uveljavljanjem samoupravljanja v praksi. Nedvomno bo posebej pritegnil program mladinske po.itične šole, ki vsebuje več tem. Mladi iz ražnih predelov naše ožje domovine se bodo zlasti seznanili z osnovnimi značilnostmi povojnega družbenoekonomskega razvoja murskosoboške občine, z aktualnimi nalogami Zveze socialistične mladine Slovenije, razpravljali pa bodo tudi o kongresnih do
kumentih, mednarodnem delavskem gibanju, kjer bodo obravnavali krizo realnega socializma in dogodke na Poljskem, nadalje nacionalno vprašanje in graditev jugoslovanske federacije, utrjevanje poti razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in podobno. Pri vseh temah pričakujejo aktivno udeležbo brigadirjev, saj bi naj posamezna predavanja izzvenela predvsem kot razgovor. V mladinski politični šoli pa bo obvezna udeležba le za brigadirje, ki so člani zveze komunistov, in za člane štaba republiške mladinske delovne akcije »Goričko 82«.
Znatno večji poudarek pa bo dan tudi obrambni in samozaščitni aktivnosti, ki bo vgrajena v celoten potek mladinske delovne akcije, obrambni dan pa bo v vsaki izmeni predstavljal vrhunec teh aktivnosti. Tako bodo predvajali filme z obrambno in samozaščitno vzgojno vsebino, organizirali bodo slikovne razstave o vojaškem življenju, vojaških šolah in druge razstave o organiziranosti SLO in DS. S pomočjo predavanj bodo brigadirjem predstavili pomembnejše dogodke iz narodnoosvobodilne borbe v murskosoboški občini in Pomurju, opraviti pa bodo tudi streljanje z zračno puško.
Posebna pozornost bo namenjena tudi ukrepom civilne zaščite, kjer bo šlo v času akcije dejansko za zaščito naselja, gradbišča in brigadirjev. Gre pa tudi za vprašanje družbene samozaščite, saj bodo organizirali stražarsko službo, patrulje in podobno. V omenjenih akcijah bodo sodelovali zveza rezervnih vojaških starešin, občinski odbor zveze borcev, komiteji za SLO in DS, JLA, občinski štab teritorialne obrambe,
krajevne skupnosti, gasilske enote in drugi.
Pester izbor interesnih dejavnosti
Očitno pa na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 82«, rezultate katere bomo lahko sproti spremljali naslednja dva meseca, ne bo manjkalo tudi različnih kulturno-za-bavnih prireditev. Z njimi bi naj uresničili vrsto smotrov, kdt so kulturno osveščanje, posredovanje kulturnih do
sežkov in sprejemanje kulturnih vrednot širšega okolja, kjer brigadirji bivajo in delajo, spoznavanje kulturne preteklosti značilnega obmejnega območja in zabava. Zveza kulturnih orga; nizacij namerava s svojimi mentorji poživiti zlasti gledališko dejavnost med brigadirji, zatem izrazni ples, likovno in glasbeno dejavnost; pri slednjem še posebej vokalno glasbo, kakor tudi literarno dejavnost z izborom del za javno predstavitev, umetniško fotografijo jn seminar folklornih plesov Prekmurja, kjer bi naj prišla do izraza lastna ustvarjalnost brigadirk m brigadirjev. Le-te pa bodo obiskale tudi najkvalitetnejše izvajalske skupine, predvsem iz murskosoboške občine, ki bodo skušale zadovoljiti okus mladih lj°' di. Seveda pa ne bo manjkalo tudi disco večerov in ogledov likovnih razstav * galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti in muzeja.
Pester pa bo prav taK program telesnokulturn dejavnosti, kjer gre v PJ\ vrsti za športno-rekreativn dejavnost udeležencev mi dinske delovne akcije, r zen tega pa tudi za s°d®]0. vanje z osnovnimi telesn kulturnimi organizacijam: zvezami ter krajevnim skupnostmi. Mnogi brig dirji pa se bodo lahko od čili tudi za različne tecaJ „ področja tehnične kultu > zlasti glede predpisov, radioamater^ in fotografije, morebiti P" . bodo seznanili še z avd'iplt1 zualno tehniko, nudenj^ prve pomoči in pod°D e i Skratka - zagotovljeno ' vse potrebno za P^JLa- | bivanje brigadirk in D ."er dirjev na Goričkem, m ' ri , tako na deloviščih k° p. raznih interesnih de!in;pa stih, tamkajšnji domač g jih bodo sprejeli odprt'” Podobno, kot je bilo * -e prejšnja leta! Milan
STRAN 10
VESTNIK, 24.
cije, k skladnejšemu regionalnemu razvoju v naši republiki. Vsi objekti, v izgradnjo katerih bodo mladi brigadirji vložili k<>' največ svojega truda, so zajeti v srednjeročnem planu razvoja murskosoboške občine.
Letos je na vrsti rekonstrukcija cestne povezave Šalovci—Markovci—Čeoin-ci*-Neradnovci—Lucova— Šulinci—Adrianci, in sicer na odseku Salovci—Cepjnci v dolžini 5 kilometrov Čepinci— Neradnovci (1 kilometer) — torej skupno 6 kilometrov ceste. Za sedaj je tukaj dokaj slaba cestna povezava s takšnim voziščem, ki omogoča promet z motornimi vozili le v sušnem vremenskem obdobju. Razen tega cesta nima ustreznih tehničnih elementov, kot so ozko vozišče, neustrezne krivine in podobno, kar govori v prid omenjene rekonstrukcije ceste. Tako bo treba med
naši kraji in ljudje
Življenje se prebuja tudi v Pincah
Obmejni kraji so imeli pač to smolo, da so bili dolga leta skoraj popolnoma odrezani od sveta. Tu je nekoč tekla »vroča« meja, saj vas leži na skrajnem severovzhodu naše , domovine. Od njih, pravijo domačini v šali, pot vodi ali na Madžarsko ali pa v notranjost naše domovine. No. šalo na stran, iz Pinc vodijo še druge poti prek dokaj dobrih Zemljišč v bližnje Medžimurje. V kroniki je zapisano, da je vas omenjena leta 1820. sodeč po imenu Pince, ki v Prevodu pomeni klet, pa so oili prvi stanovalci naseljeni na obronkih goric, torej so oili po vsej verjetnosti vinogradniki. Med vojno je tod mimo sicer vodila makadamska cesta v Kanižo. zaradi
tega se je kraj tudi hitro razvil. Našteli so 40 domačij, danes pa je v njej 72 gospodarjev. Daleč so sicer že tisti časi, ko je bilo življenje zaradi meje zaustavljeno, nova asfaltna cesta, s katero so povezani z Lendavo, je močno spremenila utrip življenja in vplivala na razvoj vasi. Asfaltirati bo seveda potrebno tudi vaške ulice, da bo življenje še boljše. Pince premorejo danes kakih 20 traktorjev in 30 osebnih avtomobilov, vsaka druga domačija ima televizor, medtem ko je radijski sprejemnik v vsaki hiši. Gasilsko-vaški dom so zgradili leta 1954, med prvimi v lendavski občini, in postal je dom starih in mladih. Uredili so tudi ulično
A
^katere vaSL
tudi to (jei Ske še niso asfaltirane, toda domačini pravijo, da bo nekaj pa i h ?aposled opravljeno. Večina vaščanov se ukvarja z vinogradi, Je zaposlenih v lendavskih delovnih organizacijah.
Zepovci v letu visokega
gasilskega jubileja
te nro^rn^^ delu apaškega polja leživas.
RadnrT*ezno Panonske vasi, je ob občinski cesti Gorn a cec»=Kna " Cmurek, precej razloženi del pa se ob krajevnih Proti e.ne’k'vod' do karavle v Spodnjem Knjiscu in druge '?kemu hribovju. Danes živi v tej vasici okrog 350 vlH^0cev> ki prebivajo v značilnih kmečkih domačijah, objekt VeČ Pa ie tud' novih in modernih stanovanjskih
KulSf^AČAKAZA.
Tudi v Žepovcih, kot mar-* sikje drugod, so takoj v  prvih povojnih letih z žulji  krajanov in pomočjo skup- nosti zgradili zadružni dom, ki bi naj bil stičišče poslov- nega pa tudi družbenega in  društvenega življenja v kra-I ju. To je bilo leta nazaj precej živahno, posebej je »bilo delovno tamkajšnje kul-turno-umetniško društvo. Z menjavo generacij pa je zamrla tudi ta dejavnost v Žepovcih. Zaledja za kultu- to ni bilo in danes se starej-I ši vaščani le s kančkom m otožnosti spominjajo iger, ki so jih igrali v prejšnjih  desetletjih in so bile tudi  izredno lepo obiskane.
1 Enako usodo pa je doživel tudi zadružni do.m. Ta « vedno bolj propada. Čeprav 9a upravlja TOZD Kmetijstvo Črnci KK Gornja Radgona, ga le-ta ne vzdržuje kot bi bilo potrebno. Nekaj časa  so zadružni dom uporabljali  ?a skladišče, zdaj pa že dalj V casa sameva in ga neusmiljeno načenja zob časa.
I Tato se KŠ Apače bori, da ga dobila v upravljanje. Z niegovo obnovo so že namenili 100.000 dinarjev iz w sredstev, ki jih je prispeval  °bčinski štab za odpravo  Posledic toče, dodatna sodstva za popravilo in V zdrževanje doma pa bi namenili še iz krajevnega
samoprispevka. Torej, kot kaže, bo zadružni dom vendarle rešila krajevna skupnost.
S tem, ureditvijo zadružnega doma namreč, pa bo
Zato pa aktivno deluje gasilsko društvo. 23 žepov-skih gasilcev prav letos slavi izjemno visok jubilej — 100. letnico rojstva. Čeprav
Središče Žepovec
Gasilski dom v Žepovcih že čaka goste.
razsvetljavo, želja pa je seveda še veliko več. Za mlade, ki ostanejo doma, teh je sicer malo, bo potrebno še bolj poskrbeti. Veliko domačinov je sicer zaposlenih v lendavskih delovnih organizacijah, in ker vas ni pretirano daleč od Lendave, so zgradili nove stanovanjske hiše. Tako stare z slamo krite domačije postajajo zelo redke, nekaj jih je še na obronkih vinogradov. Želja vaščanov je, da bi končno asfaltirali cesto, ki izpostavljeno jih povezuje s Pince— Marofom in Benico. Nekočje bilo to območje izpostavljeno poplavam, danes pa postaja žitnica lendavske občine. Kraj je v novejšem času vključen tudi v komasacijski proces in prav to bo dalo
nove možnosti za razvoj.
Čeprav v vasi nimajo svoje trgovine niti gostilne, se zaradi preskrbe ne pritožujejo, saj do sosednje Doline ni daleč, pa človeku še prav pride. Če se malo razgleda naokoli. .Še nečesa se v vasi veselijo, na mestu nekdanje stare karavle graničarji gradijo novo, ki bo. pravijo, najbolj urejena v naši pokrajini. Te dni so gostitelji graničarjev, ki gradijo karavlo in z njimi se zelo dobro razumejo. Sicer pa so tam graničarji vsi prebivalci že od nekdaj.. Upajo, da bo letos tudi ta objekt zgrajen. V Pincah bo znova zaživelo skupno delovanje mladih in graničarje.
Jani D.
Ce je verjeti kronikam, potem so se prvi prebivalci Pinc naselili ob obronkih vinogradov. Nekaj starih zapuščenih tipičnih kleti kaže na preteklost. Danes so seveda kleti nove, toda tudi stare ,,očake” bi bilo
potrebno zaščititi.
bržkone spet zaživelo tudi delo DPO v Žepovcih, posebej še mladine, ki pa se zdaj največ ukvarja s športom.
4. JULIJA — SLAVNOST OB 100-LETNICI GD ŽEPOVCI
s skromnimi zmožnostmi, kar dokazuje tudi gasilski dom, gasilsko društvo že stoletje zbira krajane, pa tudi sicer skrbi za družabno življenje v vasi.
Žepovski gasilci so na jubilej ponosni. In prav je tako. Ob tej priložnosti, slavnost bo 4. julija in jo bodo združili še z borci v krajevni skupnosti, ki bodo proslavili svoj dan, bodo prvič v svoji stoletni zgodovini predali namenu tudi prvo gasilsko vozilo, sicer skromno, že rabljen kombi IMV, ki so ga doslej uporabljali apaški gasilci, pa vendarle članom GD Zepovci veliko pomeni.
Na proslavitev jubileja se v Žepovcih že dolgo pripravljajo. Zdaj opravljajo končna dela na gasilskem domu in urejajo okolico.
Ko smo se pogovarjali z Vinkom Peternelom, predsednikom GD, nam je zatrdil, da je za to dejavnost v kraju veliko zanimanja. To se je pokazalo že pred leti, ko so pričeli obnavljati gasilski dom, enako pa velja tudi danes, ko opravljajo fasadna dela. Vsi krajani, posebej pa še gasilci, so priskočili na pomoč s prostovoljnim delom, pa tudi s sredstvi. Pohvalil pa je tudi pomoč občinske samoupravne interesne skupnosti za požarno varstvo, ki je tudi prispevala precej sred- ; štev za nabavo prvega ga- j silskega vozila.
Gasilci pa se krajanom za 1 nesebično pomoč tudi od-dolžujejo. Po zaslugi preventivnega dela članov gasilskega društva že dve leti v Žepovcih rdeči petelin ni zapel svoje uničevalne pesmi. Takrat, ko pa je, pa so ga brž pogasili.
Tekst in foto:
V. Paveo
CAR JUTRANJE ROSE
Dan seje nagibal proti večeru. Čeprav utrujen od napornega dela, je kmet vzel v roke kladivo, pod drevo na dvorišču postavil »stolec« z nakovalcem in se lotil klepanja kos. Naslednji dan navsezgodaj bodo namreč pele v Gmajni. Da, kose, najmanj šest jih bol
Komaj je ura po polnoči trikrat odbila, že so se mladi možje poslavljali od postelj svojih žena, tudi fantje so začeli prihajati z nabrušenimi kosami. Požirek žganice in kos koruznega kruha je marsikateremu dobro del.
Prišli so na velik travnik, pogledali kosišča. nabrusili kose in se razporedili. Najboljšega kosca so postavili na čelo. Hudo tistim, ki so bili za njim, saj so morali močno naprezati moči, če niso hoteli zaostati. Morali so tudi kositi v taktu.
Okrog šeste ure. pol ure gor ali dol. je prišla gospodinja z zajtrkom. Prinesla je »kiilnje« (na kocke narezano in skuhano testo ter prelito z mastjo s smetano), za priboljšek je postavila pred kosce domače klobase, rdeče vino ... Kdo ve. kolikokrat so kosci zamahnili s kosišči: utrujeni od dela so posedli okrog sklede z zajtrkom in jo povsem izpraznili. Čeprav je bilo še , zgodaj je teknilo tudi vino.
Počitek. Zdaj, ko so se najedli in napili, bi bilo še kako koristno za telo, če bi še malo poležali. Paniso! Še niso pokosili vsega, zato so se gospodinji zahvalili za zajtrk, spet nabrusili kose in nadaljevali s košnjo. Časa za klepet ni bilo, razen za nekaj besed, ko so brusili kose.
Proti poldnevu so se vrnili domov. Gospodinja je spet pripravila izdaten obrok. Včasih so se kosci nekoliko dlje zadržali pri mizi, posebej, če jim je kapljica dobro dela in če so bila pri hiši dekleta.
Čas košnje! »Zdravo. Janči. mi lahko jutri okosiš?« »Seveda, le povej, kje imaš travnik!« »Jutri te počakam tam.« »Dobro.« »Kaj piješ?« »Prinesi, kar hočeš!« »Dobro. Če boš zadovoljen s pivom, ga prinesem; če Jtočeš vino, tudi lahko.« »Naj bo, prinesi pivo!«
Kosilnica okrog šeste ure zabrni v Gmajni. Kosec je sam. Ker je vešč, mu gre delo lepo od rok. Je sicer naporno takole držati za krmilo, vendar pa spet ne tako, kot tedaj, ko je kosil z navadno koso.
Zajtrk. Osamljeni kosec je nekaj malega použil že doma. Gospodinja lastnika parcele, na kateri kosi, mu ni prinesla zajtrka. Saj niti ne bi jedel. Ne more! Kam pa bi del, ko bi ga postregle vse ženske. Dovolj mu je en jutranji obrok. In pivo sevedte Tega pa je prinesel gospodar, ko je zjutraj prišel preverjat; ali je kosilničar Janči držal besedo.
»Dobro si pokosil. Čuj, tam v Gatišču, saj veš kje, imam še en travnik. Pokosi še tam!« »Naj ti bo.« »Ti si duša. Pridem tja in ti potem plačam za oboje. Drži?« »Drži!«
Sodoben kosec trave svoje delo v redu opravi. Nič pa ne moremo pohvaliti njegovih naročnikov, saj nekateri pozabijo priti na obračun ...
Travo, ki so jo nakosili z ročnimi kosami, so raztresali, obračali in zlagali v kopice z razsohami. Tudi grabljah so z lesenimi grabljami. Seno so naložili na.lesene vozove, ga povezali z lesenim žrdjo in ga prepeljali s kravjo vprego v leseni skledenj.
Sedaj, ko je koso zamenjala kosilnica, je drugače. Le tu in tam si pomagajo z lesenim orodjem« saj v veliki večini plasti trave raztresajo, obračajo in zgrinjajo skupaj, ko je že suha, s traktorskimi ali kosilničnimi obračalniki. Ni malo domačij, kjer sena ne nalagajo na vozove več ročno, ampak ga poberejo s samonakladalno prikolico. Na mnogih kmetijah sena ne mečejo več ročno na podstrešje hleva, na uto dli vparmo, ampak ga transportirajo z električnim puhalnikom. So pa tudi kmečka gospodarstva, ki so si nabavila stroj za baliranje sena in torej s travnikov domov vozijo kockaste bale.
Časi se naglo spreminjajo, kaj pravile?
Kakšen napredek! A li res? To. da je zdaj »koscem« lažje, že drži, resje tudi, da je stroj veliko bolj produktiven, gospodinjam ni treba vstajati zgodaj in pripravljati zajtrka lačnim koscem. I 'se to je res. A mpak. roko na srce, se vam ne zdi, da pa je bilo pred desetimi, dvajsetimi in še več leti prijetno vstati. Nič se nismo upirali, če nas je kdo povabil na košnjo, saj smo vedeli, da bo potem tudi on šel kosil nam. Vedeli smo tudi, da se bomo navsezgodaj naužili svežega zraka, da bomo prijetno utrujeni pričakali gospodinjo s »kiilnji« in drugimi dobrotami. .. Da. lepo je bilo takrat, ko še ni bilo teh preglasnih kosilnic, pa traktorjev, ko si zapregel krave, morda tudi konja . . . Prijetno je bilo prisluhnili utripu vasi. ko so proti večeru zapela kladiva. I 'edel si. da bodo naslednji dan kose ostro rezale. Romantika, ki se ne bo vrnila. Saj nas nihče ne bo prisilil, da bi delali po starem. S lem pa ni rečeno, da bomo naredili smrtni greh, če bomo še kdaj nabrusili kose, urezali nekaj plasti trave. Prijetno nam bo delo in počutili se bomo bolje.
ŠTEFA N SOBOČAN
JUNIJA 1982
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Alma Susurluk je sicer tehnična risarka, ki v teh soparnih dneh rada odvrže odvečno, na sebi pa pusti samo vonj po parfumu, kot pravi.
Prva ženska, ki je preplavala Rokavski preliv je bila Američanka Gertrude Eder-le. To je bilo leta 1926, plavalki pa je bilo 19 let. Morsko ožino med Francijo in Veliko Britanijo je preplavala v 14 urah in 31 minutah, drugje smo kar je bilo za dve uri manj kot je bil dotedanji rekord, ki so ga postavili moški plavalci.
XXX
Mesto Cameron v ZDA velja kot raj za ločence, kajti
stare koprive najbolj pečejo
Jože Vlaj je v Ljubljanskem pismu 21. oktobra 1971 pisal Franciju. Spričo aktualnosti in teže, ki jo ima še za dandanašnjo rabo, vsebino pisma ponatiskuje-mo v celoti.
»Za posek rakičanskega drevoreda jagnjedov sem zvedel že iz časnikov. Pa vendar hvala, da si mi poleg drugih sporočil tudi to novico, kakor mi zmeraj sporočaš. da ste tu in tam spet po nepotrebnem posekali kakšen kos prelepega zelenja. Vendar Ti vse doslej nisem še odgovoril na kakšno tako Tvoje pismo, v katerem si obžaloval propadanje katerega parka ali drugačnega zelenega nasada. Mislil sem pač, da Ti za vsemi temi drevesi in grmi ni kaj posebno hudo, da mi torej pišeš samo zaradi lepšega in iz navade. Toda zadnje Tvoje pismo je bilo zaokroženo tako, da sem ga najprej po vrsti prebral kar dvakrat, nato pa sem se zamislil. Ni in ni mi šlo v račun, zakaj te posek omenjenega drevoreda med Soboto in Rakičanom tako žalosti. Pred leti Te vendar ni žalostilo uničevanje soboškega parka, čeprav je takrat poleg drugega šlo k hudiču tudi veliko petstoletnih hrastov. Toda,
tukaj opravijo ločitve brez večjih formalnosti. Niti osebnih izkaznic ne zahtevajo. Poročenca rečeta, da
se želita ločiti, plačata takso okoli tisoč dinarjev :~
in
po
čez nekaj dni dobita
prebrali
pošti na dom papirje ločitvi.
o
XXX
Na Kitajskem so arheologi odkrili ostanke 21 hiš, starih najmanj štiri tisoč let.
CE SEKIRA PADE
ko sem nato Tvoje pismo začel brati v tretje, sem med njegovimi vrsticami našel tudi vzroke za Tvojo žalost. In ker se mi zdijo tile vzroki pravi milnati mehurčki, Ti jih bom v nekaj stavkih tudi skušal razbliniti.
Po moje Te ne vznemirja toliko uničevanje pokrajine in več ali manj neodgovorno početje posameznikov, kakor zaostalost Tvoje pokrajine. Ali z drugimi besedami: če je že kdo tako hud »žagoman«, da si ne more kaj, da ne bi od časa do časa požagal kakšnega drevesa, naj ga gre žagat ali podirat kam ven. v gozd, ne pa. da se spravi prav na znamenit drevored. Pod »žagoma-nom« misliš pač na primerjavo s piromanom, z bolnikom, ki ga daje požigalna strast.
In tudi sem našel Tvojo prvo zmoto. Ko namreč piromana zagrabi strast, ne tava dolgo naokrog, marveč zažge, kar mu pride pod roko. Enako bi tedaj bilo z »žagomanom«: ne bo šel na romanje v tropski pragozd, marveč bo v navalu žagalne strasti požagal najbližji nasad. Zdaj pa poglejva še tisto, čemur Ti praviš zaostalost pokrajine! Po tvojeje namreč prav obrobni predel. kije daleč od oblasti in središča, pravcati raj za »žagomane« in podobne nepridiprave. Pri nas; v Ljubljani, da si česa takega nihče ne bi mogel privoščiti, ker imamo tu visoko oblast,
Najbrž se okoli Falklandov ne bi tako hudo in nevarno zapletlo, ko bi to otočje ne ležalo na pragu Antarktike in nad domnevnim nahajališčem nafte. Ta pozabljeni del syeta je bil dolgo pust in prazen, in šele ko seje izkazalo. da so svetovne zaloge surovin omejene, apetiti pa vse večji, so začeli pogledovati tudi po teh neprijaznih in odljudenih krajih.
Beli kontinent, kot Antarktiki tudi pravijo, se odeva v tako hud mraz, da v ozračju nad njim ne prežive niti sicer odporne bakterije. Čeprav na tem območju pade izjemno malo padavin (še manj kot v Sahari) se je stvorila tudi po več kilometrov debela ledena odeja, v kateri je zamrznjena več kot polovica vse sladke vode na svetu. Začuda pa so debeli ledeni nanosi tu in tam »očiščeni« in pod mrzlo nebo štrlijo kopni deli fantastično oblikovanih skal. Tisočletja so obale ledenega kraljestva obiskovali le kiti, ki so se pasli na polarnih morskih pašnikih, tjulenji in salonsko uglajeni pingvini. Šele v 19. stoletju je, kot je znano, na Antarktiko stopil človek.
Slavni kapitan Cook je sicer že v drugi polovici 18. stoletja zaplul v antarktične vode, vendar do zaledenelih obal ni prišel. Tisti čas je
Velika suša je bila vzrok za nenavadno selitev strupenih kač v sovjetskem Kazahstanu. Kače so dobesedno prekrile neko cesto in tako onemogočile promet. Znanstveniki trdijo, da jih je bilo na kvadratnem metru cestišča najmanj po pet do šest.
XXX
Inženirji Fordove tovarne avtomobilov v bližini avstralskega Melbourna so skonstruirali super maloli-tražni avtomobil. Za prevoz ene same osebe porabi liter super bencina na vsakih 1500 kilometrov!
V MED visoko šolstvo in visoke dohodke.
In tu sem naletel naTvojo drugo in temeljno zmoto.
Pred kratkim sem lahko pokukal v skrivnostne urbanistične načrte našega mesta. V njih je lepo zarisano, kod bodo zgradili nove hiše, kje bodo parki ih kod bodo tekle hitre ceste. In kaj misliš, bodo le-te lepo obkrožile Ljubljano? Ne bodo je. Ena od njih bo prav imenitno sekala park Tivoli in mu odrezala njegov najlepši kos, dvakrat tako velikega, kot mu ga je že pred leti železnica. Torej — kot
za razvedrilo
tudi ljubljanski
vidiš
»žagomani« ne spijo. In ker smo bili že doslej v Ljubljani po vseh plasteh silno ' napredni in povrh še domiselni, si lahko tam gori pri Vas sežete v roke in si čestitate, da sta s posekom drevoreda jagnjedov v resnici prvi zadeli žebelj na glavo, kajti prav v kratkem bo izbruhnila največja moda takšnih posegov. In tedaj Tvoj kraj ne bo več mogel veljati za zaostalega, saj je bil med prvimi, ki mu je sekira padla v med in je ugotovil, da je treba posekati vse, kar je zastarelega, torej tudi stara drevesa. Kako pa bo drugače z Vašo zaostalostjo, je vnaprej težko povedati...
Saj: kaj bo, kaj bo, ko leta
-brž-
poteko!?
pesimistično zapisal, da »bodo dežele, ki morda ležijo na jugu, za vedno ostale neznane«. Lovci na tjulenje pa se za te temačne napovedi niso menili in so prodirali naprej v negostoljuben svet. Tako naj bi ribič N. B. Palmer kot prvi človek zagledal Antarktiko. Opisal jo je kot širno, gorato pokrajino, pusto in samotno in močno pokrito z ledom. Za njim so skrivnostno južno celino iskali še mnogi raziskovalci in tako se je ledeni svet počasi razkrival. Vendar pa vse do nedavnega, ko so znanstveniki opravili sodobne meritve, nismo vedeli, da Antarktika sploh ni celina, marveč skupek otokov, kijih prekriva do 4.000 metrov debel večni led. Izmerili so najnižje temperature na Zemlji, preko minus 90 stopinj.
Toda najzanimivejša so bila za svet nedvomno odkritja geologov, ki so ugotovili, da so na območju Antarktike pomembna rudna bogastva. Skoraj povsem zanesljivo je ugotovljeno, da leže vzdolž Transantarktičnega gorovja okoli 3.000 kilometrov dolgi skladi premoga; gre za največja ležišča premoga na svetu. Tudi zaloge železove rude naj bi bile ogromne.
Po predvidevanjih nekaterih geologov se pod Antarktiko nahajajo še druga bogastva. Če je bila bela celina pred 200 milijoni let, ko so se začeli posamezni kontinenti nekdanje praceline Pangee razmikati, zares sestavni del tega prakontinenta, potem
Predzadnjo soboto je bilo v soboški kinodvorani republiško tekmovanje v body buildiggu za		--
Slovenije«. Med devetimi najlepše grajenimi Slovenci je bil za Mr. Slovenije že drugič izbran Alojz L* (30 let), iz Mengeša. Drugi je bil Rode Monosiovski (29) iz Nove Gorice, tretji pa Davorin Dusalin (**. I iz Maribora. Sodelovala sta tudi dva mlada tekmovalca iz Murske Sobote: Jože Kulčar je bil četrt ’ g Vitomir Kranjc pa šesti.

PRIDOBITVE
ZAHVALA
— Boter, hvala za stoječo uro, ki ste mi jo podarili ob rojstnem dnevu.


ft
— Miki, jaz sem ti vendar podaril ročno uro.
— Že, vendar kar naprej stoji.
V PARKU
— Mimi, tako si lepa m očarljiva, da bi te gledal ure in ure.
— Samo sladkih besed in samo gledanja se v parku bojim. Moj čas je dragocen.
morajo biti v njenih nedrih rudnine, ki so značilne za južni del Afrike, Amerike, Indije in Avstralije, kar pomeni, da bodo geologi najbrž odkrili pomembne zaloge urana. Kaj pomeni dandanašnji ta surovina za energetsko žejne države, je odveč pisati.
Lani ’ so geologi ves čas južnega poletja, ko je sonce celih 24 ur dneva na nebu in se kotali po obzorju naokrog, ne da bi zašlo, preiskovali skalnata gorovja. Našli so dragocene kovine,'kot sta tantal in litij, iz katerih moderna tehnologija pridobiva prvovrstne in zelo trdne zlitine. Na področju Dufeka so ameriški, avstralski in novozelandski geologi odkrili nahajališča platine in kroma, ki veljata oba za strateški kovini.
Največje surovinsko presenečenje. ki ga skriva antarktično območje, pa je najbrž nafta. Raziskovalna ladja Glomar Challenger je pri vrtanjih v dno Rossovega morja našla ogljikovodike, etan, metan in etilen. Vsi ti plini sef znamenja, da mora biti v bližini tudi nafta. Neki strokovnjak velike naftne družbe Gulf Oil ocenjuje, da so pod Rosso vim in Weddel-lovim morjem velikanske zaloge nafte, ki jih je mogoče primerjati z ležišči nafte ob Aljaski.
Ker so omenjena območja prekrita z večnim ledom, bi bilo črpanje antarktične nafte za zdaj še predrago, vendar pa tehnologija črpanja z morskega dna tako napreduje, da
— Ko sva se z ženo poročila, nisva imela skoraj ničesar. Stanovala sva v majhni slabo
se bo kmalu splačalo postaviti vrtalne ploščadi tudi na območju negostoljubne Antarktike.
Vesti o surovinskih boga; stvih na južni ledeni kapi našega planeta so razburile ekologe, ki se z grozo sprašujejo, kakšne bodo posledice na zemeljsko atmosfero, ako pride do kakšnih ekoloških katastrof na antarktičnem območju, saj J6 znano, da je belo prostranstvo okoli južnega zemeljski' ga pola prava vremenska kuhinja za ves planet.
Še bolj pereča pa so vprašanja o tem, kdo je lastnik teh še ne koriščenih bogastev in kdo jih lahko izkorišča. An; tarktično ledeno pogačo so si v tem stoletju razdelili Avstralija, Francija, Nova Zelandija, Čile, Argentina, Velik® Britanija in Norveška. N11! ZDA niti Sovjetska zveza si takrat nista odrezali svojega kosa, čeprav sta kasneje postavili stalne baze na Antarktiki.
Leta 1961 je 14 velikih držav podpisalo Antarkticn1 sporazum, ki prepoveduj6 namestitev atomskega orožja, prepoveduje vojaške aktivnosti in dopušča svobodno 1Z' menjavo znanstvenih im°6' macij, zbranih na tem območju. Toda novoodkrita bogastva so okrepila nekdanje zahteve po lastništvu, zato je zelo verjetno, da bodo morali ponovno sesti za pogajalsko mizo in se dogovoriti, kako bo z izkoriščanj^ Surovin, sicer se Falkland^ lahko ponovijo še bližje led6' nim obalam nič več skrivnostne bele celine.
opremljeni najeti
- In kako je oan našnji? nekol’^
- Zdaj imava nek .{jrj večjo najeto sobo otroke.
STRAN 12
za vsakogar nekaj
Bolezni in škodljivci vinske
zdravnik za vas
za vinogradnike
Vinsko trto napada več sovražnikov, med katerimi so tudi glive (fungi). To so mikroskopsko majhne rastlinice brez klorofila, ki si za življenje potrebne snovi pridobivajo z zajedanjem ali Parazitiranjem na višjih zelenih rastlinah (zajedavske ali parazitske Slive), ali pa z razkrojem že odmrle organske snovi (gniloživke ali saprofitske glive).
Telo gliv je sestavljeno iz mnogih nitk ali hit, ki skupaj tvorijo podgobje ali micelij. Zajedavske glive razraščajo svoje hife v rastlinskih tkivih, razmnožujejo pa se s posebnimi trosi, ki jih običajno tvorijo na površini napadenih rastlinskih tkiv. Glivam ustreza vlažno in toplo vreme, zato je pojav glivičnih bolezni najmočnejši v letih z obilico padavin.
Bolezni na vinski trti povzročajo tudi virusi, ki so zelo preprosto zgrajeni in jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Okužijo lahko le žive rastlinske celice, se v njih hitro razmnožijo in nato razširijo na sosednje celice, dokler končno ne okužijo cele rastline.
Bakterije kot povzročitelji bolezni vinske trte niso pomembne. Pač pa so v zadnjih ugotovili med povzročitelji rastlinskih bolezni tudi mikoplazme.
To so preprosto zgrajeni majhni organizmi, ki glede na zgradbo sodijo nekako med viruse in bakterije. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi na vinski trti povzročala bolezen le ena mikoplazma, t. i. zlato rumenico (flavescence dore), je pri nas še ne poznamo.
Med škodljivci vinske trte so brez dvoma najpomembnejše žuželke (insekta). Njihovo telo je sestavljeno iz glave, oprsja in zad-*a- Razmnožujejo se z jajčeci, iz Katerih se izležejo ličinke, ki se Postopoma preobrazijo v odrasle ve m^>Odras'e žuželke ali njiho-objedarie bP^^odujejo rastline z ko J rast'mskih tkiv ali ta-
Med1^
in škodljivce vinske trte sodi-štev?1 pršlce (avcarina), ki jih pri-žns.,!"0 .k pajkovcem in so z
Ikami v daljnjem sorodstvu. imo^'i1.^ ^'jo zlasti po tem, da . J0.St«ri pare nog, nimajo kril in paInic. Pršice so majhne živalce, J večina med njimi meri le nakaj „.S,V'nk milimetra. Iz napadenih st m sesajo sokove in ker se hitro \azmnožujejo, lahko povzročijo obcutnoo škodo.
Med škodljivce vinske trte lahko ejemo tudi nekatere višje živali, e ptiči zlasti škorce, med sesalci Z’roma glodalci pa voluharja.
Kemična sredstva delimo glede a namen uporabe na kemična sredstva, ki delujejo proti:
glivičnim boleznim — fungicidi,
žuželkam — insekticidi, glodavcem — rodenticidi, pršicam — akaricidi, plevelom — herbicidi.
ŠE OB PRAVEM ČASU
— Mamica, prosim, mi daš takoj tri tisočake?
— Zakaj se ti pa tako mudi?
—- Sama si rekla, da se v trgovinah stvari podražujejo skoraj iz ure v uro . . .
mirna plaža
. — Kako mirna plaža, tu tam kakšen sprehaja* *ec ali sprehajalka v kopalkah. Obala je pešče-Pa, a ni morda morskih ležov ali meduz?
— Ne, to sploh ne. Vse kar je živega, sproti pospravijo morski psi.
ČASI SE SPREMINJAJO
“Ko so se naši predniki ''mili iz boja, je bila doma veselica, zdaj, ko se človek Pogumen vrne z veselice, je doma vojno stanje«
Fungicide običajno uporabljamo zaščitno ali preventivno — pred pojavom bolezni. Z njimi torej preprečimo okužbo, ne moremo pa zdraviti že obolelih fastlin. Kaže pa, da bomo kmalu dobili tudi fungicide z zdravilnim (kurativnim) učinkom, s katerimi bo mogoče vinsko trto, škropiti še po okužbi s peronosporo, medtem ko proti oidiju takšna sredstva že imamo. Med fungicide, ki so pripravljeni na osnovi bakra, pri-, števamo vinogradnikom dobro znano bordojsko brozgo, ki jo pripravimo iz raztopine modre galice in apna. Vendar pa to zaradi zamudne priprave vedno bolj izpodrivajo drugi bakrovi pripravki, med katerimi je najbolj znan cuprablau. Za vinogradništvo so primerni tudi bakreno apno 25 in bakreno apno 50, bakreno apno super, bakrocid, kupran in drugi. Zadnja leta se vedno bolj uveljavljajo mešanice bakrovih in organskih fungicidov, kot so na primer bakreni antracol, bakreni dithane, bakreni euparen, bakreni faltan in drugi.
Vsi bakreni pripravki in tudi kombinacije so za vinsko trto nevarni v deževnem in hladnem vremenu, saj lahko povzročijo ožige, zlasti pa zavrejo rast, zato jih v času bujne rasti ne priporočamo. Zato tudi niso primerni za škropljenje trsnic in mladih vinogradov, v rodnih vinogradih pa so priporočljivi zlasti za
opremljamo stanovanje
Kuhinjski
V sodobnem gospodinjstvu je hladilnik nepogrešljiv. Njegova naloga je hranjenje živil, ki naj ostanejo sveža. V ta namen ima vsak hladilnik pregraje različnih oblik, v katerih pa je tudi stopnja hlajenja različna.
Za kuhinje s kratkim nizom je primeren hladilnik, ki je visok 85 centimetrov, tako da je njegova zgornja površina v isti ravnini z ostalimi delovnimi površinami v kuhinji. Tako se le delovne površine povečajo še za 60 x 60 centimetrov.
Zelo priljubljena je kombinacija hladilnika in zamrzovalnika. V tej napravi namreč lahko hranimo živež, ki ga bomo uporabljali vsak dan. pa tudi tistega, ki ga hranimo dalj časa ali pa za posebne priložnosti, recimo, ko prispejo nenapovedani gostje.
Zamrzovalniki vse bolj os-vajajo_ sodobna gospodinjstva. Že dolgo niso več želja velikih ali pa kmečkih gospo
za razvedrilo
EKONOMIČNOST
— Veš kaj je ekonomičnost?
— Tuja beseda, ki je ne razumem.
— Jaz pa sem njen pomen preizkusila v praksi: v sobo 5x5 metrov sem vzela na stanovanje pet dijakov.
PRI PERSONALNEM
— V prošnji za zaposlitev v naši delovni organizaciji ste napisali, domala vse kar je potrebno, tudi dokazila o izobrazbi smo dobili. Zanima me samo še to — ste poroče--l?— Ne, vendar bom delal vse, za kar me boste zadolžili.
LOVSKA
— Končno sem si oddahnil, v antikvariatu sem staknil novejšo knji-
go o življenju živali.
— Boš študiral zoologijo?
— To ne, rad pa bi končno vedel na kaj naj streljam.
SOSEDSKA POMOČ
—. Soseda, s pisanjem domače naloge za vašega Brankeca še vedno niste končali?
— Bom. Še nocoj, zdaj imam opravka z živino.
— Le pohitite, da jo bom lahko za našo Liliko prepisala vsaj do desetih ...
škropljenja po koncu cvetenja, ker dolgo delujejo. V času cvetenja bakrovih pripravkov in kombinacij z bakrom ne uporabljamo, ker lahko povzročajo osipanje cvetja. V trsnicah, mladih in rodnih vinogradih je priporočljivo, da opravimo eno ali dve končni škropljenji z bakrovimi pripravki, da tako pospešimo dozorevanje lesa.
V vinogradništvu uporabljamo še sorazmerno veliko bakrovih pripravkov, zlasti proti peronos-pori in rdečemu listnemu ožigu. Proti oidiju niso učinkoviti, vendar zavirajo njegov razvoj, prav tako pa zavirajo razvoj sive grozdne plesni.
Med fungicidi, ki so pripravljeni na osnovi žvepla, sedaj uporabljamo le še tako imenovana močljiva žvepla' proti oidiju, ki jih primešamo osnovnemu škropivu proti peronospori. Med močljivimi žvepli je pri nas najbolj znan cosan. Žveplovi pripravki so učinkoviti Samo proti oidiju, delno pa učinkujejo tudi proti pršicam. Vsi žveplovi pripravki so za vinsko trto nevarni v vročem vremenu, zlasti kadar je temperatura višja od 30 C. Takrat lahko povzročijo hude ožige, zato jih ne smemo uporabljati. V hladnem vremenu, kadar je temperatura nižja od 16 C, močljiva žvepla (npr. cosan) ne delujejo.
(Dalje danes teden)
hladilnik
dinjstev. Sedaj jih uporabljajo tudi najbolj poprečna gospodinjstva s tremi ali štirimi člani. Pripravnejši je listi zamrzovalnik, ki ima predale in ki ga odpiramo spredaj, kol tisti: ki ga' odpiramo z velikim pokrovom z zgornje strani. Zamrzovalnik s predali se tudi lažje vključi v kuhinjski niz. gospodinja pa se v njem bolje znajde med vlaganjem in iskanjem hrane.
ZASTRUPITVE S HRANO
Zastrupitve s hrano so oboljenja, ki nastanejo zaradi uživanja onesnažene hrane, ki lahko vsebuje:
— škodljive bakterije in njihove strupe,
— kemične strupe,
— rastlinske sirupe,
— živalske strupe.
Glavna karakteristika zastrupitev je nagel razvoj bolezni s pretežno želodčno -črevesnimi znaki. Kljub zakonu o obvezni prijavi zastrupitev, o njihovem številu nimamo redne slike. To pa zato, ker zastrupitev s hrano velikokrat poteka v tako blagi obliki, da ljudje ne iščejo zdravniške pomoči, pa tudi prijave ni. Čeprav torej nimamo vseh prijav, pa je zastrupitev s hrano iz dneva v dan več, kar je v zvezi z ustanavljanjem vse večjega števila obratov družbene prehrane, gostinskih obratov, slaščičarn in podobno. Vsi obrati pa ne ustrezajo osnovnim higiensko-cpidemiološkim zahtevam.
Povečana poraba že pripravljenih živil, nezmožnost redne sanitarne kontrole proizvodnje, shranjevanje in prevoz hrane privedejo do tega, da. pridejo do potrošnika tudi oporečna živila. Velikokrat je posledica tega zastrupitev. Stalni porast zastrupitev s hrano ne opažamo samo pri nas. temveč tudi v deželah, kjer je sanitarna kontrola mnogo večja in kjer je tudi higienski nivo prebivalstva višji.
Največkrat so vzrok za zastrupitev s hrano škodljive bakterije in njihovi strupi v hrani; Ker so nekatere vrste hrane izredno ugodno okolje za razmnoževanje bakterij. je nevarnost zastrupitev s hrano vedno prisotna. Prav na to kaj radi pozabljamo in nesreča je tu. Ker vedno obstoji možnost teh zastrupitev, in zato ker zajame vedno večje število ljudi, bomo te zastrupitve tudi opisali.
V hrano lahko pridejo bakterije neposredno od obolelih ljudi in živali ali. klicenoscev, lahko pa posredno z vodo in insekti (muhe) ter glodat ei (miši in podgane).
Zastrupitve s hrano se javljajo kot:
— zastrupitve s hrano, izzvane s škodljivimi bakterijami, t. i. zastrupljevalci hrane: v tem primeru govorimo o alimentarnih zastrupitvah z bakterijami,
— zastrupitve s hrano, izzvane z bakterijskimi strupi; v tem primeru govorimo o alimentarnih zastrupitvah.s strupi,
— zastrupitve s hrano, izzvane z občasno škodljivimi bakterijami; ti mikroorganizmi povzročajo obolenje le pri najbolj občutljivi skupini ljudi (otroci, ostareli).
.Zastrupitve s hrano, izzvane s škodljivimi bakterijami:
Te zastrupitve so največkrat posledica vdora bakterij iz skupine salmonel v hrano, ki jo nato zaužijemo. Po vdoru v hrano in pri primerni temperaturi se prav hitro razmnožijo. Pri tem ne prihaja do vidnih sprememb v hrani, postane pa nevarna za ljudi. To pa je tudi vzrok pravočasnega odkrivanja oporečnosti hrane..
Take bakterije se največkrat nahajajo v mesu, mesnih izdelkih, v jajcih, mleku in mlečnih izdelkih. Prav te vrste se vsakodnevno pojavljajo v naši prehrani.
Klinična slika take vrste zastrupitve s hrano je podobna klinični sliki nalezljive bolezni, ker je prisotna povišana temperatura.
Prvi znaki zastrupitve se pokažejo po 24 urah, redkeje po 36 do 72 urah. Prednjačijo prebavne motnje z bolečinami v trebuhu, slabostjo. glavobolom, bruhanjem, drisko itd. Včasih lahko ti znaki izostanejo ali pa se pojavijo v blažji obliki. Bolezen traja navadno 3—5 dni, v težjih primerih do treh tednov. Povzročitelji teh zastrupitev s hrano se lahko zadrže v prebavilih več tednov po ozdravljenju'. Prebolevniki, kot jih imenujemo, z blatom občasno tudi izločajo povzročitelje bolezni. Take izločevalce povzročiteljev zastrupitve imenujemo klicenosce. So nevarni za okolico, ker bolezen širijo naprej.
Da preprečimo nastanek zastrupitve s hrano, so potrebni naslednji ukrepi:
— izvajati stalno veterinarsko kontrolo pri živalih pred klanjem in neposredno po njej,
— stalno kontrolirati oporečnost in neoporečnost živil.
 — zdravstveno nadzirati osebje, ki ima opravek z živili, zaradi odkrivanja klicenoscev, .
— nadzirati izgradnjo objektov
za proizvodnjo, predelavo in shranjevanje živil, če ustrezajo sanitarno-higienskim predpisom,
— kontrolirati prevozna sredstva;
— skrbeli za primerno shranjevanje in čim hitrejšo porabo že pripravljenih živil.
Zastrupitve s hrano izzvane z bakterijskimi strupi:
Stafilokoki so ', najpogostejši povzročitelji gnojnih infekcij na koži, najdemo pa jih tudi skoraj pri vseh drugih procesih na koži. Lahko računamo, da pri skoraj 80 % zdravih ljudi najdemo te bakterije na sluznici nosu in žrela, od koder pri kihanju in kašljanju ali prek rok pridejo v hrano.
V hrani, kot so mleko in mlečni izdelki, slaščice, mleto meso, pride do izločanja večjih količin strupa teh bakterij, ki privede do zastrupitve. Tudi pri nas, predvsem v poletnih mesecih so take zastrupitve s sladoledom, tu in tam pa z drugo vrsto hrane.
Po kratki inkubaciji od 0,5 do 2 ur, redkeje po 6 urah, se že javljajo znaki zastrupitve.
Kažejo se kot: slabost, bolečine v trebuhu, bruhanje, driske. Lahko nastopi nezavest. Že po 6 oziroma 48 urah ti znaki izginejo.
Da bi preprečili nastanek te vrste zastrupitve je potrebno:
— prepovedati delo pri živilih osebam, ki imajo gnojne infekcije
SESTAVIL MARKO NAPAST	PLEMKINJA	FR. FILM. IGRALEC IT. RODU (LINO)	odličen . FILM VITTORIA DE SIGE	SMUČARSKI SKAKALEC BREMSETH	PISARNA, URAD	STROJENA ŽIVALSKA KOŽA	FRANC. Pl-STAUICA (1766 DO 1817)
AVTOMOBIL ZA PREVOZ VEČ OSEB							
ČLOVEK, KI TREZNO GLEDA NA ŽIVLJENJE							
ODDELEK ZA NOTRANJE BOLEZNI		T -					-
ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA				DEL VOZA FILMSKA IGRALKA NIELSEN			
LJUDSTVO OB IZVIRU JENISEJA					ŠPANSKI SPOLNIK		
OČRT					GRŠKA ČRKA	ROGATE GOZDNE ŽIVELI	MESTO V EGIPTU OB NILU
BODEČA RASTLINA SUHIH PODROČIJ							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE		AM. FILM. IGRALEC (WARREN) PERZIJA					
OTOK V PRESPAN-SKEM JEZERU				DANSKI OTOK PEVEC KING COLE			
UTRIP S TREPALNICO					EVROPIJ ODGOVOR NA KONTRO		
VOJAŠNICA							
ALFRED NOBEL			ALKALOID V ČAJU				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: patrola, opravek, Dravidi, kitara, Ukana, O, por, NDR, oz, Ajas, Valjevo, A, AD, NN, narisi, jasnina, Er, anas.
IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA
na koži, vnetje žrela, vnetje ušes, vnetne spremembe v nosni votlini,
— vse manjše poškodbe na izpostavljenih mestih je potrebno pozdraviti,
— vso hrano, ki je ugodno okolje za razmnoževanje stafilokokov, kot so: kreme, sladoledi, pudingi, mleko, mlečni izdelki, klobase, mleto meso, čim hitreje porabiti,
— shranjevati hrano vedno le v čistih hladilnikih, nepravilno shranjene in zastarane hrane ne smemo uživati.
Zastrupitve s hrano, izzvane z občasno škodljivimi bakterijami:
Zastrupitve te vrste izzovejo mikroorganizmi, ki jih lahko velikokrat najdemo v hrani in ne moremo z gotovostjo trditi, da so s svojimi strupi izzvali zastrupitev. Največkrat je določena hrana ,,krivec” zastrupitve in sicer: mleto meso, klobase, pudingi, sladoled, slaščice. Velja mnenje, da zastrupitev izzove bakterijski strup, ki nastane pri razpadanju te vrste škodljivih bakterij.
Po inkubaciji od 9 do 18 ur se javljajo želodčno-črevesni znaki. Znaki zastrupitve izginejo po 6 do 24 urah.
Večina teh povzročiteljev spada v skupino črevesnih bakterij. Najenostavneje zastrupitve preprečujemo z vzdrževanjem higienskih razmer. Poseben poudarek dajemo osebni higieni osebja, ki dela z živili, predvsem pa morajo vso pozornost posvetiti umivanju in razkuževanju rok. Ne smemo zanemariti higiene prostorov, opreme in delovnih pripomočkov.
Sestavila:
Dipl. vet. Erika DROŽINA
24- JUNMA 1982
STRAN 13
To smo se smejali
Bilo je lansko leto nekega večera. Pri sosedu smo ličkali koruzo. Tam je bil tudi sosedov Milan. Koruzo je moral nositi na podstrešje, jaz in moja prijateljica Silva pa sva jo metali v kot. Milan je nosil koruzo po lestvi, kije bila že stara. Košaro si je dal na glavo in ne da bi se držal, je šel gor po lestvi. »Poglejte, kako si upam!« seje bahal. Naenkrat pa: Bum! Padel je skozi lestev in si vso koruzo, ki jo je imel v košari, obrnil na glavo s košaro vred. Jaz in Silva sva se tako smejali, da bi skoraj padli s podstrešja. Teta naju je vprašala: »Kaj se pa tako smejeta?« Nisva ji mogli odgovoriti, ker sva se še vedno smejali. Tudi teta seje začela smejati, ko je zagledala Milana, kako šepa. »Kaj pa šepaš kot star dedek?« ga je vprašala. »Kaj me pa zijate?« seje zadrl Milan na ves glas. »Zato, ker si bil tako lušen, ko si visel na lestvi s košaro in koruzo na glavi.« mu je smeje odgovorila Silva. Ko smo to povedali še ostalim, smo se vsi smejali. Milan pa je kar pihal od jeze. Ta večer sem se enkrat za vselej nasmejala.
Brigita Jud, 5. a
OS Rogašovci
NA TRAVNIKU
Travnik je zjutraj zelo lep. Na travi je še rosa. Kosci najraje kosijo v jutranjih urah. Kobilice neprestano skačejo pred koscem. Pokošena trava hitro vene. Na soncu posivi. Seno naložijo na voz in odpeljejo domov.
Suzana Hozjan, 2. b
OŠ Velika Polana
Vračam se spet na tisti most, voda bistra mi pod njim šumi. Kadar gledam v njo, srce zahrepeni.
Vse je isto kot je takrat bilo, rdeče rože še cveto in goste trave, med njimi rahla rosa, neka misel tli. . .
Gledam tja v dalj, tam potok se vije, tam sonce močneje sije. Gosti hlad zavzame mi pogled in v vejah bele breze spet tli tisti cvet, preprost, a mi je všeč.
In vse je isto.
Ponovno veter se zaganja vame, še vedno slišim tiste klice, v meni še je tisti smeh.
Goste trave po bregovih valovijo.
val preprostih stez, ki vijejo se mimo mene, bela pota so zaprta, bela pota tu so prazna in še vedno vse je isto. Gledaje v tisto, svet to noč, ki spustila se na zemljo in v sive drobne sence, ki jih luna riše na nebo, prevzela sem poslednjo čast. Ne spominjam se, da ob tem potočku žalostna bi kdaj bila, moje otroštvo bilo je tu doma in potoček mi je bil vir spoznanja.
Ponovno stojim na tistem mostu in spet mi bistra voda pod njim šumi, ponovno gledam v njo in vse je isto.
Glas ptic še vedno je z menoj in tiha rosa spušča se na tla in jaz strmim vanjo in vse je isto, kot je takrat bilo: a vrnitve na stari most ni pozabilo oko, ker tihe trave še vedno tiho šepetajo o njej . . .
IZBRANA RISBA: »Domačija« — Narisal Marjan Grabar, 5. raz. OŠ Šafarsko.
Leonida Donoša, 7. a
O S Cankova
KKIŽEMKRAŽJEM
L. /fotaKz
UREJA JOŽE GRAJ
Na prvem srečanju mladih gasilcev-raziskovalcev
V okviru krožka OZN smo se na naši šoli odločili, da bomo izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Gasilstvo v domačem kraju. Zbrali in uredili smo gradivo ter poslali na uredništvo mladinske poljudnoznanstvene revije Pionir, ki je v okviru Gasilske zveze .Slovenije razpisala to nalogo. Priznanje za sodelovanje v raziskovalni akciji je bilo povabilo na srečanje mladih gasilcev-raziskovalcev v Metliko. Veliko število nas je sodelovalo v tej akciji, zato smo izbrali na vsaki sodelujoči šoli po enega delegata, ki je skupaj z mentorjem odpotoval v Metliko. Srečanje je trajalo dva dni.
Šestnajstega aprila zgodaj zjutraj sva se z mentorjem tov. Jožetom Bencejcm odpeljala v Ljubljano, kjer je bilo zbirno mesto. Med potjo sem na vlaku spoznala še mlade raziskovalec iz
NAŠ
MURI
Najljubša žival zame je Muri. Zelo je majhen. Rad se igra in je nagajiv. Je zelo hud pes. Na koncu repa ima belo dlako. Kadar vidi mačko, jo začne preganjati. To počne tudi s kurami. Zdaj, ko ima koklja mladiče, Murija večkrat nažene, kadar je preveč blizu.
Jožko Lebar, 4. a OŠ Apače
Crenšovec in Murske Sobote. V Ljubljani smo se ob pol enajstih zbrali na Kongresnem trgu, od koder smo se z dvema avtobusoma odpeljali proti Metliki. Spremljali so nas tudi urednik Pionirja in dva arheologa, ki sta nam pripovedovala o Dolenjski, po kateri smo se vozili. Okoli poldneva smo prispeli v Metliko. Kosili smo v Hotelu Bela krajina.
Po kosilu smo postajali vedno bolj nemirni in nestrpni, kajti bližalo se je srečanje z našimi gostitelji, učenci osnovne šole v Metliki. Jaz sem bila gostja pri trinajstletni Andrej Hauptman. Po naju sta se pripeljala z avtom njena mama in brat Iztok, saj Otti ne stanujejo v Metliki, ampak v sosednji vasi Trnovec. Pri njih doma sem se seznanila tudi z Andrejinim očetom.
V pogovoru sta mi Andreja in Iztok predstavila Metliko, njeno okolico, belokranjske običaje . . . Obiskali smo center Metlike, kjer so trgovine, mnogo stanovanjskih blokov, vrtec, zdravstveni dom, vinska klet . . . Z griča Veselica je zelo lep razgled na Metliko in-njcno okolico. Najlepše pa je bilo ob Kolpi, eni najčistejših rek v Sloveniji.
Ob pol petih smo se zbrali v metliški osnovni šoli, kjer je bilo srečanje vseh pionirjev, mentorjev in drugih gostov. Domačini so nam pripravili lep kulturni program. Na koncu smo se še nasmejali ob šalah Tonija Gašperšiča in zavrteli ob elek
tronski harmoniki Silvestra Mihelčiča. Veseli in malo utrujeni smo šli vsak k svojemu gostitelju. Mentorji so imeli srečanje in večerjo v hotelu, kjer so tudi prenočili. Po večerji pri Hauptmanovih smo gledali televizijo in se pogovarjali. Bilo je že zelo pozno, ko smo šli spat.
Naslednje jutro smo se zbrali pred gradom, v katerem je Belokranjski muzej. V gradu je razstavljeno gradivo, ki prikazuje slovensko gasilstvo in druge muzejske zbirke. Po ogledu je na naših obrazih zamrl nasmeh, kajti prišel je čas slovesa. Ob desetih smo se morali, čeprav neradi, posloviti od gostoljubnih domačinov. Vozili smo sc skozi razne kraje, kjer smo si ogledali več zgodovinskih spomenikov. Obedovali smo v Dolenjskih toplicah. Tam smo st ogledali šolo, prostor kjer bodo gradili pionirski dom in znan Zdraviliški dom.
Po kosilu smo se odpeljali v Ljubljano, od tam pa proti domu. Na vlaku smo si pripovedovali zanimive dogodivščine, ki smo jih doživeli v teh dveh dneh. Bili smo zelo utrujeni, vendar zadovoljni in polni novih spoznanj.
Srečanje mladih gasilcev-raziskovalcev mi bo ostalo še dolgo v spominu. Spoznala sem veliko prijateljev, dokaz zato pa bodo pisma, ki bodo romala med nami.
Marija Horvat, 8. a OŠ Štefan Kovač Turnišče
ko so cvetele marelice
Biba se je kmalu vrnila s Cirilinim očetom, kije bil primarij v porodnišnici. Bilje visok, vitek, siv. Še preden je vstopil k meni, sta s hčerko pri vratih nekaj šepetala. Pred vrati je spet stala Biba, ki je skojevsko vdana čakala na ukaze, zraven nje pa je mati glasno žebrala rožni venec,kar sem slišala v sobo. Iskala je izhod iz trpljenja v veri, ki ji je edina dajala upanje, ko je odpovedalo vse drugo. Bog, on naj poseže vmes in me reši.
Primarij je stopil k meni. Med preiskavo sem medlo slišala njegovo prigovarjanje, da bo vse dobro. Videla sem, kako dr. Cirila pregrinja mizico in nanjo razporeja instrumente, ki jih jemlje s pincetami iz kuhinjskih loncev.
Primarij se je sklonil k meni, da bi tako ustvaril občutek prisrčnosti, v čemer je bilo zame res dosti tolažbe.
,, Potreben bo kleščni porod," je dejal. ,,Ce boste tako potrpežljivi kot doslej, bi ga najrajši napravil brez narkoze. Za vas bo bolje, ker ne boste bruhali in se napenjali. Prav?"
,, Storite, kar hočete, samo čim prej, da bo otrok živ."
Nasmehni! se je in si začel umivati roke.
Poseg je trajal samo nekaj sekund. Videla sem nekakšne lopatice, začutila strašno bolečino in že zagledala, kako z dr. Cirilo držita v rokah otroka in si ga ogledujeta. Zame se nista zanimala. Vsa v krvi sem mirno ležala in gledala, kaj se dogaja z otrokom; bil je fantek.
Obračala sta ga, dvigala, tleskala z dlanjo po ritki, a otrok ni dal glasu od sebe. Bila sem prepričana, da je mrtev. Negiben teiešček, nekoliko pomodrel sta položila na Bibino posteljo nasproti moje. Primarij mu je vbrizgal injekcijo: Tokrat nisem zdržala. Zahlipala sem in se spustila v krčevit jok. Oba sta se sunkovito obrnila.
,, Mrtev je!" se je strgalo iz mene.
,,Ni, ni," je dejal primarij. ,,Samo poglejte, kako čvrst dečko je. Ni čudno, da ni hote! priti na svet. Še sedaj nam nagaja."
Spet je dvignil otroka, ga obrni! s trebuščkom navzdol in ga gladil po hrbtu. Kmalu se je otrok odhrkal, izbljuval dosti tekočine, zajel sapo in krčevito zajokal.
Odleglo mi je. Začutila sem neizmerno olajšanje.
Primarij pa spet:
,,Zdaj ste pa vi na vrsti. Šivati bo treba. Bi šlo tudi to.brez narkoze?"
V vse sem privolila. Med šivanjem sem si grizla ustnice od 'bolečin, a moja pozornost je bila obrnjena k ženskam, ki so v banjici kopale otroka. Pokazale so mi ga. Bi/ je velik, močan, imel je temne lase, izoblikovane obrvi in na prstkih rožnate nohte. Mati je ugotovila, da je tak, kot da bi bil star že mesec dni. Nemarnež svojeglav. Povile so ga in položile na Bibino posteljo.
Zdaj so začele pospravljati okoli mene. Zamenjale so rjuhe, me preoblekle, odnašale, kar ni bilo potrebno in se končno lotile še tal, ki so bila tudi krvava. Medtem seje primarij umil, odložil zdravniško haljo in prosil mater in Bibo, da nas pustita same. Nisem vedela, kaj bo. Ostro se je obrni! do hčerke z očitkom, zakaj mu ni pred porodom povedala, da me ima na skrbi. Lahko bi se zgodilo, da bi umrla jaz ali otrok ali oba. In kaj bi bilo potem z družino na Vodnikovi, Cirilino družino? Porod bi lahko sprožil celo tragedijo.
,,Nisem si upala, "je odgovarjala na očetove očitke.
,,Ni prva ilegalka, ki sem ji pomagal pri porbdu, "je dejal.
V čudnih okoliščinah sta si priznala. Razgovor med očetom in hčerko je bil oster. Dr. Cirila je bila pretresena in je šele zdaj spoznala, da se je moj porod gibal na robu prepada, ki bi lahko potegnil v brezno toliko ljudi. Kmalu sta odšla — vsak zase — in me smo ostale z otrokom same.
Zajel me je globok spanec. Ne samo, da nisem spala dve noči; bolečine so mi v treh dneh odvzele moč, da sem omahnila. Med spanjem je vse prenehalo obstojati. Izginil je svet, življenje, brez najmanjših sanj sem se pogreznila, v ta neobstoječi svet. Ko sem odprla oči, ni bilo nikogar v sobi. Začete so se mi vračati podobe iz preteklih, težko prestanih dni: nosečnost, rojstvo; tu je okno, ki gleda proti zahajajočemu soncu in seveda marelica s cvetovi po vejah. A vendar mi ni dovolj spomin na pretekle dni, ne okno, ne cvetoča marelica. Še nekaj mora obstajati, kar mi manjka. Kar mi najbolj manjka.
Zagledala sem ga. Otroška košarica je stala ob postelji in v njej ta cigan. Crn, z dolgimi lasmi, z napetimi Učki, z zaprtimi očkami. Ob prvih pogledih panj me je spreletelo, da nisva z Darkom. več sama, ampak je tu še eden, ki toliko velja kot midva. Čustvo se je razklalo,, razdelilo se je na troje. Od tega trenutka bo za zmeraj razdeljeno tudi nanj, na tega Črnuha.
Ne morem odtrgati oči od njega. Rada bi ga stisnila k sebi. Nisem se ga še dotaknila. Kak občutek mora biti, ko ga bom dojila.
Preden je nastal mrak in bi bilo treba zapreti okno, so se vrata začla tiho in počasi odpirati. Pred vrati sem začutila nemir in pričakovala sem, da prideta. Pa sta res prišli. Mati naprej, . Biba za njo, tako da ji je gledala čez rame in z očmi preletela mene, potem otroka. Mati je šla po prstih proti košarici, ki jo je ona oskrbela. Oči so ji sijale od radosti. Sklonila se je nad otroka in ga nekaj časa nepremično gledala. Potem je, najbrž brez potrebe, popravila odejico.
Biba je bila še sama otrok. Nerodno ji je bilo, ko je stala ob materi. Begala je z očmi in ni vedela, kaj bi počela in kam bi dala roke. Mati bi ga najrajši s košaro vred stisnila k sebi. Umirila se je od strahu, ki ga je prestala. Imela sem vročino, zato mi je šla
ma ti kuha t kamilice, da bi vzela zdra vila. Skrb za moje zdra v je je bila njena. Mislim, da ni bila ničmanj pozorna do mene, kot bi bila do Bibe ali do Vere.
Ko je odšla, je ostala Biba sama. Počasi seje sklonila nad otroka, tako da so ji dolgi, svetli lasje počasi zdrknili čez rame in zanihali v zraku nad otrokom. V tem trenutku je bila še lepša. Pogled nanjo mije utrni! neke nove misli. Ljubila bo. Ip ljubljena bo. Kako bo sprejema! fant njeno lepoto? Prevzet bo od njenih oči. Kako bo poljubljal njene ustnice, kako vdano mu bo dajala svoje telo? In ko so me preblisnile te misli ob moji zmagi pri porodu in ob pogledu nanjo, sem ji rekla:
,, Vse to te še čaka, Biba."
Kaj je ne bi čakala ljubezen, otrok, a tudi trpljenje. Zdaj ve, kaj bo moral prestati. Prav je, da ve. Jaz nisem bila nikoli pri porodu, pa bi bilo prav, da bi to neizogibno žensko poslanstvo poznala. Samo prikimala je in z zaprtimi usti pritrdila:
,,Mhm!"
Biba se gotovo ni zbala ne ljubezni, ne poroda, ne bolečin in ne otroka. Vse sije želela, kljub temu, da je videla, kaj seje dogajalo z menoj.
Ko sem prišla nekoliko k sebi, sem se pripravila, da bom pisala Darku. Prej nisem marala. Po, porodu sem to storila z občutkom zmagoslavja, čeprav lažnega zmagoslavja. Saj je bila vsebina najinih pisem podložena z dobronamerno lažjo, kateri se nisva mogla, niti hotela izogniti. Oba sva vedela, da je življenje drugačno, kakor si ga opisujeva, a vendar sva znala izluščiti laž, daijp ostala resnica le celovita in najine misli jasne, resnične. Tdko\ sem osemnajstega aprila tisoč devetsto triinštirideset pis\la:
,, Dragi Darko!
Sina si dobil. Velik fant je, saj tehta štiri in pol kilograma. Imela sem sicer težave z njim, ker predolgo ni mara! na svet, todaizdaj je dobro in vse pozabljeno. Ce bi bil pri meni, bi bik vsi t je najsrečnejši. Tako pa očka hodi nekje daleč in ne more pritok nama. Ker to veva, nisva nič huda in ga potrpežljivo čakaVs. — Nekoč bo le konec vojne. — Dosti premišljam, k° sem sama. Zame lepo skrbijo. Dekleta so mi nanosila mnogo stvari in celo o vozičku se pogovarjajo. Ko je dan sončen, mj odprejo okno. Do njega sem v prvo nadstropje segajo veje cvetoče marelice. Sto in sto cvetov opazujem, ko Darko spi-Dala sem mu ime Darko, ker se za ime nisva zmenila. Sicer Pa. je lahko samo začasno. Izbereš lahko drugo, saj je fant koma/ začel živeti. Piši mi mnogo. S Tvojimi pismi živim in jih vedno, znova prebiram. Poljubljata te dva —	Darko in Ana-
(Nadaljevanje prihodnjič)
----------------
VESTNIK, 24. JUNIJA^
STRAN 14
RAVNE
SLOVENSKE ŽELEZARNE
Jb) ŽELEZARNA RAVNE
y	n. sol. o.
RAVNE NA KOROŠKEM
PROIZVAJAMO
- EPŽ JEKLA
- TOPLO VALJANE PROFILE
- ODKOVKE
- JEKLENE ULITKE
- HLADNO PREOBLIKOVANO PALlCASTO JEKLO
- GRELNO ŽICO
RAVNE
znak kvalitete
- STROJE ZA MEHANIČNO PREOBLIKOVANJE
~ SESTAVNE DELE STROJEV
IN NAPRAV
~ LISTNATE VZMETI
H PILGER VALJE IN TRNE
" VALJE ZA HLADNO VALJANJE
- CEVNICE
' STROJE IN ORODJA NA PNEVMATIČNI POGON
- INDUSTRIJSKE nože
- orodje iz brzoreznih
in DRUGIH JEKEL
- KOLESNE DVOJICE
' nerjavne armature
~ ORODNE PLOŠČE ZA PLASTIKO IN TLAČNI LIV (P IN K NORMALIJE)
~ PILE IN RAŠPE
dopisni ki so zabeleži li
Pomurske „turistične” razglednice
Nihče ne upa povedati, mnogi pa očitno vedo kdo tako brezskrbno odmetava in odlaga v zdravo okolje vse, kar mu je v napoto. Vse se dogaja takrat, ko je temno in v bližini ni nikogar.
Nič čudnega torej, če v Rakičanu na električnem drogu več ni gnezda štorkelj. Štorkljo je nekdo ustrelil, gnezdo pa so odstranili ljudje, ki so odgovorni za elektriko. Baje je bilo preveč razpleteno med žice. Tako je bilo takrat, ko je neznanec ustrelil štorkljo in je bilo gnezdo še na drogu.
Stare koprive najbolj pečejo, je dal naslov Vestnikovi rubriki novinar Branko Žunec, njegov kolega Feri Maučec pa je skoraj preveč dobesedno upošteval opozorilo. Stare koprive v središču Murske Sobote je poslikal iz previdne razdalje. Stare so že . . .
Del potoka v Kobilju še ni reguliran, nam je sporočil dopisnik Karel Ščavničar in ,,priložil tole fotografijo. Komentarja ni dodal. Sicer pa sploh ni potre-ben ...
V Rakičanu se trudno, da bi bil kraj kar se le da vabljiv in urejen. Fotoreporter Albert bi zagotovo z veseljem poslikal urejene domačije z vrtovi, vendar sta s kamero zašla tudi v ta predel vasi.
Sredi turistične sezone je dopisnik Štefan Prša v Veliki Polani ujel na filmski trak tale posnetek.
V začetku junija so soboški upokojenci pod vodstvom predsednika Ivana Ferbežarja organizirali izlet v Izolo. Udeležili so se ga člani izvršnega in nadzornega odbora ter pevci. Vodstvo društva upokojencev je namenoma organiziralo ta izlet, da bi si ogledali počitniški dom upokojencev Slovenije v Izoli. Z vodstvom počitniškega doma so imeli kratek posvet, po ogledu pa skupno kosilo. Pred odhodom v Koper pa so pevci društva upokojencev zapeli nekaj pesmi in se predstavili osebju in letoviščarjem. Pevci imajo ta izlet kot priznanje za prvo leto delovanja. Ob ogledu doma in bližnje okolice so izletnike do podrobnosti seznanili s pogoji letovanja upokojencev in družinskih članov, kakor tudi s skupinskimi kratkimi izleti v okolico, ki jih organizirajo v domu.
Nov dom je zgrajen po načrtu mladega arhitekta-domačina, je B kategorije in sleherna soba z balkonom je obrnjena tako, da ima gost pogled na morje in plažo, oddaljeno le,nekaj metrov. Dom ima pokrit bazen s sončnim ogrevanjem.
“Slovenski upokojenci so počitniški dom zgradili z lastnim denarjem, zato ima tudi sleherni upokojenec pravico letovanja v sezoni ali pred in posezoni, ker je dom odprt vse leto. Poziv velja vsem, ki želijo letovati v tem domu, naj se pravočasno prijavijo. Vse podrobne informacije dobijo v pisarni društva upokojencev v Murski Soboti, vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 12. ure.
»Pa še to poslikajte«, je predlagal eden od dopisnikov, »saj je kar na vašem dvorišču!« Več kot štirinajst dni, kontejner za odpadke poln, nepokrit, v njem odlično leglo muh in le dobrih deset metrov od gostilniške kuhinje. Upajmo, da bo nekdo (ali pa medtem že je) odpeljal.
---ŠRATOVCI------------------------
Začeli so z gradnjo
Po večletnih prizadevanjih so v Sratovcih vendarle dobili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo novega vaškega gasilskega doma in se lotili dela. Gradbeni materij je v glavnem pripravljen, le denarja bo očitno premalo. Predračunska vrednost je namreč 158 milijonov. Že.na začetku gradnje so gasilci in ostali vaščani izredno prizadevni, pa še nekaj denarja bodo zbrali.
A. Domanjko
SATAHOVCI
Novo igrišče
Več let so si v Satahovcih prizadevali, da bi imeli svoje igrišče za mali nogomet, saj prizadevno tekmujejo v občinski ligi. S prostovoljnim delom so ob pomoči krajevne skupnosti in drugih pred dnevi igrišče dokončno uredili in zasejali travo. S treningi in tekmovanji .bodo na novem igrišču začeli šele spomladi, ko se bo teren temeljito utrdil.
F. K.
24. JUNIJA 1982
STRAN 15
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
krvodajalci
I NESREČA S PLUGOM IN PUŠKO I
16. junija ob 14.25 uri se je zgodila huda prometna nesreča v Lipovcih v bližini gostilne Rajbar. Tod . je iznenada prečkal cesto 26-letni Zvonko Horvat iz Ne-delice. V tem hipu se’ je pripeljala z osebnim avtom 24-letna Milena Titan iz Černelavec in pešca zadela. Vrglo gaje na pokrov, nato v vetrobransko steklo, nazadnje pa je obležal v jarku. Zaradi hudih poškodb so ga prepeljali v bolnico. Materialno škodo so ocenili na 100 tisočakov.
Pred osebni avto, s katerim se je 14. junija peljal zunaj naselja Hotiza Martin Graj iz Lendave, je v bližini vaškega pokopališča stekla 4-letna E. C. iz Hotize. Voznik nesreče ni uspel preprečiti, torej je deklico zadel in zbil po vozišču. Dekletce je bilo lažje poškodovano.
Voznik motornega kolesa 36-letni Franc Recek iz Trnja 75 se je 18. junija peljal z veliko hitrostjo skozi Trnje proti Žižkom. V Trnju je tesno prehiteval 18-letno kolesarko Anko Čurič iz Trnja 61, jo zadel, nakar sta oba pdala in se tudi poškodovala. Odpeljali so ju v bolnico.
20. junija ob 14.30 uri se je pripetila prometna nesreča v Noršincih. 27-Ietni Jože Sedonja iz Murske Sobote, Lendavska cesta 17/c, seje peljal s kolesom iz Mlajtinec
proti Noršincem. V Noršincih pri hiši številka 58/a je zaradi vinjenosti zapeljal na bankino, nato pa v jarek, kjer je trčil v most, nakar je padel na dovozno cesto in se poškodoval. Alkotest je pozelenel čez polovico, so ugotovili miličniki.
2l-letni Štefan Rituper iz Polane 43 pri Murski Soboti je nekako takole opisal svojo prometno nesrečo: »Z osebnim avtom sem se peljal iz Murske Sobote proti Cernelavcem. Ko sem pripeljal do domačije številka 1, je za menoj pripeljal osebni avto ami, ki me je tesno prehiteval in celo potisnil v jarek.« Najbrž je bilo res tako, sicer Rituper ne bi zapeljal v jarek, se po njem peljal 15 metrov, trčil v cestni propust, nato pa še v leseno ograjo. Da bi bila nesreča še hujša, je na motorju izbruhnil manjši požar, ki pa so ga pogasili z ročnim gasilnim aparatom. Ponesrečeni je še povedal, da je ami odpeljal proti Gederovcem. Doslej ga še niso izsledili.	«
Toliko o prometnih nesrečah, Sedaj pa poglejmo še druge dogodke!
14. junija ob 7.45 uri je izbruhnil požar na lužilnem stroju v lakirnici Mizarstva v Ljutomeru. Uničil je sesalno cev, ohišje in trak. Škoda znaša 10.000 dinarjev. Delavci so ogenj namreč pravočasno opazili in pogasili.
Medtem so tudi ugotovili, zakaj je začelo goreti. Izvedenec je podal mnenje, daje med obratovanjem stroja prišlo do iskrenja. Le-to je povzročila kovinska ščetka, ki je prišla v dotik s kovinskim valjem.
V Grlavi pri Ljutomeru pa seje zgodila huda nesreča. 13. junija sta 9-letna M. N. in njena 11-letna sestra A. N. ostali sami doma. Starejša je odšla v garažo, z zidu snela zračno puško, jo usmerila proti sestrici in sprožila. Deklica seveda ni vedela, da je puška napolnjena in napeta. 9-letno M. N. je izstrelek zadel v levo sence' in jo hudo poškodoval. Prepeljali so jo v soboško bolnico, od tam pa na nevrokirurški odelek mariborske bolnišnice, kjer so otroka operirali in je zunaj življenjske nevarnosti. Miličniki so ugotovili, da je žačna puška last dekletovega očeta Alojza Novaka iz Grlave 3. Prijavili so ga sodnim organom.
15. junija je Alfonz Bala-’ žic iz Dokležovja obvestil miličnike, da je Mura v neposredni bližini veržej-skega mostu naplavil moško truplo. Pri pregledu utopljenca so našli osebne dokumente in tako ugotovili, da gre za 76-letnega Stefana Kuharja, ki je bil zadnje čase oskrbovanec v domu počitka v Rakičanu. Na truplu niso našli sledov
nasilja in torej sklepajo, da seje utopil sam. Le zakaj in kako?
1. junija je bilo vlomljeno v hišo Ivana Krambergerja ob Negovskem jezeru. Storilec je odnesel razne predmete in lastniku povzročil precejšnjo škodo. Delavci oddelka milice pri Vidmu ob Ščavnici so med poizvedovanjem prišli tudi na dom 15-letnega A. B. v Ihovi in našli vse pogrešane predmete.
Zelo huda delovna nesreča se je zgodila 12. junija v Radoslavcih. Zakonca Janez in Veronika sta s plugom, ki ga je vlekel konj, osipavala krompir. Konj, ki ga je za povodec vodila 46-.letna Veronika, se je naenkrat splašil in začel bežati. Nikakor ga ni bilo moč pomiriti! Plug je zadel Veroniko in jo vlekel 65 metrov daleč! Dobila je zelo hude telesne poškodbe in se zdravi v soboški bolnici.
20. junija je bilo vlomljeno v vrtec na Pušči. Ugotovili so, daje to storil 9-letni otrok iz Cernelavec. On je namreč z debelim kamnom razbil okensko steklo, sple-1 zal v garderobo, iz nje zmetal oblačila ... Očitno je, da je iskal denar. Ker tega ni našel, seje zadovoljil z ustno harmoniko. Potem ko so malopridneža odkrili, mu je bilo žal in je obljubil, da se bo poboljšal. Ko bi se le!	Š.S.
CUPRAFLOW
— lažja in enostavna priprava škropiva
— večji izkoristek
— maksimalna suspenzivnost
— ekonomična — varčna uporaba
— večji učinek škropiva
Posebno učinkovit za škropljenje proti peronospori na hmelju, proti peronospo-ri na vinski trti, proti kodravosti breskev v času mirovanja (taphira deformans) in proti krompirjevi plesni in plesni na paradižniku.
Embalirano v priročnih, zaščitnih plastenkah po 0,5 in 1 kg.	;
cc
CELJE
BELTINKA BELTINCI - Pavla Kuzma (2), Jože Zver (3), Stanislav Kovač (1), Martin Dominko (6), Irena Sčančar (5), Marija Zakojč (3), Antonija Horvat (9), Marija Hirci (12), Razalija Vitek (6),, Marija Sep (2), Drago Baligač (3), Marija Erjavec (7), Marija Jerebic (6), Katica Tratnjek (4), Marija Felbar (4), Marija Vukovič (3), Irena Horvat (2), Marija Kustec (2), Marija Glavač (2), Alojz Zadravec (2), Ivan Jerebic (2), Jelka Ašenbrener (6), Slava Virag (5), Drago Kohek (5), Irma Korošec (8), Angela Čulibrk (6), Alojz Zadravec (6), Olga Klepec (3), Kristina Duh (11), Alojz Puklavec (12), Štefan Jerebic (3), Slavko Zver (1).
DIMNIKAR BELTINCI - Mihael Pozderec (6), Janez Žižek (5), Julka Lipič (4), Jože Kocet (1).
KS BELTINCI — Marta Janže (3), Ludvik Janža (3), Majda Domjan (4), Nada Fras (3), Milan Zrinski (9), Jelka Ašen (6), Avgust Prelog (12), Šali Žečirovič (6), Darinka Kavaš (7), Elizabeta Baligač (3).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Marjan Mihorič (24), Radenska Radenci; Stanko Sreš (22), ŠPIZ M. Sobota; Franc Ošlej (15), Tonček Kos (8), Angela Kavaš (12), RZS M. Sobota; Janez Štraus (6), Mura M. Sobota; Janez Hauko (16), Helmut Vidic (34), Jože Vogrinc (6), Anton Vučko (4), Stanislav Tratnjek (3), Karel Albert (23), Jože Šantavec (5), Matjan Ltičar(3), vsi Panonija M. Sobota; Jože Lukašev (12), Pomurski tisk M. Sobota; AJeksander Bočkorec (6) Pomurka M. Sobota; Štefan Lanjšček (5), Gradbeništvo Pomutje M-Sobota; Ignac Lackovič (5), 1NA Nafta Lendava; Dezider Šoš (10), Anica Grgurič (12), Sodišče M. Sobota; Anton Bočkaj (13), Štefan Smodiš (14), oba Jeklotehna M. Sobota; Milan Kuhar (5), Petrol M-Sobota; Štefan Legen (8), Jože Novak (28), oba Panonija M. Sobota; Zdenka Kuhar (3), Ivan Karas (9), oba Diana M. Sobota; Slavko Meolic (6), SO M. Sobota; Malvina Maučec (12), Danica Kovačik (6)
VSEM HVALA LEPA!
prispevki za boj proti raku
Marica Šikar, Marija Dora in Gizela Lutar, Cankarjevo naseju! Murska Sobota (namesto venca na grob pok. mame Tanje Škarica) 899 dinarjev; Zvonko Sovič, Mota 2/a (namesto venca na grob pok. Frančka Tibauta iz Krapja, 1.500 dinaijev; Osnovna organizacija sindikata Panonija M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavca Draga Satlerja) 1.000 dinarjev Osnovna organizacija sindikata Vur TOZD Mura M. Sobota (namesto venca na grob pok. Marije Prša® Razkrižja) 1.000 dinarjev; Elektroinštalaterstvo Šinko M. Sobota (namesto venca na grob pok. sodelavca Milana Kosca) 1.100 dinarjev, Stanovalci Ulice J. Baukarta in ulice L slovenskega tabora Ljutomer (namesto cvetja na grob pok. Amalije Sitar iz Ljutomera) 5.500 dinarjev; Osnovna organizacija sindikata Osnovne šole Prekmurske brigad® M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavke Julije Rode? 1.000 dinarjev; Osnovna organizacija sindikata Osnovne šole TC oktober Beltinci (namesto cvetja na grob pok. mame sodelavke Vladk® Kolarič) 500 dinarjev.
Vsem darovalcem iskrena hvala. Prispevke nakazujte na račun številka 51900-679-65849 Pomursko društvo za boj proti raku Murska Sobota.
Varnostna akcija
18. junija med 17. in 20. uro so miličniki na območju Pomurja preverjali obnašanje pešcev, kolesarjev, voznikov koles z motorji in deloma tudi drugih udeležencev v prometu. Ugotavljajo namreč, da ta »kategorija« zadnje čase največkrat prihaja navzkriž s prometnimi predpisi.
Rezultati akcije so naslednji: PEŠCI: 65 opozoril, 23 mandatnih kazni, 2 pa gresta k sodniku za prekrške. KOLESARJI: 39 opozorjenih, 2 denarno kaznovana, 4 pa se bodo srečali s sodnikom za prekrške. Vozniki KOLES Z MOTORJI: 5 opozorjenih,.! mandatno kaznovan, 11 pa jih bo šlo k sodniku za prekrške. OSTALI: 41 opozorjenih, 30 denarno kaznovanih, 23 srečanj s sodnikom za prekrške, iz prometa-izločeni zaradi vinjenosti 4, odvzetih vozniških dovoljenj 4 in začasno odvzetih prometnih dovoljenj 5.
To je torej bilanca 3-umega poostrenega nadzora v prometu s posebnim poudarkom na pešcih, kolesarjih in voznikih koles z motorji. Spet visoke številke! Še en dokaz, da se v prometu še vedno vedemo kot da bi bila cesta, pločnik ... samo za nas. Torej še vedno je veliko tveganj, še se vrstijo prometne nesreče, družinske tragedije ... Kdaj bo tega konec?	(šs)“
poroke
Izidor GJEREK, šofer, Filovci 44 in Dušanka OŠLAJ, šivilja, Filovci 5; Milan KOCET, likalec, Melinci 184/a in Marta FARKAŠ, kon-fekcionarka, Beltinci, Gregorčičeva 27; Jožef ŽIŽEK, dimnikar, Ižakovci 142 in Silva ŠTEFANIC, gostinska delavka, Ižakovci 142, Branj® MAJCEN, transportni delavec, Melinci 166 in Sonja DOMANJKO, kuharica, Ižakovci 68; Zlatko STANKO, terminer, Ljubljana, Trubarjeva 25 in Marija ŠARKANJ, kartonažna delavka, Lipovci 158; Slavko DUH, kmetovalec, Lipa 168 in Zdenka ŽALIG, medicinska sestra, Lipa 9 , Štefan ZVER, kmetovalec, Lipa 49 in Barbara MAUKO, kmtovalka, Krapje 65; Jožef PUHAN, živilski tehnik, Bogojina 150 in Zdenk ZORKO, prikrojevalka, Gančani 100.	..
Stanislav RECEK, šofer, Večeslavci 12 in Vlasta CERNEKA, medicinska sestra, Murska Sobota, Kajuhova 14; Stanislav CAFUTA, Bratonci 52 in Marija SUKIČ, dijakinja, Motovilci 18; Franc FERK ’ bolničar, Gornji Slaveči 3 in Olga CERPNJAK, modelarka, Dolnji Slav® 66; Peter GRAH, ekonomski tehnik, Pečarovci 36 in Angela BAUE > delavka, Grad 190/b; Franjo KOCIJAN, kovinostrugar, Bekanovec 31 Ivana HUBER, kmetovalka, Nuskova 50; Šime NIMAC, šofer, Marib° ’ Iztokova še in Renata KOČAR, kmetovalka; Bela BARANJA, delave®’ Sotina 119 jn Štefanija CENER, delavka, Sotina 114; Jožef HORVA> delavec, Cvišlarji 1 in Slavica HORVAT, delavka, Sotina 114; JoZ® FLAJŠOKER, krivilec pločevine, Pertoča 90 in Terezija HORVAT, km tovalka, Serdica 119; Alojz HARI, kovinostrugar, Krašči 38 in Mati . MIHOLlC, kmetovalka, Večeslavci 120; Marjan REP, miličnik, J® 15/a in Hilda GABER, plastičarka, Jurij 116; Matija ŽIŽEK, absolve« filozofske fakultete, Dokležovje 49 in Bernarda CERPNJAK, učitelj' ’ Ropoča 39; Viktor ŠARKANJ, avtomehanik, Sotina 71 in Biserka r CKO, kmetovalka, Rogašovci 31; Janez CIGLER, dimnikar, 20/a in Bernarda RECEK, šivilja, Večeslavci 78; Anton VOGRINC ’ vodja orodjarske skupine, Jurij 85 in Darinka GIDER, administrator • Rogašovci 30; Karel MARIC, kmetovalec, Nuskova 14/a in POZMAN, šivilja, Serdica 117.
Popravek
V predzadnji številki Vestnika smo v članku Radi se vračajo med umetnostno-zgodovinske spomenike uvrstili tudi cerkev v Roga-šovcih. Nek bralec od Jurija pa nam je sporočil, da ta objekt stoji pri Juriju. Pa še-res je! Drži pa tudi, da so Rogašovci in Jurij že močno »stopljeni«.
Pomurski zdravstveni center, TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki nam daje v objavo imena občanov, ki prispevajo denar za izgradnjo kirurgije, pa popravlja objavo iz 22. številke Vestnika. Sindikalna organizacija Potrošnik, TO IZ M. Sobota, je prispevala 1.000 dinarjev namesto venca na grob pok. očeta TUGE Rous in ne kot je bilo napačno zapisano. Za napako se opravičujejo.
Pred kratkim sem dobil pismo. Takole piše:
,,Dne 6. 6. 1982 med 13. in 17. uro so mi na prostoru pri kopališču Banovci ukradli Tomosov moped automatic 3m kovinsko — srebrne barve s kromiranim blatnikom na prednjem kolesu. Moped sem parkiral med drevjem pri vhodu. Zaklenil sem volan in kolega mi je dovolil, da sva skupaj zaklenila s ključavnico moped in njegovo kolo.
Letos končujem osnovno šolo in sem težji invalid. Oče mi je lani junija kupil moped, ker težko hodim (nosim ortopedske čevlje s povišico 15 centimetrov na eni nogi). Z ozirom na omenjeno težavo, mi je bil moped v veliko pomoč in veselje.
Domnevam, da je pri kraji sodelovalo več storilcev, ki so me opazovali že ob prihodu in so takerve-deli, da je moped last otroka. Storilci so po mojem mnenju mladoletniki in imajo že podobne izkušnje. Prišli so z namenom, da storijo takšno dejanje, ker so s seboj imeli list od žage za železo, ki sem ga našel v bližini.”
Takole mi je napisal Robi Seme-
nič iz Ljutomera. Zamislil sen nad pismom. Podobne kr®J j namreč često dogajajo.
sedaj v letnih mesecih, ko s0 oZnO sa in mopedi priljubljeno pre.
sredstvo. Mislim pa si nas 1 Kot že tolikokrat prej, je tu jpo-krat družbena samozaščita vedala. Verjetno je bilo gj popoldne na tem kopališču P a kopalcev. Gneča pa je prime takšna dejanja. Ravno v g” paZil je verjetno kak kopalec skupinico, ki se ie pot>k . pre-nihče ni storil ničesar, da je prečil ali vsaj opozoril-	Romali Robi ostal brez svojeg	je
r peda. Invalid je zopet in*®1 -or-naprej se bo trudil s tez^t pa topedskimi čevlji. N®^.^ koPa' " ostaja še naprej čista, bi pred
liščih bo čedalje večkopakUjo n® njimi bo stotine koles, ki 0(p. voljo takšnim neprimP Obnašajmo se samozašči jjju-pomaga niti veriga, ni čavnica. Obnašajmo se g pa zaščitno saj lahko danes ^0 jutri tudi mi ostanemo bre ali mopeda.
Dušan Lopa
STRAN 16
Kaj pa naša vest?
šport
| SPEEDWAY - DRŽAVNO PRVENSTVO
| ZMAGAL KOCMUT, | । PRESENETIL HORVAT .
V predzadnji dirki v speedwayu za državno prven- I sivo v prvi in drugi ligi, ki je bila v Krškem, so imeli
I pomurski tekmovalci zopet največ uspeha. V prvi ligi sta _ ipiela favorita Vlado Kocuvan iz Gornje Radgone in  Mefan Kekec iz Lendave smolo, saj je Kocuvan dvakrat I Padel in odstopil, Štefan Kekec pa enkrat in zasedel šele
Ibetje mesto. Največ uspeha je imel Kocmut iz Gornje _ Radgone, ki je osvojil prvo mesto. Za največje presene- I J^nje paje poskrbel Horvat iz Lendave, kije zasedel drugo 
Vrstni red: L Kocmut (Gornja Radgona) 14 točk, 2. I
Horvat (G V Lendava) 13,3. Štefdfi Kekec (G V Lendava) ”  ^erjcvič (Krško) 12, 5. Pavlic (Prelog), Omerzel _ I ‘n Korovljevič (Osijek) po 10 točk, 7. Žibert I
k	Lazar (G V Lendava) 8 točk itd. Vodi Štefan |
IK-ekec s točko prednosti pred Vladom Kocuvanom.
Zadnja dirka bo prihodnjo nedeljo v Petišovcih.	m
V drugi ligi je zmagal Jože Kekec (GV Lendava) z 12  inC Pred Tomincem (Osijek) 11, Cajnerjem (Osijek)   , realerjem (Osijek) 9, Kristlom (G. Radgona) in Lo- H lucern (Osijek) po 7 točk.	I
SPORTNI ribolov
Božič republiški prvak z državnima rekordoma
nirske”^3 družina Murska Sobota je bila organizator republiškega pio-Tekm«a m'adinškega prvenstva v ribolovu, troboju in kombinaciji. murskih3^? Se beležilo 8 pionirskih in 11 mladinskih ekip. Od polagal rekmovalcev je bil najuspešnejši Bojan Božič (RD MS), ki je Pa je d V VSe^ tr^ disciplinah in postal republiški mladinski prvak. Božič
Pn^6^^ ^d' državna rekorda v skupnem seštevku in v daljavi (71,10 > binazii' “°®a sta bila uspešna še Stefan Bagari (RD MS), ki je v kom-ki ie bil zasedel drugo, v troboju pa tretje mesto ter Silvo Titan (RD MS), Pilo Pukl' tr°b°jU d™?*- Bojan Božič, Stefan Bagari (oba RD MS) in Da-Prvenst ^B) bodo sestavljali slovensko reprezentanco na državnem
Rezuk r b° ?d 2$- do 30. 6. 1982 v Dolnjem Milanovcu.
10 in 3 p ~ Piuuini — ribolov — ekipno: 1. Maribor 12 točk, 2. Litija 2. Tink esuica 8. točk. Posamezno: 1. Alenka Vagner (Mb) 7.100 točk, - ek n Onc (Lit) 5 950 in 3- Boris Jager (Sl. vrh) 5.700 točk. Mladinci Posam'?°’ *' Maribor 25 točk, 2. M. Sobota 22, 3. Straža-Sava 19 točk. 3. Vlad v" b B°jan Božič (MS) 14.800 točk, 2. Edi Bučar (Lit) 8.300 in točk , otarac (Mb) 5.800 točk. Troboj — ekipno: 1. M. Sobota 732 281 'foxk fj^e 568, 3. Litija 550 točk. Posamezno: 1. Bojan Božič (MS) Rčzult S‘lvo Titan (MS) 243 in 3' Renata Kažič (Lit) 215 točk-
MaribOr 22 ,arepubliško prvenstvo — ribolov — pionirji — ekipno: 1. 8ner (Mbl ta 22 in 3. Pesnica 16 točk. Posamično: 1. Alenka Var-(Besnica?ti ’ 2- Boštjan Leben (Vevče) 12 in 3. Matjaž Majcenovič ribor 4i , °Ck-Mladinci—ekipno: 1. Murska Sobota 47 točk, 2. Ma-točk, 2, Mim T^-Sava 41 točk. Posamezno: 1. Bojan Božič (MS) 50 dinci — (. . n, rjavec (Mb) 30 in 3. Danilo Puklavec (Mb) 29 točk. Mlaka (SoŠtanil vr" ek’Pno: L Murska Sobota 50 točk, 2. Vevče 41, 3. Pa-Titan (MSIro • °^k’ Posamezno: 1. Bojan Božič (MS) 50 točk, 2. Silvo 1- Murska s; j,'n 3' Stefan Bagari (MS) 34 točk. Kombinacija — ekipno: ' B°Jan<n^-Pza 97 t0^k- 2- Maribor 74 in 3. Litiia 72 točk. Posamezno: Puklavec(MS) 100 točk, 2. Stefan Bagari (MS) 60 točk, 3. Danilo cc 'Mb) 58 točk.
—__	F. Maučec
h°Kej na travi
v CONCORDIJA: POMURJE 4:2
Concbrdija p°lf‘nalni tekmi v hokeju na travi — zahodna skupina — je aaljšku. v reo i premagala Pomurje iz Murske Sobote šele v po-sta dosegla Ke arne.m ^asu se je tekma končala z 2:2. Gola za Pomurje kovanja. rman in Fujs. Tako so Sobočani izpadli iz nadaljnjega tek-
vtomeru Športne icre upravnih delavcev
MURSKA SOBOTA PETIČ
N< ZAPORED ZMAGOVALKA
uPravnih delavclj^'^^ Y Ljutomeru so bile v soboto 13. športne igre Cev iz vseh štirih V Fom“rja, na katerih je sodelovalo blizu 150 udeležen-Tudi tok h pomurskih občin.
,e Sobote s so.hd> najboljši upravni delavci občinske uprave iz Murs-*e81janju pri i najb°'j izenačeno ekipo, kajti zmagali so le v azočarani so bil’ v i $estkrat Pa so osvojili druga mesta. Najbolj Ja jim na 1 vsekakor Lendavčarji, ki so osvojili kar štiri zmage, a an' s° se izkazar^110 zmanjkal> dve točki za končni uspeh. Ljutomer-l-^lnt del sai c' rt d?bri organizatorji, niso pa pozabili tudi na tek-* m. Radgončan-0 °11 najb?*j^ v malem nogometu ter v odbojki pri dek-Je, da Se 1 s° osvojili šele četrto mesto, a bolj pomembno kot me-la v raznoterih °e avc.' ^uuj svojih pisarn srečujejo na športnih igri-
V Ljutom ° rekreativnih preizkusih.
• rarkdstavnice ne?U S» PrV'^ uvrst’b v spored tudi odbojko za ženske, kar so n Prvo sobotn"1-®a Spola “godno sprejele in tudi na 14. športnih ig-Ce sPet lahko v.Juniju prihodnje leto, v Murski Soboti bodo odbojka-
Rezultat °	° SVOje šporme posebnosti.
7^^504	~ L M' Sobota 570 kegljev, 2. Ljutomer 513, 3.
 • 2- M. Sobot ona 4M; streljanje z zračno puško — 1. Lendava K?' ®alantič 1 se Z’ 3’ Radgona 662, 4. Ljutomer 610 in posamično da : °dbojka J t Lainer (oba Lendava), 157, 3. Bačič (M. Sobota) O Va B; namizni ’  ’ Radgona 6, 2. M. Sobota 4, 3. Ljutomer 2, 4. Len-d' Radgona „ eius — 1. Lendava 6, 2. Ljutofher 4, 3. M. Sobota 2, 4. t Va 3, 4 $ nogomet — 1. Ljutomer 5, 2. M. Sobota 4, 3. Len-u*onier 9 s' / ^gPna ° in ^ah— 1. Lendava 12,5, 2. M. Sobota 11, 3.
Ser ZENSKp lG;.Radgona 3 točite.
t .°ta .245 4 ,egjanje — 1. G. Radgona 259, 2. Ljutomer 252, 3. M. ndava 373 ) j”dava 234; streljanje z zračno puško — ekipno — 1.
h /’'dieno -1 t' e' Sobota 319, 3. G. Radgona 277, 4. Ljutomer 256 in 3 T1 d (Lendavi ™':eK (Lendava) 136, 2. Mikola (M, Sobota) 132, 3. ' Lendava 2 in ) kr°gov; odbojka — 1. Ljutomer 6, 2. M. Sobota 4,
3 t SRLPNI Radgona 0 točk.
' LjutOnier 2, , TNI RED: 1. Murska Sobota 26 točk, 2. Lendava 24, 4-Gornja Radgona 17 točk.
Tonček Gider
Rokometaši Bakovec, ki tekmujejo v drugi slovenski ligi.
Foto: F. Maučec
NOGOMET
MURA: KORMENDO:2
Ob koncu nogometne sezone so v Murski Soboti nogometaši M ure gostili madžarsko drugoligaško moštvo Kormend. Gostje so bili boljši nasprotnik predvsem v drugem polčasu in so zasluženo zmagali. Srečanje je vodil Botjak (Murska Sobota).
tg
M. SOBOTA: LENDAVA 3:4
V prijateljskem srečanju nogometnih sodnikov murskosoboške in lendavske sodniške organizacije so bili v Murski Soboti boljši Lendavčani. Za Mursko Soboto sta bila uspešna: Ka-menšek 2 ter Zekš, za Lendavo pa: Žilavec 3 in Bukovec.
tg
ATLETIKA - MEDNARODNI MARATON
FLISAR V ŠVICI
Alojz Flisar iz Murske Sobote se je udeležil mednarodnega tekaškega maratona »Biel-Bienne« v Švici, na katerem je sodelovalo 6.000 tekačev iz evropskih držav. Progo 100 kilometrov je pretekel v času 11 ur in 26 sekund in zasedel 664. mesto.
Nogometno moštvo Nedelice, ki tekmuje v prvi občinski nogometni ligi Lendava. Foto: F.'Bobovec
I.	ONL LENDAVA
Turnišče občinski prvak
V prvi občinski nogometni ligi Lendava je bilo odigrano zadnje kolo. Rezultati: Nedelica Petišovci 0:4, Hotiza : Mladost 4:6, Dobrovnik : Borba 8:1, Panonija : Turnišče 0:7 in Olimpija : Nafta 1:7. Zaostala tekma -Nedeli-
ca : Hotiza 4:3.
Turnišče	20
Dobrovnik	20
Črenšovci	20
Hotiza	20
Petišovci	20
 Nafta	20
Panonija	20
Borba	20
Olimpija	20
Nedelica	20
Mladost	20
14 4 2 73:27 32
14 4 2 65:23 32
8 5 7 47:42 21
758 37:44 19
7 4 9 51:50 18
749 46:55 18
6 6 8 23:33 18
659 31:41 17
5 6 9 30:50 16
7 1 12 37:51 15
7 0 13 36:60 14
II.	ONL LENDAVA
Prvo mesto
Bistrici
Tudi v drugi občinski nogometni ligi Lendava so odigrali zadnje kolo. Rezultati: Polana : Žitkovci 4:2, Kapca : Lakoš 0:5, Renkovci : Zvezda 9:0 in Mostje : Odranci 10:2.
Bistrica	18 13 2 3 55:22 28
Mostje	18 11 4 3 79:25 26
Lakoš	18 9 5 4 39:32 23
Kapca	18 9 4 5 47:38 22
Renkovci	18 9 3 6 50:27 21
Odranci	18 9 1 8 58:46 19
Polana	18 6 5 7 43:41 17
Zitkovci	18 4311 25:66 11
Pince	18 3411 30:54 10
Zvezda	18 1 1 16 12:87 3
NOGOMET — II. SELEKCIJA
Črenšovci prvi
Odigrano je bilo zadnje kolo II. selekcije občine Lendava, kjer sodelujejo štiri moštva. Rezultata zadnjega kola: Črenšovci : Bistrica 1:2 in Lendava : Turnišče 3:3.
Črenšovci	6	4 0	2	19:11	8
Bistrica	6	4 0	2	9:8	8
Turnišče	6	2 13	12:15	5
Lendava	6	1 1	4	8:22	3
MALI NOGOMET
Veščica in Petanjci
V Veščici je bil turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 14 ekip. Zmagala je ekipa Veščice pred Skakovci^in Mo-ščanči. Turnir v malem nogometu so pripravili tudi mladi iz Tropovec. Med 12 ekipami so zmagali Petanjci pred Tropovci.
fk
SRL — ŽENSKE----------------
Polana šesta
Tekmovalna komisija pri RZ Slovenije je registrirala tekmo med ETO in Polano z doseženim rezultatom 19:18, čeprav se je vodstvo. Ete pritožilo. Tako so rokometašice . Polane zasedle solidno šesto mesto, kar je lep uspeh.
Branik	22	17	2	3	514:392	36
Iskra	22,	14	6	2	449:360	34
Burja	22	16	0	6	453:388	32
Kočevje	22	14	3	5	510:424	31
Fužinar	22	9	3	10	400:380	21
POLANA 22 9 2 11421:434 20 Drava	22	9	1	12	386:406	19
Šmartno	22	9	1	12	408:431	19
Eta	22	9	1	12	378:423	19
Duplje	22	8	1	13	349:406	17
Olimpija	22	7	0	15	389:441	14
Savinjska	22	1	0	21	304:477	2
KOLESARSTVO
Uspeh pomurskih kolesarjev
V soboto je bil v Mariboru pri Račjem dvoru IS. tradicionalni kolesarski kriterij, katerega so se udeležili tudi veterani in pionirji Pomurja iz BeltinecJn se lepo odrezali. Med veterani A je zmagal Andrej Berden, starejši, v konkurenci veteranov B pa je Mirko Kavš zasedel četrto mesto. Najbolje so se izkazali pomurski pionirji Mihalič, Cigut in Rojnik, ki so osvojili prva tri mesta. Pri pionirjih B je bil Sooš drugi, Mladenovič pa tretji.
V nedeljo pa je bila tradicionalna kolesarska dirka okoli Pohorja, na kateri so sodelovali tudi mladinci Pomurja iz Bel-tinec. V močni konkurenci, ki je veljala tudi kot kvalifikacija za sestavo državne reprezentance za svetovno mladinsko prvenstvo in balkaniado 82, je Titan zasedel 7. mesto, Berden je bil 9., Čeh pa 19. Titan in Berden sta prišla na cilj v času tretjeuvrščenega tekmovalca.	j. s.
DRŽAVNO PRVENSTVO V HITRI HOJI
BALEK TRETJI
V Odžici v Bački je bilo državno prvenstvo v hitri hoji, katerega seje udeležil tudi Milan Balek iz Murske Sobote in osvojil odlično tretje mesto. 20 km dolgo progo je prehodil v času eno uro, 33 minut in 50 sekund. Tako je izboljšal svoj osebni rekord, hkrati pa dosegel tretji najboljši čas v državi. Balek je tako med kandidati za državno reprezentanco. Svojoo formo bo moral le potrditi na tekmovanju za atletski pokal Jugoslavije, ki bo v Skopju.
KONJENIŠTVO
LANSPED(GALUNDER) DRUGI V KROŽNI DIRKI
Konjeniški klub Ljubljana je v soboto pripravil velike konjske dirke, katerih so se udeležili tudi ljutomerski kasači. V središču zanimanja je bil tretji tek krožne dirke za prvenstvo Slovenije. Zmagal je Duk (Slabe, Ljubljana), ki je 2000 m dolgo progo prevozil v času 1:27,5. Drugi je bil Lan-sped (Galunder, Veržej) 1:33,1, tretji Dimitrija (M. Slavič, Ključarovci) 1:28,2, četrta pa Fegrina (A. Slavič, Križevci) 1:27,6.
V tekmovanju dvoletnikov na 1400 m je v drugi skupini zmagala Psina II (A. Slavič, Bunčani) pred Fingo (A. Slavič, Šalinci), ki je dosegla najboljši. letošnji čas dvoletnikov 1:37,7. V ostalih dirkah sta drugi mesti osvojili Lela IV. (Jureš, Ljutomer) 1:28,8 in Fegrind (A. Slavič, Grabe) 1:24,1.
ROKOMETAŠICE GORNJE RADGONE TRETJIČ PRED VRATI ENOTNE REPUBLIŠKE LIGE
Vstop ali razpad ekipe!?
Po letu 1979 in 1980 so si mlade rokometašice Gornje Radgone z uspešnim nastopom v drugi republiški ligi — vzhodna skupina — in z osvojitvijo prvega mesta ponovno priborile pravico do merjenja moči z najboljšimi slovenskimi moštvi. Po jesenskem delu so bile še poravnane z rokometašicami Velenja in Velike Nedelje, pomlad pa so končale zmagovalno, s kar tremi točkami naskoka.
Tršo bitko kot z nasprotnicami na igrišču pa tudi tokrat bijejo s sredstvi. Ali jim bo v tretje uspelo zagotoviti sredstva in slednjič le zaigrati v enotni slovenski ligi. O tem bo v teh dneh odločala skupščina občinske telesno-kulturne skupnosti. Kljub tej negotovosti pa igralke, ki so izredno mlade, saj je povprečna starost ekipe le malce čdz 17 let, marljivo vadijo. Kot one, smo tudi mi prepričani, da 180.000 dinarjev, kolikor bi jih potrebovale za nastop v tej ligi in za delo druge selekcije, ki nastopa v pomurski ligi (iz nje črpajo igralke za prvo moštvo), ne bi smelo biti prevelika obremenitev za gornjera-dgonsko telesno kulturo in nenazadnje tudi za združeno delate občine.
V nasprotnem primeru pa igralke napoveduje razpad te nadvse uspešne in perspektivne ekipe. To pa bi bilo zares nepravično do mladih igralk, ki so že doslej segale v lastne žepe in si zagotavljale na ta način najosnovnejšo opremo.
Kot smo že zapisali^ pa igralke kljub nejasni situaciji vadijo. V začetku avgusta bi naj odšle na skupne petdnevne kondicijske in tehnično taktične priprave v Videm ali na Negovo (stabilizacijsko), kasneje pa trenirale trikrat na teden. Zavedajo se, da je potrebno za obstanek v prvi slovenski ligi še več dela. Volje do njega pa jim ne manjka, in zato, pa tudi iz dosedanjih izkušenj, ki so si jih pridobile s srečanji z močnejšimi nasprotnicami, se bodo s srčno igro bržkone obdržale tudi v enotni slovenski ligi. Takšni so načrti, za prvo leto seveda. Za kasneje pa segajo še višje.	V. Paveo
Prvakinje druge republiške lige — vzhod: stojijo z leve proti desni: trener Pevec in igralke Petek, Šttmandl, Strajnšak, Potočnik in Slavica Mlinarič. Čepijo: Mauko, Kumer, Vrabl, Vrbančič, Hmaler in spredaj Marica Mlinarič.
24. JUNIJA 1982
STRAN 17
Želite, da vas bo Vestnik vsak teden obiskal na vašem domu?
Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota.
KULTURNI CENTER MURSKA SOBOTA
Odbor za medsebojna delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge:
1.	individualni poslovodni organ v Kulturnem centru
2.	vodja delovne enote Pokrajinska in študijska knjižnica
3.	čistilec — vzdrževalec za delovno enoto Galerija
Pogoji:
— pod 1.:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo in najmanj 5 ali 8 let delovne prakse, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delih in nalogah
— da ima izobrazbo pravne, ekonomske, humanistične ali pedagoške smeri
— da ima pasivno znanje enega svetovnega jezika
— da ima ustrezne sposobnosti oz. izkušnje na področju vodenja in organiziranja delovnega procesa
— da ima pravilen odnos do sodelavcev in samoupravljanja
— da je splošno razgledan na področju kulturne dejavnosti
— da je družbenopolitično in moralno neoporečen
pod 2.:
— visoka izobrazba bibliotekarske smeri ali slavist z obveznim poznavanjem literarne preteklosti Pomurja in znanje enega svetovnih jezikov. Zaželjena je praksa na vodilnem ali vodstvenem mestu.
pod 3.:
— ustrezna poklicna šola in sposobnost opravljanja vzdrževalnih del.
Razpis za dela in naloge pod točko 1., je za dobo 4 let, pod točko 2. in 3. za nedoločen čas.
Rok za prijave 15 dni po objavi.
kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov:
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Kulturnem centru v Murski Soboti, Trubarjev drevored 4.
gorenjew^mj
GORENJE-VARSTROJ, TOZD VARIS proizvodnja in montaža sanitarnih kabin n. sol. o. Lendava
Razpisna komisija delavskega sveta TOZD VARIS
razpisuje
v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge
VODENJE TOZD
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še na- -slednje:
— da imajo visoko šolo tehnične ali ekonomske smeri
— da imajo nad 4 leta delovnih izkušenj
— da imajo organizacijske in vodilne sposobnosti — da so moralno in politično neoporečni
Izbrani kandidat bo imenovan 'za mandatno dobo 4 let.
Kandidate prosimo, da v roku 15 dni po objavi pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje-Varstroj, Kadrovska služba, 69220 Lendava, Industrijska ulica z oznako „za razpisno komisijo".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka.		।
NAROČILNICA
Podpisani ....................... kraj	.............
ulica......t.......................... hišna	številka
naročam VESTNIK.
Letno naročnino v znesku 375 din bom plačal v enem ali dveh obrokih po splošnni položnici.
V............dne.............. 1982	Lastnoročni podpis
Delovna skupnost oddelka za občo upravo občine Ljutomer
objavlja
prosta dela in naloge
materialnega knjigovodja
v oddelku za občo upravo občine Ljutomer za določen čas s polnim delovnim časom; nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta.
Pogoji: srednja ekonomska šola,
8 mesecev delovnih izkušenj in 50-dnevna poskusna doba.
Z opravljanjem del in nalog je možno pričeti takoj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave, življenjepis ter dokazila o strokovni izobrazbi najpozneje v 20 dneh po objavi prostih del in nalog na naslov: Oddelek za občo upravo občine Ljutomer.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o odločitvi razpisne komisije v roku 30 dni po preteku razpisnega roka.
Komisija za delovna razmerja osnovne šole Bakovci
razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločen čas:
— učitelja matematike in fizike, PRU
— učitelja nemškega in slovenskega jezika, PRU
— čistilke od 1. 8. 1982 do 1. 3. 1983 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu)
Prijave z dokazili sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa.
Svet šole osnovne šole dr. Anice Rotdajč Grad
objavlja
za nedoločen čas od 1.9. 1982 dalje naslednja prosta dela in naloge:
— 1 predmetnega učitelja glasbene vzgoje in DMV
— 1 predmetnega učitelja matematike — fizike
— 1 predmetnega učitelja telesne vzgoje — pogoj moški in odslužen vojaški rok
— 1 socialnega delavca — končana šola za socialne delavce.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev kandidati pošljite na naslov šole.
Graditelji — lastniki poslopij!
Komgrad Ljutomer bo rušil staro poslopje „Mizarstva" Ljutomer. Vsem zainteresiranim za gradbeni — rušitveni material priporoča, da se oglasijo na upravi „Komgrad" Ljutomer.
MM MM MM MM MM MM H*
Komisija za medsebojna razmerja na Osnovni šoli 17. oktober Beltinci
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
a)	učitelja BI-KE, za nedoločen čas od 1. 9. 1982 dalje, pogoj PRU BI-KE
b)	učitelja MA-FI, za določen čas od 1. 9. 1982, nadomeščanje delavca, ki je na bolniškem dopustu, pogoj PRU
Če ne bo prijav z ustrezno izobrazbo, bomo za določen čas sprejeli absolventa
c)	2 delavca — snažilca, za nedoločen čas od 2. 8. 1982,. pogoj uspešno dokončana osnovna šola.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Osnovna šola
17. oktober Beltinci v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh.
KOMISIJA 2A DELOVNA RAZMERJA
SREDNJE DRUŽBOSLOVNE IN
EKONOMSKE ŠOLE
MURSKA SOBOTA
razpisuje
prosta dela in naloge
za določen čas
— učitelja angleškega in nemškega jezika
— učitelja matematike
— učitelja strojepisja in stenografije
— učitelja blagoznanstva
s polovično učno obveznostjo
za nedoločen čas
— učitelja umetnostne vzgoje s polovično učno obveznostjo
Pogoji za vsa razpisana dela in naloge, razen za učitelja strojepisja in stenografije je visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri, določena z vzgojnoizobraževalnimi programi. Učitelj strojepisja in stenografije mora imeti višješolsko izobrazbo ustrezne smeri.
Začetek dela 1. 9. 1982.
Kandidati naj se pred vložitvijo prijave osebno ali po telefonu informirajo o konkretnih pogojih.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerje Srednje družboslovne in ekonomske šole Murska Sobota, Titova 4.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Lendava
RAZPISUJE
— 4 (štiri) štipendije na usmerjenem izobraževanju pedagoške usmeritve,
— 1 (eno) štipendijo za študij na PA za predmetno skupino matematika — fizika,
— 2 (dve) štipendiji za študij na PA za razredni pouk,
— 1 (eno) štipendijo za študij na PA za glasbeni pouk,
— 1 (eno) štipendijo za študij na višji oz. visoki šoli za trobila in pihala.
Slušatelj na PA iz druge alinee se mora obvezati, da bo vpisal fakultativna predavanja iz madžarskega jezika, prav tako pa en slušatelj iz tretje alinee.
K prijavi za štipendije (obr. DZS 1.65) naj kandidati priložijo potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o vpisu in kopijo spričevala preteklega leta.
Rok za prijavo je do 15. 7. 1982.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Občinska izobraževalni skupnost, Kranjčeva 4, 69220 LENDAVA.
Ljubljana
f Panonija kovinska in elektroindustrija
Industrijska montažna podjetja, o.sol.o.
IMP - DELOVNA ORGANIZACIJA „ PANONIJA", Kovinska in elektroindustrija
Murska Sobota, Bjedičeva 1
Delavski svet delovne organizacije
RAZPISUJE
po določilih 146. in 147. člena statuta in na podlagi sklepa, dela in naloge
Individualni poslovodni organ
(reelekcija)
Prijavljeni morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati S® naslednje posebne pogoje:
—	da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali Pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih nalogah;
—	da ima družbeno-politične in moralno etične kvalitete;
Dela in naloge se združujejo za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh objave razpisa na naslov:	j.
Kadrovsko splošni sektor IMP — DO ,,PANONIJA” Murska Sobota, Bjedičeva Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Izbiro pa bomo opravili v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
STRAN 18
______________
VESTNIK, 24. JUNU*-^
Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Št. 6
24.	junij
Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana območne vodne skupnosti Mura Murska Sobota za obdobje 1981—1985
UVOD
Zaradi novih finančnih osnov za pripravo aneksa k sprejetim planskim dokumentom vodnega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 mora Območna vodna skupnost Mura iti v spremembo svojih planskih dokumentov. Izvršni odbor OVS Mura je v tej zvezi v skladu z zakonskimi in ostalimi določili ter po pooblastilu skupščine OVS Mura na svoji 42. redni seji sprejel sklep o pristopu ter sprejetju sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju Mura za obdobje 1981-1985.
Na osnovi sprejete usmeritve Zvez& vodnih skupnosti Slovenije in številnih predhodnih razprav in usklajevanj znotraj OVS Mura, kakor tudi v okviru Zveze VS Slovenije in drugimi planskimi subjekti, predvsem pa z neposrednimi nosilci planiranja melioracij na vodnem območju Mure je izvršni odbor OVS Mura na svoji 43. seji, dne 3. junija 1982 sprejel predloženi predlog aneksa k veljavnemu samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Območne vodne skupnosti Mura Murska Sobota za obdobje 1981—1985, ki je bil objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja v številki 7/81 z dopolnitvijo v številki 10/81.
Območna vodna skupnost Mura s predlaganim predlogom aneksa opredeljuje svoje spremembe in dopolnitve Sa Sp o temeljih plana v skladu s predlogom aneksa k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju planov OVS in ZVSS na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slo
venije za obdobje 1981—1985, ki je bil objavljen v prilogi Gospodarskega vestnika štev. 20/82 z dne 28.5.1982.
Pri predlaganih spremembah in dopolnitvah seje Izhajalo iz stališč za spremembo in dopolnjevanje srednjeročnih planskih dokumentov v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije ter skupščine občin v Pomurju in to predvsem glede skrčenja materialnih možnosti razvoja aosoodarstva in prioritetnih usmeritev nadaljnjega razvoja SR Slovenije, odnosno Pomurja (izvoz; pridobivanje hrane, energetike). Vse to^iftudi sprejeti Zakon o zagotavljanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo v obdobju 1982—85 pa nalaga vodnemu gospodarstvu dodatne naloge za ustvaritev pogojev pri usposabljanju zemljišč za povečanje proizvodnje hrane in tp ob enaki skrbi za urejenost vodnega režima.
Take usmeritve so v precejšnji meri vplivale na velike spremembe ppsameznlh nalog, odnosno vlaganj (sofinanciranje pri gradnji vodooskrbnih objektov, kanalizacijskih kolekto-rjev in čistilnih naprav, kakortudi pri investicijskem vzdrževanju vodotokov), ki so jih udeleženci sprejeli, sporazum o temeljih plana OVS Mura in sporazum o usklajevanju planov OVS in ZVSS.
Pri tem pa je še vedno ostal del prioritetnih nalog, ki jih mora OVS Mura vključevati v svoje planske dokumente finančno nepokrit in je zato predvidena rešitev v smislu določil 32/a člena.
Naloge opredeljene v predlogu aneksa bi naj bile sestavni del sprememb in dopolnitevsarpoupravnih sporazum otemeljih planov tudi posameznih udeležencev v planskem obdobju 1981-1985.
Na osnovi členov 159 — 163 Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, 4. člena Odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 —1985 (Ur. list SRS, št. 8/82), sklepa 42. seje izvršnega odbora OVS Mura z dne 13. 4. 1982, določil Aneksa k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju planov OVS Mura
in Zveze vodnih skupnosti Slovenije na temelju skupno usklajenih osnov razvoja Vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981 — 1985, ter na osnovi 24. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti za vodno območje Mure, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine OVS Mura na svojem zasedanju dne 7. julija 1982 sprejela naslednji
Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana območne vodne skupnosti Mura Murska Sobota za obdobje 1981—1985
3.	V11. členu se v tekstu črta znesek 28,6 mio din in nainesto njega vstavi 14,6 mio din.
V tabeli se črtajo vsi objekti in zneski pod zap. št. 2.2., 3.3. in seštevek (skupaj).
4. V 12. členu se dosedanja tabela nadomesti z novo, ki izgleda takole:
v mio din
Zap. št. Občina	1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj	
1. Gornja Radgona	3,5	3,7	4,0	4,0	4,2	19,4
2. Maribor	0,9	0.9	0,9	0,9	0,9	4,5
3. Lendava	5,6	6,1	6,4	7,2	7,1	32,4
4. Ljutomer	4,3	4,3	4,4	4,4	4,4	21,8
5. Murska Sobota	5,2	5,5	6,P	6,3	6,3	29.3
Skupaj OVS Mura:	11,5	20,5	21,7	22,8	22,9	107,4
5. V 14. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
Izračun potrebnih sredstev za vzdrževanje v naslednjem srednjeročnem obdobju znaša:
— 238 km x 45.000 din/km/ leto x 5 let = 53,5 mio din x 1,226 = 65,6 mio din
— 315 km x 20.000 din /km / leto x 5 let = 31,5 mio din x 1,226 - 38,6 mio din
Skupaj: 104,2 mio din x
0.74 = 77,1 mio din
2 - DELEGATSKI VESTNIK
Zadnji odstavek (poglavje: investicijsko vzdrževanje) se v celoti črta.
6.	Člen 16 se v celoti črta.
7.	Člen 17 se spremeni tako, da se bo glasil:
Časovna razporeditev sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje naravnih vodotokov in izvajanje del bo sledeča:
v mio din
3. Lendava	1,21	1,21	1,12	1,12	1,21	5,87
4. Ljutomer	0,94	0,93	0,84	1,03	1,12	4,86
5. Murska Sobota	1,40	1,30	1,40	1,68	1,59	7,37
Skupaj OVS Mura	4,29	4,19	4,29	4,66	4,95	22,38
Zap. št. Občina	1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj:
1. Gornja Radgona	2.0	2,1	2,1	2,1	2,5	10,8
2. Maribor	0,4	0,4	0.4	0,4	0,4	2,0
3. Lendava	2.8	3,0	3,2	3,3	3,4	15,7
4. Ljutomer	3.6	3,7	3,9	4,3	4,3	19,8
5. M. Sobota	5,2	5,4	5,7	6,2	6,3	28,8
Skupaj OVS Mura:	14,0	14,6	15,3	16,3	16,9	77,1
8. V 21. členu	se dosedanja tabela nadomesti z :			novo, katera prikazuje	
naslednje podatke:					
Zap.					
št. Občina	1981	1982	’,1983	1984	1985 Skupaj
1. Gornja Radgona	5,9	6,2	6,6	6,5	7,1	32,2
2. Maribor	1.3	1,4	1,3	1,4	1,5	6,9
3. Lendava	9.0	9,6	10,3	11,2	11,4	51,5
4. Ljutomer	8.6	8,8	9,2	9,6	9,6	45,8
5. M. Sobota	11,7	12,2	13,0	13,9	14,1	64,9
Skupaj OVS Mura:	36,5	38,2	40,4	42,6	43,7 201,4
1J. Člen 30 se spremeni tako, da se glasi:
Skupna vlaganja za redno vodnogospodarsko dejavnost v obdobju 1981 —1985 po občinah in časovnem pregledu so:
v mio din
Zap.
št. Občina___________ 1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj:
L G. Radgona	6,46	6,67	7,25	7,15.	7,75	35,28
2. Maribor	1,48	1.68	1,58	1.58	1,88	8,20
3. Lendava	14,91	15.51	16.02	16,92	17,31	80,67
4. Ljutomer	9.84	10,03	10.44	11,03	11,12	52,46
5. M. Sobota	13,10	13,50	14,40	15,58	15,69	72,27
Skupaj OVS Mura	45,79	47,39	49,69	52,26	53,75	248,88
10.	Člen 25 se spremeni tako,'da se bo glasil:
Časovna razporeditev sredstev za študije in raziskave ter izvajanje del po občinah bo naslednja:
Zap.
št. Občina	1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj:	
1. G. Radgona	0,10	0,10	0,10	0,10	0,10	0,50
2. Maribor	—	0,10	—	—	0,20	0,30
3. Lendava	0,20	0,20	0,20	0,20	0,20	1,00
4. Ljutomer	0,20	0,10	0,10	0,20	0,20	0,80
5. M. Sobota	0,30	0,20	0.20	0,30	0,20	d 1,20
Skupaj OVS Mura:	0,80	0,70	0,60	0,80	0,90	3,80
11.	V 26. členu se 1. odstavek spremeni tako, da se bo glasil:
Stroški za funkcionalne izdatke OVS Mura bodo znašali skupaj s prispevkom za SLO 16,5 x 1,226 = 20,2 mio din x 0,92 = 18,58 mio din.
Sredstva se bodo koristila za sledeče namene:
a)	za delovanje delegatskega sistema — samoupravnih
in drugih organov OVS Mura	4,20 mio din
b)	za pokrivanje stroškov delovanja strokovnih
služb, ki delujejo na sedežu OVS Mura	11,80 mio din
c)	za financiranje potreb SLO — (0,5 % od vseh
sredstev)	2,58 mio din
12.	V 27. členu se dosedanja tabela nadomesti z novo, ki prikazuje sledeče podatke:
Zap.
št. Občina		1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj:	
L G. Radgona		0,46	0,37	0,55	0,55	0,55	2,48
2. Maribor		0,18	0.18	0,28	0,18	0,18	1.00
3. Lendava		1,01	1,01	0,92	0,92	1,01	4,87
4. Ljutomer		0,74	0,83	0,74	0,83	0.92	4,06
5. Murska Sobota		1,10	1,10	1,20	1,38	1,39	6,17
Skupaj OVS Mura		3,49	3,49	3,69	3.86	4,05	18,58
16.	Člen 32 se spremeni tako, da se glasi:
Udeleženci sporazuma se dogovorijo, da bo vrednost investicij na osnovi , usklajenih elementov na vodnem območju OVS Mura v obdobju 1981—1985 znašala 233,0x 1.226 = 285,8 mio din x 0,96 = 274,625 mio din in sicer za naslednje namene:
a)	Zadrževalnik na Ledavi v Radmožancih (dovršitev) in zgraditev zadrževalnika
Bolehnečici na Ščavnici	105,500 mio din
b)	Osnovna odvodnja na HMS Krka—Ledava
in Ščavnica—Plitvica	169,125 mio din
17.	Za členom 32 se vstavi novi 32 a člen, ki se glasi:
Manjkajoči del potrebnih sredstev za investicijsko urejanje vodotokov, ki tudi v celoti predstavljajo ureditev osnovne odvodnje za izvajanje programa melioracij na vodnem območju Mure v obdobju 1982—1985 v skupni višini 75,0 mio din za objekte, kot je to razvidno iz priložene dodatne tabele II/1 se bodo zagotavljala iz združenih sredstev ostalih OVS-ov v SR Sloveniji preko Zveze vodnih' skupnosti Slovenije na oshovi določil 18., 18. a in 19. člena Aneksa k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju planov OVS in ZVSS na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981 — 85.
18.	V 33 členu se v 1. odstavku zadnji stavek črta in nadomesti z novim, ki se glasi:
Od tega v obdobju 1982—1985 5.699 ha
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
Podrobnejši prikaz ožjih melioracijskih območij po občinah in s prioriteto A in B, ter predvideno dinamiko izgradnje je razviden iz tabele I. ter dodatne tabele I /1 ki sta sestavni del tega sporazuma.
19.	V 36. členu se v prvem odstavku znesek 285,8 mio din nadomesti z zneskom »274,625 mio din«.
20.	Prvi odstavek39. člena se spremeni tako, da^e glasi: Za dosego.zastavljenega cilja predvidevamo pri gradnji ustreznih čistilnih naprav naslednjo soudeležbo vodnega gospodarstva.
 	v mio din Viri financiranja
£ap' Občina	Soudeležba
St.j	O.VS Mura ZVSS
1.	Murska Sobota	3,00	3,00
2.	Gornja Radgona	5,00	5,00
3.	Maribor	10,00	 3,45_________6,46
Skupaj:	 18,00 11,54 6.46
13.	Člen 28 se spremeni tako, da se glasi:
Skupna vlaganja za delovanje OVS Mura po občinah v obdobju 1981 — 1985 so naslednja:
Zap. št. Občina	1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj:	
1. Gornja Radgona	0,56	0.47	0,65	0,65	0,65	2,98
2. Maribor	0,18	0,28	0,28	0,18	0,38	1,30

Med udeleženci se črta: Lendava.
22.	Člen 42 se spremeni tako, da se glasi:
Sredstva, kijih namenja vodno gospodarstvo, kot soudeležbo pri zagotovitvi vodooskrbe, znašajo 26,0 mio din in se bodo vlagala na območjih:
v mio din
Zap. št. Občina	Vlaganja	Viri financiranja OVS Mura			
L Murska Sobota 2.	Lendava 3.	Ljutomer 4.	Gornja Radgona	8,0 6,0 9,0 3.0		8.0 6,0 9,0 3,0		
Skupaj:	26,0		26,0		
23. Člen 43 se spremeni tako, da se glasi: Orientacijska časovna razporeditev sredstev vodnih količin in oskrbe z vodo bo naslednja:		za i	soudeležbo	pri varstvu v mio din	
Zap. št. Občina	1981	1982	1983	1984	1985 Skupaj:	
1.	G. Radgona 2.	Lendava 3.	Ljutomer 4.	M. Sobota	1,83	1,76 1,96	1,96	0,97 1,83 1,96	0,97 2,46 1,83 1,06	1.06 3,54 1,75 1,06	3,00 6,00 9,00 8.00
Skupaj OVS Mura	3,79	3,72	4,76	6,32	7,41 26,00
Udeleženci: OVS Mura, SIS za Komunalne dejavnosti občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
24.	Prvi odstavek 44. člena se spremeni tako, da se bo glasil:
..Vrednost vseh nalog t. j. osnovne obveznosti in ostala vlaganja skupaj, za katere se udeleženci sporazuma dogovorijo, da jih je potrebno izvršiti na vodnem območju OVS Mure v prihodnjem srednjeročnem, obdobju 1981—1985 znaša 567,505 mio din. in sicer:	.
—	redna vodnogospodarska dejavnost	.248,800 mio din
—	investicije v urejanje vodnega režima	274.625 mio din
—	soudeležba pri investicijah za varstvo
voda	44,000 mio din
Skupaj:	567,505 mio din
25.	V 45. členu se v prvem odstavku:
znesek 51.772 mio din nadomesti z zneskom 50.289 mio din. Znesek 294,8 mio din pa z neskom 286,420 mio din.
V drugem odstavku se:
znesek 294,8 mio din nadomesti z zneskom 286,420 mio din ter se na k'6ncu dosedanja tabela nadomesti z novo, ki izkazuje naslednje podatke:
Zap. Način formiranja št. sredstev	1981	1982	1983	1984	1985 1	skupaj
A) DRUŽBENI PRODUKT	9543 0,440	9780 0.495	10164 0,556	10606 0,626	11056 0,705	51149 0,556
C) din	41,28	47,62	55,59	65,28	76,65	286,42
1. Splošni vodni prisp.	8,36	9,91	12,53	15,93	20,01	66,74
2. VP po odločbi	29.04	33,34	38,01	43,52	50,04	193,95
— za elekt. energijo	0,10	0,19	0.19	0,19	0,29	0,96
— za uporabi, vode	8,94	10,20	11,76	13,51	15.45	59,86
.— za onesn. vode	20.00	22,95	26.06	29,82	34,30	133.13
3. VP od pitne vode	0,58	0,58	0,68	0,97	0,87	3,68
4. VP od gramoza	0,10	0,19	0,19	0,19	0.29	0,96
5. VP od obrti	0,29	0.49	0,49	0,49	0,68	2.44
6; VP od katastra	2,91	3,11	3,69	4,18	4.76	18,65
Skupaj vodni prispevek	41,28	' 47.62	55,59	65,28	76,65 286,420	
Prelito iz dr. območij	42,62	38'69	56,52	66,08	77,18 281,085	
RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA	83,90	86,31	112,11	131,36	153.83 567,505	
26.	člen 46 se spremeni tako da se bo glasil:
Na osnovi 4. člena Zakona o vodah ter 6., 17. in spremenjenega 18. člena Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov OVS in ZVSS na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981 — 1985 bodo na vodno območje OVS Mura prelivana sredstva iz drugih območij, ki so namenjena za skladnejši razvoj in predstavljajo 98,1 % na lastna zbrana sredstva na območju Mure in 21,9% od združenih sredstev razvitejših območij v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije.
Prelivana sredstva v višini 281,085 mio din se bodo v celoti namenila po že prikazanih namenih, lokacijah, občinah in dinamiki, kot je prikazano v poglav-
5	.0 Investicije v urejanje vodnega režima v višini	274,625 mio din
6	.0 Soudeležba pri investicijah za varstvo voda	6,460 mio din
Skupaj:	281.085 mio din
27. V 48. členu se spremeni tabela tako, da prikazuje naslednje podatke:
Zap. št. Občina	Pričakovani v obdobju 1981—85	Pričakovana sredstva
1. G. Radgona	26,6	76,3
2. Maribor	14.1	40,5
3.	Lendava 4.	Ljutomer 5.	Murska Sobota	21.6 10,4 27,3	6L9 29,7 78,0
Skupaj:	100	286,4
28.	Spremenijo se tudi tabele, ki so priloga navedenega Samoupravnega sporazuma in sicer
Tabela 1/1 ki prikazuje Plan hidromelioracij za obdobje 1982—1986 na vodnem’ območju Mura po melioracijskih območjih in občinah.
Tabela II., ki prikazuje Investicijska vlaganja za obrambo pred poplavami in ureditev vodnega režima z regulacijami vodotokov ter izgradnjo zadrževalnikov za pridobivanje novih kmetijskih površin v obdobju 1981 —1985.
Tabela I1L. ki prikazuje Rekapitulacijo vseh vlaganj po namenih in po občinah ter virih financiranja v obdobju 1981 —1985 na vodnem območju Mura.
Doda pa se nova tabela in sicer:
Tabela 11/1. ki prikazuje Program melioracij, za katere OVS Mura nima zagotovljenih sredstev.	. >
29.	Prečiščeno besedilo Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne vodne skupnosti Mura, Murska Sobota za obdobje 1981—1985 z upoštevanjem tega aneksa se objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja.
(Osnovni Samoupravni spotazum o temeljih plana je bil objavljen v Uradnih objavah št. 7/81 in 10/81).	'	J
PLAN HIDROMELIORACIJ ZA OBDOBJE IN OBČINAH Naziv, meliumc. območja Zap.	(mikro lokacija št.	in občina) l	2 1.	LJUTOMER 1.	Berkovci—Bolehnečki ob Ščavnici in Lipnici (KZ Ljutomer— Križevci) 2.	Razknžje ob Ščavnici	 (KZ Ljutomer—Križevci • Ljutomerčan«) SKUPAJ OBČINA: 11.	.GORNJA RADGONA 1.	Plitvica 11 (KZ Radgona) 2.	Apaško polje (KK Radgona) 3.	Črešnjevci—Beračeva (KZ G. Radgona) 4.	_ Zihlava — Okoslavci (KZ G. Radgona) SKUPAJ OBČINA.	Dodatna tabeli |/1 (priloga k 8. točki aneksa) 1982 - 19« NA VODNEM OBMOČJU MURA PO MELIORACIJSKIH OBMOČJIH Predvidena dinamika izvajanja melioracij v obdobja Skupaj Sektor	last.	od 1982 do 19« po letih površina	družb, zisebn.	|W	|W	)9g6 hj	ha	.	ha	ha	ha	h,	h,	ha 3	4	5	6	7	S	9	10 500	100	400	"	200	300	-	- 500	150	350	-	-	200	300	- 1.000	250	750	-	200	500	300 460	150	310	460	—	—	—	— 378	378	-	300	78	-	- 250	50	200	-	ISO ’ 100 ’	- — 600	300	300	“	-	I0O	200	300 |,688	878	810	760	228	200	200	300		
lil.	LENDAVA 1.	Linica (KG Rakičan 2.	• Ginjevec (KG Rakičan) 3.	Ivanjkovci (KG Rakičan) ,4.	' Žitkovci (KG Rakičan) 5.	Pince — Dolina KZ Lendava 6.	HOTIZA — Bistrica KZ Lendava in KG Rakičan) 7.	Petišovci (KG Rakičan	‘	82	—	— I 82	82	-	go	100 280	280	-	254	-	- 254	254	-	_	_	200 200	200	.	-	_	- 150	- 150	-	150 400	100	300	~	~ 106	106	—	—	—	106	100 200	200
SKUPAJ OBČINA:	1.472	1.022	450	416	150	406	300	200
IV.	MURSKA SOBOTA L	Topolovci ob Ledavr (KG Rakičan) 2.	Tešanovci ob Lipnici (KZPanonka) 3.	Borovje ob Martj. pot. (KG Rakičani 4.	Kramarovci ob Kučnici (KG Rakičan) 5.	Motvarjevci Ob Kobilj. potoku (Rakičan) 6.	Cankova ob Kučnici (KZ Panonka) 7.	Mezdv—Seboborci in Moravci ob Lipnici (KG Rakičan) 8.	Rakičan—MOzge (Rak). 9.	Beltinci — Hrenovica (KG Rakičan) 10.	" Levi breg Ledave (KZ nanonka)	150	150	—	-	80	70 200	100	100	200 '»	'»	•	z	,«> 160	160 >50	150	.	- 150	—	150	- 150	-	150 255	-	155 410	255	155	-	150	- »0 _	200 1.000	400	600	150 _ » 500	300
SKUPAJ OBČINA:	2.630	1.545	1.085	255	820	605	650	300
DEJANSKE POTREBE: PREDLOG PROGRAMA MELIORACIJ ZA POMURJE:	6.790	3.695	3.095	1.431	1.398	1.7 II 5.699	1.431	1.398	1.420	1.450 1.450	800.
Prekoračit, preko plana	'.091	+291	E 800
-	\	Dodatna tabela 1/1
(priloga k k8. točki aneksa.
PLAN HIDROMELIORACIJ ZA OBDOBJE 1982-1986 NA VODNEM OBMOČJU MURA PO MELIORACIJSKIH OBMOČJIH JN OBČINAH
Zap. št.	Naziv mcliorac. območja (mikrolokacija in občina)	Skupaj površina ha	Sektor družb, ha	last, zasebni ha	Predvidena dinamika izvajanja melioracij v obdobju				
					1982 ha	od 1982 do 1986 po letih			1986 Tia
						1983	1984 ha	“ 1985 ha	
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
1.	LJUTOMER Berkovci—Bolehnečici ob Ščavnici in Lipnici (KZ Ljutomer—Križevci)	• 500	100	400		200	300		
2.	Razkrtžjc ob Ščavnici (KZ Ljutomer—Križevci . ♦ Ljutomerčan«)	. 500	150	350			200	300	
	SKUPAJ OBČINA:	LOTO	250	750	—	200	500	300	—
11. 1.	GORNJA RADGONA Plitvica 11 (KZ Radgona)	460	150	310	460				
2.	Apaško polje (KK Radgona	378	378		300	78				
3.	Črešnjevci—Beračeva (KZ G. Radgona) Zihlava—Okoslavci (KZ G. Radgona)	250	50	200		150	100		
4.		600	300	300	- •		100	200	300
	SKUPAJ OBČINA:	1.688	878	810	760	228	200	200	300
lil. 1.	LENDAVA Linica (KG Rakičan	82	82		82				
2.	Ginjcvec(KG Rakičan)	280	280		’	80			100	100 '		
3.	Ivanjkovci (KG Rakičan)	254	254		.	254	i—			
	Žitkovci (KG Rakičan)	200	200	.. 	 v		__	200			
5.	Pince — Dolina KZ Lendava	150	—	150		150			
6.	Hotiza — Bistrica (KZ Lendava in KG Rakičan)	400	100	300				200	200
7.	Petišovci (KG Rakičan	106	106		• —	—	106		
	SKUPAJ OBČINA:	1.472	1022	450	416	150	406	300	200
4 - DELEGATSKI VESTNIK
IV. MURSKA SOBOTA l.	Topolovci ob Lendavi		ISO 200	150 100	100				80 200	70	-
.2.	(KG Rakičan) Teianovci ob Lipnid (KZ Panonka)									
3. 4. 5.	Borovje ob Marij, pot. (KG Rakičan) Kramarovci ob Kučnid (KG Rakičan) Motvarjevci ob Kobilj. potoku (Rakičtrh) Cankova ob Kučnid	100 160 J50	100 160 150		-			160	100	150	-
7. 8. 9.	(KZ Panonka) Mezdv-Sebeborn ia Moravci ob Lipnici (KG Rakičan) Rakičan-MOzge (Rak.) Bel ti ~ci—H renovka	150 410	i 150	1	155 150		150 155		255	150 150	155	
10.	(KG Rakičan) Levi breg Ledave (KZ panonka)	160 1.000	4	80 00	(	80 >00		-	80	80 200	500	300
	XSKUPAJ OBČINA:	2.630	1.545		1.085			255	820	605	650	300
	DEJANSKE POTREBE: PREDLOG PROGRAMA MELIOR C1U ZA POMURJE:	6.790	3.695 5.699		3.095		1.431 1.431		1.3«	1.711 1.398	1.420		1.450	800 1.450	-
	Prekoračit, preko plana	1.091						+	291	+ 800
Območna vodna skupnost Mura Murska Sobota									Tabela II. (priloga k 36. členu	
								samoupravnega sporazuma)		
za pridobivan Jeranih kmetijskih površin v obdobju t«i — 1985										
Zap. St.	Hidrosisiem — objekt	Občina	Velikost (m5 ali km		Invest; vred, v 000 din skupaj		Viri financ.	Predvidena OVS Mura Zveza VSS dinamika	Opomba izgradnje			
1	2	3		4		5	6	7	8	9
2.	HS Krka - Ledava Dovrtitev gradnje zadrževalnika na Ledavi v Radmožancih Regulacijsko-Ureditvena dela na pritokih Ledave	Lendava 6.3 mio		m’		44.136	-	44.136	1981/83	
3.	v zvezi z delovanjem zadrževalnika in izvedbe melioracij v občini Lendava Regulacija Mure v odseku Petišovci—Benica	Lendava Lendava		6,5 3		18.390 12.783	-	18.390 12.783	1981/85.. 1983/85	Po medrep dog. s SRH
	Skupaj v občini	Lendava		9.5		75.309	—	75.309		
4. 5. 6. 7.	Regulacija Ledave zxe-konstrukcijo nasipov v odseku Rakičan—Gančani v zvezi z delovanjem zadrževalnika Radmožanci Regulacijsko-ureditvena dela na V. Krki s pritoki v zvezi z izv. melioracij -Regulacija Male Krke v obm. Domanjš. v zv. melior. Nadaljevanje: reg. Ledave za popolnejše delovanje AK Ledavsko Jezero v odseku Pertoča Protipoplavni ukrepi, ureditev korita Mure in nasipov v odseku Ižakovci — Melinci Regulacija mejnega ods. Kučnice. (Cankova—FikSin.)	Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota		e c a		12.068 7.356 4.904	-	HOM 7.356 4.904	g Ž -SRS	Nadaljevanje zač. del v letu 1980 Tudi meddrtav
8. 9.		M. Sobota M. Sobota M. Sobota	2.0 5,5x2			10.000 6.430 44.136	-	10.000 6.130 44.136	1983/85 1983/8$ 1983/85	na obveznost Jugoslavija — Avstrija) % Meddržavna ob SFRJ do Avstr.
	Skupaj v občini Murska Sobota			16.5		84.594		84.594		
1.	HS KRKA—LEDAVA SKUPAJ:	•		26.0		159.903		159.903		
II. 10. 12.	HS ŠČAVNICA - PLITVICA, Zgraditev zdrževalnika na Ščavnici v Bolehn. Regulacija Ščavnice gorvodno od Kokoričev ter dela za popolnejše delovanje že zgrajenega odseka Ščavnice s pri-’ toki (Turje) in AK Gajš. Regulacija Ščavnice s	Ljutomer 5 Ljutomer	4 miom 3" 6.0			61.370 25.746	-	61.370 25.746	1982/84 1981/83	
13.	pritoki gorvodno od Bolchnečicev v zvezi z izvedbo melioracij. Protipoplavni ukrepi — ureditev korita in nasipov M ure v odseku Ražknžje—Krapje Regulacija Beračev, p.	G. Radgona Ljutomer G. Radgona		4.0 1.0 15		17.164 3.742 6.700	-	17,164 3.742 , 6.700	1981/85 1982/83 1981/83	
11.	HS SCAVN1CA-PLITVICA SKUPAJ:			13.5		114.722		114.722		
	INVESTICIJSKA VLAGANJA SKUPNO«.+ 11)			39.5		274.625	 -	274.625		
Tabel* II. (priloga k 56. Členu samoupravnega sporazuma)
Investicijska vlaganja za obrambo pred poplavami hi ureditev vodnega režima z regulacijami vodotokov ter izgradnjo zadrževal alko v za pridobivanje novih kmetijskih površin v obdobju 1931 - 19S5
Zap. «.	Hidrosisiem — objekt	Občina	Velikost (m} ali km	Inv. vred, v 000 din skupaj	Viri fin. OVS Mura			
						Zveza VSS dinamika izgradnje		Opomba
1	2	3	4	5	6	7	8	8
L	HS Krka' — Ledava Dovrtitev gradnje zad r-ževalnika na Ledavi							
	v Radmožancih	Lendava	6.3 mio m!	44.136		44.136	1981/83	
2.	Regulacijsko-ureditvena dela na pritokih Ledave v zvezi z delovanjem zadrževalnika in izvedbe melioracij v občini							
	Lendava	Lendava	6.5 	18.390		18.390	1981/85	
3.	Regulacija Mure v odseku , PetBovci—Benica	Lendava	3	12.783	- -	12.783	1983/85	Po medrep. dog. s SRH
	Skupaj v oblini	Lendava	9.5	75.309	—	75.309		
' 4.	Regulacija Ledave z rekonstrukcijo nasipov v odseku Rakičan—Gančani							
	v zvezi z delovanjem	Murska						
	zadrževalnika Radmožanci	Sobota	3.5	12.068			12.068	1982/83	
5.	Regulacijsko-ureditvena dela na V. Krki s pritoki	Murska						
	v zvezi z izv. melioracij	Sobota	2.5	7.356	—	7.356	1982/84	Nadaljevanje
6.	Regulacija Male Krke v	Murska						zač. de) v
	obm. Domanjš. v zv. melior.	Sobot*	2.0	4.904		4.904	1981,	letu 1980
7.	Nadaljevanje reg. Ledave za popolnejše delovanje A K Ledavsko Jezero v							Tudi meddržavna obveznost Jugoslavija —
	odseku Pertoča	M. Sobota	2.0	10.000	—	10.000	1983/85	Avstrija)
8. 9.	Protipoplavni ukrepi, ureditev korit* Mure in nasipov rods. Ižakovci-Melinci Regulacija mejnega ods. Kučnice (Caniova-Fikšio.)	M. Sobota 1.0		6.430 44.136	-	6.130 44.136		
		M. Sobo	t* 5,5*2				- 1983/85	Meddržavna obi SFRJ do Avsrr.
	Skupaj v občini Murska Sobot*		J6.5	84.594		84.594		
1.	HS KRKA—LEDAVA SKUPAJ:		26.0	159.903		159.903		
II.	HS ŠČAVNICA — PLITVICA							
10.	Zgraditev zdrževalnika na Ščavnici v Bolehn.	Ljutomer	4 mio m’	61.370		61.370	1982/84	
II.	Regulacija Ščavnice gorvodno od Kokoričev ter dela za popolnejše . delovanje že zgrajenega odseka Ščavnice s pri-							
								
								
	loki (Turje) in AK Gaji	Ljutomer	6.0	25.746	—	25.746	1981/83	
12.	Regulacija Ščavnice s							
	pritoki gorvodno od Bolchnečicev v zvezi i izvedbo melioracij	G.Rad.	4.0	17.164		17.164	1981/85	
13.	Protipoplavni ukrepi — ureditev korit* in nasipov Mure v odseku Razirižje-Krapje	Ljutomer	1,0	3.742		3.742	1982/83	v
14.	Regulacij« Boračev. p.	G. Rad.	2.5	6.700	—	6.700	1981/83	
II.	HS ščaVnica-plffvica SKUPAJ:		13.5	114.722		114.722		
	INVESTICIJSKA VLAGANJA SKUPNO (1. + II.)		39.5	274.625	-	274.625		
PROGRAM INVESTICIJSKIH VLAGANJ ZA UREJANJE VODOTOKOV V PLANSKEM OBDOBJU 1982-1985 ZA IZVEDBO PLANA MELIORACIJ ZA KAR OVS MURA NIMA ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV
v 000 din cene 1980
Zap. Hidrosisiem št. — objekt	Dolžina vodotokov v km	Znesek potrebnih finančnih sredstev
a) HS KRKA—LEDAVA: I.	Urejanje pritokov Ledave (Dobel,		
Brezovski potok, Lemerski potok, potok Logojca idr.)	10,6	21.700
2. Urejanje pritokov Lipnice (Moravski potok s pritokom)	3,8	7.300
a) skupaj:	14,4	29.000
b) HŠ ŠČAVNICA—PLITVI		
CA: 1. Nadaljevanje regulacije Ščavnice s pritoki v		
odseku Bolehnečici Okoslavci	8,6	31.200
2. Nadaljevanje regulacije Boračevskega potoka	1,4	3.800
3. Ureditev korita Kozarice v odseku od izliva v Ščavnico gorvodno do Cvena	5,6	11.000
b) skupaj:	15,6	46.000
VSEGA SKUPAJ: (a + b)	30,0	75.000
t
O

DELEGATSKI VESTNIK

•p
Radijski in televizijski spored od 2 5. junija do 1 .julija
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK . TOREK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna 9tosba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s če-m' *n pozdravi, 18.00 — Vključitev os-"Odnjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 Poročila. 16.05 Jon: SNP—ZRN: Avstrija, nlen?j v. odrn°ru propagand-n,.^dj^a" 18-115 Tehtnica za tančno tehtanje, otroška serija. 18.35 Obzornik. 18.45 r°t v prihodnost: Dar življe-.I3’ izobraževalna serija. Z7 ,*isanka. 19.20 Cik ]q TV in radio nocoj.
Zrno do zrna. 19.30 1919-50 Vreme, to so ,,r°Pa8andna oddaja.
Valencia: SNP-Špa-odm ^everna Irska, prenos v d?™0™ .ProPagandna odda a 21 50 N10153831^113 yx ‘  ’50 Ne Prezrite. 22.05 eneoo V ( za iutri: vsi za 22 le dokumentarna serija, delnim ^^Ijajm0 - so-2245 n	oddaja,
fran Nočni kino: Psica, gcosk! fllm. 00.15 Poro:
Rajniki II. TV mreže: doku2? ^ito na kongresih, TV d? MYna oddaja- 19.00 čas T?*' 19-3O Človek in 20 oo r. “J®®113™ oddaja. Poročal? obosmih- 20.50 ^ntarna	Vidiki, doku'
Nočni v- oddaJa- 21 -45 ameritv; r,no: Humoreska, ““ki film (do 23. 15.)
tv Zagreb
15Ponžram TV*00 k ^°ročila’ Tedensi^0?^’ Nogomet iz §bavnik’ ka, 16 05 N?paniJe’ Ja~-Avstriil0gi0omet: Nemči-k°ngresihJ j» 5P° T't0 na 19.00 Dnevn i45, Risanka, start, 19 50 n ’ 1930 Tele-nija—ePV Nogomet: Špa-^evnfchfn^3’ 21% oddaja 23 fin5 Rultuma
Jd’ 2d25 Poročila.
TV AVSTRIJA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila. 8.05 Ciciban, dober dan: Na počitnice. 8.25 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka. 8.55 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška serija. 9.25 Palčki nimajo pojma, otroška serija TV Zagreb. 9.55 12. kongres ZKJ, prenos, pribl. 13.00 LjiJdje in zemlja — ponovitev (do 14.10). 16.15 Poročila. 16.20 Boško Buha,
jugoslovanski film.
18.20
Naš kraj. 18.35 Zlata ptica. 18.40 Risanka. 18.50 Cik cak. 18.54 TV in radio nocoj. 18.56 Zrno do zrna. 19.00 TV dnevnik (in kronika kongresa ZKJ). 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Izterjevalec, kanadski film. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Zrcalo tedna. 21.45 Kronika kongresa ZKJ. 22.15 Jazz na ekranu: Orkester RTB. 22.50 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
14.25 Kapetan John Peoplefox, otroška oddaja. 15.30 Človek in pol, humoristična serija. 16.30 Skopje: Jugoslovanski pokal v atletiki, prenos. 18.30 Ljudska ustvarjalnost. 19.00 TV dnevnik. 20.00 Koncert zabavne glasbe. 20.30 Poe-zija. 21.05 Poročila. 21.10 Šime Vulas — feljton. 21.55 športna sobota. 22.15 Tuja dokumentarna oddaja
10.05
Najlepše
želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: OD 9.00 do 13.00 (telefon 21-232)
TV LJUBLJANA
9.15 Poročila, 9.20 Živ žav, otroška Matineja, 10.10 J. London: Martin Eden, nadaljevanje in konec, 11.10 Tv kažipot, 11.30 Narodna glasba: Srečanje koroških vižarjev, 12.00 Poročila (do 12.05), 15.10 Kronika 12. kongresa ZKJ, 15.40 Poročila, 15.45 Prisluhnimo tišini, oddaja Tv Koper za slušno prizadete, 16.20 Artiče 81,
glasbena oddaja. Športna poročila.
16.55
17.10
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovensko narod-no-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10	—
Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — Žetev, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z...........
16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10	—
Glasbena oddaja, 16.30 — S pesmijo po Jugoslaviji, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00— Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
15.05
15.15
15.45 kroni-.
TV ZAGREB
Prvi program
9.50 Poročila,-9.55 XII. kongres ZKJ — otvoritev, 15.50 TV koledar, 16.00
Zabavni koledar,
17.00
*0Wk*TVj93r^ ^Polnjena i-^3-(film), Hosp , ljubezen
Prihag^^ -oj Ta, o no X11, Panora-dakcija	i BE? danska re-
sPored 17 30°™ ^ladlnski gacin, 18 00 a?-nski ma' 18.30 čas v v sl'ki, (ser- fdml	1915 Stori
Ievija 20 20 a °' 5' ^°dna
^rugi program
16-00 Mn Nogomet včeraj
^nglija Nogomet: ŠP°rt 19^0 n Vait’ L930 nUa -L Nogomet: Špa-Očka je čer™? Irska’ 2145
J Sel na lov (film)
Kontraritem, 17.30 Poročila, 17.35 Poročila iz XII kongresa ZKJ, 17.45 Mali koncert, 18.00 Nekaj čisto osebnega, 18.45 Risanka, 19.00 Poročilo iz XII kongresa ZKJ, 19.45 Dnevnik, 20.00 Kdo tam poje (film), 2L30 Dnevnik, 21.45 Kronika XII. kongresa ZKJ, 22.15 V soboto zvečer.
Operacija Beograd, jugoslovanski film, 18.35 Risanka, 18.45 Cikcak, 18.53 Tv in radio nocoj, 18.55 Zrno do zrna, 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 S. Zaninovič: Vojaki, nadaljevanje in konec, 20.40 Človek brez meja: Opazovalci, dokumentarna serija, 21.10 Športni pregled, 21.40 Lirika XX stoletja: Gregor Strniša in Tomaž Šalamun, 21.50 Glasbeni trenutek: Aci Bertoncelj in Andreas Reiner, 21.55 Kronika 12. kongresa ZKJ, 22.25 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Skopje: Jugoslovanski pokal v atletiki — pre-snos (slov, kom) Sk II, 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ, 19.30 Tv dnevnik. 20,00 Velikani jazza, 20.50 Poročila, 20.55 Bogastvo Rougo-novih, francoska nadaljevanka, 21.50 Iz sporeda Tv .. . (do 22.20)
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
^Manska banka
--tumk.
JV^ADŽARSKA
15.20 s
Sije. 15 meteorolo-
Navzkrižno vpra-16.05 o Ugankarska igra. >°gometu°VnO Prvenstvo v
L p;enos tek^ 18.30 Tv ^^Ja—Avstrija. Delta L dnevnik. 19.00 19-25’Lek nsLveni magazin, ‘a. 2o 10 Yt Pomlad’ opere-2o15 T.lV’Pe'nma tedna, od 16 let oi za starejše 22.00 Varile dnevnik.
15.15 Kronika 12. kongresa ZKJ, 15.45 Poročila, 15.50 Nogometna tekma, Risanka, 16.05 Madrid: SNP v odmoru Propagandna oddaja, 18.05 Črna ovca, risanka, 18.35 Obzornik, 18.45 Risanka, 18.55 Cikcak. 18.58 Tv in radio nocoj, 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ, 19.40 Tv dnevnik, 19.50 Vreme, 19.52 Zrno do zrna, 19.56 Propagandna oddaja, 20.00 35 mm — filmska delavnica, 21.30 Chausson: Poema za violino in orkester op. 25 (solist Igor Ozim), 21.50 Kronika 12. kongresa ZKJ, 22.20 Poročila
8.25 12. kongres ZKJ — prenos sklepne seje (do pribl. 13.00), 16.00 Poročila, 16.05 Barcelona: SNP, v odmoru Propagandna oddaja, 18.05 Amaterski studio, oddaja TV Beograd, 18.35 Obzornik, 18.45 Risanka, 18.50 Cikcak, 19.54 Tv in radio nocoj, 18.56 Zrno do zrna, 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Vreme, 19.52 Propagandna oddaja, 19.58 Madrid: SNP, v odmoru Propagandna oddaja, 21.50 R. Wolffhardt: Franziska Reventlow, zahodno-nemška nadaljevanka, 23.00 Poročila
18.00 Poročila, 18.05 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka, 18.35 Obzornik, 18.45 Galerija opernih značajev: Preme-tenke in zaslepljenci, 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Reportaža o , mestu Issy-Les-Moulineaux, 20.05 lssy-les-Moulineaux: Igre brez meja, 21.30 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Zagreb, 22.00 V znamenju
16.00 Poročila, 16.05 Madrid: SNP, v odmoru Propagandna oddaja, 18.05 Pot okoli sveta z osmimi notami: Pastirica Anka, oddaja TV Beograd, 18.35 Obzor-' nik, 18.45 Po sledeh napredka, 19.15 Risanka, 19.20 Cikcak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Odiseja 2001, ameriški film, 22.15 V znamenju
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II TV mreže:
18.15 Lutkarski pogovori, otroška serija, 18.30 Ljudske pripovedke, 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ, 19.40 TV dnevnik, 19.50 Barcelona: SNP v odmoru Propagandna oddaja, 21.50 Kronika 12. kongresa ZKJ, 22.20 Tv dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
18.15 Kronika otroškega festivala v Šibeniku. 19.00 Kronika 12. kongresa ZKJ, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba tv Priština, 20.45 Dokumenti revolucije, 21.35 Poročila, 21.40 Resna glasba (do 22.25)
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Tv dnevnik v madžarščini
18.00 TV dnevnik, 18.15 Zgodbe iz gozda, otroška serija, 19.00 Tv dnevnik, 19.00 TV dnevnik, 19.30 Glasbena oddaja, 20.00 F. Hadžič: Piramida, posnetek gledališke predstave, 21.30 Poročila, 21.40 Kultura danes (do 22.25)
TV ZAGREB
Prvi program
15.00 Poročila, 15.05 TV koledar, 15.15 Poročila iz XII kongresa ZKJ, 15.45 Španija: Nogomet, 18.00 Dokumentarni film, 18.15 Lutke, 18.30 Pravljice narodov in narodnosti, 19.00 Poročilo iz XII kongresa ZKJ, 19.40 Dnevnik, 19.50 Španija: Nogomet, 21.50 Kronika XII kongresa ZKJ, 22.20 Dnevnik, 23.35 Argumenti
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Oddajniki II TV mreže:
18.15 40 Zelenih slonov, otroška serija TV Ljubljana, 18.40 Dašenka, risanka, 19.00 Tv dnevnik, 19.30 O kibernetiki, izobraževalna serija, 20.00 Filmski večer. Srhljive zgodbe, japonska serija, 21.45 Frankestein je ustvaril žensko, ameriški film (do 23.00).
OPOMBA:
14.00—19.30 Wimbledon: TENIS — polfinale za ženske posamezno (če M. Jaušovec)
19.50—21.45/50 Barcelona: SNP (na L ali II. TV mreži)
Prvi program
8.20 Poročila, 8.25 Zaključna seja XII kongresa ZKJ, 15.05 Poročila, 15.10 TV koledar, 15.20 Poročila iz XII kongresa ZKJ, 15.45
Prvi program
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Zgodbe iz gozda, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 S pesmijo ti povem, 2O.00 Igre brez meja, 22.45 Dnevnik
TV ZAGREB
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 10.55 Nočni studio, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Nogomet včeraj, 14.30 Peter Voss — tat milionov (film), 16.00 Mladinski spored, 17.00 Tedenski spored 17.25 Sobotni večer, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Biserna Ana (film), 20.50 Šport, 21.25 Mož, ki je plesal okoli sveta (film). Drugi program
16.00 Imate radi klasiko?, 16.45 Kdo me hoče?, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Brez nagobčnika, 18.00 Za ljubitelje filma, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Rolling Stones (film). 20.45 Religija, 20.50 33 stopinj v senci (film),
Prvi program
12.00 Dnevnik, 12.15 Za mojo smrt obdožite Klavijo K. (film), 13.25 Jugoslavija, dober dan, 14.10 Pogled v mikrosvet, 14.40 Morje, vreme in Vis, 15.10 Poročilo iz XII kongresa ZKJ, 15.40 Naj pojo ljudje, 17.55 Tito in Brioni, 19.00 Poročilo iz XII kongresa ZKJ, 19.45 Dnevnik, 20.00 Manj strašna noč (dramska nadaljevanka), 20.40 S kamero po svetu, 21.10 Športni pregled, 21.40 Poročila, 21.55 Kronika XII kongresa ZKJ.
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska Tv, 9.30 Peter Voss — tat milijonov (film), 11.05 Popotovanje po Avstriji, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski ma-gacin, 18:00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek, 19.50 Nogomet: A1-A3
Španija: nogometna kronika, 16.05 Nogomet: Prenos, 18.00 Dokumentarni film. 18115 Kronika festivala otroka iz Šibenika. 18.45 Risanka, 19.00 Poročila iz XII kongresa ZKJ, 19.35 Dnevnik, 19.50' Španija: nogomet, 21.50 Velika hiša (film) 23.30 Poročila
TV AVSTRIJA
Prvi program
15.30 Poročila, 15.25 TV koledar, 15.45 Kronika SP iz Španije, 16.05 Španija: nogomet, 18.00 Dokumentarni film, 18.15 40 zelenih slončkov, 18.40 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Glasbena oddaja, 19.50 Španija: nogomet, 21.50 TV kiosk, 22.50 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
8.05 TV reprize. 13.05 Za otroke. 14.20 Politehnični muzej Moskva. 14.50 Prijateljstvo. 15.20 Mafilm-ma-gazin. 15.35 Rehabilitacija. 16.10 Curro Jimenez. 17.15 Parabola. 17.45 Zabavna glasba. 18.30 TV dnevnik. 19,05 Puščica, TV komedija. 20.00 TV srečanje. 20.30 Zabavni film. 21.15 TV dnevnik. 21.25 SP v nogometu, reportaža.
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.00 Tiskovna ura, 14.00 Rdeči prah (film), 15.45 Mladinski spored 16.45 Klub seniorjev, 17.30 Srečanje — človek in žival, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Vroče srce (TV film), 21.05 Literatura na Koroškem
Drugi program
D10-
16.05 Nogomet: _________ D12, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15
Linija Onedin, 20.05 Schilling, 20.50 10 pred 10, 21.20 Moritz, ljubi Moritz (film)
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 rdeči prah (film), 11.05 Nemi film, 11.15 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 15.30 Nogomet včeraj, 16.00 Mladinski spored, 17.00 Nečak iz Amerike, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport, 19.50 Nogomet: B 4 — B 6, 21.45 Filmi Akademije za film
14.40 Iz parlamenta, 15.55 Šolska TV, 16.10 Nogomet: C 7 - C9 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Zabavnoglasbena oddaja, 20.03 Dallas, 20.50 10 pred 10, 21.20 Klub 2
j TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.35 Vse za očka (film), 11.05 Varstvo narave na Koroškem, 11.30 Kamene monštrance, 12.00 Opoldanska redakcija, 12.15 Iz parlamenta, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport, 19.35 Rififi (film),
Drugi program
13.30 Nogomet včeraj, 14.00 Tenis iz Wimbledona, 18.30 Cas v sliki 19.15 Kavarna Central, 20.03 Z iglo in kislino, 20.50 10 pred 10 21.20 Umetnine
TVMADŽARSKA | TVMADŽARSKA
7.05 Za otroke. 10.55 Glasbeni butik. 13.10 Cirkuški film. 14.40 Rubikova kocka, svetovno prvenstvo. 15.25 Graščina brez imena, nadaljevanka. 16.30 Poje Janos Pere. 17.00 Priporočamo naše -sporede. 18.00 Teden. 19.00 Triki, ameriški film. 20.35 Športna poročila. 20.45 Družabna igra. 21.25 Haydnove simfonije, 6. del. 22.20 Poročila.
15.25 Poročila. 15.30 Vsakdan na zapadu: Ogenj nad Karibijem, dokumentarni film o Gvatemali. 16.05 Svetovno prvenstvo v nogometu, prenos iz Madrida. 18.20 Poročila. 18.25 Zgodovina plovbe: 6. del: Odkritje sveta. 18.55 Gledališče v škatli. 25-letnica gledaliških prenosov na madžarski TV. 19.50 SP v nogometu, prenos iz Barcelone.
TVMADŽARSKA
15.10 Pesem doni. 15.35 Enkrat zgoraj, drugič spodaj, krovec. 16.05 SP v nogometu, prenos iz Barcelone. 18.10 TV telovadba. 18.15 Večerna pravljica. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Studio *82, kulturni tednik televizije. 19.50 Svetovno prvenstvo v nogometu, prenos tekme iz Madrida. 21.55 Televizijski dnevnik.
Prvi program •>
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Serenada topov. 11.00 Abeceda mesta, 12.00 Opoldanska redakcija, 12.15 Iz parlamenta, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski maga-cin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Ljudje, moči in mnenja 19.55 Nogomet: A 1 — A2, 21.45 Podelitev Bachmano-ve nagrade
Drugi program
14.00 Tenis iz Wimbledona, 16.05 Nogomet: D10 — Dll, 18.00 Tenis, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Klepet, 20.50 10 pred 10, 21.20 Klub
VAŠ TEDNIK
VESTNIK
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
8.00 TV reprize: Za otroke, Delta, Glasbeni film. 15.35 Kratek film. 15.50 Petelin v košari, TV film. 17.25 Štetje nazaj, Paks, 1982. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Pozno srečanje, angleški TV film. 20.40 Ziva> ljudska pesem. 20.45 Vez, dokumentarni film. 21.35 TV dnevnik. — Mednarodno tekmovanje v atletiki ob 16.15 na II. programu.
15.05 TV borza. 15.15 Samo za otroke; filmski mozaik. 16.05 SP v nogometu, prenos tekme iz Madrida. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Prisilni jopič, TV igra po Aleksandru Sciborju-Ryl-skem. 20.10 Umetnina tedna. 20.15 Ozadje vesti; pogledi, mnenja o javnih vprašanjih. 21.05 TV dnevnik.
— Prenos nogometne tekme s SP ob 19.50
mu.
na II. progra-
24- JUNIJA 1982
STRAN 21
tedenski koledar
PETEK, 25. junij — Viljem
SOBOTA, 26. junij — Helena
NEDELJA, 27. junij — Dan samouprav.
PONEDELJEK, 28. junij — Leon
TOREK, 29. junij — Peter
SREDA, 30. junij — Emilijana Četrtek, i. julij — julija
kino
MURSKA SOBOTA
25.	junija ob 18. in 20. uri ter 27. junija ob 16., 18. in 20. uri zah. nemški barvni vistavisionski film: „DEKLETA GREDO V MtJNCHEN”; mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma.
28.	in 29. junija ob 18. in 20. uri zahodnonemški barvni vistavision-slu ftlrff: ..SKRIVNOST INDIJANSKEGA ZLATA”;
30.	in 1. julija ob 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: „SPEKTAKL GROZE”.
ŠALOVCI
26.	junija ameriški barvni film: ..MASCEVANJECLOVEKAPAJ-KA”_
prodam
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do maja 1983, v voznem stanju, prodam. šalovci 166. M—2219
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU CERNELAVEC in Veščice pri Murski Soboti ugodno prodam. Naprodaj so njive, travniki in manjša gozdna parcela ob potoku Ledava, primerna za rekreacijske namene. Informacije: Zemljič, Cernelavci 45, Murska Sobota. M—2172
SPACEK, letnik 1973, prodam za 17.000 din. Križevci 141 v Prekmurju, telefon 77-805. M—2150 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, rdeče barve, ugodno prodam. Moščanci 63, p. Mačkovci.
M—2222
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, levi, prodam. Jože Peršuh, Lendavska 50, M. Sobota. M—2210
AVTO LADA 1200 UGODNO 'NAPRODAJ. Domanjševci 149,
p. Križevci v Prekmurju. M—2211 KOSO DUBRAVA ZA TRAKTOR 1MT 533 PRODAM. Domanjševci 41, p. Križevci v Prekmurju. M—2212
TRAKTORSKE PLUGE IN BRANE PRODAM. Bodonci 149. M—2213
NOV PUHALNIK — kardanski, prodam. Anton Kovač, Ivanjševski vrh 66. p. Spodnji Ivanjci. M—2214
FORD CAPRI, letnik 1967, neregistriran, vozen, prodam. Stanko Maučec, Panonska 7, Beltinci. M—2215
FIAT 1300, prevoženih 45.000 km, dobro ohranjen, prodam. Franc Žižek, Ivana Regenta 19, M. Sobota. M—2216
KOSILNICO BCS z obračalnikom in cisterno creina, 2700 1, prodam. Cigut, Satahovci 31. M—2217
KRAVO, staro štiri leta, brejo devet mesecev, prodam. Gerlinci 137, p. Cankova. M-2237
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Ivanovci 28, p. Fokovci. M-2238 MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 10. M-2241
MLADO KRAVO — TELIČKO (vajeno paše) mirno, vozno, in mešane gozdove (bukev, bor, akacija, jelša) — po izbiri, prodam. Tivadar Gašparič, Selo 132. M-2225
Škodo 1000 mb prodam.
Rankovci 7. M-IV
MALE PUJSKE PRODAM. Ivan Hoheger, Tišina 41. M-2275 ZASTAVO'750, letnik 1973, prodam. Skakovci 40, p. Cankova. M-2276
AVTO ZASTAVA 101 UGODNO NAPRODAJ. Forjan, Rogašovci 72.
SLAMOREZNICO NA MOTORNI POGON, malo rabljeno, prodam. Andrejci 1, p. Martjanci. M-2278 TRAKTORSKE GUME 16,9/14—28,	nove, prodam.
Vukanič, Košarovci, p. Križevci v Prekmurju. M-2279
AMI-8, star 5,5 let, prodam. Ogled popoldne: Kolodvorska 34, Lendava, telefon 75-348. Le-195 OPEL KADET, ohranjeni, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri: Pince 28/A, Lendava. Le-194 mizo s Šestimi stoli in KREDENCO, primerno za jedilnico, prodam. Sebeborci 44/A. M-2259
ŠKODO, letnik 1972, poceni prodam. Gumilar, Pečarovci, p. Mačkovci M-2259
KOSILNICO ALPINA PRODAM. Panovci 11, p. Križevci v Prekmurju. M-2262
Šivalni stroj veritas UGODNO PRODAM. Vaneča 84/A. M-2263
plinski Štedilnik na dve PLOSCl, štedilnik na trda goriva — levi in montažno garažo 6x4 prodam. Ludvik Farkaš, Lonča-rovci 36, Križevci v Prekmurju. M-2264
KOMBAJN ZMAJ 780 in dva traktorja steyr, zaradi bolezni, prodam. Naslov v upravi lista. M-2265
RENAULTA PRODAM.'Ravenska 28/B, Beltinci. M-2223
AVTO VW 1200 ter mopeda APN-4 in 15 TL, zaradi odhoda v JNA, prodam. Puževci 34. M-2224 SVINJO, brejo tri mesece, prodam. Mihael Vidovič, Gaberje 149. Le-190
NA PLESNO PRIREDITEV VABI V SOBOTO, 26. JUNIJA OB 18. URI GOSTILNA ALOJZA KOZELA v ŽIBERCE. IGRA ANSAMBEL VESELIH PLANŠARJEV.
PONY EKSPRES ROG, star 8 mesecev, prodam za 17.000 din. Milan Cigut, Prešernova 24, M. Sobota, telefon 22-026. M-2266 ZASTAVO 101 PRODAM. Murski Črnci 44. M-2267 KOMBAJN MASEY FERGUSON 685 S PRODAM. Bukovnica 19, p. Bogojina. M-2268
TRAKTOR FERGUSON 35,.dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. M-2269
LONČENO SOBNO PEČ PRODAM. Balek, Trstenjakova 59. M-2271
KARAMBOLIRANI TOVORNI AVTO HENSEL PRODAM. Trstenjakova 36, Murska Sobota. M-2272
VELIKO KOSILNICO BCS, strešno opeko in mlado kravo, staro tri leta ter les za ostrešje prodam. Terezija Huber, Kruplivnik 87, p. Grad. M-2273
DVE KRAVI PRODAM. Ana Farkaš, Crenšovci 84. M-2274 VIKEND v k. o. DRAGOT1NC1, na lepi legi, ugodno prodam. Antonija Bari, Sentpeterska ulica 22, 62000 Maribor. M-OP
DANO, letnik 1977, karambolira-na leva prednja stran, motor v brezhibnem stanju, prodam. Nemčavci 25. M-2281
WARTBURG CARAVAN — letnik 1975 z rezervnim motorjem ter menjalnik, prodam. Kučan Nikolaj, Vrtna 8, M. Sobota. M-OP
KEmiCNR ČISTILNICA
ITIarta Zemljič
Štefana Kuzmiča 11, Murska Sobota
sporoča cenjenim strankam,
da bo zaprta, zaradi letnih dopustov, od 2.
do 31. julija.
Prosimo cenjene stranke, da pravočasno dvignejo oblačila.
Še v nadalje se priporočamo s svojimi kvalitetnimi storitvami.
'	.	 '	... < . ’ ’ -  '-• ' T .	.   •• 
POTNIKI VESTNIKOVEGA VLAKA:
DVIGNITE DOBITKE
Potnike letošnjega Vestnikovega vlaka, ki so dobili na srečolovu dobitke, obveščamo, da jih lahko dvignejo s potrdilom, ki so ga prejeli na srečolovu v Ravnah, le še do konca tega meseca. Dobitki vas čakajo na upravi Vestnika v Murski Soboti, Titova ulica 29.
OSEBNI AVTO NSU PRINC 1200 C prodam. Cena 0.000 din. Milan Hramus, Krapje 26, p. Veržej. In—199
NOVI DEUTZ 45 KS s kompresorjem, novo prikolico s plugom in branami zaradi preusmeritve prodam. Prednost imajo zdomci. Ogled možen samo v soboto in nedeljo, ker se nahajam v tujini. Mirko Zupanec, Razkrižje 5, p. Ljutomer. In—194
ZASTAVO 101, letnik 1972 (nova školjka), po ugodni ceni prodam. Rudi Grnjak, Spodnji Kamenščak 8, p. Ljutomer. In—200 MOTORNO KOLO TOMOS, elektronik 90, prodam. Slavko Rus, Cen 66, p. Ljutomer. In—191 KOMBAJN ZA PŠENICO, znamke KODEL BOCH, širina kose 2,20 m, prouam. Milan Kikec, Cankarjeva 7, p. Ljutomer. In—192
PREMIČNE POCINKANE BOKSE ZA 30 PUSKOV (3), prodam. Mlajtinci 20. M—2203
KOMBAJN EPLLE 211 in avto VW prodam. Pordašinci 18. M —2204
DIANO 6 LUX, letnik 1978, prodam. Petanjci 68/A. M—2206 REZAN LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Pglasite se L Kavčiča 17, Ljutomer. M—2206 MOTORNO KOLO MZ PRODAM. Franc Mihelič, Večeslavci 91, P- Rogašovci. M—2207 ŽETVENO NAPRVO za KOSILNICO BCS PRODAM. Odranci 133. M—2208 STANOVANJSKO HIŠO, primerno tudi za počitniško hišico, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M—2209
Dobremu sosedu Štefku Cipotu i: Hotize 45. srečno pot k vojakom ter dobro počutje med novimi tovariši — želi sosed Ivan Lackovič z družino, posebno Stanko in Sašo ter A nika in Jožek.
Jožetu Sinicu iz Puževec vse lepo in najlepše za odhod k vojakom ter dobro počutje med novimi tovariši — želi sestra Sida z družino.
Dragemu sinu, bratu in vnuku Ludviku Nemcu i: Krplivnika. ki služi vojaški rok v Čapljini — iskrene čestitke za 19. rojstni dan ter mu želijo še veliko lepih in. zadovoljnih dni v vojaški suknji in srečno za volanom — oče. mama, brat Feri, stari oče in stara mama.
K vojakom odhajata Ciril Žerdin iz Velike Polane in Jože Sobočan iz Nedelice! Dobro počutje v novem okolju in vestno izpolnjevanje novih dolžnosti — želijo Jože. Milan. Štefan. Olga. Dragica in Olga.
Dragemu bratu Jožetu Sluga od Jurja srečno pot na odsluženje vojaškega roka ter dobro počutje v novem okolju — želi sestra Majda z možem in stara mama.
K vojakom se odpravlja dragi brat Jože Sinic iz Puže-vec. Da bi vestno služil domovini in se z novimi izkušnjami vrnil domov —_ želi sestra Erika z možem Štefanom ter Bojan in Mirjan.
Vojaško suknjo bo oblekel tudi Jože Pozvek iz Večeslavec! Srečno pot ter da bi se zdrav in srečen vrnil med svoje najdražje — želijo starši in sestra Margita.
K vojakom odhaja Jože Sinic iz Puževec. Dobro počutje v novem okolju in vestno izpolnjevanje novih dolžnosti — želi sestra Vilma z družino.
Še enkrat dragemu sinu Jožetu Sinicu iz Puževec! Vse lepo in drobro počutje pri vojakih ter da bi vestno služil domovini — želita oče in mama.
K vojakom odhaja Štefan Cipot iz Hotize. Da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minili in kmalu nasvidenje — mu želijo mama. oče. sestra, brat in stari oče.
Dragemu bratu Štefanu Cipotu iz Hotize, ki odhaja k vojakom, srečno pot ter dobro-počutje med novimi tovariši — želi sestra Marija.
Dragemu sinu in bratu Bojanu Sečku iz Gorice, srečno pot k vojakom ter vestno izpolnjevanje novih dolžnosti — želijo oče. mama, sestri Anica in Marta ter stara mama.
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja Osnovne šole , Cankova
razpisuje
prosta dela in naloge
—	ravnatelja osnovne šole Cankova za 4 leta
(ni reelekcija)
—	kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s 137. členom Zakona o osnovni šoli;
—	imeti morajo ustrezne moralnopolitične lastnosti in organizacijske sposobnosti
Nastop službe s 1. 9. 1982 oziroma po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbenopolitične aktivnosti v 15 dneh po objavi razpisa z oznako ,,za razpisno komisijo". O izbiri bodo obveščeni v x 30 dneh po sklepu sveta šole.
Na podlagi 93. člena statuta
SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SR SLOVENIJI
razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota
objavlja prosta dela in naloge za:
vodjo ekspoziture v Ljutomeru
Pogoj: imeti mora dokončano višjo izobrazbo ekonomske, upravne ali pravne smeri, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, moralno politična neoporečnost;
Mandat za opravljanje razpisnih nalog je 4 leta.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in dosedanjih zaposlitvah, sprejema razpisna komisija SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, Titova 2, 15 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili na razpisane naloge, bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
GARSONJERO ALI SOBO s souporabo kopalnice iščem. Tatjana Svetanič, Srednješolski center M. Sobota. M-2235
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam solidnemu dekletu. Vprašati: Štefana Kuzmiča 14. M-2239
ENO ali dvosobno stanovanje vzame v najem mlada družina. Naslov v upravi lista. M-2252
SOBO v MARIBORU, centralno ogrevano, oddam dvema dijakoma ali dijakinjama. Informacije: Pevec. Ormoška 18, Ljutomer. In-205
zaposlitve
KLJUČAVNIČARJE — varilce ali priučene v tej stroki, takoj zapo-
NAROČNIK
Podpisani...... .....kraj.......
Dragemu sinu in bratu Laciju Vbrošu iz Čentibe, ki služi vojaški rok v Skopju — iskrene čestitke za god ter da hi se mu izpolnili vsi življenjski upi — želijo mama, oče, brat Rudi, stari mami ter teta A Ibina.
slim. Informacije po telefonu D' 142 (Radenci). M-2220
DEKLE ZA DELO V PRALNICI in likalnici, po možnosti z znanje šivanja, sprejmem. Plača dobra-Angela Kolosovski, Jamna 14, P-Videm ob Ščavnici. M-2255
STAREJŠO ŽENSKO sprejme^ celotno oskrbo. Ponudbe na up
vo lista. M-2260	rC
Gostilna Alojza Kozela iz Zib j vabi v soboto, 26. junija ^ApsE-na plesno prireditev. Igrajo »
Ll PLANŠARJI. M-2270 v DVOSOBNO STANOVANJA MURSKI SOBOTI zamenjam enako v Ljubljani ali
Franc Kardoš, Štefana Kova
M-2280
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec(direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednik^), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik. Feri Maučec (šeortL Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo)^Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), tyevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska CGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
K vojakom odhaja tudi Franc Fenos iz Gerlinec. Srečno pot ter da bi vestno izpolnjeval nove dolžnosti — želijo oče. mama, sestra Jožica, brata Marjan in Herman ter sestra Anica z možem Marjanom in malim Simonom.
ulita...........  ,.....................hišna	številka  • 
naročam VESTNIK.
flli Letno naročnino v znesku 375 din bom plačal v enem dveh obrokih po splošni položnici.
1982
V....................................... dne
1 astnorocni P0^
Berite Vestpik, ki izhaja vsak četrtek ter vas sezna dogodki doma m po svetu.
Naročniki imajo pri malih oglasih in zahvalah poseben
STRAN 22
VESTNIK, 24.
KOBILO PRODAM. Franc Časar, Boreča 25, p. Petrovci. M-2228 NOVI DEUTZ, 45 KS, vlečno vrv ® les, plug in brano, vse novo, še z garancijo, prodam. Ivan Štrucl, Železnikova 20, Maribor—Pobrežje. M-2231
'26 P, letnik 1980, prodam. Ciril Metodova 4, Gornja Radgona. M-
RENAULT4, letnik 1976, registriran do junija 1982, po ugodni ceni Prodam. Franc Jureš, Babinci 28, P- Ljutomer. In-203
REZERVNE DELE ZA SPAČKA *N AMIJA PRODAM. Telefon 75-011 — dopoldne. M-2236
KRAVO, staro sedem let, vozno, brejo, prodam. Sabjan, Kamovci 31, p. Dobrovnik. M-2242 GRADBENO PARCELO V RANKOVCIH PRODAM. Ran-kovci 33. M-2243
FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Jože Forjan, Lendavska 19 — blok, Murska Sobota, popoldne. M-2246
MALE PUJSKE PRODAM. Stefan Kuhar, Puconci 76. M-2247 ČRNEGA SPANJELA z rodovnikom, starega osem mesecev, ugodno prodam. Borovnjakova 2, Murska Sobota, telefon 21-866. M-2248
KUHINJSKE ELEMENTE PRODAM. Mlajtinci 20, p. Martjanci. M-2249
CISTERNO ZA GNOJNICO, 2200 1, na vzmeti, prodam. Bra-tonci 160. M-2250
KRAVO IN TELICO, brejo devet mesecev, prodam. Tišina 31. M-2251
DOMAČO SLIVOVKO, večjo količino, prodam. Odranci 77, p. Črenšovci. M-2253
KOMBAJN ZMAJ 780 PRODAM. Partizanska 27, Bakovci. M-2254
MALE PUJSKE PRODAM. Puconci 97. M-2257
V SPOMIN
24. junija mineva žalostno leto, odkar je neusmiljena usoda pretrgala utrip srca in brez slovesa iztrgala iz našega okolja dragega moža, atka in brata
Jožefa Bobovca
iz Mostja
Ni ure. ne dneva, da se ne bi spomnili in občutili praznine, kije nastala za teboj. V naših srcih so ostale bolečine, nezaceljene rane. Bridko je spoznanje, da te ni več, vendar v naših srcih še živiš in'boš živel do konca naših dni.
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala!
Neutolažljivi: žena Kristina, hčerka Marjeta, sin Alojz ter hčerki Marija in Anica z družinami, sestra Marjeta in brat Franc
A h, kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili, tebe sin in brat ljubljeni
N SPOMIN
4. julija mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in-stric
Milan Smodiš
iz Ženavelja
t h t0’- čas ne solze ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko nam je brez e,e: Tvoja mnogo prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. S solznimi ocmt gledamo tvojo gomilo in se zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med nami. Ostal pa boš v naših mislih in srcih do konca dni. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in svaka
Stefana Kerčmarja
vodjo pogrebništva v pokoju iz M. Sobote
ZAHVALA
Nepričakovano nas je komaj v 64. letu starosti za vedno zapustil dragi mož. oče. dedek in brat
Ludvik Andrej ek
kmetovalec
iz Neradnovec št. 64
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala duhovnici za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Gornji Petrovci, gasilskim društvom, posebej pa domačim gasilcem.
Neradnovci, 15. junija 1982
Žalujoči: žena Jolanka, hčerka Irena z možem Štefanom, vnuka Danijel in Darko ter sestra Irma
daro^r vsem’ ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, ovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delovnima kolektivoma »SOBOTA« in Potrošnik tečvsem sorodnikom, sosedom in znancem. Va>a predstavnikom KS Turopolje, podjetja »SOBOTA« in GD M. Sobota za p .	poslovilne besede ob krsti in godbi za odigrane žalostinke.
nsrcna zahvala osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, ki so mu v času bolezni lajšali bolečine.
M. Sobota, 18.6. 1982
Žalujoči: VSI NJEGOVI

ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete
V
Katarine Forjan
iz Lipovec
ZAHVALA
V nedeljo. 13. junija 1982, nas je v 53. letu starosti po težki bolezni zapustil naš dobri mož, oče, sin, brat in sorodnik
Anton Obal
šofer iz M. Sobote
Zdaj, ko vse bolj dojemamo, daje bilo slovo s tabo v nedeljo, 13. junija resnično, se zahvaljujemo vsem tvojim znancem, ki so nemi in pretreseni poslednjikrat stopali za tabo. Zahvaljujemo se govornikom in predstavnikom krajevne skupnosti M. Sobota, delovne organizacije SGP »Pomurje« in združenju šoferjev in avtomehanikov za besede ob slovesu. Župniku iz M. Sobote in cerkvenim pevcem za globoko občutene in v upanju izgovorjene besede ter tolažbo ob zadnji uri prav lepa hvala. Hvala vsem darovalcem cvetja in vencev.
Prisrčna zahvala zdravnikom in osebju Splošne bolnice M. Sobota, oddelka za ušesa, nos in grlo, ki so ga tako človeško sprejemali in zdravili v času njegove bolezni. Še enkrat hvala vsem, ki sočustvujete z nami.
M. Sobota, 13. junija 1982
Žalujoči: žena Pepca, otroci Slavica, Štefka in Milan z družinami ter Janek in Jožek, oče in mama, bratje z družinami ter vse ostalo sorodstvo
Težka\ f^v -tU starost’ za vedno zapustila, se zahvaljujemo vsem sodelavcem TOZD sosedom n' -a Pevcem 'z OZD Mura, starešinam garnizona iz M. Sobote, vsem Posebn i ?[Ijateljem in vsem ostalim, ki so darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje, zahvala g. župniku za pogrebni obred, vsem pevcem za žalostinke ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena zahvala!
Žalujoči: sin Štefan in ostalo sorodstvo
Ti draga mama in stara mama spiš v temni jamici.
naše srce pa joče in trpi v žalosti...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
Ane Pucko
roj. Dominko iz Lipe ki n-
botrin^ V ^2- letu starosti za vedno zapustila, se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Irenutk h0 r°m 'z *n Turnišča, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih velike "S- °*3 stran'- izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v tako rUršk m st^vilu pospremili na zadnji poti Hvala zdravnikom in strežnemu osebju ki-ega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, duhovniku za pogrebni obred in pevcem iz Lipe za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — prisrčna zahvala!
Lipa, Avstralija, Turnišče, 15. 6. 1982
kujoči: hčerke Ana, Marija in Katarina z družinami, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
Povej nam mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo si odnesel srečo našo...
V SPOMIN
28. junija mineva žalostno leto, odkar nas je tragično zapustil naš dragi mož in očka
Štefan Ftičar
iz Velike Polane
Čas beži, a bolečina v naših srcih ostaja. Ne moremo verjeti, da te ljubi mož in očka ni in da te nikoli več ne bo med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, se ustavite ob njegovem preranem grobu in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: žena Elizabeta s hčerkama Štefko in Marjanco
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi mož in oče ni, da bi skupaj srečni še bili...
V SPOMIN
28. junija minevata dve leti tihe žalosti, odkar nas je zapustil naš
*	dragi mož in oče
Viljem Pergar
iz Vadarec
Nikoli te ne bomo pozabili. Spomin na tebe še živi in bo živel, dokler bomo živeli mi, Hvala vsem, ki se ga še spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu.
Žalujoči: VSI TVOJI
24. JUNIJA 1982
STRAN 23
v besedi in sliki po pomurju
POŠTA
Po 30 letih smo v Pomurju dobili nov poštni urad. V petek so namreč predali svojemu namenu 32. izvršno ptt enoto 69225 Velika Polana. S tem seje število prebivalcev, ki v poprečju pridejo na eno pošto v Pomurju, znižalo na 4170. Ker pa je slovensko poprečje 3818, so pomurske pošte še. vedno obremenjene.
Velikopolanska pošta je pridobitev, ki so si jo krajani ne le močno želeli, ampak tudi gmotno podprli s sredstvi krajevnega samoprispevka. Krajevna skupnost je v ta namen porabila 200 tisočakov.
Na otvoritvi pošte se je zbralo okrog 300 ljudi. Po slavnostnem nagovoru predsednika sveta krajevne skupnosti Jožka Tivadarja je povzel besedo direktor poštnega podjetja Andrej Gerenčer, se zahvalil krajevni skupnosti za sodelovanje in spregovoril o nadaljnjih prizadevanjih za posodobitev in razširitev ptt omrežja v Pomurju. V tem srednjeročnem obdobju bodo v ta namen porabili 566 milijonov dinarjev, od tega 85 milijonov na območju lendav-
 HBB
VESELIH
ske občine. Poleg koaksialnega kabla med Mursko Soboto in Lendavo je predvidena tudi razširitev central v Lendavi, Crenšov-cih, Dobrovniku in Turnišču. To bo omogočilo, da bodo telefon dobili tudi kraji, kot so tri Bistrice, krajevne skupnosti Hotiza, Gaberje, Lakoš, kjer že imajo pripravljene načrte, pa tudi vasi z območja krajevne skupnosti Turnišče, Lendava, Mostje, Dolga vas, Orešje.
Zelja ikolektiva Podjetja za poštni, telefonski in telegrafski promet Murske Sobote je bila, da pošto v Veliki Polani odpre ro-jak-pisatelj Miško Kranjec. Ta se je vabilu odzval, prerezal trak, ob tem pa se je obrnil k svojim Poljancem s temile besedami:
,,Spet ste naredili velik korak naprej. Dobili ste pošto, lani pa telefon. Skoraj ne mine dan, da se ne bi iz Senožeč (pri Ljubljani) pogovarjal z vami. In sedaj pošta! Števeki bodo pisali Bari-cam prek domače pošte. Naj bo to pošta veselih novic, ne pa kot je bilo nekoč. Spominjam se, da
NOVIC
je v Polano prihajal poštar Janči, pozneje pa je tistih nekaj pisem prinašala moja mati. Ljudje so bili po svetu, še danes hodijo na tuje. Želim si, da bi pošta prinašala le dobre novice: da ne bo vojne, da so ljudje zdravi . . . Čestitam vam ob otvoritvi pošte.”
Po otvoritvi pošte 69225 Velika Polana sta mešani pevski zbor in kmečki oktet v kulturni dvorani pripravila celovečerni koncert. Poleg domačinov so se ga udeležili vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja lendavske občine, prav tako pa tudi mnogo delavcev poštnega podjetja. Velika dvorana ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev in mnogi so pevce spremljali s hodnika. Tako pevski zbor, kakor tudi kmečki oktet (da o posameznih solistih ne govorimo!) sta navdušila in potemtakem ne presenečajo dolgotrajni aplavzi.
Polančani so tako dali na družbenem in kulturnem področju pomemben prispevek k praznovanju praznika lendavske ob-
Srečanje prijateljstva, sožitja
Minulo nedeljo je bila mala vas neposredno ob avstrijski meji Pornoapati v Železni županiji na 'Madžarskem gostitelj letošnje sicer tradicionalne prireditve Narodnostni dan. Na tej osrednji narodnostni kulturni manifestaciji, ki ima nedvomno tudi politični
predsednik Domovinske ljudske fronte Železn e županije. Med gosti je bila tudi delegacija pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze, ki jo je vodil predsednik soboške občinske konference SZDL Stefan Cahuk.
V govoru dr. Istvana Lajosa je
Priznanja sindikalnim
delavcem
Ob letošnjem 26. občinskem prazniku bodo podelili tudi priznanja — srebrne znake sindikatov — najboljšim dolgoletnim aktivistom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju sindikata in delegatskega sistema v organizacijah združenega dela. Dobili jih bodo: Rade Nešo-vič iz INA Nafte Lendava, Ivan Utroša INTEGRAL TOZD Promet delavnice, Cvetko Devetak iz osnovne organizacije skupščine občine in Francka Hajdinjak iz Gore-nje-Varstroja tovarna varilne opreme. Za prizadevno delo bo letos dobila srebrni znak tudi osnovna organizacija zveze sindikatov TOZD Primat Lendava.
Jani D.
pomen, je nastopilo kar 15 kulturnih skupin — od folklornih, pevskih do glasbenih, v prvem delu pa je gotovo čez tisoč obiskovalcev najprej pozdravil predstavnik domačinov, generalni sekretar Demokratične zveze južnih Slovanov Djuro Djurok in generalni sekretar Demokratične zveze Nemcev Anton Reger, slavnostni govornik pa je bil dr. Istvan Lajos,
bilo posebej poudarjeno, da so možnosti za jezikovni in kulturni razvoj narodnosti politično in tudi sicer v praksi z dokaj zadovoljivo organiziranostjo šolstva, urejenostjo kulturnih domov, knjižnic in drugega podane in zagotovljene, da pa pripadniki narodnosti, zdaj ko te pogoje imajo, sami premalo storijo. Apeliral je na starše, da svoje
otroke učijo materinščine od najzgodnejših let, kajti zaskrbljuje pojav, da se vedno večje število otrok sreča z materinščino’ šele v vrtcu oziroma šoli. Na mlade je naslovil prošnjo, da ohranjajo bogastvo svojih prednikov in sledijo napredku njihovega materinega jezika in kulture. S tem je posredno odgovoril tistim, ki se še vedno zavzemajo le za uporabo narečja in zavračajo učenje in pisanje v knjižnem jeziku. To bi zavrlo jezikovni razvoj, pravzaprav narodnostni razvoj nasploh, kajti ta je z razvojem jezika neločljivo povezan. Posebej je izpostavil dobro sodelovanje s socialistično republiko Slovenijo in poudaril pomen izkušenj, ki jih na obeh straneh imamo na področju uresničevanja narodnostne politike.
V skoraj tri ure trajajočem kulturnem programu pa so se številne folklorne skupine, pevci in muzikantje trudili pokazati kar najbolje vsaj delček tistega, kar med letom delajo v svojih društvih. Uspeli so. Letošnja osrednja narodnostna prireditev pa je znova poudarila tudi druge plati pomena — je mesto za srečevanje pripadnikov narodnosti, izmenjavo izkušenj in manifestacija miru, prijateljstva in sodelovanja.
Irma Benko
-----prve Šaljive igre „podgrad82”
Igre brez meja na poseben način
Na šesti medrepubliški vaji enot civilne zaščite, ki je ob 20. juniju — dnevu civilne zaščite bila v Lendavi, so enote iz desetih slovenskih in hrvaških občin pokazale najsodobnejšo opremo, s katero razpolagajo. Foto: F' Maučec
Spomin na internacije še ni zbledel
22. junija vsako leto praznuje lendavska občina svoj občinski praznik na spomin na sestanek aktivistov pod vodstvom Štefana Kovača v gozdu med Polano in Trnjem, to leto pa tudi v spomin na dogodke pred 40 leti, ko so iz območja lendavske občine internirali v taborišče Šarvar 668 primorskih Slovencev in Hrvatov, ki so se v naše kraje naselili po prvi svetovni vojni. Na svečani seji občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter vodstev družbenopolitičnih organizacij, udeležili so se je med drugimi 50-članska delegacija preživelih internirancev iz občine, delegacija internirancev iz Novega Sada, predstavniki pomurske partizanske čete in brigade, predstavniki občin Domžale, Zagorje ob Savi, Čakovec in Lenti B sosednje Madžarske, predstavniki ladje Lendava iz Zadra ter predstavniki pomurskih občin in družbenopolitičnih organizacij, podelili letošnje plakete in priznanja, v pestrem kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovnih šol lendavske občine.
J. D.
Usposabljanje mladine
Pretekli teden so v Ljutomeru pričeli z vsakoletnim usposabljanjem mladine za enote TO. Tudi letos bo izobraževanje potekalo v dveh smereh. Prvi so pričeli z izobraževanjem izvenšolski mladinci in mladinke, v začetku prihodnjega tedna pa se jim bodo priključili še mladinci prostovoljci. Izobraževanje je pomembno, kajti na taboru se bodo med vzgojnim procesom mladinke in mladinci seznanili s konceptom naše obrambe, spoznali bodo nekatere vrste orožja, velik poudarek bo dan idejnopolitičnemu izobraževanju, v prostem času pa bodo v ospredju predvsem športne igre in kulturno udejstvovanje.	D. L.
Praznik KS
Železne dveri
Krajani krajevne skupnosti Železne dveri so v nedeljo praznovali. Krajevni praznik so izkoristili za pregled svojega enoletnega dela v celotni krajevni skupnosti. Zadovoljno so ugotovili, da so v letu dni naredili dovolj, da so njihov praznik lahko obeležili z nekaterimi delovnimi zmagami. Ze pred pričetkom praznika so gasilci prikazali svoje znanje, med samo proslavo pa so nastopili učenci osnovne šole Ivan Cankar s krajšim kulturnim programom. Slavnostni govornik je bil Jože Vidovič, sekretar občinske konference ZKS Ljutomer.
D. L.
Prireditev kot mnoge druge. In vendar so krajani KS Gornja Radgona, še zlasti pa domačini iz naselja Podgrad, Grajske ter Apa-ške ceste, srečanje pripravili nekoliko drugače. Brez plakatov in reklame na radiu, brez vstopnine in žrebanja vstopnic ter nagrad za zmagovalce.
V času, ko se ljudje vse manj poznamo med seboj, ko že sosed nima več'časa poklepetati s sosedom, ko nas hiter tempo življenja preganja takorekoč še v prostem času, so zamisel prvega terena KK SZDL v KS Gornja Radgona pozdravili še zlasti starejši krajani, nič manj navdušeni pa niso bili tudi vsi mlajši.
šaljive igre, lahko bi jim rekli tudi igre brez meja na poseben domač način, so zato odlično uspele. Pol Radgone je bilo minulo nedeljsko popoldne na travniku ob Muri, ob glasbi, ki je bila vsaj tokrat zastonj, v veselem razpoloženju sosedov in znancev iz doma-
Čega mesta.	občutek, da je bilo lepo, in želja,
Rezultati tekmovanj niso da bi bilo takšnih prireditev še več. pomembni. Pomembnejša sta	J. Kurbus
Preko 500 zbranih se je od srca nasmejalo tekmovalcem, ki so — nevajeni nevsakdanje rekreacije — pokazali zvrhano mero športne sposobnosti. Takšnih prireditev si želijo še več.	FOTO: R. Bakračevič
V Lendavi čakajo na otvoritev obrata LEK, v katerem bo našlo za-  poslitev kakih 100 delavcev. To je tudi največja letošnja investicij8  v občini, vplivala pa bo na prestruktuiranje lendavskega gospo- p darstva. Te dni je v novem obratu posebej živahno, saj so začeli montirati opremo. Obrat LEK bo odprt v začetku julija.	I
Foto A. Abraham, tekst J. Dominko 
OBČINSKO TEKMOVANJE EKIP PP
PRVO MESTO BELTINCAR JEM
V Murski Soboti je bilo občinsko tekmovanje e^PTc^o-zaščite iz krajevnih skupnosti v nudenju prve pomoči. 1e e vanja seje udeležilo 24 ekip, ki so se preizkušale v nudenju pomoči (trijaža), transportu oskrbovanih in praktičnem ^.je posameznih trojk. Po ugotovitvah zdravstvenih delavcev s ekipe dobro pripravljene in pokazale solidno znanje. a§Čite
Največ uspeha na tekmovanj uje imela ekipa civilne z je v nudenju prve pomoči iz krajevne skupnosti Beltinci.  osvojila prvo mesto pred ekipo iz krajevne skupnosti PuC ekipo krajevne skupnosti Ratkovci.
AMD gorenjewoW^ lendava
VAS VABI IS. JULIJA ob 13. uri
v Petišovee pri Lendavi na:
Super tombolo
DOBITKI:
-10 avtomobilov -5 traktorjev
PRVI DOBITEK OPEL C0M0D0RE!