ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 43 (933) Čedad, četrtek, 12. novembra 1998 novi tednik Slovencev videmske pokrajine Na občnem zboru beneške sekcije SDGZ v Čedadu Združevati moči v gospodarstvu V okviru priprav na deželni občni zbor je bil v ponedeljek na sedežu v Čedadu občni zbor beneške sekcije Slovenskega deželnega gospo- -darskega združenja. Občnemu zboru je v odsotnosti pokrajinskega predsednika Konta predsedoval Adriano Gariup, ki je podal uvodne misli. Ob ugotavljanju nelahkega gospodarskega in socialnega stanja v Benečiji je podčrtal potrebo, da se delovanje Združenja v Benečiji utrdi s pridobivanjem novih članov. Za rast organizacije je namreč treba pri ljudeh krepiti zaupanje vanjo, kajti težave je mogoče premostiti le z združenimi močmi. Iz razprave na občnem zboru je izšla tudi pomembna ugotovitev, da se je iska-zala kot pravilna investicija v čedajsko podružnico podjetja SERVIS, ki je v nekaj letih znatno napredovalo v nudenju storitev včlanjenim podjetnikom. Beneški člani SDGZ bodo na sestanku naslednji ponedeljek izvolili pokrajinskega predsednika. beri na strani 7 Med občnem zboru SDGZ m Čedad, četrtek 19. novembra 1998 18.00 20.30 gostilna "Ai tre re" MONDOTOPOLO’ video, 37'. Martina Kafol (Tv Koper) gledališče Ristori SARCE OD HIŠE, video, 33'. projekt Alvaro Petricig, Susanna Grigoletto KOZA JE PREŽIVELA, 35 mm 10 Sašo Podgoršek EKSPRES, EKSPRES 35 mm 74 Igor Sterk Dvojni praznik za Svet Martin V Bardu v nedeljo klavirski koncert Tradicionalni praznik Sv. Martina bodo letos v Bardu počastili s pomembnim kulturnim dogodkom. Med slovesno mašo, ki bo ob 11.30. uri, bodo namreč predstavili javnosti komaj restavrirano sliko Matere božje s Kristusom. Veliko sliko na platnu (228 cm x 112) domačini zelo dobro poznajo, saj je nekoč stala na oltarju, v novi barški cerkvi pa je neopazna visela ob vhodu. Bila je zelo poškodovana. Zanimivo je, da ko so jo lahko obnovili, so odkrili, da gre za pomebno umetnino in obenem njenega avtorja, saj se je izpod prahu in več plasti raznih barv prikazal napis “Franciscus Colussis pinxit anno MDCCLXXVII”. Torej slika je nastala leta 1777 in predstavlja kar vsega spoštovanja vredno bogastvo, ki ima še posebno valenco za tako majhno skupnost kot je barška. V popoldanskih urah, ob 15.30, bo le v cerkvi v Bardu, ki je od vsega začetka versko in kulturno središče za vso vas, koncert na klavirju. Stiriročno bosta igrala Patricia Saponara in Paolo Cher, ki po pre-imku sodeč ima svoje korenine prav v tej dolini pod Muzci. Duo je nastal januarja 1995, se izpopolnjeval pri ruskemu prof. K. Bogi-nu in njegovemu asisten-tku Andreu Rudiju.V Bardu bodo predstavili skladbe Mozarta, Schuberta in Rachmaninova. beri na strani S “Non siano dimenticate le portatrici di Drenchia” Un appello a 80 anni dalla fine della Grande guerra Una vecchia fotografia le ritrae addossate ad un muretto nella frazione di Cras di Drenchia, la gerla sulle spalle, con accanto del materiale bellico probabilmente pronto per essere trasportato. Già, anche le nostre valli hanno avuto le loro portatrici, durante la Prima guerra mondiale. Non esistevano solo quelle camiche, onorate tempo fa dal presidente della Repubblica, che a Timau conferì la medaglia d’oro a Maria Plozner Mentii ed il cavalierato al merito della Repubblica alle sopravvissute. Se ne ricorda la sezione di Cividale dell’Associazione nazionale mutilati e invalidi di guerra, che è intervenuta presso il presidente nazionale dell’Anmig, il senatore Agostini. Dopo aver ricordato l’omaggio alle portatrici carniche, nella lettera si ricordano quelle valligia-ne. “Ci stimola - si legge tra l’altro - un sentimento unanime di solidale equità nel sottoporle la pressante istanza che ci perviene dagli ami- ci dei sette Comuni di quelle valli che videro la rotta di Caporetto ma anche la vittoriosa riscossa, per onorare anche le loro portatrici”. Questi i nomi a cui si è potuti risalire: Antonia Tru-sgnich, Antonia Trinco, Ce- lesta Scuderin, Antonia Si-monelli (Simonelig?) e Maria Bergnach. Il nostro giornale aveva peraltro già pubblicato vent’anni fa la foto da cui prende spunto la richiesta dell’associazione. segue a pagina 4 nuova banca BCTKB nova tržaška kred BCTKB Ul. S.Cfiino Sv. Ivan v Trstu je bogatejši za celo vrsto bančnih storitev, novih investicijskih možnosti in prijaznih ljudi, ki vam bodo na razpolago od 16. novembra v naši novi filiali v ulici S.Cilino 38. Ul. Giulia Četrtek, 12. novembra 1998 2 Pulfero: risposta a Domeniš e Mazzola sulla legge di tutela Per il sindaco è questione di italianità “Preciso di aver considerato le deliberazioni consiliari n. 9/94 e n. 70/95 e-spressione di volontà attuale della maggioranza della popolazione e non certo di tutta la popolazione” spiega il sindaco di Pulfero, Nicola Marseglia, rispondendo all’interrogazione dei consiglieri Domeniš e Mazzola a proposito del documento del sindaco alla Commissione Affari costituzionali della Camera. Si tratta di “un testo coordinato di proposte antecedenti al 1998, per e-sempio la Legge Caveri in cui è contenuto l’allegato A) contenente l’elenco dei Comuni a cui si applicherebbero le disposizioni normative in argomento, tra i Comuni citati è anche il Comune di Pulfero”. “Ho ritenuto per questo di ribadire i concetti espressi nelle suddette deliberazioni consiliari dopo aver sentito sull’argomento, nel corso dell’ultimo preconsiglio, la maggioranza consiliare alla cui guida sono preposto come Sindaco”, spiega Marseglia. Ricorda poi di essere stato eletto direttamente dalla popolazione, riportando 595 voti di lista e aggiunge: “Durante la mia propaganda elettorale ho raccolto svariate richieste dalla gente impegnandomi, nei limiti delle mie possibilità, di portarle a compimento, tra esse anche la richiesta di non condividere idee di bilinguismo e, al contrario di riaffermare «l’italianità» della popolazione locale. Faccio presente, pertanto, che oltre a verificare come sopra riferito, la volontà popolare, svolgo il mio impegno di Sindaco, quotidianamente e con diretti rapporti con la gente da cui raccolgo richieste e bisogni e verifico gli esiti delle mie azioni”. Il primo cittadino di Pulfero poi invita i consiglieri di minoranza sottoscrittori dell’interrogazione “ad e-spletare il loro mandato non perdendosi su argomenti secondari, bensì attivandosi su problematiche concrete” e cita i danni provocati recentemente dal maltempo. Infine richiamandosi al regolamento comunale informa che l’argomento non verrà incluso nell’ordine del giorno del prossimo Consiglio Comunale. Pisnxo iz Rima Stojan SpetiC 4 Izvolitev Walterja Veltronija na mesto tajnika Levih demokratov je bila pričakovana. Prijatelja-tekmeca sta paC opravila štafeto, v kateri pa je spet pridobil Massimo D’Alema, saj je on spet dvakrat prvi (predsednik vlade in stranke), Veltroni pa spet drugi, Čeprav formalno prvi. Igra besed? Očitno ne, saj je jasno, da bo politiki Levih demokratov dajal ton premier D’Alema s svojim vladanjem. Veltroniju ne ostane drugega, kot da skrbi za preživetje stranke, ki je sicer najveCja v Italiji, obenem pa tudi šibkejša kot kadarkoli prej. Vendar pa je naloga, ki jo Veltroni lahko opravi, kljub ogromnim težavam in visokim zaprekam: ohraniti pri življenju Oljko kot prostor soočanja med levim, katoliškim in okoljevarstvenim reformizmom, jo razširiti še na Cossuttovo skupino in jo pripraviti na novo volilno preizkušnjo, ko bo prej ali slej na dnevnem redu. Oljka ni mrtva, a je bolna in zavržena. Iz zmagovite koalicije, ki je imela svojega liderja v Prodiju, se je spremenila po volji vodstva Levih demokratov v “kondominij” med Hrastom in bivšimi demokristjani z nadležnim zelenim podnajemnikom in komunisti, ki so rogovili na dvorišču. Sedaj ima Veltroni, ki je v Oljko zares verjel, politično dolžnost, da utrdi mehanizme odločanja in dogovarjanja, kakor tudi njeno vsebinsko strnjenost. Naloga ne bo lahka, včasih se zdi celo nemogoča, kakor priča redki Prodijev sarkazem in njegovo odklanjanje Veltronijevega vabila, naj pride na shod Levih demokratov kot Častni gost: “Jaz nisem Monica...” Po splošni oceni je Prodi hotel reci, da ne bo poklekal pred voditelji Hrasta, niti upravljal zanj umazanih poslov. Vrnimo se k Veltroniju. Zanj lahko reCejo marsikaj, vendar je politik posebnega kova. Po oCetu, prvemu uredniku televizijskega dnevnika v Italiji, je podedoval smisel za komuniciranje, ljubezen za sodobna občila, kot sta televizija in kino. Ljubezen do kina je pri njem bila nekaj posebnega, v tem je bil celo hujši od rajnega Bratine. Celo ko je sedel v palaci Chigi, ni pozabil pisati filmskih kritik za tedensko prilogo “Repubblice”. Med prijatelji šteje velike filmarje njegovega pokolenja, kot sta Nanni Moretti in Roberto Benigni. Eksplozivni To-skanec je nekoč javno poljubil Veltronija na usta, kakor je svoj Cas dvignil v naročje Enrica Berlinguerja in ga zazibal. V tem je spominjal na Francoza Jacka Langa, ki je bil pravi minister za kulturo. Veltroni je bil nekaj drugega, podpredsednik Prodijeve vlade in minister za kulturne dobrine, turizem in prireditve, vendar so kmalu zaCeli pisati o njem prav kot o ministru za kulturo. Ce bi Prodijeva vlada trajala še eno leto dni, bi najbrž Italija dobila pravo ministrstvo za kulturo. Skrbel je za širijenje italijanske kulture na tujem, tudi tako, da je za vodje italijanskih kulturnih inštitutov imenoval znane kulturne delavce, ne pa običajnih birokratov. Za nemške dežele je ponudil mesto Claudiu Magrisu, a ta je baje odklonil. Med Veltronijevimi vrlinami, ki so najbrž slovenski del njegove DNA, je gotovo lojalnost in globoki smisel za prijateljstvo. Lojalnost je dokazal Prodiju, do zadnjega, prijateljstvo tudi za eno ceno odpovedi pa značajsko, bolj bizantinskemu D’Alemi. K vrlinam bi štel še njegovo skorajda otroško ljubezen do Čokoladne kreme, k napakam pa zagledanost v “American way of life” ter Kennedyjevo dinastijo. Navsezadnje je John Kennedy postal mit samo zato, ker so ga ubili, sicer bi po neuspelem napadu na Kubo in začetku vietnamske vojne zakuhal še kaj hujšega- Kennedyju zavidam razmerje z Marylin Monroe, zato pa ne razumem Veltronijevega občudovanja nerodnega Billa Clintona, ki se je moral'za- * dovoljiti s kabaretno pevko in mlado ninfomansko, ki ni znala držati zaprtih ust. Evropska kritika do Slovenije Evropska zveza je postavila Slovenijo za tablo, ker ni opravila domaCe naloge, potrebne za vstop v EZ. Skupaj s Slovenijo stoji za tablo tudi Češka, medtem ko sta Poljska in Madžarska dobili pohvalo in “vodita” na posebni lestvici držav, ki so zaprosile za vstop v evropsko družino. Slovenija je junija lanskega leta imela veliko boljši izhodiščni položaj, tako da so jo v Evropi imeli za nekakšen model. V skoraj poldrugem letu pa se je mnenje bruseljske komisije spremenilo na slabše. Po besedah komisarja Hansa van den Broeka Bmselj očita Sloveniji, da ni uresničila kar nekaj dogovorjenih sprememb. V prvi vrsti pa je dejstvo, da ni zabeležiti prav nobenega napredka pri uveljavljanju skupne zakonodaje, ki bi se ujemala s tisto, ki je veljavna v EZ. Specifično evropska komisija sodi, da bi morala Slovenija izboljšati nadzor državne pomoči, da bi morala sprejeti ključne dele pravnega reda o notranjem trgu. Ob tem so bruseljski komisarji mnenja, da je slovenska država pokazala premajhno odločnost pri obravnavanju nekaterih pomembnih problemov, med katerimi so omenjeni zapiranje brezcarinskih prodajaln, pravočasna uvedba davka na dodano vrednost in zakonodaja o davkih. Nadalje so iz Bruslja sporočili, da je Slovenija premalo storila pri reformi uprave in pravosodja. Med neurejenimi političnimi problemi je tudi spor s Hrvaško o Piranskem zalivu. Dejstvo je, da morajo kandidatke za vstop v EZ storiti vse, da pred polnopravnim Članstvom uredijo mejne in druge spore s tretjimi državami, v tem primem s Hrvaško. Seznam neurejenih zadev, ki bremenijo Slovenijo Hans van den Broek in jo oddaljujejo od Evropske zveze je torej kar dolg. Po bruseljski oceni pa se vsi sprašujejo, zakaj je prišlo do takšnega položaja in kdo nosi glavno krivdo zanj. Kot je bilo pričakovati, vsakdo kaže s prstom na drugega: opozicija na vlado, le-ta na opozicijo, tretji na vse tiste, ki so se doslej izkazali za evroskeptike in se posledično obnašali. Težko bo oceniti, koliko je kdo kriv. Dejstvo pa je, da ne bo močna sedanja konfliktualnost prispevala k temu. da bo Slovenija stala v koraku z evropskim tempom. Obstaja resna nevarnost, da bo izgubila prednost, ki jo je imela in zdrknila nižje na lestvici prosilcev za Članstvo. Obstaja torej možnost, da bo Slovenija padla v “balkanski” kotel in jo bo Evropska zveza obravnavala kot del tega območja; Iz Bruslja so sicer povedali, da ni še vse izgubljeno. Slovenija lahko nadoknadi zamujeno a le pod pogojem, da bo povsem drugaCe zastavila delo in dosegla v parlamentu tisto potrebno enotnost, ki je edina pot v Evropo. Vprašanje pa je, Ce si res vsi želijo doseči cilj vključitve v krog evropske skupnosti. To pa je že drugo vprašanje in dogodki naslednjih tednov (še posebej po volilni preizkušnji konca novembra) bodo pokazali, kdo v resnici zaustavlja proces integracije, (r.p.) Doccia fredda da Bruxelles Doccia fredda da Bruxelles E questo il titolo più frequente sulla stampa slovena a proposito del giudizio tutt’altro che lusinghiero della Commissione europea sul processo di adeguamento alle normative dell’Unione Europea. Partita con un invidiabile primo posto, la Slovenia è stata superata da Polonia e Ungheria che hanno ottenuto il giudizio più lusinghiero. Il commissario Hans van den Broek ha affermato di essere molto deluso sia dalla Slovenia che dalla Repubblica Ceca. Visita americana Intanto il premier sloveno Janez Drnovšek è stato in visita ufficiale negli Stati Uniti. Nel colloquio con il presidente Bill Clinton, come ha dichiarato lo stesso Presidente del consiglio sloveno, è stato affrontato anche il tema dell’allargamento della Nato. La Slovenia sarebbe tra i paesi candidati più accreditati per entrarvi nel secondo giro di allargamento dell’Alleanza atlantica. Nove anni elementari C’è anche la scuola elementare di Kobarid / Capo-retto tra le 44 scuole pilota in Slovenia che a partire dal prossimo anno scolastico 1999/2000 sperimenteranno la riforma che prolunga di un anno la scuola elementare, portandola dagli 8 attuali ai 9 anni. Ekspres, Ekspres vince Bel successo del film sloveno al 20. Festival del film del Mediterraneo di Montpellier. Ekspres, Ekspres del regista Igor Sterk ha vinto ben tre premi: il Grand prix per il miglior film, il premio del pubblico ed infine quello della giuria ex aequo con il film marocchino Addio straniero. Il film verrà proiettato nell’ambito della rassegna Film Video Monitor al cinema Ristori a Cividale il prossimo 19 novembre. Capodistria in piazza Oltre duemila cittadini di Capodistria hanno manifestato venerdì nella piazza antistante il municipio. E ancora una volta, dopo due referendum, hanno dimostrato la volontà di mantenere l’attuale ampiezza del comune e di andare alle urne per il rinnovo del consiglio comunale il prossimo 22 novembre come in tutto il resto del paese. Si è trattato ovviamente anche di una manifestazione contro la classe politica che non ha saputo risolvere la questione e contro le sentenze della Corte costituzionale che ha dichiarato anticostituzionale l’assetto del comune ed il-leggittimo l’esito del voto del 22 novembre. La distanza tra cittadini e potere politico e Corte costituzionale appare evidente anche da un’indagine condotta dal quotidiano Deio. Nella zona di Capodistria ben il 77,8% degli interpellati si schiera dalla parte del comune e solo il 5,3% sta con l’Alta Corte. Interessante notare che quest’opinione è diffusa in tutta la Slovenia. Ben il 59,9% dà ragione a Capodistria ed appena il 14,7% sta dalla parte della Corte Costituzionale. Četrtek, 12. novembra 1998 Dve priložnosti za spoznavanje Prejšnji teden se je s Četrtim večerom iztekel ciklus kulturnih pobud, ki so potekale pod geslom Spoznajmo se-Conosciamoci. Dva večera sta bila, kot je znano, prirejena v prostorih kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Prvi je bil namenjen predstavitvi slovenske in italijanske izdaje zajetne antologije Gorica v slovenski književnosti, ki je izšla v založbi goriške Mohorjeve družbe. Knjigo sta po uvodu predsednika društva Marina Vertovca predstavili avtorica Lojzka Bratuž in prevajalka Marija Kacin. Delo je izšlo z namenom, da se izpostavi delež slovenske kulture v zgodovini Gorice, ob proslavljanju tisočletnice mesta ob SoCi. Dejstvo, da je bila knjiga prevedena tudi v italijanski jezik pa ponuja tudi italijanskim someščanom prilo- vo ilustracij Jane Dolenc in gostovanjem profesorja Janeza Dolenca, uglednega slavista, narodopisca in do-moznanca, rojaka iz Tolmina, ki nas je obiskal v družbi prijazne soproge Rafae- stitelj, malo prevajalec, tako da je do skrivnosti tolminskih pravljic in pripovedk lahko prišel tudi kakšen italijanski udeleženec veCera. Janez Dolenc se je namreč izkazal kot izjemen izvede- Znost spoznati doslej slabo znano dimenzijo mesta, v katerem živijo. Zaključni veCer pa je na društvu Ivan Trinko potekal v znamenju tolminskih pravljic in pripovedk, z razsta- le. To je bil resnično doživet veCer, ki ga je s skladbo na harmoniko in branjem pravljice popestril tudi mali Valentino Floreancig. Predsednik društva Ver-tovec je bil tokrat malo go- Na predstavitvi knjige o Gorici v slovenski litaraturi. Zgoraj večer tolminskih pravljic v ilustraciji in besedi nec, saj seje z zbiranjem tega dragocenega narodnega blaga na Tolminskem bavil malone vse življenje. Tolminske pravljice in pripovedke je Dolenc objavil v dveh različnih knjigah. 3 H cinema sloveno arriva a Cividale Il 19 novembre nell’ambito di Film Video Monitor “L’idea di portare il Film Video Monitor a Cividale e poi a Tarvisio rientra in quell’asse di comunicazione che abbiamo cominciato a costruire lo scorso anno a Klagenfurt, in Austria. Vogliamo insomma creare delle «stazioni», in questo caso anche in collaborazione con la Postaja Topolove”. Aleš Doktoric, responsabile del Kinoatelje di Gorizia che da tredici anni organizza la rassegna di cinema sloveno Film Video Monitor, spiega così l’iniziativa - realizzata assieme al circolo culturale Ivan Trinko, alla “Stazione Topolò” e con il patrocinio dell’amministrazione comunale ospitante -che si terrà nella cittadina ducale il prossimo 19 novembre. “Vogliamo affermare due direzioni di comunicazioni - sostiene Doktoric - una tra gli italiani e gli sloveni che vivono a ridosso del confine, l’altra di carattere visivo o interattivo, se vogliamo u-sare un termine oggi di moda, tra le regioni confinanti”. L’iniziativa di giovedì 19 novembre prenderà il via alle 18 con la proiezione presso l’osteria “Ai tre re”, quasi come “antipasto”, del video “Mondoto-polò” realizzato durante l’edizione di quest’anno della “Postaja Topolove”da Martina Kafol per i programmi televisivi di Tv Koper. Il programma serale prevede una serie di proiezioni che si terranno nel teatro Ristori a partire dalle “Sarce od hiše”, ponte nel tempo Il video “Sarce od hiše”, che sarà proiettato giovedì 19 novembre al Ristori di Cividale, è stato presentato in anteprima questa estate ne! corso della manifestazione “Stazione Topolò". Gli autori Alvaro Petricig e Susanna Grigoletto, a proposito del loro lavoro, sostengono che “non era nostra intenzione proporre un approfondimento storico elo antropologico degli argomenti sfiorati, nè di esporre il materiale in modo freddamente descrittivo e didattico. Nostro intento è stato quello di tracciare un ponte immaginario - in forma di appunti - tra i tempi remoti e le nostre sensibilità odierne che ce li fanno apparire sfumati e leggendari, tempi di cui non possiamo registrare che tracce e reminiscenze affioranti dal viscoso strato di contaminazioni" . Il video “Sarce oh hiSe”diventa quindi, per i suoi autori, “un tentativo di attivare un processo mnemonico, attraverso immagini incerte che ci piace pensare affini al riaffiorare dei ricordi, attraverso le parole evocative di chi ha accompagnato e vissuto per più di mezzo secolo questi eventi, attraverso una rispettosa ricostruzione!reinvenzione sonora che contribuisce a disegnare atmosfere e paesaggi emotivi”. 20.30. Si partirà con “Sarce od hiše”, progetto di Alvaro Petricig e Susanna Grigoletto che ha origine da immagini in Super-8 realizzate nel 1974 da Paolo Petricig, testimonianza di alcuni momenti cardine del ciclo annuale (dal “pust” atta “Velika NuoC”, fino alla “Devetica”) in diverse località delle Valli del Na-tisone. A queste immagini sono state accostate riprese video realizzate ex-novo che hanno la funzione di introduzione ai vari capitoli e di cornice simbolica. Quindi toccherà al cortometraggio “Koza je preživela” (“La capra ce l’ha fatta”) girato nel 1991 da Sašo Podgoršek, uno dei registi sloveni più affermati tra le nuove leve. Infine verrà proiettato “Ekpres, ekpres”, regia di Igor Sterk, Film che ha ricevuto numerosi riconoscimenti e apprezzamenti in vari festival internazionali. “E un film minimalista - così lo descrive Doktorič - basato soprattutto sulle immagini”. La serata ha quindi tutti gli ingredienti per rappresentare un’ottima occasione per incontrare un aspetto della cultura e dell’arte slovena che nella nostra zona è stato spesso trascurato. Koan, revija za spodbujanje dialoga Odgovorni koordinator uredništva nove kulturne revije Roberto Russo je na predstavitvi v gostilni Tre rc v Čedadu najprej pojasnil, kaj pomeni ime revije (Koan), ki za večino ljudi zveni dokaj skrivnostno. Dejal je, da so Koan problemi ali notranji izzivi, ki so jih stari budistični učitelji filozofije “zen” postavljali svojim učencem, da so,v njih spodbujali meditacijo. Al cinema Ristori a Cividale anche sabato 14 edomenica 15 proiezione di un bel film VeCer je uvedel predsednik kulturnega društva Ivan Trinko Marino Vertovec, v pričakovanju začetka sicer najprej neformalno, z nekaj improviziranimi, zato pa nič manj spretno zaigranimi motivi na starinski klavir. Vertovec je tudi ob tej priložnosti izrekel nekaj optimističnih misli glede bodočnosti odnosov med manjšino in večino, ki to nista po lastni izbiri, ampak zato, ker ju je v ta položaj postavila zgodovina. Kdor Zeli uspešno opraviti pot v dejansko združeno Evropo pa naj išče in spoštuje svoje korenine v dialogu z drugimi. In ravno to Zeli biti revija Koan, kot je dejal Roberto Russo in Marino Vertovec Roberto Russo, revija za spodbujanje dialoga, najprej med samimi njenimi uredniki in sodelavci, potem pa navzven, v deželi, ki je bogata z raznolikostjo in se posreče- no nahaja tudi na zanimivem mednarodnem stičišču. Russo je tudi orisal značaj revije, ki ni namenjena le poeziji, ampak tudi drugim zvrstem umetnosti, med temi vi-zuelni. Tako so pri tej številki s še ne objavljenimi poezijami sodelovali Franco Eoi, Elio Grasso, Uroš Zupan, Laura Pugno, Stefano Dal Bianco in Miha Obit. Prozo je prispeval Sa-krat Janovič, avtorji grafičnih in fotografskih prispevkov pa so Paolo Comu zzi, Nam June Palk Mario Sasso, Leon Tarasewicz in Vasulka. Na prestavitvi je nekatere poezije bral Andrea Zuccolo, druge pa so predstavili sami avtorji, sodelavci revije. Sestavni del večera pa so bili tudi video posnetki Stefana Marotte, Roberta Russa in Paola Co-muzzija. (du) Cividale Centro civico sabato 14 novembre ore 17 inaugurazione della mostra dedicata al pittore cividalese Luigi Bront (1891-1978) La rassegna sarà presentata dal professor Giuseppe Bergamini četrtek, 12. novembra 1998 4 Cividale e le Valli unite in un “pacchetto turistico” Turismo, un progetto ideato dai giovani Il rilancio turistico di Cividale e delle Valli del Natisone trova un nuovo strumento nel “pacchetto” realizzato, grazie al Progetto giovani promosso daH’amministrazione comunale di Cividale, da cinque ragazzi (Michela Ara, Alessandro Mingolo, Nadia Nadalutti, Emanuela Snidaro e Francesca Torresin) coadiuvati da Silvia Raccaro, presidente dell’associazione “Bed & breakfast in Italy”. Il lavoro - che forse è improprio chiamare “pacchetto turistico” visto che solo gli operatori del settore sono abilitati a svolgere questo tipo di attività - propone una serie di itinerari e fornisce le informazioni che vogliono soddisfare le esigenze del turista. Si parla di Cividale, ma anche delle Valli del Natisone, visto che la città, hanno ricordato sabato gli amministratori ducali presentando l’iniziativa, non può essere staccata dal suo comprensorio. o Silvia Raccaro La cartina che accompagna le informazioni, in effetti, comprende tutte le Valli, con indicazioni che riguardano gli affittacamere, gli agriturismi, le case inserite nel circuito “Bed & breakfast”, ristoranti e trattorie. Un altro fascicolo contiene un lungo elenco di locali cividalesi e valligiani dove è possibile mangiare e dormire, quindi un secondo elenco di a- ziende agrituristiche. Un terzo e ultimo fascicolo comprende la descrizione di tre itinerari (culturale, ciclistico e della fede, quest’ultimo anche in previsione del Giubileo) che nel tempo potranno essere modificati ed integrati da lavori successivi, seguiti da elenchi di attività e di manifestazioni che si tengono in zona. “Questo lavoro - spiegano i giovani - non deve considerarsi una realizzazione definitiva, dovrà essere integrato e aggiornato da chi ci seguirà in questa iniziativa comunale”. Da parte sua il Comune di Cividale si è incontrato di recente con il direttore dell’Azienda di promozione turistica, che ha promesso di finanziare la pubblicazione del lavoro. Si è parlato anche della possibilità che, attraverso una convenzione con l’Apt, l’amministrazione comunale garantisca in futuro l’apertura dell’ufficio turistico di Cividale anche nei giorni festivi. (m.o.) Gorica bi lahko bila kulturni center za beneške Slovence V teh dneh z Molierom gostuje Mestno gledališče ljubljansko Gorica ima kar dva slovenska kulturna domova in njena kulturna ponudba je seveda precej pestra in bogata. In Gorica lahko postane kulturno srediSCe tudi za Slovence v Benečiji, ali ki ži- vijo v furlanski ravnini. Prav gotovo je Gorica atraktivna za ljubitelje gledališča. Tudi tu imajo namreč gledališko sezono Slovenskega Stalnega gledališča. Čeprav je treba podčrtati, da bi lahko Ad ottant’anni dalla fine della 1 .guerra mondiale Omaggio alle portatrici segue dalla prima Questa foto fu pubblicata dal nostro giornale quasi vent’anni fa, nell’ottobre del 1979. Accanto all’immagine si ricordava che le portatrici cantiche avevano appena visto riconosciuto il diritto alla pensione, cosa che sia pure con tanto ritardo non era concessa a quelle di Drenchia. In quell'epoca le portatrici valligiane presenti nella foto erano già scomparse, mentre era ancora vivo un bambino che compariva nella foto, Ernesto Zuodar - Miklavžov. Ora l’auspicio anche da parte nostra è che nel celebrare l'ottantesimo anniversario della fine della prima guerra mondiale si ponga fine ad un incomprensibile ed ingiustificato oblio, riconoscendo anche alle valli del Natisone e alle loro donne il ruolo che hanno svolto nel terribile conflitto mondiale. Le portatrici di Drenchia in vita non hanno goduto di nessun beneficio e riconoscimento, non è giusto che si perda nel nulla anche la loro memoria. Sarebbe dunque opportuno un intervento presso i competenti uffici dello Stato “affinché un segno di riconoscenza sia conferito anche alla loro memoria” e che se ne facciano interpreti le amministrazioni locali, in particolare naturalmente quella di Drenchia. ^ bil obisk Številčnejši, Ce bi bil vnaprej znan koledar prireditev. Vsekakor, kaj se nam obeta v prihodnjih dneh? V ponedeljek 9. in torek 10. novembra, ob 20:30: uri je bilo v kulturnem centru “Lojze Bratuž” (Drevored XX sepetem-bra, 85) drugfa letošnja gledališka predstava v abonmaju SSG in sicer gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstavilo je eno naj-znamenitejsih Molierovih del “Tartuffe”. Režiser predstave je Mile Korun. Le v Gorici, tokrat v Kulturnem domu (Ul. Brass, 20), bo zanimiva razstava kot beremo v vabilu “goriskega slikarja Hijacinta Jussa iz Števerjana”. V resnici gre za naSega domačina iz Petjaga, ki pa je pognal na Goriškem že ino-Cne korenine. Razstavo bodo odprli v Ccrtek 19. novembra ob 18. uri. Slikarja bo na otvoritveni slovesnosti predstavil go-riski likovni kritik JoSko Vetrih. Razstava bo odprta vse do 1. decembra. Presentazione della cassetta Din Don alla festa di Moja vas a S. Pietro “Din Don”, quando il canto diviene gioco “Din Don, campanon...” Chi non conosce questa canzoncina popolare per i più piccini? Ma Din Don è anche il titolo di una musicassetta che contiene 15 canzoncine popolari infantili in dialetto sloveno, friulano ed italiano, cantate da Marta Dorgnach, Giulia Paoluzzi e Stefania Rudi, accompagnate al pianoforte da Davide Clodig. É inoltre il titolo di una pubblicazione musicale realizzata dalla prof. Lia Bront che si è avvalsa dell’aiuto di Sandra Manzini per le illustrazioni, mentre il progetto complessivo è il risultato di una felice sinergia tra cooperativa Lipa di S. Pietro al Natiso- L’intento è dunque quello di far rivivere parte della tradizione popolare? Naturalmente si tratta di un programma di educazione musicale. Ma a me piace molto l’idea di far conoscere ai più piccoli prima di ciò che è distante, per e-sempio l’inglese, quello che è più vicino a loro. Ecco dunque l’attenzione alle canzoncine popolari del nostro territorio. Le mamme della mia generazione, purtroppo, le filastrocche, le canzoncine popolari in friulano o anche in sloveno non le conoscono e dunque non possono insegnarle ai propri figli. Io mi auguro che i bambini di oggi, quando saranno genitori, le ricanteranno. Si tratta insomma di una catena che * - s va avanti. I bambini come reagiscono? Lavorare con materiale friulano o sloveno è piacevole. Accade spesso che i bambini dicano: “Mia nonna ha detto così...” e cantano altre versioni di quella stessa canzone. Com’è stata la collabo-razione con Sandra Manzini? Buona. Intanto perchè i suoi disegni non vogliono essere retorici, poi perchè ha saputo ricreare l’atmosfera delle canzoni e inoltre perchè ne è uscito un libro che permette ai barnbini di giocare, di disegnare, ritagliare... e naturalmente cantare. Con l’aiuto delle figurine che costruiamo possiamo continuare a giocare e ad imparare molte altre cose, il tempo, il ritmo per e- La prof. Lia Bront % sempio Il gioco è una componente importante? Certo. Ai bambini piace giocare e dunque è importante rendere l’attività musicale il più piacevole possibile. Le canzoni popolari hanno testi e melodie semplici perchè si sono tramandate da persone semplici e qualsiasi bambino è in grado di impararle e cantarle. Indipendentemente dalla lingua. Un’ulteriore conferma in ne e Società Filologica friulana. “Lavorando a Cividale e dintorni, oltre che nelle valli del Natisone, mi è sembrata carina l’idea di una pubblicazione musicale per bambini nelle lingue che qui si parlano. E non solo i canti popolari scelti, ma tutte le spiegazioni, sottolinea la prof. Bront, sono nelle tre lingue. Con il libro ci rivolgiamo ai bambini dai 4 agli 8, 9 anni con l’intento di far conoscere loro parte di un patrimonio che altrimenti rischierebbe di andare disperso. Io stessa, - sottolinea Lia Bront - ho cominciato a parlare in friulano appena all’età di trent’anni”. questo senso l’ho avuta quest’estate in Canada dove, su iniziativa dell’Ente Friuli nel mondo, ho tenuto dei corsi per bambini, friulani della terza generazione. Si tratta di bambini che ormai sono canadesi, eppure c’è stata una felice connessione tra nonni friulani e nipoti ed un interessante recupero anche linguistico nonostante il fatto che l’intervento fosse limitato nel tempo. Quali altre iniziative segui in questo periodo? Ho tre gruppi di musica prestrumentale per bambini dai 4 ai 7 anni nell’ambito della Scuola di musica di S. Pietro al Natisone. A Cividale tengo un corso presso la SOMSI per piccini dai 2 ai 5 anni. I comuni di Moi-macco e Torreano mi hanno chiamato a tenere delle attività da svolgere in italiano, friulano ed inglese. In località più distanti come Ronchis di Latisana e Concordia, che è già in provincia di Venezia, sono stata invitata a tenere dei corsi brevi, dei laboratori musicali per bambini. A queste attività vanno aggiunti i corsi di aggiornamento per insegnanti di scuola materna ed elementare... Nel fare alla prof. Bront gli auguri di buon lavoro non possiamo non complimentarci per il suo modo di coinvolgere i bambini u-nendo il gioco all’educazione musicale, sollecitando il piacere per il canto e l’amore per la cultura popolare e le tradizioni locali. Ed anche per questo Din don che anche altri possono utilizzare. (jn) četrtek, 12. novembra 1998 Appello del sindaco alla Protezione civile regionale Frane a Grimacco, bisogna intervenire Lucio Paolo Canaiaz J n!, V- ZELENI LISTI Ace Mennolja Ljubljana ni Bukarešta “Alle quattro del mattino ho ricevuto una telefonata da Vodopivac, una famiglia è dovuta u-scire di casa perché temeva potesse entrarvi il materiale che stava franando dietro l’abitazione”. Il sindaco di Grimacco, Lucio Paolo Canaiaz, ricorda così le traversie vissute in prima persona causate nel suo comune dai nubifragi che alcune settimane fa hanno colpito le Valli del Na-tisone, ma non solo loro. Il resoconto è utile perché l’amministrazione comunale ora attende segnali da parte della Protezione civile, che ha promesso un suo intervento come è accaduto, ricorda Canaiaz, per la frazione di Plataz. Qui sono stati spesi 400 milioni realizzando un intervento efficace che dovrebbe mettere al riparo il paese da nuovi problemi causati dai nubifragi. Non così per altre frazioni. L’alluvione ha procurato frane a Brida su- periore ed a Canaiaz, ha bloccato le strade a Cost-ne, Topolò, Arbida. In tutto sono stati una quindicina gli smottamenti, alcuni dei quali hanno costretto gli abitanti delle frazioni a rimanere isolati per un paio di giorni. Il sindaco di Grimacco deve molto, e non tralascia di sottolinearlo, alla squadra di Protezione civile locale, una quindicina di persone guidate da Roberto Ruttar, sempre pronte ad intervenire ed a lavorare, anche di notte, in caso di emergenza. Ma ciò che si aspetta ora, Canaiaz, è che la Protezione civile regionale mantenga la parola, dopo aver annunciato di voler inserire il comune di Grimacco tra le priorità di intervento. Intanto lancia una frecciatina all’assessore regionale Paolo Ciani: “Il suo predecessore, Gianfranco Moretton, era efficiente, adesso vedremo cosa farà lui...”, (m.o.) V Časopisih sem prebral novico, da je DruStvo slovenskih pisateljev naslovilo na angleško televizijsko mrežo Sky news protest, ker je ob poročanju o obisku princa Charlesa v Ljubljani in Bukarešti zamenjala mesti. Razumljivo je, da so se slovenski pisatelji hudovali, Čeprav je napaka oCitno možna. Težko bi zamenjali Rim s Parizom, lažje pa mesta dežel, ki jh verjetno tudi britanski novinarji ne poznajo. Obsojanju nepoznanja bi se pridružil tudi sam, Čeprav je moje ogorčenje omejeno. Ko grem v Slovenijo se mi večkrat dogodi, da se ljudje Čudijo, kako da znam slovensko, ko pa imam avtomobil z italijansko registrsko tablico. Če Ljubljančani ne vedo, da živijo v Trstu Slovenci, lahko tudi novinarji v Angliji zamenjajo Ljubljano z Bukarešto. Če Slovenci vedo zase le do Sežane, ni Čudno, Ce od angleškega pristanišča Dover dalje ne vedo, kje je Ljubljana. V tej moji ugotovitvi je malce hudobije, ki bi jo Se izostril. Zlobno menim, da bi v Sloveniji, posebno pa v Ljubljani, morali videti veC oddaj, ki potrjujejo, da Evropejci malo poznajo Slovenijo. VsakiC ko grem v Ljubljano, me namreč preveva obCutek, da so središčni Slovenci malce domišljavi in preveč zazrti vase. Zapirajo se v lupino in se jim zdi, da so v sredi-Sču mednarodnega dogajanja. Pred nedavnim me je ugledna novinarka in intelektualka vprašala, zakaj se ne oglaSam več v ljubljanskem Delu. Da ne bi predolgo razlagal, sem nekaj zamomljal in dodal, da itak preveC pisarim. Rekla je, da bi bilo vseeno zanimivo brati kakšno različno mnenje “saj ni vse to, kar piSemo, resnica...”. Krepko sem ji potrdil: “res, ni vse resnica". Državici pod Triglavom včasih zmanjka smisel za dimenzije, ali pa se prav zaradi lastne majhnosti in odgovarjajočega komple- ksa obnaša, kot da je svet njen. Ni tako. Kljub temu mi prijatelji v Ljubljani pogostokrat razlagajo politične in drugaCne scenarije, ki sem jih v svojem življenju že videl. Za sogovornika pa ostajam zamejec, ki se ne spozna na velike in moderne reči. Kakšna dodatna zamenjava Bukarešte z Ljubljano torej ne škodi. V njej lahko tudi pisatelji vidijo, da je Slovenija delček Evrope, ki je že zdavnaj potrošila bonus, ki ga ji je v evropski in svetovni javnosti dala osamosvojitev. Predvsem naj bi se tega zavedala politika. V Evropo bo Slovenija vstopila brez popustov, skratka, Ce bo to znala in hotela. Vse ostalo so iluzije. Kot zamejec, ki se ne razume na velike stvari, lahko dodam, da se bo Sloveniji Evropa oddaljevala, Ce bodo v slovenskem parlamentu prevladovale razprave o osebnih škandalih poslancev, za zaprtimi vrati pa razprave o tem, kako si bodo različni lobiji delili oblast v vasi. To pišem, ker sem za mejo in vidim, da je Cas posebnih popustov minil. Ne vabim Slovenije k ponižanosti, k upoštevanju širše stvarnosti pa jo. Tudi to, da si Slovenija zarisuje meje do Sežane, ne govori v prid državi, ki bi želela iz lastne lupine v svet, a se istočasno tega hoji. Azione di promozione turistica della Comunità montana Le Valli... al muro Otto manifesti con immagini di grande pregio di Alberto Dorbolò Afds, 015 a S. Leonardo la giornata del donatore E sabato 21 iprelievi di un'equipe medica Alluvioni, iDs avanzano una proposta Le emergenze e gli ingenti danni provocati dagli eventi calamitosi che si sono abbattuti sulla nostra regione agli inizi di ottobre hanno bisogno di risposte concrete e immediate. Da questa cosiderazione prende il via una proposta di legge per la difesa del suolo presentata dal gruppo regionale dei Democratici di sinistra e firmata dai consiglieri Mattassi, Alzet-ta, Gherghetta e Petris. Le norme si propongono di istituire un’autorità di bacino, unica a livello regionale, che dovrebbe sovraintendere ed intervenire per realizzare programmi di prevenzione per la difesa del suolo. Il territorio regionale verrebbe suddiviso in quattro bacini idrografici, tra i quali quello comprendente il sistema Torre/Natisone. La proposta di legge, oltre ad individuare i soggetti preposti ad intervenire sul territorio sotto la guida di un “piano di bacino”, prevede un piano triennale di interventi con uno stanziamento finanziario di 10 miliardi l’anno per dieci anni. Nell’ambito dell’azione di promozione turistica delle Vaili del Natisone che ha impostato in modo incisivo ed efficace, la Comunità montana ha appena realizzato una serie di otto manifesti riguardanti l’ambiente delle Valli del Natisone. Scopo principale dell’iniziativa vuol essere quello di presentare le caratteristiche del territorio nella sua complessità, toccando alcuni degli aspetti quali la cultura, l’ambiente rurale, le tradizioni, oltre che naturalmente l’ambiente naturale. Quest’iniziativa voluta dall’assessore al turismo, prof. Nino Ciccone, è stata finanziata con i fondi comunitari nell’ambito dell’obiettivo 5B con la collaborazione dell’Azienda Regionale per la promozione Turistica di Trieste. I manifesti sono naturalmente un valido strumento di divulgazione, di cui la Comunità montana sampietrina si serve per la prima volta. Ma saranno certamente anche un convincente invito ed un’ottima presentazione del no- stro territorio e delle sue caratteristiche, grazie anche alle immagini, tutte di grande pregio e tutte di Alberto Dorbolò che è indubbiamente il miglior interprete che sotto questo profilo le Valli del Natisone abbiano mai avuto. L’iniziativa verrà presentata presso la sala consiliare del Comune di S. Pietro al Natisone sabato 14 novembre alle ore 15. In quell’occasione i manifesti verranno distribuiti a tutti gli interessati. Non perdete l’occasione! La sezione “Valli di S. Leonardo” dell’Associazione friulana donatori sangue organizza per domenica 15 novembre l’annuale “Giornata del donatore”. Il programma prevede alle 10 una Santa messa officiata nella chiesa del Sacro cuore, a Merso superiore. Alle 11 si terranno, dopo il discorso delle autorità, le premiazioni ai benemeriti. Quindi, alle 12.30, è previsto un pranzo presso la trattoria “Al giardino” di S. Pietro al Natisone. Per prenotazioni si può telefonare ai numeri 727482 (Nicola Communiello) oppure al 0368/3^35678 (Nadia Cijan). Sabato 21 novembre, a partire dalle 8 del mattino, un’equipe medica del Centro trasfusionale di Udine si recherà ad effettuare il prelievo del sangue presso le scuole medie di S. Leonardo. La sezione locale dell’Afds fa un appello ai donatori ed a coloro che vorrebbero diventarlo affinché non perdano l’occasione per aiutare chi ha bisogno del sangue. Coloro che sono interessati devono ricordarsi di presentarsi a digiuno. Non è necessaria la prenotazione. Večerni srečanja VeCerna srečanja, ki jih je Združenje Blan-kin v sodelovanju s Planinsko družino Benečije priredilo letos spomladi se bodo ponovila. In tudi tokrat bodo potekala v župnjiski dvorani v Spetru. Prvo srečanje bo v petek 20. septembra ob 18.30. uri, ko bodo predstavili fotomono-grafijo “Beneška Slovenija”, ki jo je izdala založba Družina v Ljubljani in ki je sad dela fotografa Milana Grego. Le-ta predstalja Na-diške in Terske doline skozi 270^ barvnih fotografij, v katerih je ujel kulturne in zgodovinske spomenike, naravne lepote in tudi delček vaškega in kulturnega življenja v Benečiji. Besedilo je napisala pa Živa Gruden. Na veCeru bosta oba avtorja in tudi direktor Družine dr. Janez Gril. VeCer pa bo uvedel cerkveni pevski zbor Nove stazice iz Podbonesca. Naslednje sreCanje bo 26. novembra ob 20. uri in protagonist bo mons. Mario Qualizza, ki bo z diapozitivi predstavil svojo bogato alpinistično dejavnost. Sledilo bo sreCanje z Antoniom Qualizzo. ' ” ' ■ ... -, •*~:,. • J . Un “trittico” per i cent’anni É con un trittico di grappe speciali, la "storica", la "storica nera" e la "secolo" che la premiata distilleria Domeniš di Darnazzacco alle porte di Cividale, giunge al traguardo dei suoi primi cent’anni di attività. "Primi" é il caso di dirlo, poiché niente sembra o-stacolare il successo di quest’azienda, presente sul una distilleria "agricola", quasi a voler fugare eventuali fantasiose immagini di chissà quale mescolìo del Friuli. Ma sono i vari distillati il vero cavallo di battaglia dell’azienda che compie il secolo all’inse- possa essere all’origine di gna di un fatturato in con- una grappa. In effetti quella dei Domeniš é un’azienda con profonde radici sul territorio, fin da quando nel 1898 venne da Rodda Pietro Domeniš, per stabilirsi sulle colline di Ga- mercato nazionale ed estero con prodotti di provata e consolidata qualità, frutto dell’esperienza di quattro generazioni di distillatori e vignaioli. Anzi, Silvano Domeniš annuncia che ne sta crescendo su una quinta. I Domeniš tengono a specificare che si tratta di gliano in località Darnazzacco, oggi "ridotta" soltanto a una via di quello che in effetti appare quasi un sobborgo di Cividale. La distilleria Domeniš comprende venticinque ettari di terreno, in gran parte coltivato a vigneti, dai quali si ottengono vini DOC dei Colli Orientali tinua crescita. Lo scorso anno sono state vendute sul mercato nazionale oltre 250 mila bottiglie di acqueviti varie, grappe di vinaccia e distillati di frutta. Prodotti molto apprezzati soprattutto in regione, nel Triveneto e, più in generale, nel centro-nord del paese. Dove c’é la tradizione di bere grappa, appunto. Una certa quantità viene esportata all’estero, in Germania e Belgio. L’elenco dei prodotti Domeniš é tanto vario da poter soddisfare un ventaglio di clientela molto ampio. Dal bevitore quotidiano della "sgnape" al degustatore attento ed esigente. Si può cominciare con la "Secolo", nobile grappa da meditazione, ottenuta da u-ve selezionate di Pinot grigio, Tocai, Merlot, Refosco dal peduncolo rosso e Cabernet sauvignon, che bisogna affrontare preparati. Poi ci sono le altre due del "trittico", la "Storica classica" (vinacce bianche) e la "Storica nera" (vinacce rosse). Segue un lungo elenco di distillati di varie gradazioni, alcuni invecchiati per decenni. Roba da intenditori, insomma, oltre alle molte grappe monovitigno e ai distillati di frutta, che hanno reso giustamente famoso il marchio Domeniš in Friuli e nel mondo. A chi ancora non lo conoscesse, non resta che provare, (du) Vinogradi v okolici Čedada Sto let dobrega žganja v Čedadu Domenisovi še vedno destilirajo tradicionalno Človek, ki je dotlej vedel bolj malo o žganju in o tem, kako se ga prideluje v velikih količinah, je lahko po pogovoru s Silvanom Domenisem samo zadovoljen. Kljub kopici dela, ki ga imajo te dni v destilarni ob stoletnici njenega "Naša rodbina izhaja iz Ruonca in je slovenskega izvora na kar sem zelo ponosen. Sem v Damazzacco se je naselil moj ded, ki je bil peti od osmih bratov. Saj veste, kako je bilo takrat; prvi je dobil domačijo, drugi je Sel za duhovnika, tretji pa za marešala karabinjerjev. Drugi pa so morali oditi. Moj praded je tukaj kupil majhno hišico in jo dal v najem nonotu. In tako seje začela naša dejavnost", pripoveduje Silvano Domeniš med razkazovanjem destile-rije, ki ima kakih 3500 kvadratnih metrov pokritih površin pri Gaglianu, tik pred Čedadom. Pred obratom in v velikih skladiščih se nahajajo veliki kupi tropin, skrbno pokriti po natančnih pravilih, saj je to poleg vode edina surovina za pridobivanje žganja. Domeniš razkazuje velike bakrene kotle, v katerih se Silvano Domeniš kuhajo tropine, preden začne prava destilacija. ”Mi pridelujemo žganje na povsem tradicionalen način. To je isto, samo v povečani obliki, kot da bi destilacijo kmet opravljal doma, v svoji kleti in z majhnim kotlom. Tropine pa nam obvezno oddajajo kmetje, ko pridelajo nad 25 hektolitrov vina. Mi jih moramo obvezno Da tre anni in questo periodo c’è un motivo in più per visitare le Valli del Torre. E l’iniziativa “A Tavola nell’Alta Val Torre", che riunisce alcuni ristoratori della zona sotto l’egida del Comune di Lu-severa e della Camera di commercio di Udine. Lo splendido scenario dell’Alta Val Torre risulta ricco in abbondanza di quello che oggi la nuova domanda qualificata chiede sempre con maggior insistenza: cultura, ambiente e antichi sapori. L’offerta è ricca e variegata ed ha tutte le carte in regola per inserirsi alla perfezione nel circuito virtuoso della riscoperta delle tradizioni e della cultura della montagna. Nelle cucine dei sei locali che aderiscono alla manifestazione, i ristoratori hanno saputo con- Dall’Alta Val Torre nuovo invito a tavola giungere con arte e fantasia le autentiche tradizioni locali creando antipasti stuzzicanti, primi insoliti e saporiti, secondi impreziositi dai profumi del prato e del bosco. I menù presentano davvero un’ampia scelta, dai gnocchi alla fonduta alle pennette con salsiccia e cime di rapa, dal cinghiale in agrodolce con polenta saracena alla brovada ed al muset. La cucina è anche in questo caso, come accade da anni con l’“Invito a pranzo nelle Valli del Na-tisone”, fortemente legata al territorio. “La montagna Pogled na Bardo, Muzci v ozadju - spiegano gli organizzato-ri - deve imparare a promuovere la sua offerta nel modo migliore. Con molta modestia e con le maniche rimboccate crediamo di a-ver iniziato un cammino nuovo”. La terza edizione di “A tavola nell’Alta Val Torre” è stata inaugurata sabato 7 novembre, a Pradielis, dal presidente della Camera di commercio di Udine Enrico Bertossi. All’iniziativa prendono parte la locanda “Al Torre” e la trattoria “Terminal Grotte” (da venerdì 13 a domenica 15 novembre), la trattoria “Da Caterina” e la trattoria “Al panorama” (da venerdì 20 a domenica 22 novembre), infine l’osteria con cucina “La Zucule” e la trattoria “Ai ciclamini” (da venerdì 27 a domenica 29 novembre). delovanja, si Domeniš rad vzame čas za obiskovalce. Njegov prikaz postopka pridelovanja žganih pijač je mešanica strokovnosti, zgodovinskih utrinkov in seveda ponosa na uspeSno družinsko podjetje. sprejeti in jih plačati po ceniku, ki ga določa Evropska skupnost. Takšna so pravila in po teh se ravnamo”. Silvano Domeniš pravi, da so tri osnovna pravila za dobro žganje: najprej je treba dobro hraniti tropine, naprava za destilacijo mora biti ustrezna in tretjič, poznati je treba umetnost destilacije, z uporabo primernih temperatur. Vsekakor je treba pozor- no slediti postopku od začetka do konca. Naprave so na več mestih zaplombirane, kajti, kot je znano, je izdelovanje žganih pijač državni monopol in mora potekati pod nadzorom pristojne službe. Silvano Domeniš je zelo ponosen, da rase v družini že peta generacija, ki bo lahko nadaljevala s proizvodnjo v drugem stoletju. Po njegovi oceni je bodočnost kakovostnega tropinovca in sadjevca zagotovljena: "Naše žgane pijače bodo vedno uspevale, še zlasti pri ljudeh alpskega loka, ki se glede nekaterih proizvodov ne bodo nikoli povsem standardizirali. Kajti tudi to je del človekove kulture in identitete”, pravi Silvano Domeniš, ki se ne boji nobene konkurence, ne viskijev ne raznih rumov in po sto letih ostaja prepričano zvest tradiciji. (D.U.) četrtek, 12. novembra 1998 Prestigioso traguardo della distilleria Domeniš Četrtek, 12. novembra 1998 Iz razprave na ponedeljkovem občnem zboru SDGZ v Čedadu Zavzetost za rast in povezavo z ljudmi Uvodnemu razmišljanju Adriana Gariupa je sledila razprava, iz katere je bila razvidna skrb za rast organizacije slovenskih gospodarstvenikov tudi v videmski pokrajini. Tereza Co-vaceuszach je izhajala iz ugotovitve, da v Benečiji sicer ni velikih gospodarskih pobud, vendar marsikaj le obstaja in na to se gre nasloniti. Kot pozitivno je omenila izkušnjo povezovanja in rasti gostinskih obratov z uspeSno pobudo "Vabilo na kosi-lo“. Pri tem ima pomembno vlogo tudi Gorska skupnost NadiSkih dolin, ki ima za pobude v gospodarstvu dober posluh. Tereza je izrazila zaupanje v mlade ljudi, ki jih je treba znati vključiti. Luciano Laurencig je najprej ugotavljal odsotnost države, ki do goratih predelov doslej ni imela nobenega odnosa, zato pa je toliko ljudi tudi odšlo v doline. Navedel je primere iz Avstrije in Svice, kjer je povsem drugaCe, kjer država daje prispevke za dejavnosti v gorah, potem pa tudi te dejavnosti preverja. Ljudem je paC treba zagotoviti realne možnosti za delo in bivanje na teritoriju. Ce se slednji izprazni, sledi tudi naravna degradacija, pri kateri ima država neprimerno veCje stroške. Odbornik Gorske sku- pnosti Peter Zuanella je potrdil popolno pripravljenost javne ustanove, da še naprej podpira vse pobude, gopodarske in kulturne, ki lahko prispevajo k revitalizaciji Benečije. Zuanella je dejal, da je bilo SDGZ ustanovljeno zato, da združuje in nudi pomoC domačim gospodarstvenikom, vendar je nesporna tudi njegova politična valenca. "Treba je biti združeni in dajati pobude, iskati je treba nove Člane. Na združenju bodo našli ne samo boljšo profesionalno pomoč, ampak bodo lahko tudi govorili v svojem jeziku", je poudaril Zuanella in se obenem zavzel za organizacijo, ki naj bo odprta za vse. Sledil je poseg deželnega predsednika SDGZ, ki se ni omejil na formalen pozdrav, ampak je želel izrecno podčrtati voljo deželne organizacije, da se Združenje v Benečiji še okrepi. PeCenik je dejal, da so bili v manjšini vzponi in padci, toda vselej se je obdržala volja, da se gre naprej. Pri delu pa je po njegovi oceni bistveno ponujati kakovostne storitve in jih znati promovirati. Omenil je možnosti uporabe evropskih fondov in programe za Čezmejno sodelovanje, ki jih je treba izkoristiti. Neglede na neugodno preteklost je danes Adriano Gariup tudi dovolj znakov, da je na bodočnost teh krajev možno gledati z veCjim optimizmom, je dejal PeCenik. Na PeCenika se je navezal tudi direktor združenja Vojko KocjanCiC, ki je analiziral vzroke za gospodarske težave zadnjih let, ko je iz različnih vzrokov moralo zapreti veC podjetij. Vendar je bila neka podlaga ustvarjena in sedaj se postavlja vprašanje, kako graditi naprej. KocjanCiC je dejal, da je Cedajski servis s storitvami na dobri poti k finančni samostojnosti, sedaj pa gre za Cim trdnejšo povezavo z ljudmi na teritoriju. Marsikdo bi pristopil k organizaciji, Ce bi jo bolje spoznal in ugotovil, da ima od tega lahko samo korist. Se zlasti bodrilno je deloval poseg priznanega go-riškega gostinca Joška Sirka, ko je izrazil prepričanje, da ima Benečija v sebi dovolj energije, da nadaljuje pri razvoju vsega, kar je bilo do danes ustvarjeno. Sirk je govoril o spodbudnih znamenjih prebujanja, ki jih je zaznavati v Benečiji, kjer je po njegovem mnenju še vedno dovolj sposobnih in nadarjenih ljudi. ”V tej fazi gre koordinirati, bolje organizirati in razviti to, kar že imamo, vsekakor pa se je treba moCno povezati s teritorijem", je povedal Sirk, dodatno vrednost njegovim besedam pa je dalo dejstvo, da je beneškim kolegom ponudil tudi svojo pomoC in bogato izkušnjo. Bodrilno so izzvenele tudi besede Viljema Cerna, ki je občnemu zboru prisostvoval kot predstavnik SKGZ in javni upravitelj. Podčrtal je velik potencial SDGZ in njegovega servisa, ki naše gospodarstvenike opogumljata in jim stojita ob strani. Izrekel se je za zaupanje mladim, predvsem pa se je zavzel za učinkovito povezavo gospodarstva z vsemi drugimi dejavniki, ki na ozemlju Benečije krepijo narodno istovetnost domačega Človeka in pogoje za njegov obstanek. (D.U.) Solidali perii nuovo scuolabus Continua, anche se un po’ a rilento, la sottoscrizione per l’acquisto di un nuovo scuolabus per la scuola bilingue di San Pietro al Natisone. Una settimana fa eravamo arrivati a 5.895.400, a questi si aggiungono le sottoscrizioni di questi ultimi giorni che portano ad un totale di 8.500.400. Un grazie di cuore a quelli che finora vi hanno aderito, con la speranza che altri seguano il loro esempio: un pullmino costa davvero tanto ed i bimbi della nostra scuola, che provengono da tutte le valli del Natisone e dal Ci-vidalese, dove vivono le nostre famiglie, ne hanno davvero bisogno! Giovanna 100.000; Miriam 50.000; Albina 100.000; Valentino Flo-reancig 30.000; Sara e Mattia Simoncig 100.000; Nuša in Kaja 50.000; Anonima 5CL000; Luca Trusnich 100.000; Novinari, tiskarji in drugo osebje Primorskega dnevnika 875.000; Paolo 100.000; anonima 100.000; Adele Predan 100.000; družina Tuli 100.000; macelleria Danilo Beuzer 100.000; B.F. Vernasso 100.000; F.Ili Piccoli sne 100.000; Isa, Pietro, Daniele 50.000; Federica an Emilia 50.000; Maria 350.000. Ricordiamo che il conto 02/01010 è aperto presso la NTKB a Cividale. 7 Il grazi di Resia a De Simoni Sabato prossimo, 14 novembre alle ore 11, a O-seacco di Resia presso il villaggio Lario si svolgerà la cerimonia di intitolazione della locale piazza a Gianni De Simoni, promotore nel 1976 della realizzazione del villaggio Lario. Gianni De Simoni era allora il direttore del quotidiano di Como, “La Provincia” e, tramite il suo giornale, promosse una raccolta di fondi da destinare al Friuli appena terremotato. La scelta cadde su Resia e in particolare su Oseacco, la frazione più colpita: su 278 case rimasero solo 14. In pochi mesi, tramite il giornale fu raccolta una notevole cifra con la quale fu presto possibile pensare alla costruzione di case in muratura per le numerose famiglie rimaste senza un tetto. I lavori cominciarono già durante i mesi estivi e già il 24 ottobre le prime casette arredate di tutto punto furono consegnate alle famiglie. L’impegno profuso dal direttore fu molto e trascorse molto tempo qui in valle seguendo direttamente le varie fasi del lavoro. A distanza di 22 anni, l’amministrazione comunale di Resia ha voluto rinnovare il riconoscimento per il suo operato con questa intitolazione alla piazza perchè resti sempre vivo il suo ricordo. L.N. V občinah San Giovanni al Natisone, Manzano, Premariacco, Buttrio, Čedad in Krmin se je konec minulega tedna v veC reprizah odvijalo jesensko vsedržavno zborovanje predstavnikov združenja “Città del vino”. , Vplivno združenje, ki ima svoj osrednji sedež v Sieni in je v nekaj letih ustanovilo veliko število podružnic v vseh deželah Italije, deluje v tesni povezavi s proizvajalci vin, krajevnimi upravami in drugimi javnimi ustanovami. Njegov prvenstveni cilj je zaščita kakovosti vin, vendar hkrati tudi okolja ter njegovih krajinskih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti. Njegov prvenstveni cilj je zaščita kakovosti vin, vendar hkrati tudi okolja ter njegovih krajinskih, zgodovinskih in kulturnih značilnosti. Gre seveda za tiste predele, na katerem tradicionalno uspeva vinska trta. V tem smislu je združenje tudi zelo intenzivno angažirano pri pobudah, ki po- Na zasedanju “Città del vino” v Čedadu so predstavili nov projekt Vinska cesta cesarice Sissi Cesta bo šla od Nem preko goriških Brd, vinorodnih krajev Slovenije do Gradca spešujejo kmetijski in turistični razvoj, bodisi v državnem kot tudi v mednarodnem okviru. Delegati združenja, ki so v našo deželo prišli iz vse Italije, so tu imeli svoj formalni kongres, z interno razpravo, dopolnitvami pravilnika in sprejemanjem novih elanov. Vendar je bil to dejansko le obrobni del srečanja, mnogo zanimivejše so namreč bile javne tematske razprave, ki so se letos osredotočile na tematiko o "parkih trte in vina". Tu gre za večplasten pristop k načrtovanju in urejanju teritorija, kjer je prisotno intenzivno gojenje vinske trte. V mnogih pokrajinah Italije takšni parki že obstajajo, v zaključni fazi pa je tudi načrtovanje parka v Furlaniji, ki ga prpravljajo v videmski pokrajini...... la v Nemah in bo šla skozi vse obmejne vinorodne kraje Furlanije, preko goriških Brd in vinorodnih rajonov Slovenije, vse do avstrijske Štajerske in se bo zaključila v Gradcu. Načrt predvideva skozi celotno traso evidentiranje krajevnih vinogradnikov in vinarjev, kmečkih turizmov in drugih gostinskih objektov, pa tudi vseh pomembnih zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Znano je, da je bila ta pot cesarici Sissi zelo pri srcu in jo je večkrat prepotovala. NaCrt je zelo zanimiv, zlasti iz vidika pospeševanja turističnega razvoja in že na predstavitvi je požel splošno odobravanje. Med drugimi je bila iz Slovenije prisotna koprska županja Irena Fister, ki je to novo zamisel za prekomejno sodelovanje z veseljem pozdravila. Prisotni pa so bili tudi predstavniki iz avstrijske Štajerske ter Hrvaške' in Madžarske, ki naj bi v naslednji fazi prav tako so-* delovali pri načrtovanju meddržavnih vinskih cest. (D.U.) proizvodnja hkrati dejavnik razvoja in ohranjanja značilnosti določenega ozemlja. Organizatorji srečanja pa so jesenskemu zborovanju želeli dati tudi mednarodno valenco, s tem, da so na srečanje vabili tudi predstavnike iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. V Vili De Brandis v San Giovanni al Natisone so ob tej priložnosti predstavili naCrt za "vinsko cesto cesarice", ki bo posvečena priljubljeni nekdanji avstrijski cesarici Sissi, ob stoletnici njene smrti. Vinska cesta se bo zaCe- Opatija Rožac, kjer se je odvijal del kongresa “Città del vino" Gre pripomniti, daje pri načrtovanju takih "vinskih" parkov v ospredju to, kar pri nas poznamo s pojmom “aktivna zaščita”, (Čeprav, kot vemo, naravovarstveniki pogosto ne slišijo na to uho) kar pomeni, da je z naravo usklajena visokokakovostna kmetijska novi matajur__________________________ Četrtek, 12. novembra 1998 Duplice festa per San Martino A Lusevera domenica concerto per pianoforte La tradizionale festa di S. Martino domenica 15 novembre avrà quest’anno a Lusevera un sapore particolare. Durante la messa, che avrà inizio alle ore 11.30, verrà infatti presentato al pubblico il dipinto sacro su tela raffigurante la Madonna con il bambino e i santi Giorgio, Andrea, Valentino e Margherita. Il prezioso dipinto -una pala d’altare di ragguardevoli dimensioni (cm 228 x 112) - è stato appena restaurato grazie alle capaci mani di Ginevra Pi-gnagnoli ed il contributo della Provincia di Udine. Che il dipinto fosse prezioso, al di là del grande valore anche affettivo che rappresenta per i credenti di Lusevera, se ne sono accorti per la verità strada facendo. La restauratrice, infatti, dopo i primi saggi di pulitura, si è accorta che “al di sotto di vari strati di ripintura e di vernici alterate, i colori originari sono ben conservati e la qualità pittorica è più alta di quanto si potesse presumere”. A restauro ultimato sono perfettamente leggibili sia la firma che la data di esecuzione. Nella parte inferiore, fra le ali del drago si legge: “FRANCISCUS COLUSSIS PINXIT AN- cesso in diverse località i-taliane ed anche prestigiosi riconoscimenti. Questo il programma del concerto: W. A. Mozart, Sonata in SI b MAGG, K358, Allegro, Adagio, Molto presto; F. Schubert, Due marce caratteristiche OP. 121 e S. Rachmaninov Sei Pezzi OP. 11. Da ricordare infine che il concerto, un appuntamento ormai tradizionale per San Martino a Lusevera, è stato realizzato grazie alla collaborazione del Centro di ricerche culturali di Lusevera e dalla locale Amministrazione comunale. Frammento della pala restaurata NO MDCCLXXVII”. Dipinto dunque da Francesco Colussi nel 1777. La chiesa di S. Giorgio di Lusevera si vede così restituita un’altra perla preziosa e ne può andare giustamente orgogliosa. Nel pomeriggio, con i-nizio alle ore 15.30, avrà luogo, sempre nella chiesa di Lusevera che è sempre stata centro della vita religiosa e culturale della comunità, un concerto per pianoforte. Protagonisti della manifestazione Patricia Sapo-nara - Paolo Cher, un duo pianistico, costituito nel gennaio del 1995 che ha riscosso immediato suc- “Srečne so tiste doline, kjer kostanj rodi”, takuo mi je nimar mat pravla Burnjak al maronata? Napisajta po sloviensko tiste vabila, ki jih trosita vserode an ... bodimo, kar smo! Srečne so tiste doline, kjer kostanj rodi. Takuo mi je nimar pravla mat an prav, kar čuje po teLeviZjone kajSne nasrecja ratavajo po sviete. Je pru ries, Ce drugod al zavojo uijske al velike suš al poplave, judje potle umierajo tudi za lakotjo, tle par nas imamo nimar kostanj za napunt nas trebušac an kar ga nie vic, ostane pa tist sierak, tista koruza, ki je bla zamenjana v praven cajtu za anj dol po LaSkin. Pa tle na bom pravu, ka’ j’ biu uCera kostanj za Benečane. Tuoi na Novem Matajurju, Domu al drugod, je Ze podrobno poviedano; tle bom pogruntu, ka’ j’ za me donas, s telin kostanjan. Pada malomanj cieu otubar an parve dni novemberja dol z debelih, velikih viej, stuolietnih kostanju, ki tu host arzstegavajo Sele njih roke ku straSni moZje al gejit. Pada an atu ostane na tleh, za kosilo an vičerjo du-jine. Ce je blizu cieste an star gaspo-dar se je uamu oCedit arbido okuole debla, pa Lah, TarzaCani an Trevizani mu paršparajo dielo ga brat, nabasajo ga tu njih auto an pejejo proC, saj diejo samuo: “Abbandonato!”. Ce blizu je Se grah, jabuka, seuka, braskvu, liepa panoglica sierka al buku, gabru al do- buovi kropac za na oginj, lepua posie-Cen an seviede arzklan, nabasajo an tiste, de kostanj se na bo Cu takua sam po pot: “Saj so placjal kamunu dovoljenje brat gobe”... diejo (tu svietu, ki nie karminski, ist doloZin). Naj bo, vse tuoi’ je napredek/progreš. Nam ne manjka nic, je zadost pogledat kuo gremo okuole oblieCeni an s kakin autom se vozmo. Pogledmo samuo kake čerieuje an zobe imamo donas, biele ku snieg. Ankrat, za adan preklet zob voz zlata, si dielu celuo lieto, sada pa take biele, laSCieve, voz keramike jih imamo pune usta, Ceglih so buj drage ku zlatua. Zatuo runamo vsako nediejo an saboto v jesen bogate praznike kostanja, zak’ ga Zihar donas grizemo peCen, kjer imamo zobe; ankrat so ga venCpart oburli an veuri-jel doma tu lonce, tu urieli uadi skuhal an sniedli drug dan zjutra, z marzio batudo, zavojo lakot, ne za kako napredno presitostjo skupne Evrope. Naj bo, an tuole je pru, vsaj kajsna zama tu host na bo gnjila. Od kar ga na nos’ vic obedan tja v Spietar (takuo so mi jal, na vien Ce je pa ries... ist lietos ga niesan), potriebno je napravt kajšan bumjak vic, de se na bo masa an Zvina ta duja redila an pitala za jagarsko ve-seje. Sada pa na zamierta, san napisu tarkaj šleutariji, de mi na ostane vic prestora za kar san zaries teu vam po-viedat. Nieki furešti, tuji judje, so zaCel mi se zdi nieko masa maronate runat tle par nas z naSim kostanjan, al kaStanja-te\ Tuoi vidim go par Pelice go’ na Matajurju, par stari ardecjaukasti CGIL du Skrutovin, mimo trikoloral-piniste na Prievale(oprostiste, pašo Sanmartino) an takuo napri. Mislin, de nieso naši judje, paC pa od zuna; kaj-Sni Lahi, gaspodarji dol po Manzane, modri trgovci al Statali v pokoju... Al mi cjeta stuort poviedat, de so domaci Slovienj, ki na znajo vic kuo se klice naSa stara sladka, mikena, Žalostna zgodovinska biela burca? A napisajte po sloviensko, po naSin tiste vabila, ki jih oku trosta ku ankrat se j’ tle tode trosilo travo, Buoh pomaj! Bodimo kar smo. Pust naj j’ pust, ne karnevale, gubanca naj je gubanca ne gubana, an praznik kostanja naj se klice senjam al pa burnjak, mene je vsedno... pa ne maronate al kastronate za vojo Božjo an milost Marije na Stari Gori. Amen, Barčanj Slovenski prijatelj iz Moskve Vidmar je Nekajkrat smo se pohvalili, - se spomnite? -da imamo bralce in naročnike tudi v Moskvi. In res je bilo tako, saj je v ruskem glavnem mestu Živel Viktor Vidmar, ki nam je tudi večkrat pisal, nam izraZal solidarnost, nas bodril pri našem delu in v prizadevanju za ohranjanje slovenstva in dosego zaščitnega zakona. Poslal nam je tudi nekatere njegove prispevke, ki jih nismo objavili v glavnem zato, ker so bili preveC obsežni. Te dni smo iz Ljubljane prejeli sporočilo, da je 27. oktobra Viktor Vidmar umrl. Iz Moskve, kjer je preživel polnih petdeset let, ga je Zena Anja Pavlovna peljala na zadnji počitek. Položili so ga pred dnevi v rodno zemljo na Plečnikovih Zalah v Ljubljani. “Na grob bom položil slovenski nagelj in rožmarin tudi v vašem imenu”, nam je napisal neCak Vito Vidmar, ki nam je sporočil žalostno vest. Kdo je bil Viktor Vidmar? V Casu pohoda Tridesete divizije IX. Korpusa v Beneško Slovenijo je bil šef njenega propagandnega odseka. Takrat so izšle tri številke ciklostiliranega lista Matajur (4. je izšla pozneje na Šentviški planoti). Leta 1948 se je opredelil za resolucijo Informbiroja in je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je bil nekaj let odgovoren za slovenske oddaje pri radiu Moskva. In od gor je do zadnjega dne sledil našemu delu. Ohranili ga bomo v lepem spominu. —— Aktualno —= V nedeljo 15. novembra s Planinsko družino Benečije 80 liet po vojski gremo na Krn 80 let je šlo mimo od konca prve svetovne vojne, ki je tarkaj tarplenja povzorCila tudi našim dolinam, pamesla je smart, begunstvo, mizerijo an lakot. Se hujše je bilo v sosednji Soški dolini, kjer je padlo na taužente vojaku, pripadnikov številnih narodov, kjer je SoCa, kot pravijo, ardeCa tekla. Za ne pozabit na tisto tragedijo an daržati živo skarb za mier, spoštovanje an razumevanje med ljudmi, so v Soški dolini, v sklopu Pohoda spomina 1918 - 1998, organizirali tri proslave, an vsaka ima kot središCe Krn. Parva je bila Ze v sredo 11. novembra na vrhu Krna. Le tisti dan so v Kobariškem muzeju odprli razstavo “Feld-pošt - vojaški žigi in razglednice” . Osrednja proslava bo v soboto 14. novembra ob vzhodni obali Krnskega jezera, kjer se zberejo ljudje, ki pridejo iz veC smeri an se zaCne ob 16. uri pred mrakom.V programu so recitacije, pesmi, pozdravni govori, svetlobne rakete s treh strani. Tudi Planinska družina Benečije bo sodelovala na teh spominskih proslavah in sicer na tisti, ki bo v nedeljo 15. novembra. Zbirališče je v Petjagu Pogled na Krn (foto M. C.) ob 7.30. uri, nato se podamo proti vasi Km do planine Kuhinje, kamar naj bi paršli ob 8.30. uri. An potlè poCaso do varha. Ob 11. al pa 11.30 se pride na varh, kjer opudan bo proslava. Piel bo moški pevski zbor, bojo recitacije, verski obred an blagoslov. Spre- govorila bosta kobariški Zupan Pavle Gregorčič an minister za kulturo Jožef SkolC. Vsi beneški planinci so vabljeni naj pridejo. Tisti, ki želijo bolj podrobne informacije lahko pokličejo Miha Coren (tel. 0432 -727137). j novi mata j ur Q V OftOLKOL cetrtek> i2- n°vembra 1998 s Sabina v Ottawi kupe z nje mamo Silvano (ta četarta z leve roke) kupe z Ruončanjan, ki žive v tistim mieste. Ta par Sabini, tista z očal, na čeparni roki, je Emma Vogrig Qual izza iz Kravarja Hrastovije, vas v podutanskem kamunu, le napri rase. Tle je puno mladih družin z otruok, od junija imajo v vasi še adnega zeta, ki je paršu taz sauonjske doline. Parpejala ga je sam Claudia Chiuch iz tele vasi, on je pa Romano Dus, Tamažove družine iz Duža. Claudia an Romano sta se oženila na 13. junija... je šlo napri pet miescu, priet ku nam je paršla v ruoke fotografija, a nie nikdar prepozno sa' tisti, ki prebierajo Novi Matajur zvestuo gledajo fotografije naših noviču an naših otruok, čeglih pridejo z zamudo. Mi iz naše strani pa še ankrat uoščimo Claudi an Romano vse narbuojše v njh življenju ’Na patulja od ka-rabinierju je ustavla an velik Carin avto. Notar sta bla dva agenta od “Digos”, seviede v civilnim gvantu obliečena. An karabinier se j’ parbli-žu an poprašu: - Dokumente, prosim! Iz okanca adan od tistih je odguoriu po tiho: - Digos! Karabinier se j’ nomalo ujezu an buj močnuo jih nazaj poprašu: - Dokumente, sem jau! Te drugi je nazaj pod glasam odguoriu: - Digos! Karabinier se j’ le buj ujezu an na vas glas je zaueku: - Poslušajte me, ist tle dielam samuo mojo dužnuost, an vas zadnji krat poprašam: a mi pokažeta al ne dokumente?! Mož je luožu glavo uon z okanca an na glas mu je še ankrat poviedu: - Digos! Karabinier sej’ po-smejau an ponosno odguoriu: - Aaaa! Spanjološ! Los dokumentos por favor! ! ! Adan od tistih dvi-eh, ki tu sOaboto sta udobila malomanj deset miliardu na “supe-renalotto” je biu karabinier. V kažermi je ratu an velik senjam, ker vsi njega kolegi so mu runal komplimente an pili champagne. Kajšan ga j’ poprašu, ki naredi sada, ki ima tarkaj miliardu. - Bom dielu le napri karabinier! - je hitro odguoriu - zatuo, ki tiste je dielu muoj tata an tiste je dielu muoj nono! - Ma kuo more bit, de z deset miliard tu gajufi boš dielu le napri karabinier? Sa’ vi-eš, kuo je težkuo naše življenje an muoreš nimar bugat kajšnega. Novi miliardarse j’ potuku z dviemam parstam v Celò an odguoriu: - Imaš ražon! A vieš, ki naredim? Kupim ’no kažermo an se ložim “in proprio” takuo me na bo obe-dan komandieru! ! ! Miez naših ljudi tam v Kanadi Kelly, Chiara an Silvia so se parbližale h parvemu obhajilu Zcid za njim ni drugih buj majhanih otruok v delim dreškem kamunu Ki dost naših judi živi po sviete? Jih na nikdar za-štiejemo. Puno od njih so ostal tesnuo navezani na njih rojstni kraj an Ce morejo se varnejo manjku vsa-koantarkaj, kajšan se trošta se varnit za nimar damu, pa je težkuo: v daželi, kjer žive imajo otroke, navuode, parjatelje, vse njih mlade lieta... An njih otroc? Njih navuodi? Vedo odkod par-hajajo? Jih je puno takih, ki željo spoznat njih koranine. Za tiste, ki žive v Kanadi, se je zgodilo kiek posebnega: ’no viCer so se zbral vsi kupe v velikem presto-ru an so imiel parložnost Cut beneške slovienske pie-smi: tiste, ki so piel njih noni, tata an mame, kar so bli otroc an so šele živiel tle doma, an tiste buj nove, ki jih pišejo naši judje, naša mladina za Senjam beneške piesmi. Kuo se je paršlo do tega? Zveza slovienskih izseljencu - Slovenci po sviete je organizala ’no “tournee” po narguorših miestah v Kanadi, kjer žive naš ljudje pru za jim stuort preži-viet ’no posebno beneško viCer. Duo jim je pa pieu naše piesmi? Sabina Trinco, tista CeCa iz Ruonca, ki puno krat je piela tudi na Sejmu beneških piesmi na Liesah. Ona, kupe z Massimam Passon, ki je Lah pa ga je navadla piet an po slovien-sko, jim je zapiela piesmi je bla ’na sfilata obliek od naše beneške “sKkliste”, ki živi v tistim ipieste. Je Marta Qualizza Manig iz TarCet. Je zlo poznana v tistim kraju an kakuo je pridna bota mogli videt an vi na teli strani. Nje oblieke sojih tisto viCer predstavile hCere al navuode naših judi, ki v tistim kraju žive. O telih srečanj imamo sreCo imiet kako fotografijo, ki zvestuo publikamo za naše ljudi tle doma, ki takuo bojo vidli žlahto an parjatelje, ki na videjo že Buog vie ki cajta, pru takuo za naše ljudi po sviete, ki imajo takuo parložnost pozdravit vse njih te drage, parjatelje an vasnjane tle doma. Kelly Iurman go miz Brieg, Chiara an Silvia Rucchin - Zuanove iz Lombaja so tri CiCice, ki so se v nediejo 6. setemberja obhajale go par svetim Stuoblanke. Je biu pravi senjam za njih družine, za tarbijskega gaspuoda Emila Cenciča, ki skarbi tudi za Stuoblank, pa tudi za vse farane. H maš, ki je bla v kapelici pod faružam, ker diela za postrojit cierku svetega Stuoblanka nieso še paršle h koncu, so paršli ljudje iz cielega kamuna, pa tudi tisti, ki žive dol po Laškem. Je bla ’na posebna parlo-žnost an se jo nie moglo zamudit. Posebna an vesela par-ložnost, ki pa nam je pustila kiek grankega par sarcu: lohni tele tri Cičice so te zadnje, ki so se parbližale h parvemu svetemu obhajilu v cielim dreškim kamunu. Drugih majhanih otruok nie an težkuo, de jih bo še. Ce se bo kak otrok tle obhaju se bo zak ima tle njega koranine, pa živi kje Na fotografiji tle na varh je Sabina kupe s Pierino Marchig Crucil iz Pečnijega, ki živi v Vancouveran je organizala srečanje v telim mieste. Tle par kraj an moment sfilate obliek Marte Qualizza Manig v Ottawi od Sejmà, piesmi od Kek-ka, piesmi od TrepetiCku... Kuo so jo zvestuo poslušal! Vic ku kajšnemu se je ulila an kaka suzica Cut tiste sladke besiede, ki so jim guorile o našem življenju tle doma, o naših dolinah, o naših judeh... V Ottawi, v teku viCera, drugod. Silvi, Chiari an Kelly Zelmo, de bi rasle zdrave an vesele v njih vaseh an de bi jih na zapustile an kar bojo buj velike, de bi ble takuo “pridne”, de bi znale parklicat tle še kake druge mlade an takuo oži-viele tel liep kraj Benečije... pa za vse tuole na bo zadost samuo njih kuraža an dobra volja... novi matajur Četrtek, 12. novembra 1998 Minimatajur Ghiande-missili scoperti sul Monte Roba Le fortezze romane nella Valle del Natisone Monete e “missili” sul Monte Roba Amelio Tagliaferri trovò che le testimonianze romane nel territorio del Natisone erano esigue. Il fatto non mancava di logica: in confronto alle condizioni naturali della pianura friulana, il suolo offriva scarse risorse di immediato sfruttamento, con insediamenti non numerosi e poco agevoli. Da questo appariva chiara la contrapposizione tra la ricchezza e l’abbondanza dei resti archeologici romane in Friuli (ville, strade, centuriazioni) e la povertà delle valli orientali. Neppure gli interessanti ritrovamenti lungo la valle principale equilibravano la differenza. Tagliaferri vide che «tranne qualche ritrovamento sporadico e qualche insediamento di salvaguardia a meridione (S. Silvestro e Castelmonte) non sembra che la penetrazione romana abbia superato la soglia delle necessità militari», necessità militari che erano queste: «Di interesse primario era la valle del Natisone, non foss’altro perché correva in essa un tracciato viario, probabilmente già preistorico, che metteva in comunicazione la pianura con l’alta valle dell’Isonzo, per confluire più su con la strada per il Norico, proveniente da A-quileia e, poi, anche da Concordia». Una vera sorpresa, invece, ci fu. Tagliaferri racconta: «Abbiamo trovato, con nostra massima sorpresa, tutta una serie di reperti attestanti “inoppugnabilmente” una lunga presenza alto-repubblicana centrata tra il II e il I secolo avanti Cristo». In breve: invece di trovare oggetti riferibili all’età imperiale, come Tagliaferri si aspettava, tra le macerie di Monte Barda (dove aveva frugato con il metal-detector) trovò reperti romani del periodo repubblicano, oltre cento anni più antichi, e comunque precedenti alla fondazione di Forum Iulii avvenuta alla metà circa del I secolo a.C. Infatti tra quelle macerie saltarono fuori monete romane datate fra il 154 e il 79 a.C.: si tratta di reperti eloquenti perché, come si è detto, le monete offrono all’esperto la possibilità di una buona datazione. Le monete trovate da Tagliaferri e dai suoi collaboratori furono: 1 dracma di Massalia di tipo venetico, 3 denari precedenti al pri- mo secolo avanti Cristo, un quinario del 101 avanti Cristo, 8 assi e 2 denari dei primi decenni del I secolo avanti Cristo. Non è tutto: gli oggetti romani di Barda documentano chiaramente una presenza militare sulle due alture, perché, oltre alle monete, evidentemente materiale di facile circolazione, l’esplorazione risultò fruttuosa perché Tagliaferri (anche sul Monte Roba raccolse una moneta di bronzo romana) trovò «numerose borchie tipiche dei calzari dei legionari romani, una fibula in ferro del tardo La Tène, frammenti in argento, frammenti di ferri di cavallo, ed altre cose». Come racconterò in questa stessa pagina nelle puntate Archeologia, dovremmo tener conto dei reperti di epoca preromana prodotti dalle popolazioni autoctone. Ancora una curiosità. Nell’area centrale del complesso fortificato di Roba e Barda, alla quota 291, furono raccolte trentotto ghiande-missili, nessuna delle quali recava iscrizioni. Queste ghiande-missili erano proiettili appuntiti di piombo, che dovevano essere scagliati dai soldati con frombole o fionde, comunque con armi difensive da lancio a distanza. Sulla base delle sue ‘prospezioni di superficie’ del territorio e dei ritrovamenti archeologici, Tagliaferri si convinse che la popolazione preromana vene-tica in tutta la zona, S.Qui-rino, Ponte S.Quirino, Barda e Dernazzacco fu stabile e numerosa per diversi secoli, e che il Castelliere di Barda fu costruito in e-poca precedente alle invasioni dei Carni (o Galli) e dei Romani, per essere poi utilizzato dagli uni e dagli altri. La scoperta più interessante per la storia romana è l’accertamento che i siti di Roba e Barda furono frequentati per scopi militari già dalla seconda metà del II secolo a.C., confermando anche la spedizione del console M.Emilio Scauro del 115 a.C., e «la presenza di insediamenti stabili di legionari romani impiegati nella eliminazione delle ultime sacche di resistenza celtiche ed il controllo dell’importante arteria viaria di raccordo verso il Norico». Questa strada doveva essere tenuta sotto controllo, mentre la parte orientale delle vallate non sembra rivestisse altrettanto interesse militare. Ecco dunque, secondo Tagliaferri, una diversa considerazione della stessa Forum Iulii come campo base per le spedizioni romane nel territorio orientale fin dal periodo repubblicano. Risulta attuale l’ipotesi, senza che al momento se ne abbiano prove archeologiche, che sul posto dove C. Giulio Cesare fondò Forum Iulii ci fosse un presidio romano preesistente, sulla riva destra del Natisone, presidio antico quasi quanto A-quileia. Da tutto questo possiamo sostenere, senza allontanarci dalla realtà storica, che nelle Valli del Natisone non ci fu un insediamento civile romano diffuso e permanente. (Venezia, 37) Paolo Petricig BENEŠKE KRIŽANKE rešitev prejšnje številke 1 V A N C A N K A R v B R 1 S B A N E A T 0 T o % N N N E 7 A L 1 Z T L A M A R A B 0 R E G 1 A 1 D A m 1 G H M 0 A L N N R A R A E 1 K A T E R 1 N A L 0 M E R 0 ■ A R N 0 SIDRA POVE2I VSAKO LADJO S SVOJIM SIDROM Pesnik, kije kradel črke Nekateri pesniki črke sestavljajo v besede, so pa tudi taksni, ki besedam kradejo črke. Eden izmed njih (pisal se je Brusič), je bil v svojih tatvinah dolgo časa nadvse uspešen. Kako spreten je bil, kaže naslednji primer: zapisal je besedo MOPED in ji sunil črki O in P. Ostal mu je MED, ki ga je polizal brez slabe vesti. A tudi Brusič je nazadnje naletel na besedo, ki ji ni bil kos, čeprav se mu je navidez zdela povsem nedolžna. Ta beseda je bila RABARBARA. Brusič je tej okusni rastlini ukradel naiprej R in A. Spremenila se je v BARBARO, ki je takoj zakričala na ves glas. Ce jo Brusič ne bi zbrisal, bi mu na vrat nakopala mamo, ata, policijo in gasilce. Potem je besedi RABARBARA zma-knil RA na začetku in RA na koncu. Pred njim je stal BARBA s čedno pipico v ustih in z vtetoviranim sidrom na desni rok. Le sladka pesnikova opravičila so preprečila BARBI, da ni zadrisal svoje pesti na Brusičevem nosu. V tretje je hotel biti predvidnejši. RABARBARI je sunil začetnici RA, na koncu besede se je polastil samo A-ja. No, kdo ga je gledal prav od blizu in prav grozeče? Bil je BARBAR. Kakšen razgovor sta imela, se ne da zapisati, povejmo le, da je Brusič s črkovnimi krajami pričel šele čez teden dni. RABARBARI je še dvakrat skušal odtujiti nekaj črk. Prvič se je znašel iz oči v oči z BARABO, drugič seje pred njim pojavila velika pisana ARA. Ne prvi, ne druga nista razumela Bru-sičevih tatvin kot hec; obtesala sta ga tako temeljito. da je prenehal zmikati črke in se prelevil v plodnega pripovednika. Ce bi radi zvedeli, kakšne narodnosti je bil Brusič, mu iz priimka ukradite BIC. Milan Dekleva Iz Galeba štev. 2 - 93 Šport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Riviera 2-3 3. Categoria Chiavris - Savognese rinv. JUNIORES Cussignacco - Valnatisone 0-3 Allievi Valnatisone - Buonacquisto 4-1 Giovanissimi Audace - Torreanese 0-1 Esordienti Audace - Manzano 2-3 Pulcini Buonacquisto - Valnatisone 4-3 Amatori Tolmezzo - Reai Filpa 2-0 Venzone - Valli Natisone (ree) 0-0 Poi. Valnatisone - Valli Natisone 2-2 Tana del luppolo - Vertikal n.p. Dinamo Korda - Drenchia/Grimacco 2-1 Četrtek, 12. novembra 1998 Fantoni - Psm sedie - 0-2 Calcetto Rangers - Diavoli volanti 9-8 Tecnoelettrica - Rangers 6-8 Merenderos - Da Toni 4-7 Padur est - Galapagos 4-6 Val Judrio - Paradiso dei golosi 2-4 Prossimo turno 1. Categoria Tre stelle - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Comunale Faedis JUNIORES Valnatisone - Assosangiorgina Allievi Reanese - Valnatisone Giovanissimi Gaglianese - Audace Esordienti Fortissimi - Audace Pulcini Audace - Azzurra Amatori Turkey pub - Reai Filpa Treppo Grande - Valli Natisone Montenars - Poi. Valnatisone Al bocal - Vertikal Drenchia/Grimacco - La tana del luppolo Psm sedie Cividale - Indipendente Calcetto Rangers - Merenderos Padur est - Hydroclima Paradiso dei golosi - Amici del gobbo Classifiche 1. Categoria Costalunga, Venzone 17; Tarcentina 16; Union Nogaredo, Reanese 14; Ta-vagnacco 13; Valnatisone, Domio, Gemonese 12; Riviera 10; Zaule/Ra-bujese 9; Bujese, Tre stelle 7; Torreanese 5; Bearzicolugna, Natisone 4. 3. Categoria Fulgor 15; Nimis 11 ; Stella Azzurra 10; Buttrio, Serenissima 9; Com. Faedis*, Gaglianese, Cormor 8; Savognese*, Ciseriis* 5; Fortissimi 1 ; Chiavris*** 0. JUNIORES Tavagnacco 15; Valnatisone, Pa-gnacco 12; S. Gottardo 9; Chiavris, Reanese, Com. Faedis 8; Natisone 7; Cussignacco 6; Azzurra 5; Cividalese 3; Assosagiorgina 2; Buttrio 1 ; Serenissima 0. Allievi Mereto Don Bosco 16; Buonacquisto 14; Nimis 13; Bujese*, Valnatisone, Le-stizza 9; S. Daniele 8; Chiavris*, Rivolto* 6; Fortissimi* 5; Reanese 4; Ragogna 3; Tavagnacco* 1 ; Pasian di Prato 0. Giovanissimi Savorgnanese 16; Pagnacco 14; Gemonese, Majanese 13; Audace* 11; Riviera, Tre stelle 10; Astra 92 8; Biauzzo 7; Mereto Don Bosco*, Assosangiorgina 4; Gaglianese 3; Torrea- nese, Tavagnacco 1. Amatori (Eccellenza) Turkey pub, Tolmezzo 8; Reai Filpa Pultero, Bar Corrado, Warriors 7; S. Daniele* 5; Chiopris 4; Mereto Capitolo*, Mobili Mirai*, Hypobank 3; Ter-mokey 1 ; Al sole due* 0. Amatori (1. Categoria) Valli Natisone 8; Pers/S. Eliseo, Racchiuso, Treppo Grande 6; Polisportiva Valnatisone**, Fagagna, Team Callugaro 5; Premariacco* 4; Rojale-se, Venzone*, Amaro 3; Montenars 2. Amatori (2. categoria) Dinamo Korda 9; Bottega longobarda 8; Ai frati* 6; Moulin rouge, Agli amici, Sedilis 5; Vertikal, Argonauti 4; Tana del luppolo*, Drenchia/Grimacco 3; Sittin*, Bocal* 2. Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno, ” Due partite in meno, *" Tre partite in meno Finisce 2-2 il derby della Prima categoria amatoriale tra Polisportiva Valnatisone e Valli Natisone Botta e risposta, tutti contenti Giovanissimi, la Torreanese dà una lezione Alla prima rete di Cristian Birtig rispondono subito i ducali grazie a Nigro Ospiti di nuovo in vantaggio con Carlig su rigore, pari definitivo di Cantoni POL. VALNATISONE 2 VALLI NATISONE 2 Polisportiva Valnatisone: Bucovaz, Lavaroni, Macorig, Freschi, Ruggero Dominici, Qualizza, Lau-ber (10’ Francisco Cantoni), Nigro (58’ Tornaci), Giovanni Dominici (60’ Faenza), Catania (70’ Orfano), Olivier Cantoni. Valli de! Natisone: Sir-ch, Mauri, Vogrig, Scara-vetto, Notarnicola, Carlig, Patrik Birtig (Dorbolò), Caucig (Pollauszach), Fan-na, Cristian Birtig, Clavora. Carraria, 8 novembre -Derby numero 4 tra le due squadre, che si ritrovano in campionato dopo quattro anni. Ne esce una partita molto sentita, nervosa, giocata discretamente da ambo le parti, con molte emozioni e capovolgimenti di fronte ma anche costellata da molti errori di precisione. Partono subito a mille gli ospiti con una buona manovra corale. La prima • * . * £ ? La rosa della Polisportiva Valnatisone di Cividale V soboto proti vodilni ekipi C1 lige Libertas Rovigo Jadranovci res odlični Košarkarji Jadrana Nove kreditne banke so v soboto na domačem igrišču v Trstu opravili pravi podvig. Premagali so ekipo Libertas Rovigo, vodilno na lestvici C1 lige, ki doslej od zaCetka prvenstva Se ni bila poražena. Jadran je zmagal s kar 20 točkami prednosti (92-72) in je vodil z veliko prednostjo skozi vso tekmo. Sicer je res, daje Libertas prišel v Trst brez dveh ključnih igralcev, vendar so slovenski košarkarji zmagali predvsem po zaslugi svoje odlične igre pod košema. Dobri so bili Jadranovci tudi v metu, pri Čemer gre omeniti, da je Christian Arena v soboto izpolnil 1500 toCk, odkar igra pri Jadranu, Sandi Rauber pa je v C ligi dosegel 2500 toCk. palla gol capita però sui piedi di Giovanni Dominici, lesto a girare a rete un bel servizio di Nigro. Sirch è bravissimo a deviare in corner. Al 10’ Lauber si infortuna, la Polisportiva tarda il cambio e gli ospiti ne approfittano: su calcio d’angolo è Cristian Birtig ad infilare l’incolpevole Bucovaz. Il pareggio arriva subito. Punizione di Qualizza per Nigro che, complice un’uscita a vuoto di Sirch, riesce a depositare la palla in rete. C’è quindi un salvataggio di Qualizza sulla linea che nega il gol a Birtig. Nella ripresa, al 5’, gli ospiti vanno di nuovo in vantaggio. Mauri viene steso in area da Francisco Cantoni, il rigore è trasformato da Carlig. I ducali replicano con una bella azione corale conclusa in gol da Olivier Cantoni. Infine due occasioni non sono sfruttate dai locali che rischiano quando Clavora costringe Bucovaz ad un’uscita disperata con i piedi. Valnatisone, occasione persa La Valnatisone prima costruisce e poi getta al vento la vittoria nella gara interna con il Riviera. Le reti di Rossi e Brandolin, siglate nel primo tempo, non sono bastate agli azzurri che sono stati castigati negli ultimi minuti dalla rimonta degli ospiti. Rinviata a data da destinarsi la gara tra il Chiavris e la Savognese. Ancora un successo degli Ju-niores della Valnatisone che, grazie alla tripletta di Marco Domeniš, ritornano vincitori da Cussignacco. Dimenticano subito la prima sconfitta gli Allievi che, con la doppietta di Besič e le reti di Tru- sgnach e Suber, danno un grosso dispiacere alla seconda della classe, il Buonacquisto. Il terreno pesante ha influito sull’esito della gara degli Esordienti che sono stati sconfitti di misura dal Manzano. Per i valligiani una rete è stata firmata da Simone Clinaz, la seconda è un’autogol. In vantaggio di due reti a Re-manzacco, i Pulcini si fanno rimontare e superare dal Buonacquisto. Hanno segnato Matteo Cencig, Alessandro Predan e Matteo Bergnach. Minuti finali fatali, venerdì sera, per il Reai Filpa di Pulfero sul campo di Tolmezzo. La squadra di Drenchia/Grimacco passa per prima a Faedis, sul campo della capolista, con Gianni Qualla. E’ sfortunata quando Patrick Chiuch, su punizione, centra la traversa. Viene poi raggiunta su rigore dal Dinamo Korda che con un contropiede, nella ripresa, si aggiudica l’intera posta in palio. Continua la marcia di testa degli Over 35 della Psm sedie di Cividale che a Pradielis, grazie alle reti di Bergnach e Franco Za-nuttigh, battono la Fantoni. Due vittorie dei Rangers di Grimacco nel campionato di calcetto nelle ultime due gare. I Merenderos vengono sconfitti dalla Marco Domeniš - Juniores Pizzeria da Toni. Stessa sorte per la Padur Est sconfitta dai Galapagos. Ancora un successo del Paradiso dei golosi che ha avuto la meglio sulla Val Judrio di Pre-potto con la doppietta di David Specogna e gol di Michele Dorbolò e Simone Blasutig. AUDACE - TORREANESE 0-1 Audace: BesiC (23’ st. Dorgna-ch), Strazzolini (1’ st. Floram, 14’ st. Tiro), Bergnach, Sibau, Chiabai, Dugaro, Vidic, Bastiancig (1’ st. Ruttar), Faracchio (21’ st. Rucchin), Cendou, Iussig. Torreanese: Mulloni, Chiandetti, Calligaro, Pino, Giaiotto, Di Gaspe-ro (25’ st. Dorbolò), Secchiutti, Matteo Cudicio, Galai, Cencig, Si-mone Cudicio. Merso di Sopra, 8 novembre - Il derby dei Giovanissimi tra l’Audace e la Torreanese è andato alla squadra ospite grazie ad una rete siglata da Secchiutti al 23’ della ripresa. I ragazzi allenati da Fabrizio Vogrig hanno sentito in modo particolare la gara, non riuscendo ad esprimere le loro potenzialità anche per merito dei torreanesi che hanno bloccato sul nascere le iniziative degli azzurri. Nel primo tempo sono due le conclusioni a rete.degne di menzione. Al 25’ Sibau, a due passi dalla porta, calcia debolmente il pallone su Mulloni, che blocca. Due minuti più tardi il valido portiere ospite devia sopra la traversa una staffilata di Faracchio. Nella seconda parte della ripresa c’è la rete degli ospiti scaturita da una punizione dal limite battuta da Pino. Il pallone centra la traversa e ricade davanti alla porta: è un gioco per Secchiutti ribatterlo nella porta sguarnita. La reazione dell’Audace è sterile. Al 32’ i padroni di casa centrano la base del palo con Rucchin. Al triplice fischio del direttore di gara scene di gioia per i vincitori che hanno conquistato il loro primo successo, mentre i locali hanno ricevuto una lezione che sarà utile per il futuro. P.C. Četrtek, 12. novembra 1998 SPETER irililTllll l imilliwiIIIII—M IMIlll III Pfitian - Marsin Na 4. novemberja smo se še ankrat spomnili na vse tiste, ki so umarli v parvi an drugi svetovni uejski. Ki naših puobu an m oži je tekrat zgubilo življenje! Na fotografiji tle par kraj je an moment svečanosti, ki je bla v Podutani an na kateri sta bla tudi župan iz telega kamuna Zanutto an tisti iz Sriednjega, Garbaz. Po maši, ki jo je zmolu gaspuod Dorbotò, so položli rože pred spomenikom padlim. Miedihi v Benečiji Dobrojutro Mitja! V torak 3. novemberja tle na našim uredništvu (redacjon) smo napunli kozarce sladkega vina an vsi kupe uošCil: “Na zdravje, Mitja!”. Takuo smo pozdravili rojstvo malega puobcja (a ne previe maj-hanega!), ki se je rodiu tisto jutro, okuole tri popu-noCi, v špitale v Palmanovi. Vino an sladcine nam jih je parnesu “stric” Silvio, ki je biu pru veseu za rojstvo navuoda an nam je parporoCiu: napisajta le-puo! Kuo na pisat lepuo o rojstvu kajšnega otroCiCa, še posebno, Ce se rodi tle po naših vaseh! An za rojstvo Mitje se pru vsi veselmo: od zbora Pod lipo do Dvojezične Suole v Spietre, kjer diela mama od Mitje, ki je Flavia Iuretig - MaConova iz Marsina, od Planinske družine Benečije, kjer Flavia, posebno pa tata od puobcja, Igor Tuli taz Milj je zlo angažiran, impenjan, do vsieh slovienskih kulturnih društev, ki dielajo na našim teritorju, pru takuo od žlahte an parjatelju mladega para, ki živi v Pe-tjage. Mitja, vsi ti želmo “Na zdravje!” an Ce je takuo, ki pravi naš beneški pregovor, de jabuka na pade delec od drievja, ti si že dokazu, de toja mama an tuoj tata se na smiejo bat, de na boš njih gliha na športnem terenu: še za prid na tel sviet si dohiteu vse, Čakal so te zadnje dni novmebe-rja, a ti 3. si biu že med nam! Spietar ParSu je Pietro... Je muorla bit pru ta prava luna tiste dni: smo se gl ih veselil za rojstvo Mitje, kar so nam telefonai, de v Spietre imajo še adnega puobcja an de ta par Manzine so vsi veseli. Takuo smo zaviedli, de se je rodiu Pietro. Tudi on je paršu na tel sviet v torak 3. novemberja. Njega mama je Federica Manzini iz Spietra, tata je pa .... Cro-maz, ki ima njega korani-ne v Kuosti. Vsi kupe bojo živiel v Spietre. Pietro je parvi otrok mladega para an pru zve-stuo ga bojo varval noni Dario an Rosanna, “strici” an “tetè”,an vsi tisti, ki so težkuo Čakal, de pride na tel sviet. Pietro, vse narbuojše ti želmo. Klenje ... an tudi Leonardo! Je puno plavih flokiCu na oknah velike hiše, ki je na poti iz Klenja pruoti sauonjski dolini, v kraju, kjer domači mu pravejo “Pod Celo” an vsi teli flo-kici nam oznanjajo, de v družini, ki atù živi imajo seda adnega puobcja. Med nas je paršu v pe-tak 6. novemberja. Tata an mama so mu diel ime Leonardo. Parjatelji pravejo: dragi Valter, je bla ura an cajt de tudi ti rataš tata! Valter je po prejmku Bevilacqua an je iz Klenja, mama je pa Anna D’Angelo an je iz Čedada. Leonardo, de bi ti rasu zdrav, sreCan an veseu ti vsi iz sarca želmo. AFFARE Svendo casa in ristrutturazione al grezzo in Merso di Sopra (comune di San Leonardo) Telefonare allo 0432/520912 (Ruttar R.) VENDESI in Cividale un bell’appartamento di 130 mq con cantina e garage, immerso nel verde. Se interessati telefonare allo 0432/732151 PODBONESEC mmmmmmammmmemmmm Sčigla ... an v naso vas je paršu pa Lorenzo “Če četa imiet puoba, pridita v našo vas pit ščiglij-sko uodo!” Takuo nam je jala po telefone ’na žena zlo vljudna, gentil, ki živi v teli vas, kar nam je telefonala za sporočit veselo novico, de se jim je parluožu še an puobic. An ries je, v Scigli se rodijo samuo puobi! Te zadnji je Lorenzo, na luC sveta je paršu “že” na 15. otuberja an se je doluožu bratracu Enricu, ki ga je ča-ku puno liet. SreCna mama je Sandra Marseu - Momo-va taz Brišč, sreCan tata je pa Enzo Bisceglie, ki je an financar ki diela na Stupci že puno, puno liet an se Cuje “naš”. Lorenzu želmo, de bi lepuo rasu an de bi biu pravo veseje za vso družino. Tuo-le želmo tudi bratru Enricu. SREDNJE Oblica - Casarsa ... miez tarkajpuobčju je tudi adita čičica! Lietos je štorklja (čiko-nja), imiela puno diela an priet, ku je paršla v Nediške doline seje ustavla an v Ca-sarsi della Delizia. Na 30. otuberja se je rodila pru ’na fajna CiCica, ki se imenuje Serena Morello. Nje tata je Fausto an nje mama je pa Susy. Nje nona pa je Maria Vogrig iz Oblice, ki že puno liet živi dol po Laškin. Maria, an Ce je že puno liet proč od naših dolin, za se na zabit materni jezik an za na “zgubit” novice, ki se gajajo prebiera vsaki tiedan Novi Matajur. Marija je pru rada an vesela, de je ratala te parvi krat nona an so nam povie-dali, de so puno praznoval za telo fajno parložnost. Mi vemo, de je pru ’na barka kuharca an se troštamo, de navade runat tiste dobre štrukje, ki jih zna runat ona, tudi mali Sereni takuo se na zgubi tela naša stara an zlo dobra ričeta. Sereni, ki se je kumi rodila, tatu Faustu, mami Susy an noni Mariji želmo vse narbuojše. DREKA mummmmmmmmmmmmmmmm Rualis - Brieg Zapustila nas je Basilia Gasperinova V Cedajskem špitale je umarla Basilia Trinco udu-ova Cicigoi. Imiela je 72 liet. Basilia se je rodila v Ga-sperinovi družini na Bri-egu, nje mož pa je biu Rinaldo Mihielcu go miz Laz Ko puno drugih beneških družin an njih je bila v Belgiji, kjer je Rinaldo dielu kot minator. Kadar sta se varnila sta živiela to parvo dol par Pacuhu, potlè v Rualisu. VenCni mier bo počivala par Devici Mariji na Krasu, kjer je biu nje pogreb v sriedo 4. novemberja an kjer že počivajo nje mož Rinaldo an nje sin Willy, ki je umaru šele o-trok v ciesstni nasreCi. Basilia je v žalos pustila hci Andreino, zeta, sestro, navuode an vso drugo Zla-hto. DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Čedad, v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*. 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,1-7., 18. 19.07, 20. SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od9. do Hvpetakod 16.30 do 18. (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 an od 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Čedad...............731987 Ronke Letališče. .0481 -773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza stov. izseljencev.,.732231 Dreka .721021 Grmek ..725006 Srednje .724094 Sv. Lenart ..723028 Speter .727272 Sovodnje ..714007 Podbonesec ..726017 Tavorjana ..712028 Prapotno ..713003 Tipana ..788020 Bardo ..787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR 4 Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Siovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% LUCCIOLATA Ažla, sabota 14, novemberja, ob 18. uri. V Klenji bo pastašuta za vse. Na stuojta parmanjkat! Azzida, sabato 14 novembre, ore 18. A Clenia pastasciutta per tutti. Non mancate! Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. NOVEMBERJA Skrutove tel. 723008 OD 14. DO 20. NOVEMBERJA Cedaci (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se mone klicat samuo, Ce rìceta ima napisano »urgente«. Informacije za vse