juh 08 fnvrr liij« 0<--nov.v i Tečaj ni. V čctertck 21. svečana (februarja) 1850. last 8. llVlI [1< : O/M". Solnce in megla. (Basen po poljskem Niemceviča.) /Jfld <>!'Hhb ^Br omoči nehvaležnikom, je sebe pognbiti. Resnico lično znala bi te basen ta učiti. Po modrem nebu solncice plavaje Kaluže širne je vodico ¦ PrcstvArilo v lahno meglico. Perečih žarkov silo prostiraje. In .lahka para*) dvigne se' visoko, In kakor kaže nam izgled ničnote vsake, Pozabi koj, komu je dolžna prerojenje, Raztegne v zraku se široko, Skopiči v goste se oblake — . Dobrotniku proti popolnoma vtemnenje. Al soluce ne sterpi derznosti take, Zavcrnc nehvaležnico z besedo glasno: „Ne pomniš več, da te kaluža je rodila? „Da meni dolžna si prestvarbo krasno? „A1 zdajci bo Nesmertnega te jeza učila, ,, K a j studna nehvaležnica zasluži!" Izgovori, in žarkov silo združi, Predre oblake — zgine senca bežna, Megla premeni se v naliv, in nehvaležna Se valja spet, kjer bila je rojena — v luži iS Slavcek. Pripovedka. up Delomil. Na Kitajskem je vladal nekdaj prav mog( cesar. Njegov grad je bil tako krasen, da skorc *) Para, tulcaj sopar. celem svetu ni bilo lepšega. Na vertu so naj žlali-nejše rožice rastle, in kadar je rahel vetric po njih potegnul, je zazvonelo, kakor da bi bili sreberni zvončki v cvetlicah tičali. Malo naprej, in prišlo se je v tihoten log, in log je peljal do sinjega morja. Ob kraju morja pa so bile zelene goščave, in v njih je prebival mlad slavček. Ti slavček je neizrekljivo lepo pel. Vsi ptički loga so omolknuli, kadar je on začel, rožice so mu veselo z glavicami nasproti kimale, veter je potihnul, in celo ubogi ribeč, ki je ob kraju morja stanoval, je svojo revščino pozabil, kadar je milo petje zaslišal. Iz vsili dežel so hodili popotniki v cesarjevo mesto, in so se čudili o lepoti grada, verta in loga. Toda, kadar so slavčka slišali, je vsak rekel: Slavček je pa še le naj boljši! In so pisali debele bukve od krasnega grada iti verta in loga, al slavčka ni nobeden pozabil; vsi so ga naj bolj hvalili, in so od njega naj milše pesmice zlagali. Jedne take bukve tudi cesar dobi v roke. Bere in bere, in mu je močno dopalo, ker so ga tako hvalili. Al na zadnjej strani naleti besede: Slavček je pa še le naj boljši! „Kaj zlomka", si misli cesar, „slavček je pa še le naj boljši! Slavček! saj ga še vidil nikdar nisim! To je vendar čudno!" Berž pokliče svoje višje služabnike in jih vpraša po slavčku. Al nobeden ne ve ne čerkice od njega. „Danes zvečer", zapove cesar, naj sem pride, da bo jedno zapel. Iščite ga, dokler ga ne najdete. Ce ga ne bo, jih dobite vsak 500 na podplate!" In služnabiki so šli. Joj, kako so iskali, iskali! Iz sobe v sobo, iz kota v kot, al slavčka ni bilo nikjer najti. Nobena živa duša ni vedla nič od njega. „0h, in če ga ne najdemo, 500 na podplate! Joj, joj! joj!" Niso si znali pomagati. Poslednjič popra-šajo majhno deklico zanj, ki je ribe v cesarjev grad nosila. „0h slavček! zavpije ta, njega dobro poznam! J kako lepo poje! Ob bregu morja v gošči stanuje, fcaidar zvečer mila lunica skoz drevno perjiče sija, qa-[ z mojo ljubo mamico poslušave, in vsakikrat mi solzice v oči stopijo. Zdi se mi, da angeljce slišim ! In deklica gospode pelje k slavčku. Kar začno krave na paši mukati. „Smo že vkup", zavpije naj modrejši med njimi, „ga slišite, kako jo reže? Tako majhna ptičica, in tako močan glas. Presneto mu gre!" „Ne, to so le krave", zaverne deklica, „smo še daleč od mesta." Začno žabe v luži kvakati. „Joj, kako sladak glas!" zavklikne drugi, „kakor da bi citral!" „Ne, to so žabe", pravi deklica, „bomo zdaj pri njem." In slavček začne peli. „Tu je," zavpije deklica, „čujte, čojle! Tam le sedi!" In je s perstom na ptička pokazala. „Je li mogoče?" se čudijo gospodje, „jaz sim si ga vsega drugače mislil! Kako je gerd! Nič gosposkega nima na sebi!" „Mili moj slavček!" zakliče deklica glasno, „svit-li cesar želi, da bi mu ti danes zvečer jedno zapel! „Iz serca rad", odgovori slavček. „Čem li koj z vami?" „Da", pravi deklica, „cesar že komaj čaka!" In šli so v grad. Da te, kako je bilo že tu vse okinčano! Vse se je svetilo. Po stopnicah so bile naj lepše cvetlice nastavljene, in vetric je po glavicah pihljal, da je zvo-nelo, ko da bi bili sreberni zvončki v njih tičali. V velikej sobi je bila zlata kletka za slavčka, in ljudi je bilo, da se je vse terlo. Vsi so malega ptička z začudenjem gledali, in cesar se mu je prijazno nasmeh-Ijaval. Zdaj začne peti, in poje tako milo in sladko, da so mogočnemu cesarju solzice pritekle. Solzice so mu po licih lile, in slavček še le milše in sladkejše poje. Globoko v serce je segel njegov glas. Zdelo se je vsim, da se jim nebesa z vso. angeljsko muziko okoli glave verte. In cesar je bil tako zidane volje, da je slavčku naj dražja darila podeliti hotel. Ali mili ptiček se lepo zahvali, in reče: „Jez sim solzice vidil v očeh cesarja, in to mi je zadosti. Solzice v očeh cesarja! o moj ljubi Bog, kako je to lepo!" In je še milše in slajše zapel. A Z jedno besedo: Slavček je s svojim petjem vsa serca vnel, in cesar ga je za dvornega pevca izvolil, in mu dal zlato kletko za stanišče, vsega dobrega jesti in pili, in pripuščenje še poveril, da sme po dvakrat na dan in po jedenkrat na noč svoj tihotni log obiskati. Po celem mestu so le od njega govo- Jednega dne dobi cesar debelo pismo. V pismu pa je bil drug slavček, narejen iz čistega zlata, in ves 7. dragimi kamni okovan, da se je svetil, ko sobice. Če se je navil, je znal jedno vižo živega slav-čka piskati. Neki bogat kralj mu ga je poslal. Cesar ga je bil zlo vesel. „No", pravi, „zdajbota vkup jedno zapela. To bo lepo!" Začneta. — Živi slavček je pač sladko pel, kakor pred; zlati pa je v eno mer jedno in isto gonil. Nikakor si tedaj nista mogla vstre-či. Po tem takem je pravi slavček vtiknul, in zlati sam piskal. Ravno tako je dvornikom dopal, kakor popred pravi. In ker je bil ves zlat, in z dragimi kamni okovan, in se je tako lepo v solncu spreminjal, so le njega gledali, in poslušali, če ravno je zmiraj le jedno gonil, in živega slavčka petje so kmalo pozabili. Tako svet le hlepi po rečeh, ki so na videz lepe in krasne; pravo resiiinio lepoto kmalo pozabi! Pravi slavček pa v svoj tihotni log zle ti; kjer so spet ptičice njegov mili glas poslušale, in rožice mu prijazno nasproti kimale, kjer je ubogi vibeč o uje-govej pesmi svojo revščino pozabil. CKonec sledi.) Piščalka. (Povest. — Po ruskem Karamzina) Dali so mi enkrat, ko siin še otrok bil, mošnico penczov. *> Ves vesel v takem bogastvu letim hitro v šta-cuno, kjer so igrače prodajali, izberem si piščalko, ktere sim davno zaželel, in dam za njo vse .pcneze. Hadovaje ! B|T 1) Peneči ali denarji,- „j ^ 61 se prelične kupljenke tečem domu, ne.dam je iz rok^ piskam neprestano, in celej hiši ne dam pokoja. Ali bratje in sestre, zvedivši koliko me stane, majo z glavami in pravijo, da ni pol tega vredna. Popisujo mi vse prelepe reči, ktere bi bil za toliko penezov kupiti mogel; in ko se mi naposled še smejati začno, me je jok posilil, in piščalka mi vmesto veselja žalost dela. Ali ta žalost je imela nasledke. Za vek sim pomnil svojega okupa, in kadarkoli me je mikalo, nepotrebno reč kupiti, sim si rekel: Ne dajaj za golufno piščalko peneza. Tako so mi penezi ostali v mošni. Vzrastši d» sim šel po svetu; začel sim ljudi poznavati in pogosto 8kusil, da predrago kupujo piščalke. Vide, kako nekteri častem pridvornim ne žertvuje_?i le časa in pokoja, ampak tudi prijatle in krepost, si mislim; „Leti človek drago plačuje piščalko." Vide druzega, kako plosk lovi in hvalo ljudstva z razno zvijačo, o tem pa gospodarstvo zanemari in na zadnje ob hišo pride, si govorim: ..Drago je on plačal piščalko." Vide skopega, ki se odpove vsej radosti življenja, odpove sreči, dobrodelen, od sosedov čislan, od prijat-lov in svojcov ljubljen biti, in samo za polnjenje mošenj skerbi, pravim sebi: „Kako drago plačuje piščalko!" Vide slastnika, ki veselje telesa nad dušo stavi} si mislim: Kako vreden je pomilovanja, ki ne razmisli na-sledkovjiri tako predrago piščalko plačuje! Kadar zapravljivec svoj dom z bogato obleko, z drazimi kosili, kočijami podkopuje, pravim: On ne pre-vidi konca,.ter bode prepozno spoznal, koliko ga piščalka stane. Z jedno besedo, brez števila terplenj od tod izhaja, da ljudje ne poznajo cene reči, ter plačavajo predrago Piščalke. Podgorski. Ij------------------- ioni : Novice zn inlaclc ljudi. (Jfasledek babje vere.) V Vukovaru se je bil ne 1) Vziastii, (o je, ko sim bil virastel (zrasel), 2) Žtrtvovati ali da- rorat). - 62 davno neki revež zanemil.*) Trije Vukovarčani gredo, in ga i voščenimi, lani o svečnici blagoslovljenimi svečami vsled babje vere, da bode potem ozdravil, tako dolgo nabijajo, da se sveče na drobne kosce ražlete". Ni nam treba praviti, da je siromak nato ves onemogel in še bolj zdivjal. Kedaj bo vendar babjem veram zaklenkalo! (Mož z ajdovo slamo v grlavi.) Undan je nekdo v neki Llubljanski kerčmi z modrianskim obrazom kvasil, da — kakor pravijo — na železnej cesti o vsaki vožnji en človek nekam zgine. Kaj drugega je misliti — pristavi modrijan — kot da ga hudoba vzame. Mi pa pristavimo: Kaj drugega je misliti, kot da so temu možu možgani zginuli in da mu je kdo namesto njih ajdovo slamo v bučo vrinul, sicer be ne mogel tako neumno govoriti! (Ufovica Šolska.) Prijatelsko pismo iz Dunaja nam naznani, da se slovenske bukvice: abeceda, mali katekizem i. t. d. za začetne šole v cesarsko-kraljevej dvornej tiskarnici že natiskujejft. Vse v novem pravopisu in našimi oblikami. Po tem takem se bode drugo leto poduk v slovenskem jeziku začel. Bog daj srečo! .———._ - Kako je treba mladim drevesicem pervo leto streči. — Pervo leto ni treba drugega, kakor jih oplevati, zemljo rahljati, in v suši kropiti. Drevesica se morajo opleti, da le po perstu visoka zrastejo, in ko se plevel prikaže. Opleti se morajo z roko po dežju, kedar je perst vlažna, da se plevel s korenino vred populi, in sicer dva-krat do kresa. Po kresu pa se morajo trikrat z vozko ma-tikico okopati, da se plevel zatare, zemlja razrahlja, in tako koreninice več rodovitnega živeža za rast iz zraka dobijo. Vse to se mora varno storiti, da se koreninice ne ranijo, ali drevesica ne podkopajo. Kedar je suša, se jim mora kropiti, pa le zvečer ali zjutraj, nikoli pa v vročini. ' ~~~ . '¦'.'.'. *) Zanemil se je, um se mu je zmešal, (Y MelliSkej okolici v rabi,) Voda za škropiti je bolja iz kapnice ali luže kakor iz vodnjaka ali potoka. Preveč in prepogosto se ne sme škropiti, ker vsa drevesica ljubijo bolj subo kakor mokro zemljo. Večkrat poletu se mora pri drevesicih pogledati, če jim niso miši, braraorji, ali kebri korenin spodjeli, kar se spozna, če začne perje rumeneti, ali drevesica se nagibati. Takrat se mora zemlja okoli poškodvanega drevesica terdo pohoditi in mu prilivati, da druge korenine stori. Miši pa po-lovi v past. Bramorje boš v piskric polovil, če ga v zemljo zakopaš in z deščico ali dilico pokriješ, ktera mora tako podložena biti, da bramor pod njo čez rob v piskric pade in iž njega ne more. Navadno in dobro je, drevesica kakoršna koli iz pesek in koščic izrejeua, dve leti na miru rasti pustiti. Tolsti bankovec. Resnična smešnica. / Te dni proda neki kmetic dva vola za 650 frankov*) na somnju francozkega mesta. Kupec mu odšteje za nji 150 frankov v srebru in 1 bankovec za 500 frankov, Brihtni kmetic se sicer bankovca nekoliko brani, al ker ni bilo drugače, ga le pobaše v žep. Po tem gre v kerč-mo kosit. Kmalo stoji juha pred njim na mizi. Al malo prevroča je. „Naj se nekoliko pohladi, si misli, in med tim vzame bankovec iz žepa, ga ogleduje od vsih strani, in premišlja, kako da bi bila ta popirnata cunja 500 frankov vredna, in mu po nikakem v glavo ne gre. Kar mu bankovec po nerodnosti v mastno jubo **) pade. Urno ga z žlico vlovi, ali tolst je, da od njega kaplje. Ozre se okoli sebe po sobi, in ko vidi, da je samši v njej, prilepi bankovec na slonilo stola, in oboje bliže k peči primakne. Potem se vsede k juhi in začne jesti. Kar zasliši ropot za seboj. Hitro se ozre, in zagleda stol prekucnjen, in — o groza! černega mačka, kije ravno tolsti bankovec po-¦----------------------------------------- *) Frani, francoili denar, velja naših 23 kr. — ¦•) juha ali iupa. 64 zreti hotel. Košček mu je še iz gobca molil. Naš kmet skoči ko jastrob za njim^ al maček še uruiše skoz okno v kuhinjo. Kmet za njim, maček iz kuhinje pod streho. Kmet vpije, da je groza, in skliče vse ljudi vkup. Z velikim trudom še le vlove mačka in košček ubozega bankovca z njim, ki ga ni imel »časa požreti. Nesrečni kmetic joka in joka, in neprenehama vpije: ,,0 ko bi le vola še imel, vola! Kje sta, moja vola?" Komaj ga nekoliko vto-lažijo. Z otetim kosom gre k vladnej denarnici, in pove" jokaje svojo nesrečo, in ker je več prič smešni dogodek poterdilo, mu vse jedno deržavni deuarničar odšteje 500 I frankov v srebrn, in s tim ubogemu kmetiču kamen od ser-ca odvali. />. ' - '* ¦ ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Slovensko - ilirski slovnik. Bogati, sliišati. Bogatin, bogatac Boginja, boginja. Bogljiv, poslušan. Bogoljuben, bogoljuban. Bogomil, bogomil. Bogomolec, bogomolac. Bogoslbvec, bogoslovac. Bogoslovje, bogoslovje. Boj, boj. Boju, boja. Bojdk, bojak. Bojazen, bojazan Bojin, bojan. Boječ, bojazljiv. Boječnosl, bojazan. ¦---------------------------------• : I Popravek. V poprejšnjem listu na 50 str. so ostali 3 razžalni tiskarski pogreški: V 2. vcrsti „obujinali" namesto: obupati; — v 23. versti v „vožiu nam: vozi, to je v jeei; — v 4. vcrsti od zdolaj pa ; „brez graha" nam: brez greha. Prosimo to popraviti. Kdor je imel že kaj s popravljanjem natisa opraviti, mu ni treba praviti, kako lahko se kakšna čerka prezre, posebno če se v tiskarskem posnetku za popravljanje vsaka čerka natanjko ne pozna. Založnica Ilozalija JEger. - Odgovorni vrednik J, Navratil. V Ljubljani. ¦ Uojisee (bojisej, bojiste. Bojnica, bojnica. Bojnih, bojnik. Bok (klanec), bok. Bokal, oka, verč.lliuij.(| Bol, bol. Bolan, bolan, bolestan. Bolehali, bolovati. ;. iuliliifl 5* i boležljiv. Bolehen s Bolehnost, boležljivost. Bolezen bolest, beteg. Boleli, boliti. Bolečina, bol. Bolha, buha. Bolj, više.