Uelenje SP Do LIST 1997
352(497.
35
4 Šoštanj)
ITTI):]	9000G24.3

COBI SS a
nun,Api POPOLDNE
V CAST ŽENSKAM
nedeljo, 16. marca, so se v majhni, a prijazni dvorani stare ravenske šole zbrale domačinske in tudi lepo število moških, ki so se namenili preživeti v pomlad prehajajoče popoldne v družbi članov KUD Ravne. Prostor se je zdel kar pretesen za vse, ki so s svojo udeležbo potrdili, da dan žena ali materinski dan ni praznik, ki bi ga kazalo izbrisati s koledarja. Program je bil prisrčen in pester, tak. kot je najbolj j*o meri preprostemu, kmečko-delavskemu življu, ki za razvedrilo ne išče visoko donečih fraz, pač pa iskreno, iz srca povedano in zapeto slovensko besedo. Nekaj uvodnih besed predsednice KUD, gospe Erne Obšteter, je zadoščalo za prijeten začetek proslave. Učenci naše štiri-razrednice so z nastopom najlepše izkazali ljubezen do mamic. Prisotni smo se od srca nasmejali dvema skečema, ki so jih pripravili pod mentorstvomv gospe Danice Olup. Dobrodušna Spela je vmes brenkala na citre, da so milozvočne melodije napolnile vso dvorano.
Pravijo, da v Ravnah ni prav veliko hiš, kjer ne hi bilo harmonikarja.Da se za podmladek ni bati, so dokazali trije šestošolci. Moški pevski zbor pod taktirko g. Zdravka Zupančiča
je zapel tri nove pesmi, ki jih je predstavil tudi na reviji pevskih zhorov v Velenju. Folklorna skupina je odplesala dva venčka plesov. Mladi trobentar je ob spremljavi dekleta, ki je s prsti lahno poplesavalo po klaviaturi, zaigral milo donečo melodijo, ki je segla do srca. Recital, ki sta nam ga podarli Nina in Nataša je bil kratek, a globok. Pesmi, ki sta jih izbrali, se niso izgubde v nič. Ostale so v vsakem izmed nas celo še potem, ko smo se že vrteli v pozno popoldne in noč. Bile so pesmi Neže Maurer, močne, tako doživeto predstavljene, da so kar silile k razmišljanju. Ne toliko o tem, koliko je otrok materi še otrok, koliko jo še spoštuje v tem norem svetu. Bile so besede o tem, koliko je mati še lahko mati, ob vsem garanju, razdajanju za službo, kariero, za vse delo, ki jo čaka doma, ko pride iz službe. Tempo življenja je hiter, prehiter. Ni naklonjen sentimentalnim čustvom, mnoge vrednote, ki se ne dajo meriti z denarjem izgubljajo na veljavi, čeprav bi nam morale pomeniti največ. In nekdo je zapisal: Gorje človeka, ki ne sliši več petja ptic, ne žuborenja potoka, ne piša v bukvi, ampak samo še žvenketanje denarja!
Marjana Kotnik
Bog ne daj, da bi crknu televizor
Skrivnosti kuharskih mojstrov,
V svetu najrazličnejših medijev igra televizija zagotovo eno vplivnejših (predvsem razvedrilnih in šele nato informativnih) vlog. Treba pa je priznati, da je to medij, ki je močno spremenil medčloveške odnose, ki odtujuje in oddaljuje ljudi. Namesto, da bi se pogovarjali ali šli na sprehod, se zvalimo v naslanjač pred televizorjem. In bog ne daj, da bi crknu..
Mladi člani Kulturnega društva v Zavodnjah so 1. marca pripravili spored, ki je neprimerno bolj pritegnil, razvedril in nasmejal, kot tisti na malih ekranih. In če se vam je že zgodilo, da ste med dolgočasnim TV programom zaspali, se vam to v Zavodnjah zagotovo ne bo ponovilo. Ne zamudite ponovitve!
ODPRTO VSAK DAN OD 8. - 24. URE petek in sobota od 8. * 02- ure
IIMc-PRIVEll
Za vašega otroka priredimo nepozabno rojstnodnevno zabavo
Restavracija za vso družino p
KUPON
Ob nakupu naših proizvodov nad 300 SIT, dobite malo Cocacolo, Fanto ali Sprite ZASTONJ.
SPOMIN NA TEŽKI ČAS
NOB OSTAJA ZIV
soboto, 22. februarja, je bila v Ravnah, pri spomeniku v Osreških pečeh, spominska slovesnost, ki je obudila spomin na dogodke pred 53. leti, ko se je prav na tem mestu legendarna XIV. divizija prebila iz sovražnikovega obroča in nadaljevala pohod proti Zavodnjam in Belim Vodam. Franc Hudomal, sekretar krajevne organizacije ZZB Ravne je opisal razmere v Osreških pečeh na tisti daljnji pustni torek, ko je bilo snega več kot pol metra, borci pa lačni in prezebli. Pri preboju je padlo 22 borcev, 17 pa so jih zajeli Nemci.
Program so pripravili člani Kulturno-umetniškega društva Ravne, učenci šole in moški pevski zbor.
Na slovesnosti se je zbralo veliko borcev NOB, predsednik odbora XIV. divizije Lojze Dolničar, predsednik 00 ZZB Velenje Jože Povše, župan dr. Bogdan Menih in tudi veliko mlajših Ravenčanov, ki vojnih grozot niso doživeli, zdi pa se jim prav, da negujemo spomin na boje in žrtve slavne XIV. divizije, kot tudi na čas, ko so ljudje za svoje ideale žrtvovali največ, kar so imeli, svoja življenja.
V. M.
KRVODAJALSKI AKCIJI
13. marca je bila v Gasilskem domu v Šoštanju krvodajalska akcija, ki se je je odeležilo 163 krvodajalcev.
Naslednja akcija bo v četrtek, 10. aprila pri Kotniku v Ravnah.
VELIKA m -REŠEAJA DAN
elikonočno praznovanje beleži čez tritisočletno zgodovino, saj sega nazaj do svetopisemskega očaka Mojzesa, ki je v 13. stoletju pred Kristusom rešil del izraelskega ljudstva iz egiptovske sužnosti.
V spomin na uspelo rešitev so začeli obhajati obletni praznik, ki so ga imenovali Pasha - Gospodov mimihod. Gospodu so se zahvaljevali za svobodo.
Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje
ITOMI JAREC 1997
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
uristična zveza Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo v letošnjem šolskem letu razpisala že enajsti turistični festival Turizmu pomaga lastna glava. Tema razpisa nosi naslov Ohranimo preteklost - stopimo v prihodnost. V torek, 18. marca 1997, smo v Zrečah prisostvovali enemu izmed regijskih fes-
vrednost.
V Zrečah so navdušili učenci iz buč oh Savinji s prikazom starih družabnih iger. Učenci iz Dobrne so prikazali vabljivost Sorževe turistične kmetije iz Polž, otroci iz Vojnika so kožuhali, iz OS v Slivnici so šli na izlet z Zapravljivčkom, da naštejemo le nekatere. Na festivalu pa je sodelovalo tudi vseli 11 učencev četrtega razreda
tivalov, kjer so tekmovale ali bolje nastopale ekipe iz štirinajstih osnovnih šol. Na razpisano temo je vsaka ekipa morala napisati raziskovalno nalogo, pripraviti razstavo in odrsko predstavitev.
Daljši uvod želi poudariti nujnost, da bi čimveč ljudi izvedelo, da je ustvarjanje naših otrok vredno mnogo, mnogo večje pozornosti, kot jo ima. (Skrite) zaklade, ki jih ima vsak kraj, znajo poiskati ter jih predstaviti na izviren, mladostno svež način. Njihove naloge imajo izredno praktično vrednost in pomembno je, da ne ostanejo le sebi namen, ampak jih pokažejo ljudem v kraju in tudi širše v občini. Naloge, ki so jih s trudom izdelovali več mesecev lahko tako dobijo pravo
šole v Topolšici. V raziskovalnem projektu ZNAMENJA - KAŽIPOTI so raziskali in opisali 10 kapelic, 5 križev in dve drugi znamenji, vse raztresene po Topolšici. Iz vsega je nastala knjiga. Učenci pravijo, da so v delu uživali in da so se veliko naučili. Tudi gledalci smo pri predstavitvi uživali in upamo, da ho tak užitek dan še mnogim. Naši učenci Barbara Drev, Saša Petrovič, Boris Ovčjak, Rok Godec, Jure Tamše, Tina Zager, Anja Goltnik, Jasmina Ribič, Dejan Gorničec, Marjan Murn, Rok Ovčjak in mentorica gospa Jana Kovič zaslužijo iskreno priznanje in zahvalo. Najsi gredo v finale ali pa ne, za nas Topolščane so zmagovalci. Čestitamo.
MaM
STODRUGA I* O M L J I)
Gospodu Franju Vodovniku čestitamo za 102. rojstni dan. Pridružujemo se dobrim željam, ki sta jih na obisku izrekla šoštanjski župan in predsednik KS Gaberke.
Obhajanje Pashe je bilo zaznamovano z najlepšim bogoslužjem v templju ter kar se da slovesno oh domači mizi.
Po več kot dvanajst stoletjih spo-mina na rešitev iz Egipta, je dobila judovska Pasha nov pečat - nov Gospodov mimohod - Jezusovo vst ajenje od mrtvih.
Ko slavimo kristjani naš največji praznik, ki ga tudi spremlja najslovesnejše bogoslužje v božjih hramih ter potrebno obredno slavje za domačo mizo, želim, da hi oh vsem tem res doživeli Gospodov mimohod.
Velika noč je praznik sveta, zato jo voščim s pesmijo:
Klic veselja naj osreči po vsem svetu vse ljudi.
Aleluja, pojmo vsi,
Kristus vstal je in živi.
Jože Pribožič
2
PORAST NASILJA IN BOLJŠA PROMETNA VARNOST
miui.iu: »7
Leto 1996 v policijskih številkah
Komandir PP Velenje gospod Vidic je delo velenjske policijske postaje v preteklem letu predstavil v številkah. Povedal pa je, da se za vsako številko skriva drugačen primer, drugačna usoda, različna človeška izkušnja. Tako so pred nami zgovorne, a suhoparne številke, prav nasprotne od nadvse pestrega življenja.
PROMET
Na območju, ki spada v pristojnost Policijske postaje Velenje, seje lani zgodilo 889 nesreč, kar je 8 % manj kot leta 1995, ko so zabeležili 986 nesreč. Od teh sta se dve končali s smrtnima žrtvama (leta Ž95 štiri), 129 pa s telesno poškodbo. Najpogostejši vzroki za nesreče so neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, premiki z vozilom in vožnja po levi strani cestišča. Kot sekundarni vzrok je 16 % nesrečam botroval alkohol. Največ nesreč se je zgodilo v zadnjih treh mesecih preteklega leta, usodni dan pa je bil najpogosteje ponedeljek med 12. in 15. uro.
Policisti so v naselju Šoštanj evidentirali kar 50 nesreč, leto prej samo 36. Zanimivo je tudi, da je lokalna cesta Šoštanj - Topolšica najnevarnejša na celotnem območju PP Velenje. Lani so se tu štiri nesreče končale s hujšimi posledicami.
Morda je zanimivo povedati, da je bilo v nesrečah udeleženih 25 otrok (1,4 % vseh udeležencev) in 38 mladoletnikov (2 %). Hudo poškodovanih je bilo 9 otrok, kar pomeni 16,4 % vseh hudo poškodovanih in 5 mladoletnikov (9 %). Lažje poškodovalo pa se je 13 otrok in 11 mladoletnikov. V nesrečah so bili otroci najpogosteje potniki v vozilu oziroma pešci, mladoletniki pa vozniki kolesa z motorjem.
V okviru preventivnih ukrepov policije velja omeniti dobro sodelovanje z obema šoštanjskima šolama (učenci četrtih razredov policiste obiščejo na postaji) in igrico 9 + 2, s katero so svoje delo približali najmlajšim. Z odraslimi udeleženci prometa pa so ukrepali strožje in izdali 2479 kazni za neprimerno hitrost.
KRIMINAL
Policisti PP Velenje so leta 1996 obravnavali 805 kaznivih dejanj (leta 1995 pa 800) in jih raziskali v 70 odstotkih. Pomembno je poudariti, da je tudi letos v porastu število kaznivih dejanj z elementi nasilja, med katere prištevamo rope, roparske tatvine in izsiljevanja. Na našem območju se je zgodilo 14 ropov (leta ’95 le 5), ki so jih raziskali v 80 %, in 13 izsiljevanj (leto prej le 4), ki so jih raziskali v 90 %. Lani so za kazniva dejanja ovadili 6,2 % manj mladoletnikov. Otroci so storili 17 kaznivih dejanj (leta ’95 pa 19).
Omeniti velja tudi porast neupravičene proizvodnje in prometa ter omogočanje uživanja mamil za kar 60 %.
JAVNI RED IN MIR
Na tem področju je PP Velenje z visokom številom 1201 na prvem mestu po številu kršitev na področju uprave UNZ Celje. Število kršitev se je od leta !95 povečalo za 15 %. Najpogosteje se te kršitve dogajajo v gostinskih objektih, nato na cestah in trgih, končno pa tudi v stanovanjih. Policisti so največkrat posredovali v sobotnih popoldnevih med 16. in 20. uro. Kršitelji so bili najpogosteje stari od 34 - 44 let, sledijo stari od 18-24 in tisti od 24 -34.
TUJCI
V lanskem letu so policisti povečali nadzor in ukrepe na tem področju. Po Zakonu o tujcih so predlagali sodni postopek za 70 kršiteljev (leta ’95 je bilo takih primerov 50). Ponavadi gre tu za tujce, ki nimajo urejenega statusa, niso prijavljeni ali pa so prekoračili dovoljeno dolžino bivanja.
Represivni ukrepi
Velenjski policisti so lani uporabili prisilna sredstva, vklepanje, zvezanje in fizično silo v 83 primerih. Po pritožbi se je v treh primerih izkazalo, da se to ni zgodilo povsem po navodilih oziroma le delno upravičeno.
V. M.
112 - nova telefonska številka
Center za obveščanje

Na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenje so semdločili privzeti evropski način obveščanja ob naravnih nesrečah. V sistemiizaščite, reševanja in pomoči so določili nove regijske centre za obveščanje. To pomeni, da lahko od nedavnega vsi občani, ki potrebujejo pomoč gasilcevw*®^l reševalcev ob naravnih in drugih nesrečah, pokličejo na enotno številko 112. S tem se telefonska številka 93 ukinja.
Centri za obveščanje RS na številki 112 opravljajo naslednje naloge:
-	zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov o nevarnostih in nesrečah
-	obveščanje organov in vodilnih oseb, pristojnih za vodenje zaščite in reševanja
-	obveščanje in aktiviranje reševalnih služb	k
v
p
-	koordiniranje manj zahtevnih reševalnih intervencij
-	zagotavljanje informacijske in komunikacijske podpore organom vodenja
-	posredovanje pri zagotavljanju logistične podpore reševalnim službam
-	obveščanje in alarmiranje prebivalcev oh nevarnostih
-	posredovanje navodil prebivalcem o ravnanju v nesrečah
-	posredovanje ukazov za izvajanje ukrepov pripravljenosti in mobi-
lizacije
-	izdajanje dnevnega informativnega biltena o naravnih in drugih
nesrečah
Z evropsko telefonsko številko za reševanje in pomoč so centri pričeli delati s 1. januarjem letos.
Služba zaščite, reševanja in pomoči Občine Šoštanj
Peter Radoja
REGIJSKI CENTRI ZA OBVEŠČANJE V SLOVENIJI
ZE 95 ITT TRIKA ZA PRIVLAČNEJŠI ŠOŠTANJ
Občni zbor Turistično-olepševalnega društva Šoštanj
Spoštovanje NOB ne sme zamreti
Soštaiijsko turistično-olepševalno društvo je intèlo v petek, 14. marca,
\ prostorih jedilnice Termoelektrarne svoj redni občni zbor. Društvo
deluje že 95 let. 'ta'Ikrogli jubilej je
z obiskom počastilo velimi gostov. Od župana naše občine do predstavnika Turistične zveze Slovenije, prraH| nika KS, predsednice občinske tuli istične zveze ter ostalih turističnih društev v občini, predstavnikov gasilcev, godbe in ostalih. V poročilu predsednika društva g. Petra Radoje, je bila nanizana vrsta gledanj o turizmu pri nas. Z novo občino, je dejal, je tudi turizmu danih več odprtih poti. Plani njihovega dela so sicer precej obširni, vendar jih bodo lahko člani društva uresničili le s pomočjo občine in krajevne službe, saj društvo samo nima nobenih rednih finančnih prilivov. Že maja ah junija lahko Šoštanjčani pričakujemo naslednjo prireditev po karnevalu. To bo Memorial Družmirja s 1090 svečkami v jajčnih lupinah, ki bodo zaplavale v šoštanj-skem jezeru. Prireditve se bodo nadaljevale tudi jeseni, vse do tradicionalnega adventa v Šoštanju.
V razpravo se je kasneje vključil tudi župan, ki je izrekel članom društva
priznanje za njihovo zagrizenost pri delu. Vendar pa je bil glede razvoja turizma v občini nekoliko skeptičen. Stvari okrog bazena so še v sodnem postopku in se zelo počasi urejujejo. Gostinci se v turizem ne integrirajo, kultura pa se zadnje čase kaže v obliki vandalizma nad klopmi, igrišči in postajališči, katere je Občina v mestnem središču skušaliTskrlinTiireje^ vatfw^
Nato je komisija za priznanja podelila priznanja za prispevek k razvoju turizma v Šoštanju. Prejeli so jih: Anton Ocvirk, Ivan Žnidar st., Ivan Žnidar ml., Jožica Plesnik, Irena Lazar, Irena Kortnik, Peter Radoja, Stanko Kraševec, Rajko Zaleznik, Domen Pejovnik, Andrej Omerza in Matej Strigi.
Na koncu je delegat republiške turistične zveze ponovno poudaril pomen turističnih društev v Sloveniji, ki skrbijo za dobro pučutje gostov v naših krajih, ter priporočal županu, da v proračunu nameni nekaj osnovnih sredstev za delo društva. Za tem je predsednik društva Peter Radoja svojemu predhodniku Rajku Zalezniku v zahvalo za njegovo štiriletno vodenje društva poklonil simbolično darilo.
P
■bvfemje borcev in edežem v kupščino
ne 1. marca smo po statutu glavnega odbora ZZB in udeležencev NOB ter območne skupnosti udeležencev NOB s Velenju imeli volilno krajevne organizacije
“Topolšice.
Še živeči člani smo pretehtali svoje delo v štiriletnem mandatu. Z leti, ki prihajajo, bolezen bolj vpliva na počutje in delo. Naša organizacija je prebrodila vse viharje od leta 1991. Kot vsi državljani Slovenije smo se plebiscitarno opredelili za suvereno državo Slovenijo. Prilagajali smo se vsem ustavnim spremembam, a z željo in zahtevo po spoštovanju NOB. Pričakovali smo boljši odziv vabljenih gostov. Odzvali so se predstavnik 10 območne skupnosti borcev in udeležencev NOB, tovariš Bogo Gnezda, predstavnik KS Topolšica g. Viki Drev predstavnica Lista občine Šoštanj Špela Menih in z manjšo zamudo tudi novo izvoljeni poveljnik GD Topolšica g. Andrej Hriberšek.
Nismo uspeh izbrati novega odbora, bili pa smo srečni, da je stari odbor, čeravno kritično, pristal, da ostane na čelu organizacije še nadalje.
Kot glavne naloge v letu 1997, z zunanjo pomočjo, smo si zadah:
1.	skrb za ostarele in bolehne člane, ki jih je potrebno obiskati
2.	čim več članov se mora udeležiti proslave ob dnevu 27. 4. 1997
3.	sodelovati in poskrbeti za boljše sodelovanje pri organizaciji proslave za krajevni praznik, 9. maj
4.	udeležba na državni proslavi meseca junija v Novem mestu
5.	organizirati kvalitetnejši program in večji obisk na komemoraciji za 1. november
6.	skrbeti, da bo pred spominsko ploščo ob državnih in cerkvenih praznikih (božični, novoletni večer) gorela svečka in bo položen šopek. Želimo, da se ob podobnih slovesnostih razlega partizanska melodija harmonike in trobente.
Poleg omenjenih nalog bomo izvajali program borcev območne skupnosti.
David Jazbinšek
Komisija za okolje
in prostor
Komisija za okolje in prostor je imela v sredo, 12. marca, 12. sejo. Na njej je obravnavala spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine Šoštanj. Občani so oddali preko 200 vlog. Komisija pa se je zavzela tudi za urbanizacijo Metleč. Med železnico in cesto Šoštanj - Topolšica je edini dolgoročno perspektiven prostor za razvoj Šoštanja z zaledjem.
Nato je komisija obravnavala še idejne zasnove za ureditev Trga bratov Mravljak, ki jih bomo bralcem predstavili v prihodnji številki Lista. Promet bi bil omejen tako hitrostno kot prostorsko. Seveda bodo ob tem nujne rešitve za že sedaj skopa parkirišča.
Franc Rogelšek
S M II T I
V času od 18.02. - 18.03.1997 so umrli: Marija KODRUN, Primorska c,, Šoštanj Breda KOROŠEC, Topolšica 192 a Rudolf MENIH, Lokovica 39 Cecilija KUMER,Ravne 172 Henrik PRAPROTNIK, Topolšica 198 Branko GODEC, Florjan 248 Jožef PETKOVNIK, Florjan 75 Marija HRIBERŠEK, Bele Vode 14 Alojzij ROMIH, Tekavčeva 8, Šoštanj Frančišek L1HTENEKER, Ravne 12
KRSTI
V mesecu februarju sta bila krščena NINA in LUKA.
STROJNI KROŽEK
edsosedska pomoč je najstarejša oblika pomoči in sodelovanja pri uporabi kmetijske mehanizacije. Kmetje so si že nekdaj v ožji sosedščini izmenjevali delo s stroji in delovno silo. Strojni krožek pa je organizirana oblika medsosedske pomoči. Kmetje se prostovoljno združujejo in nudijo proste zmogljivosti svojih strojev drugim članom. Lastnik stroja z njim dela, za kar dobi plačilo po cenah, ki pokrijejo stroške uporabe strojev in so predhodno dogovorjene. Na ta način se zmanjšajo investicije v stroje. To je zelo pomembno dejstvo, saj se morajo kmetje, če želijo večji dohodek, zelo truditi znižati stroške, kar pa je realno mogoče le pri strojih. Stroški kmetijske tehnike predstavljajo 30 in več odstotkov proizvodnih stroškov na kmetiji. Predvsem je pomembna gospodarna raba. Nakup stroja je za kmeta gospodarsko upravičen le od določenega obsega letne rabe naprej. Sicer je ugodneje, da najame uslugo. Sodelovanje in plačila v strojnih krožkih potekajo neposredno med člani krožka. Sam krožek je namenjen le informiranju članov o potrebah in prostih zmogljivostih oz. usklajevanju sodelovanja med naročniki in ponudniki. To delo opravlja vodja krožka, ki ga člani krožka delno ali polno zaposlijo. S strojnimi krožki - medsosedsko pomočjo se tudi izboljšujejo socialni kontakti, zagotovljena je pomoč pri
nesrečah in delovnih konicah.
V Sloveniji je bilo v preteklih dveh letih ustanovljenih 37 strojnih krožkov. Med njimi je tudi strojni krožek Šaleška dolina, ki ima trenutno 40 članov. V začetku marca so se člani zbrali na 2. rednem občnem zboru. Kot gosta sta se ga je udeležila tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije mag. Marjan Dolenšek in direktor zadruge Šaleška dolina g. Marjan Jakob. Poročilo o delu v letu 1996 je podal predsednik g. Rudi Sevčnikar. Opravili so približno 600 delovnih ur, pristopili k Zvezi strojnih krožkov, organizirali predstavitev pluga in se udeležili srečanja z balirkami in ovijalkami. V tem letu se bodo predvsem trudili povečati število članov v krožku, organizirali bodo prikaz mehanizacije in dela (brane, sejalnice, spravilo krme - linija košnje...) ter ekskurzijo. Kot posebno nalogo pa so si zadali, da bodo poiskali vodjo krožka, saj je to človek, ki naredi krožek.
Vsem kmetom bi rada svetovala, naj premislijo o članstvu v takem krožku, naj o prednostih sodelovanja vprašajo sosede, ki so že včlanjeni ali se obrnejo na kmetijsko svetovalno službo. Velikost kmetije ne igra nobene vloge pri vključevanju v krožek; veliko koristi lahko namreč prinese tudi manjšim kmetijam, ki jim na ta način ni potrebno kupiti vseh strojev. Premislite torej in se vključite!
Spelu Menih
Okvirna razdelitev stroškov na kmetiji - znižanje je realno mogoče le pri strojih (Vir: brošura Združenja za medsebojno pomoč - strojni krožki, 1997)
KLOPNI MENINGITIS IN BORELIOZA
Predavanja Rdečega križa
Učim se, torej sem. je življenjsko geslo mnogih uglednih, pa tudi čisto preprostih ljudi. Ko zapustimo šolske klopi, domnevamo, da je naše formalno izobraževanje zaključeno. Kaj hitro pa spoznamo, da nas pridobljeno znanje ni opremilo za današnje življenje.
Rdeči križ poleg številnih dejavnosti, kot so na primer prva pomoč, poizvedovalna služba, socialne dejavnosti in krvodajalstvo, skrbi tudi za širjenje znanj iz zdravstveno-vzgojnih vsebin. V tem letnem času so ljudje, ki se veliko gibljejo v naravi, najbolj izpostavljeni pikom različnih insektov. Največjo skrb pa verjetno vzbujajo klopi, saj so ugrizi okuženih klopov lahko nevarni njihovemu zdravju. V teh dneh zato Območna organizacija Rdečega križa Velenje vabi na predavanja o klop-
TZ
C
—
nem meningitisu in boreliozi. 0 bolezni in njenih znakih, pa tudi o preventivnih ukrepih na razumljiv in poljuden način spregovori predavateljica zdravstvene vzgoje gospa Branka Drk.
Na šoštanjskem območju so prvo predavanje organizirali prizadevni aktivisti krajevnega odbora RK Ravne. V gostišču Kotnik se je zbralo precej vedoželjnih krajanov. Sledila so še predavanja v Gaberkah, Lokovici in Šoštanju.
MaM
Blagoslovljene velikonočne praznike Vam želi
SEMENARNA
Primorska 4, Šoštanj, Tel.: 882 - 500 in Vas vabi k ugodnemu nakupu: Semenski krompir po 89 SIT Zemlja za rože, lonci in korita že po 295 SIT Semena od 105 ■ 120 SIT Semena trav in detelj po zelo ugodnih cenah
SREČANJE KMETOV NA DOBRNI
Mlekarna Celeia nagradila največje dobavitelje
Kmetje, ki oddajajo mleko Mlekarni Celeia, so se že petnajstič pq, vrsti zbrali na srečanju, ki ga pripravi mlekarna, da nagradi in se zahvali za sodelovanje kmetom in kmetijskim zadrugam. Cvetka in Peter Napotnik s tremi osvojenimi pokali Srečanje je bilo
28. februarja 1997 v prelepi dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni. Mlekarna iz Arje vasi odkupuje mleko od 21. kmetijskih zadrug, ki so hkrati večinski lastniki mlekarne in združujejo kmete celjske, koroške in zasavske regije. V letu 1996 so odkupili 44.439.000 litrov kravjega in 117.000 kozjega mleka.
Direktor mlekarne g. Zdravko Počivavšek je povedal, da je količina odkupljenega mleka prvič po letu 1994 padla. Vzrok za to vidi predvsem v treh dejavnikih: spremembi odnosa med cenami mleka in žita, slabši lanski pridelek krme in pa problem somatskih celic. Sicer pa je poudaril predvsem načrte mlekarne. V bodočnosti želijo odkupiti še več mleka, saj kapacitete mlekarne niso popolnoma izkoriščene. Načrtujejo dvig produktivnosti, nižanje stroškov predelave, avtomatizacijo in posodobitev procesov. Se naprej bo ostal cilj čimveč proizvodov prodati na domačem trgu, v času od pomladi do pozne jeseni pa potrebujejo tuje trge (prisotni so v Bosni, na Hrvaškem ter v Makedoniji).
Iz uredništva Lista smo se srečanja udeležili zato, ker je Kmetijska zadruga Šaleška dolina tista, ki mlekarni odda največ mleka med vsemi enaindvajsetimi zadrugami. V letu 1996 ga je oddala 6.568.919 litrov. Kar 32 kmetov iz naše okolice odda preko 60.000 litrov mleka na leto. Pohvaljeni in nagrajeni pa so bili vsi. ki ga oddajo več kot 90.000 litrov, teh je 17: Peter Napotnik, Franc Rotnik, Alojz Rožič, Ivan Ločan, Miran Tekavc, Janko Arlič, Anton Spital, Janez Anželak, Franc Kuhar, Anton Pečečnik, Jože Ročnik, Ivan Apat, Oto Hrastnik, Ivan Kolar. Vlado Stropnik, Branko Videčnik in Matjaž Hrastnik. Največ mleka med vsemi, ki sodelujejo z mlekarno Celeia, 307.628 litrov, odda Peter Napotnik iz Topolšice, za kar je prejel pokal. Čestitamo!
Spela Menili
/O	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje_____________
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je s 1. 2. 1997 pričela vpisovati in vplačevati novoizdane obveznice z naslednjimi značilnostmi:
VRSTA OBVEZNIC
Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let.
Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela.
Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 % letno.
Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za izračun obresti je nominalna vrednost obveznice.
Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice.
Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki. Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki.
SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE Skupna nominalna vrednost celotne izdaja znaša 800.000.000,00 SIT (osemstomili-jonov tolarjev).
APOENSKA STRUKTURA
Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic in sicer:
-	48.000 obveznic po 10.000 SIT
-	3.200 obveznic po 100,000 SIT.
PRODAJNA CENA OBVEZNIC
Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. 2.1997 do dneva izplačila.
V ČASU JAVNE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOIJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12
feti fmijđae wMamüte fmfuée U
VAS VABI
V SVOJE MESNICE:
• MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU
•	MESNICA l DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B
•	MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM.
IN PRENOVLJENO KMETIJSKO TRGOVINO V VELENJU.
NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 12. DO 16. URE.
Gostišče
“POD KLANCEM” - KOTNIK
iz Raven
žeii vsem občanom, predvsem pa svojim cenjenim gostom lepe, srečne in BLAGOSLOVLJENE velikonočne praznike.
V soboto Vas vabimo na pisanke!
1
R A IV J E
NJEN PRAZNIK
b praznikih, kakršen je dan žena ali materinski dan, kakorkoli že hočete in karkoli kdo še sploh praznuje v teh časih, se mnogi možje in fantje želijo pred svojimi dragimi še posebej postaviti. Nekateri so seveda tako pozorni, da se tu pa tam tudi med letom pojavijo s kakšno rožico - denimo ob obletnici poroke, rojstnem dnevu ali pa kar tako, za boljše razpoloženje v hiši.
So pa med nami taki patroni, ki na te stvari enostavno nič ne dajo in si še misliti ne morejo, kakšne težke čase preživljajo njihove drage, recimo, v službi. Ko pogovor nanese približno takole:
Ti, kak šopek ti je pa kaj tvoj letos prinesel? Jaz sem dobila toliko vrtnic, da jih nisem mogla spraviti v vazo!”
“Tudi jaz svojega šopka nisem mogla spraviti v
/99
vazo!
“/4 je bil tudi tako velik?”
“Ne, sploh mi ga ni prinesel, saj ti pravim, da ga nisem mogla spraviti v vazo!”
Imela sem sodelavko, ki se ji je tako dogajalo iz leta v leto. Njen Gusti je na praznik žena navadno prikrevsal tako narejen, da je zvonil pri vseh sosedih v petem nadstropju, preden je zadel prava vrata. Potem je robantil po kuhinji in kritiziral ženo, ki mu seveda ni pustila večerje, za nameček pa še omenil, da so tako ali tako vse babnice enake in da je s to enakopravnostjo eno samo ljubo sranje, saj si morajo moški po novem še večerje sami kuhati.
Lansko leto pa ji je bilo vsega dovolj. Ves teden pred praznikom je tuhtala, kako bi zabelila svojemu možu, da bi jo začel bolj ceniti in se celo majčkeno bati zanjo. Kaj hi dala za to!
Pa se je domislila. Zavila je v mestno cvetličarno in naročila prijazni prodajalki: ’’Prosim, če mi lahko jutri, torej 8. marca, točno ob desetih dopoldne dostavite na dom 15 temnordečih vrtnic z vsem, kar sodi zraven, z veliko pentljo, bleščečim celofanom in tole krasno čestitko, vanjo pa zapišite:
ISKRENE ČESTITKE - NEKDO, KI IZ DNEVA V DAN BOLJ MISLI NATE!”
Plačala je, pustila točen naslov in Židane volje odfrčala v službo. Naslajala se je ob misli na to, kakšen obraz bo naredil njen mož, ki bo dopoldne doma. Kar naj bo majčkeno ljubosumen, po dvajsetih letih zakona to zanesljivo ne bo nikomur škodilo!
Mož pa je naslednje jutro že navsezgodaj začel praznovati. Odprl je steklenico konjaka in dvigal kozarce enega za drugim: ”Na zdravje vseh nas, ubogih trpinčenih mož, ki smo vedno bolj tlačeni, odkar so te... te... te beštije postale enakopravne! Preklemane babure! Vsako leto ima bolj strupen jezik, potem bi pa še ruda, da bi ji nekakšne rože nosil! Lepo vas prosim, fikus je želela! Kakšen fikus! Namesto fikusa lahko kupim celo kišto merlota, pa mi bo cel teden lepo pri srcu! Na fikus pa pridejo mušice, pa ga ni, pa je prazen tegelc.” Tako je modroval in do desetih ga je imel že pošteno pod kapo. Zdajci je pri vratih pozvonilo. Gusti je pri vratih zagledal moškega v uglajeni obleki in z resnobnim izrazom na obrazu. V roki je držal velik šopek gerber, zavitih v temen celofan, povezanih z veliko črno pentljo, zraven pa sožalno vizitko. Izročil je Gustlu cvetje, se poklonil in dejal: ' Moje sožalje, gospod!” in se odpeljal, ne da hi slutil, da je oddal napačen šopek.
Nesrečno naključje je žal hotelo, da je bila zaradi hude gneče cvetličarka nepazljiva in je nekako pomešala naslove.
Njicejeni Gusti se je odmajal v hišo, popil še kozarček in odprl vizitko. Prebral je: Naj te tolaži misel, da nas je veliko, ki sočustvujemo s teboj! Prijatelji.
Debelo je gledal v rože in premišljeval.
Zena se je po službi odpeljala naravnost domov. Razganjalo jo je ob misli, kako neki je reagiral njen mož. Gotovo jo bo objel, se ji opravičil, mogoče ji bo po bog ve koliko letih spet rekel, da jo ima še vedno rad.
Ko je vstopila, ga je našla vsega zabuhlega in s krvavimi očmi. Preden je lahko karkoli rekla, je stegnil roko v kot, potegnil na dan šopek in presenečeni ženi dejal: ”Rečem ti, Mica, kar sem ti že dvajset let trobil, da me imajo ljudje radi, da imam veliko prijateljev, tebe pa nihče ne mara! A si dobila pušeljc za praznik? Ha, seveda ne, nikoli ti ga ni še nihče dal! Meni so ga pa prinesli! Od vseh svojih prijateljev sem ga dobil in še gospod iz cvetličarne, ki mi ga je prinesel, mi je izrekel globoko sožalje! Menda je jasno, da zato, ker že cela ulica ve, da si ti ena zoprna stara vešča, jaz pa en velik siromak!
Zdaj pa še kdaj reci, če si upaš, kdo se ima v tej hiši pravico pritoževati - ti ali jaz!”
Marjana Kotnik
8. marec - zakaj pa ne?
Kij uit političnim spremembam in klicem po novem prazniku v mesecu marcu, v Topolšici nismo prekinili tradicije praznovanja dneva žena. Prepričani smo, da je to praznik, ki ima vsebino.
Letos je ob 8. marcu potekalo več prireditev. Učenci topolske šole so mame in vse krajanke razveselili na petkovo popoldne, v nedeljo pa so se starejše krajanke zbrale na tradicionalnem srečanju, ki že nekaj let poteka v jedilnici Bolnišnice. Gospod Marjan Marinšek je ob tej priložnosti Topolščankam (in Topolščanom) poklonil simpatično pripoved o svojem potovanju po Argentini, ki jo je pospremil s številnimi diapozitivi.
Blagoslovljene velikonočne praznike Vam želi
monili
ELEKTRO ČAS
Levstikova 15, Šoštanj Tel: 881 333
in se priporoča še vnaprej.
Našim cenjenim kupcem in poslovnim partnerjem želimo srečno in veselo praznovanje Velikonočnih praznikov in se jim zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje.
Z veseljem Vas pričakujemo vseh OSEM dni v tednu!
Kolektiv OSMICA
Prijetne velikonočne praznike Vam želi
ANDREJEV DOM M SLEMENE
Priporočamo se za obisk!
Milan Kretič
MOJEMU OČETU	OSMI MAREC
Pogovarjam se...	Ob osmem marcu pozdravljam vsa dekleta, matere in žene,
Nekaj govorim,	pri tem ne želim delati razlike nobene,
nekaj poslušam za naprej in	naj bo starejša ali mlada,
nazaj,	vsaka naj ima vse, kar je živo, rada.
rečem si zakaj?	Tu za narodnost se ne sprašuje,
Jem in spim,	tudi svojo domovino naj spoštuje,
govorim in živim	saj vera in država enako nas učita,
božam otroške dlani PREDAJAM SE.	obe le dobrih državljanov si želita.
	Zato vedno dobre mamice, žene ostanite,
Vedno znova in	pod tem bremenom nikdar ne klonite,
znova,	vsaka svoje otroke naj tako uči,
ko ob tvojem grobu se ustavim,	da v n jih pretakala se bo poštena kri.
pobožam zemljo	Ko materin obraz z gubami je obdan in koža ovenuje,
in si pravim...	za svoj trud ter neprespane noči plačila ne pričakuje,
	če ve, da otrok je zdrav in srečen duh njegov,
Naj še pobožam ta mrzli kamen, da	za njo največji to je blagoslov.
srce lahko zajoče,	Ce tudi lasje že sivo barvo so dobili,
da sva tukaj skupaj jaz	v srcu njenem se čuti niso spremenili,
in ti. moj dragi oče.	saj v prsih nevidna materina ljubezen tako močno gori,
	da le smrt lahko jo pogasi.
Milojka	Štefka Prislan
30 LET KAJUHOVE BRALIVE ZMCKE
Ljubezen do knjig je brez meja
Kajuhove bralne značke so prvič podelili februarja 1967. Takrat je značke prejelo 466 bralcev. Od začetkov do danes je preteklo 30 let in bralna značka je doživela neverjeten razcvet. Do danes jo je osvojilo 75.555 učencev naše doline, kar pomeni več kot polovica vseh učencev.
Pobudniki bralne značke v Šaleški dolini so bili Elfrida Ambrožič, Milka Jarnovič, Nežka Mlakar, Marija Zupanc in Karel Kordež. In kot snežna kepa, ki drvi po hribu, se je večalo število navdušenih mladih bralcev. Leopold Suhodolčan je zapisal, da brez požrtvovalnih in razgledanih mentorjev na šolah, ki imajo veliko posluha, iznajdljivosti, potrpežljivosti in ustvarjalnega duha, ne hi bilo bralnih značk. In ker se oh nagradah in čestitkah bralcem pogosto pozabi na mentorje, ki so skupaj z mladimi bralci doživljali literarna dela, se je Medobčinska zveza prijateljev mladine odločila, da se oli praznovanju 30-letnice Kajuhove bralne značke, 25. februarja v Domu kulture v Velenju, zahvali in podeli priznanja prav njim. Spominska darila so prejele začetnice značke, priznanja za več kot 25-letnd delo s knjigo in bralci pa je prejelo 25
učiteljic, med njimi iz naše občine: Jožefa Miklavžin, Helena Tajnik, Ljudmila Delopst, Nuša Trehše, Olga Žuža
V multimedijski dobi najrazličnejših avdio-vizualnih in računalniških sredstev se mi zastavlja vprašanje, kje tiči skrivnost uspeha bralne značke. Kako je mogoče v času, ko veliko Slovencev ne prebere niti ene knjige v celem letu, za branje navdušiti več kot polovico šolarjev in sedaj tudi že predšolskih otrok. Verjetno imajo za to največ zaslug prav mentorice, ki so pred nekaj leti pravočasno zaznale, da je potrebno bralno značko osvežiti in prilagoditi. Rezultat je poenoteno gibanje S knjigo v svet, ki je dobilo nove vsebine, bralci pa nove nagrade. Prepričana sem, da se bo Kajuhova bralna značka dobro držala tudi v svojem četrtem desetletju. In z njo nove generacije mladih bralcev. Bolj zaskrbljujoče se mi zdi dejstvo, da veliko število mladih bralcev ne zraste v starejše bralce. Jim tekmovalna narava značke le ne vcepi trajne ljubezni do dobre knjige, ob branju katere je pravzaprav najlepša nagrada estetsko in čustveno ugodje ter moralno in kritično razmišljanje.
V. M.
Ko je vsaka pot za pol ure daljša
Že lani v poletnih mesecih je prišla na knjižne police (in sedaj že skoraj pošla) zimska pravljica o Kavčnikovi domačiji, ki jo je spisal Ivo Stropnik in s toplimi ilustracijami opremila Neda Hafner. Knjiga je slikanica A4 formata, a hkrati veliko več kot le-to. Izšla je v zbirki Slovenska dediščina, ki sta jo zasnovala založba Karantanija in velenjsko Založništvo Pozoj z namenom popularizacije spomeniško varovanih kulturnozgodovinskih in naravnih spomenikov na Slovenskem in ohranjanja slovenske slovstveno-folklorne dediščine. Na notranjih straneh platnic najdemo topografski karti, ki z imenom in kratko zabeležko prikazujeta etnološke spomenike ljudskega stavbarstva na območju občin Šoštanj, Velenje in Šmartno oh Paki. Svoji zimski pravljici je avtor dodal še nekakšen slovar narečnih besed in pojasnila vraž, običajev, kmečkih jedi ter zaznamke o osebah in dejstvih, ki so skozi štiri stoletja zidala trdnost Kavčnikove domačije.
Tako lahko rečem, da je knjiga strokovno in poučno delo, po katerem morajo seči učiteljice in otroci. Ivo Stropnik pa ni zaman pod naslov zimske pravljice Ko je vsaka pot za pol ure daljša simpatično pripisal posvetila za dedke in babice, saj je besedilo na trenutke že preveč stilizirano, pripoved izgublja nit in postaja nerazumljiva, hkrati pa tekoče branje otežkočajo in prekinjajo pregosto posejani asteriski. Pot postaja daljša. Se sploh konča?
Tudi če ne verjamete več v nadnaravno in vraže, preberite pravljico, hitro, preden se večeri skrajšajo!
V. M.
(J)<-
PETEK, 21. MAREC 1997
STRM
R T
IZVRSTNO ZA ZAKLJUČEK TUDI NAŠE ODBOJKARICE NIZAJO USPEHE
b koncu naporne sezone, ki je bila za odbojkarje Šoštanja-Topolšice velik zalogaj, so domači igralci dosegli še en velik uspeh. V tekmovanju za naslov pokalnega zmagovalca Slovenije so zasedli izjemno 3. mesto in za sabo pustili ekipe, ki so v samem vrhu slovenske odbojke. V četrtfinalu pokala so premagali ekipo Bleda z rezultatom 2:0 v tekmah, v polfinalu pa so klonili proti kasnejšemu zmagovalcu, ekipi Salonita, kije v finalu premagala ekipo Gradisa iz Maribora.
Zadnje tekme letošnje sezone v 1. A državni odbojkarski ligi pa so potekale takole.
Šoštanj, 21. 2.,
ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA : GRADIS 0:3 (-9, -6, -9)
Trenutno drugouvrščena ekipa iz Maribora je bila premočan nasprotnik za nerazpoložene domačine, ki so v treh nizih zbrali le 24 točk. Prvi niz so gostje gladko dobili. V drugem so domačini zaigrali bolj zbrano in se enačili z Mariborčani do pete točke, a v nadaljevanju niza dosegli le še točko. Premoč gostov se je pokazala v tretjem nizu, saj so povedli kar z 0:9 in zmaga je bila zagotovljena.
Šoštanj. 22. 2., ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA : A BANICA OLIMPIJA 2 : 3 (-9, 8, -11,11, -17)
V izjemno razburljivi tekmi, polni preobratov, so gostje iz Ljubljane, kljub silovitemu začetku in vodstvu domačih s 3 :0, z zbrano igro dobili prvi niz. Topolščani
so takoj vrnili udarec in z močno ter raznovrstno igro nadigrali igralce Olimpije ter prepričljivo osvojili drugi niz. V 3. in 4. nizu je bila igra zelo izenačena do rezultata 11:11, končnici pa sta pripadli enkrat gostujoči in enkrat domači ekipi. Tajbrejk se je odločil šele pri rezultatu 17:19, čeprav so domači vodili ves niz. Ljubljančani pa so vseeno odnesli dragocene točke!
Kamnik, 1. 3., KAMNIK : ŠOŠTANJ-TOPOLŠICA 3 :2 (-10, -9, 7,12,14)
Zadnja tekma pomladanskega dela lige je prinesla ekipi Kamnika srečen par točk. Prva dva niza sta v popolnosti pripadla ekipi gostov. V tretjem in četrtem nizu pa so leti zaradi velikega števila lastnih napak dovolili, da so domačini izenačili. V petem odločilnem nizu so Topolščani vodili že s 6:10 in imeli zmago že v žepu, a so jo z lagodno igro zapravili in osrečili domačine.
Naslov državnega prvaka Slovenije je po napetem boju pripadel ekipi Salonita iz Kanala. V tretji, odločilni, tekmi so v Mariboru premagali ekipo Gradisa z rezultatom 2:3 (-12, -8, 5, 9, -10) in že četrtič zapored osvojili to najprestižnejšo lovoriko.
Kljub uvrstitvi na predzadnje mesto bodo zaradi nespremenjenega sistema tekmovanja igralci Šoštanja-Topolšice v naslednji sezoni 97/98 še vedno nastopali v l.A ligi. Tako se na odbojkarkih igriščih obetajo nove razburljive predstave.
Robi Kugovnič
V spomladanskem delu še brez izgubljenega niza
17 Šoštanju že nekaj let uspešno i deluje ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj. Še v času bivše Jugoslavije je nastopal v takratni 1. SOL (slovenski odbojkarski ligi). Sedaj pa že tretje leto nastopa v 2. SOL.
Lanski rezultati so pokazali, da je želja ekipe napredovanje v višji rang tekmovanja. V sezoni 1996/97 je članska ekipa trenutno
na prvem mestu in je z eno nogo že v 1. B odbojkarski ligi.
Do sedaj je bilo odigranih 17 tekem in od tega samo ena izgubljena. V spomladanskem delu prvenstva niso igralke Kajuha Šoštanja nasprotnicam oddale niti enega niza. Seveda je potrebno do konca prvenstva odigrati še pet tekem.
Tudi v pokalnem tekmovanju so
igralke Kajuha dosegle lep uspeh z uvrstitvijo v četrtfinale, kjer pa so bile nasprotnice Kemiplasa iz Kopra pretežak nasprotnik.
Kako klub deluje, kakšna je njegova pot od začetka do danes in kako je organiziran pa v prihodnjih številkah.
Boris Plamberger
Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline ob Paki vabi na izlete:
1.	v soboto, 26. aprila, enodnevni izlet z avtobusom v neznano. Kosilo in zvečer kmečka pojedina. Ogled elektrarne in rezervata dragocenih živali. Cena: 4500 SIT.
2.	v petek, 30. maja, edinstveni majniški izlet z vlakom v Beljak in vožnja z ladjo po Dravi. Cena: 5500 SIT in 50 šilingov. Obročno!
Prijavite se lahko z vplačili v pisarni MDI Velenje vsak četrtek od 11. do 13. ure.
Pojdite z nami in ne bo vam žal! MDI Velenje/TAZI
Vesele velikonočne praznike Vam želi pekarna
tuKtuti
Priporočamo vam orehovo potico, kolače in torte za pisanko.
Vsem občanom želimo
blagoslovljene velikonočne praznike in veselo praznovanje
OBČINSKI ODBOR ŠOŠTANJ
Gozd in gozdarstvo v naši sodobni drnzbi
N
Petek, 21. marec, ob 18. uri, Gasilski dom v Šoštanju - občni zbor Planinskega društva Šoštanj
Nedelja, 23. marec, po maši pri cerkvi Sv. Jakoba v Topolšici - nagrada za najbolj izvirno in najdaljšo butaro
v
Torek, 23. marec, oh 9. uri, Kulturni dom Šoštanj - 5. redni občni zbor Kmetijske zadruge Šaleška dolina
Sobota, 29. marec, po blagoslovu jedil v eekvi Sv. Jakoba -razstava najlepših pirhov
Sobota, 12. april, Kulturni dom Šoštanj in Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha - otvoritev razstave Likovni svet otrok
v
Sreda, 23. april, na Trgu svobode in po ulicah Šoštanja - dan knjige: knjižni sejem s spremljevalnim programom (srečanja s slovenskimi književniki)
ekdaj je gozd pokrival večji del kopnega. Iz gozdnega morja so gledale le najvišje vzpetine, obrežja rek, goličave, nastale zaradi naravnih ujm, požarov. Človek je zaradi preživetja gozd počasi izsekoval in si na krčevinah urejal polja, travnike. Z začetki industrializacije je vrednost gozda počasi naraščala, zaradi uporabnosti gozda za kurjavo, gradbeni material, oglje... V tem obdobju so se začela prva pustošenja gozdov, hkrati pa tudi prvi pozivi za njegovo zaščito. Prostor, ki nosi sledove človekovega delovanja, imenujemo kulturno krajino in je odsev materialne in duhovne kulture nekega časa in potreb družbe. Njeno “ravnotežje” je odvisno od intenzivnosti človekovih posegov in od odpornosti posameznih elementov krajine - v prvi vrsti gozda - pred spremembami. S premalo spoštljivim odnosom do gozda in njegovim propadanjem pa so se pričele človekove skrbi - za zrak, ki ga vdihava, za vodo, ki jo pije... Ob pustošenju gozda izginja pestrost ekoloških sistemov, saj izginjajo najobčutljivejše živalske in rastlinske vrste, nadomešča pa jih revna mešanica “najkoristnejših”. Vse hitrejši gospodarski in kulturni razvoj družbe vpliva na gozd po dveh poteh - pojavlja se vse več interesentov za aktivnosti v gozdu, te pa čedalje močneje obremenjujejo gozdne ekosisteme. Naša naloga v dojemanju narave mora postati tudi dojemanje pomena gozda za Slovenijo in s tem
tudi za kvaliteto našega življenja. O vplivu gozda na kvaliteto človekovega življenja zelo slikovito govori tale misel Leopolda Hufnagla, urejevalca, gojitelja, utemeljitelja teorije našega prebiralnega gozda: “Bistvo gozda pronica v človekovo dušo po vseh čutilih, vzbuja neizrekljive občutke, vodi misli v daljavo do neskončnega, pomirja in osrečuje... ”
V preteklih štiridesetih letih je slovenski gozd po stoletjih devastacij doživel prerod. K temu je pripomoglo več kot stoletno naprezanje gozdarske stroke in njene znanosti, pomagala pa je tudi slovenska javnost, ki ji ni in ji ne more hiti vseeno, kaj se dogaja z gozdom. Da je to res dokazuje stanje gozda v naravi. V zadnjih štiridesetih letih smo iz gozda vzeli 140.000.000 m3 lesa. To je približno toliko, kot je bilo vsega lesa v naših gozdovih leta 1950. Danes imamo v naših gozdovih več kot
200.000.000 m3 lesa, torej 60.000.000 m* več. Na povprečnem hektaru gozda raste 194 m3 kakovostnega lesa. Z nego smo odvzemali (slabši) les in oblikovali veliko boljši in bolj kakovosten gozd, kot je bil pred štiridesetimi leti. V gozdovih Slovenije je nad 300.000.000 ton organske snovi, ki oblikuje naše naravno okolje. To enkratno in ogromno biogmoto je treba nenehno skrbno negovati. Gozd, ki bi ga prepustili naravi, bi le slabo izpolnjeval zahteve naše družbe. Pridelava lesa in okol-jetvorno delovanje gozda morata hiti usklajena. To zahteva ekološko osveščena družba od vsakega gospo-
darstva. V slovenskem gozdarstvu je taka rešitev uveljavljena v vsakdanji praksi. Vemo, da ima človek do gozda različne zahteve. Prav tako iz zgodovine vemo, da je človek iz gozda vedno zahteval več in nikoli manj. Zato so gozdovi obremenjeni. Od njih želimo kakovosten les, kakovostno okolje, kakovostno vodo... Tem zahtevam se ne bomo nikdar odrekli. Gozdarstvo je razvilo metode, kako tako kakovost dosegati in hkrati ohranjati naravnost gozda. Z golosečnim gospodarjenjem tega ni mogoče doseči. Potrebno je posebno negovalno delo z gozdom. Pri tem gre za energijsko zelo varčno tehnologijo. Znanstveno je dokazano, da je v negovalno odkazanem gozdu vrednost prirastle-ga lesa nekajkrat večja kot v nenego-vanem gozdu. Tako ustvari gozdar z eno uro odkazila večkratno vrednost te ure, če skrbno z redčenjem oblikuje določen gozd. S takšno nego prenašamo razpoložljiv prirastek lesa od dreves, kjer rastejo drva, na drevesa, kjer prirašča furnirski les.
Z negovalnim gospodarjenjem z gozdom ustvarimo energijsko razmerje 1:10; vložimo eno enoto energije, dobimo pa jih deset. Za primerjavo: v kmetijstvu ZDA je to razmerje obrnjeno, torej 10:1; vložijo deset enot energije, dobijo pa eno. Pri tem v gozdarstvu niso upoštevani vsi drugi povečani učinki gozda (varovalni, vodni...). Med drugim pa za kakovosten les pridelan v gozdu porabi predelovalna industrija 1 -2,5 krat manj energije, kot za les
povprečne kakovosti.
Kako pomemben je gozd za človeka, njegovo kulturo in njegov obstoj so vedeli že stari narodi. Gozdovi v bližini vodnih izvirov so bili zaščiteni. Celoten sistem človekovih potreb je možno razvrstiti v tri večje sklope:
-	proizvodna funkcija gozdov (les, hrana za ljudi in živali, drugi gozdni proizvodi)
-	okoljetvorna funkcija gozdov (varovalna, hidrološka, klimatska...)
-	kulturno pogojena funkcija gozdov (rekreacijska, estetska, poučna, obrambna, kulturna in kot naravna dediščina).
Zadnji dve (neproizvodni) funkciji z razvojem družbe pridobivata na pomenu in vrednosti pred proizvodno. Gozd in drevo sta vzgled za nepo-tratno tehnologijo. Hektar gozda prečisti 10-12.000 m3 zraka letno. Obenem, ko čisti zrak, izboljšuje klimo, varuje tla in objekte, omogoča rekreacijo, skrbi za varčno akumulacijo vode in prirašča.
Pritiski na naravo in s tem tudi na gozd bodo v prihodnosti čedalje večji. Od gozda se bo zahtevalo več, kot doslej. Da bi gozd vse to zmogel zdržati se mora krepiti. Takšen, močnejši gozd pa lahko zagotovijo le strokovnjaki ob učinkoviti podpori celotne družbe. Zavesti se moramo, da gozd ni le naša nacionalna dobrina, temveč pogoj za naš nacionalni obstoj.
Damjan Rožič
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE
II zadnjih tednih se je vreme V otoplilo in sonce vedno bolj • pridobiva na moči. Iz dneva v dan nas vedno bolj vleče na travnike in polja in že smo pričeli z opravili, običajnimi za pomlad. Mednje v prvi vrsti sodi skrb za posevke ozimne pšenice in za travnike.

OZIMNIH ZIT
V teh dneh naše poglede najprej pritegnejo živo zelene njive, na katerih so posejana ozimna žita. Ob pregledu posevkov v preteklih dneh smo opazili, da letošnjih, posevkov ni zredčila snežna plesen, čemur smo bili priča preteklo pomlad. Ravno nasprotno. Marsikateri naš posevek je celo pretirano gost, za kar je verjetno kriva bojazen pridelovalcev, da bo tudi letošnja zima vzela veliko rastlin in so v strahu pred tem v jeseni sejali prevelike količine semena žit. Posevki imajo tako celo okrog 470 - 560 rastlin na kvadratni meter, kar je preveč. Primerni sklopi ozimnih žil po prezimitvi so od 280 - 380 rastlin na nr (odvisno od sortnih lastnosti). Za posevke, ki so gostejši kot 500 rastlin na m priporočamo redčenje z mrežasto hrano. Zakaj? Ce na polju ostanejo vse te rastline in posevek še močno dognojimo z dušikom, bomo priča močnemu razraščanju žit in pregosti posevki bodo še bolj dovzetni za napade bolezni in škodljivcev preko vegetacije. Zato priporočamo, da posevke, ki niso pregosti (imajo optimalen sklop rastlin) v naslednjih dneh dognojite s 7Ü kg čistega dušika/ha oziroma gostejše posevke le 40 - 50 kg čistega dušika/ha. V primeru, da ima vaš posevek redkejši sklop kot 170 rastlin na nr priporočamo preora-vanje ali dosejavanje mnogocvetne ljulke.
Prav je, da pričnete opazovati tudi razvoj plevelov v vaših posevkih ozimnin. V času razraščanja žit za zatiranje širokolistnih plevelov priporočamo uporabo: BASAGRAN-a 600, BASAGRAN-a DP-P, DICOFLUID-a MP COMBI, DUPLOSAN-a DP. STARANE 250 ali STARANE M. Pred uporabo navedenih sredstev si vsekakor še enkrat preberite navodilo za uporabo, če pa boste v dvomih, katero sredstvo in v kakšnem odmerku hi uporabili, se lahko obrnete na svojega kmetijskega svetovalca.
SPOMLADANSKA DELA NA TKALI\JIJ
Ker je lanska junijska suša prizadela naše travnike in marsikomu že ali pa še bo pričelo primanjkovati krme, moramo izkoristiti te tople dni in pašnike ter travnike pripraviti, da bodo
čimhitreje ozeleneli.
Kdor ima urejen pašnik, se je že lotil popravljanja ograje. Pri tem ne pozabite pregledati celotne ograje in zamenjati poškodovanih delov (kolov, izolatorjev, žice...). Da boste zagotovili tudi pravilno električno napetost povsod po ograji, preverite tudi spoje žic.
V primeru, da so na travnikih ostale oaze ali celotne nabrežine s staro, suho travo, jih morate očistiti. Najboljši način je še vedno grabljenje stare in suhe trave. Marsikomu se zdi takšno delo odveč in raje uporabi najlažji, vendar tudi najdražji način očiščenja travinja - požiganje. Posledice takšnega dejanja so lahko nepredvidljive, lahko pride do požiga gozda, poslopij, travinja... Po takšnem čiščenju površine res hitreje ozelenijo kot travinje, ki ni bilo požgano, vendar so na teh površinah zrasle slabe, nekakovostne trave, ki v prehrani govedi nič ne koristijo. Zakaj? S tem, ko smo požgali staro in suho travo, je toplota ognja poškodovala rastne vršičke kakovostnih trav in hkrati toplotno obdelala semena plevelov in manj vrednih trav, ki so potem liitro vzkalile. Toplota ognja pa poškoduje tudi koristne organizme (deževnike, hrošče...) in mikroorganizme, ki spreminjajo organsko snov v rastlinam dostopna hranila. Travnike pa je potrebno spomladi tudi pognojiti. Dejanske potrebe po hranilih za določen travnik izvemo le s pomočjo kemične analize tal. Na osnovi teh podatkov travnike pognojite s fosforjem in kalijem, z dušikom lahko tudi nekoliko taktizirate. Ker večini zaradi lanskega slabšega odkosa grozi pomanjkanje krme, vam priporočamo, da z dušikom najprej gnojite tisti del travinja, ki ga boste uporabljali najprej. Pašnike in travnike, ki jih boste izkoriščali kasneje, lahko pognojite kasneje. Za dognojevanje spomladi potrebujete 40 - 60 kg čistega dušika/ha. Za gnojenje lahko uporabite ustrezen NPK, v primeru ekstremne založenosti s fosforjem in kalijem uporabite KAN, seveda lahko uporabljate tudi govejo ali prašičjo gnojevko ali gnojnico.
TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC
Tako kot v preteklih letih tudi letos Kmetijska svetovalna služba organizira redno letno testiranje traktorskih škropilnic. Po Zakonu o varstvu rastlin je le-te potrebno testirati vsako tretje leto oz. vsako leto, če s temi napravami izvajamo ukrepe varstva rastlin tudi drugim. Pri Kmetijski svetovalni službi Velenje bomo prijave zainteresiranih za ta pregled zbirali do vključno 25. 3. 1997.
Iris Zičkar, dipl. ing. kmet.
Oko me boli !
17 ambulanti za male živali se vse pogosteje oglasijo lastniki, katerih ljubljenci imajo težave z očmi. To seveda ne pomeni, da lastnik potarna, da njegov pes ali 1/ muca slabo vidi, ampak da gre za takšno spremembo na očesu živali, ki jo je lastnik opazil.
■ Največkrat so to spremembe, ki so povezane s poškodbo, ki je lahko na primer posledica pretepov ali prometne nezgode oziroma tujek v očesu. Okolica očesa ali pa celo samo oko sta v takšnih primerih vidno prizadeta: obilna oteklina, raztrganine, tujki, celo izpad očesnega zrkla. To slednje je na prvi pogled zelo hudo. V kolikor ni dovolj hitre pomoči, lahko žival ostane brez očesa. Nekaj primerov, ki sem jih navedel, je bilo pozdravljenih dokaj hitro in uspešno.
Bolj pogosto pa nas obišče pacient takrat, ko se iz očesa že izceja rumenkast izcedek smrdljivega vonja in je splošno stanje živali že vidno prizadeto. Takrat je nemogoče pričakovati magične spremembe v procesu zdravljenja.
Omenil bi še eno skupino sprememb, ki niso tako zelo ali tako hitro vidne. To so spremembe, ki jih lastnik opiše kot zelo pogosto solzenje oči. Vzroki le-tega ponavadi tičijo v nepravilnosti očesnih vek. Le-te so lahko “uvihane’” in s svojimi dlačicami dražijo oko. Oko se solzi in to lastnik opazi. Če je spremembo opazil dovolj hitro in dlačice s svojim drgnjenjem niso uspele poškodovati roženice, bo operativni poseg rešil problem. Ce pa so na očesu že nastale spremembe, je zdravljenje kljub operaciji dolgotrajnejše.
Očesne veke pa so lahko tudi “izvihane”, prevelike in oko je izpostavljeno nenehnemu izsuševanju, kar poskuša preprečiti s pojačanim izločanjem solz. Rešitev je spet operativni poseg, s katerim korigiramo takšno veko, če je le dovolj zgodaj.
Bodimo torej pozorni tudi na oči, kajti tako imenovani zaspančki so prvi znak, da je nekaj narobe, in niso nekaj, kar je normalno!
Tomo Wankmüller, dr. vet. med.
MODRA KRONIKA
\ soboto, 1. marca, ponoči so na PP dobili obvestilo, da v jarku pri Elkroju leži mrtev	V petek, 7. marca, se je stanovalec s Prešernovega trga pritožil nad zelo glasno glasbo,
moški. Policisti so ugotovili, da je tam obležal 50-letni Velenjčan zaradi vinjenosti,	ki so jo poslušali v Vinskem hramu. Policisti so podali predlog sodniku za prekrške.
Poskrbeli so, da so ga na izstreznitev odpeljali reševalci zdravstvenega zavoda Velenje.
V ponedeljek, 10. marca, je bilo vlomljeno v prostore nogometnega kluba Usnjar poleg V torek, 4. marca, so policisti na željo natakarice posredovali v lokalu ZOOM, kjer je igrišča pod vilo Široko. Vlomilec je odnesel več športnih oblačil in rekvizitov v vred-gost s Koroške razgrajal in razbijal. Poslali ga bodo k sodniku za prekrške.	nosti 900.000 SIT. Storilca še iščejo.
i'iiiiioiiivvvii: mum (tretjič)
NAČINI UREJANJA UGREZNINSKEGA POLJA S PROSTORSKIMI AKTI
RABA PROSTORA-STANJE
M 1 25000 POMANJŠAVA
pozo
KMETI
TUŠKE POVRŠNE NASELJE,SW/ttA HtŠ INDUSTRIJA POMEMBNEJŠA CESTA VOOOTOK JE7C.-.0 OEPCHJA PEPEL REKREACIJA MJITIRNA DEDIŠČINA
, MEJA OEMOČJA KRAJUSKM ZASNOV 1CJA PRDOBNALNEGA PROSTORA HV
Skica 1: Krajinske zasnove ugrezninskega polja RLV: stanje prostora okoli leta 1988 - 1989
it prejšnjih sestavkih sem želela I/ bralcem čimbolj plastično predli staviti širino problemov, ki jih povzroča pridobivanje premoga. Za lažje razumevanje bi bilo morda prav, da hi tabelo, ki je bila objavljena v prejšnji številki, nekoliko razložila, po drugi strani pa se mi ne zdi smiselno naštevati in opisovati dejstva, ki jih poznate.
Za območje pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje so bile izdelane krajinske zasnove, ki formalno nikoli niso bile sprejete kot sestavni del prostorskega plana, za izdelovalce pa je zelo spodbudno, da jih naročnik kljub temu bolj ah manj upošteva.
Izhodišče sta predstavljala Dolgoročni (DP) in Srednjeročni družbeni plan občine Velenje (SDP) z opredelitvijo interesov in ciljev razvoja, območij in načinov urejanja, programskimi usmeritvami in obveznimi izhodišči. Krajinske zasnove območja ugreznili s strokovnimi podlagami so bile večletna naloga. Na Zavodu za urbanizem Velenje smo jih skupaj z zunanjimi sodelavci in pod nadzorom projektnega sveta izdelovali od leta 1988 do lani. Delo je, razen v začetni in zaključni fazi, vodila moja kolegica, Marjana
Kopitar, dipl. ing. kr. arh. Naloga je bila razdeljena na tri faze (inventarizacija in analiza stanja, valorizacij-ske/vrednostne analize s preverjanjem variantnih konceptov razvoja in krajinske zasnove, ureditveni načrt ugreznin), ki pa so se med izdelavo naloge dopolnjevale. V času izdelave smo zbrali številne pripombe, predloge in dodatna mnenja, ki smo jih skušali upoštevati ali pa nanje podati argumentirane odgovore. Nekatere pripombe pa so tudi presegle domet naloge, zato smo jih uporabili kot usmeritve za nadaljnje delo. Izdelovanje tega dokumenta je sledilo načelu perpetuimi mobile, ki sem ga opisala v prejšnjem članku, oziroma načelom varovalnega planiranja, ki želi čimveč možnih problemov predvideti v naprej in se že v zasnovi rabe prostora izogniti problemom oziroma mora vedeti zanje: analizi stanja je sledila analiza razvojnih trendov, temu odkrivanje problematičnih področij, na osnovi tega pa so se oblikovale usmeritve za nadaljnjo rabo prostora.
Več prihodnjič!
Saša PIANO, dipl. ing. kr. arh.
TRENDI
PCSTOKJ tn.OSoi-OBSEG POŠKOOB GOZD-POSEK, ZARAŠČAM JE ItftTUS« POVRŠK 7/lRANA RABA POSELITEV-RUŠEN*. REKUUKACIJA POSELITEV ŠOŠTANJ-RUŠENJE-\AROAN JE I0Q) KULTURNA DEDtŠČJNA-RUŠENJC .TRAJNA IZGUBA PROMET- POŠKCOBC, PREKINJENI POVEZJM VOOOTOKPPOŠKOOBC.REGULAUJE, SPREMEM0E TOKA JEZERA-ŠRfTEV,OKSNAir*N JE-ZASUTJE (DEL) NAS^PREPREČEVANJE PRELITJA PROIZVODNJA-ŠRtTEV
DtPOMJA-ŠRITEV ( PEPEL,IOMUNALNA DEPONIJA ) REKREACUA-ŠRITEV
MEJA KZ — ------ MEJA PP RLV
Skica 2: Krajinske zasnove ugrezninskega polja RLV: razvojni trendi konec osemdesetih let
USMERITVE
POGREZN 1m,(Z$m-06SEG SANACIJ GOZD-OBNOVA V OBSTOJEČEM OBSEGU KMETIJSKE PCVRŠNE-REKUTIMiajA POSanEV-OBNOVA,DOPOLNITEV POSELITEV ŠOŠTANJ-VAROVANJE-tZLOČENO IZ COKDfV KULTLRHA DEDlŠČNA-VLROVANJE-IZLOČENO IZ OOKO* PROMET-OBNO A-NAOOhf STNA GRADNJA VOOOTOK)-KRAJINSKO EKOLOŠKA SANACIJA JEZERA - SANACUA. ZDRUŽITEV-ZASUTJE NAS*>-REKULTI\AOJ/
PROZVOON J A- OM E JTT E V. ZAŠČ ITA. S AHAC G A OEPI'NIJA-OMEJOEV, REKUTMICIJA REKREACIJA-ŠIRITE V
Skica 3: Krajinske zasnove ugrezninskega polja RLV: usmeritve nadaljnjega razvoja
PETEK, 21. MAREC 1997
N
o vidite, da se ni sesul svet, ko je v vlado z LDS stopila SLS. Nekaj ministrov je zapustilo svoje tople stolčke in jih prepustilo novim silam. Seveda vsi novi ministri obljubljajo takšne in drugačne spremembe. Kmetje pa so najbolj veseli izjav novega kmetijskega ministra, ki obljublja, da bo v štirih letih proračun svojega ministrstva povečal za dvakrat. Seveda vsi upamo, da ne na račun povečanja števila zaposlenih. Ze za letos pravi, da bo bistveno višji od lanskega. No, mogoče se bo pa potem lahko tudi s kakšnim državnim žegnom popravila cena kmetijskih proizvodov, na primer mleka! Soštanjska kmetijska zadruga je zdaj sploh postala znana, da pridela mleka kot vode. V mlekarni Arja vas so priznali, da smo Šoštanjčani taboljši in smo dobili prvaka in viceprvaka v količini lani oddanega mleka. Ja, tako je z mlekom. Zanimivo pa postaja spet okrog po vojni nacionaliziranih gozdov, zemljišč in še česa. Pobud za referendume je toliko, da jih človek že težko
prešteje. Tu nekaj smrdi. Dejstvo je, da skoraj ni verjetnosti, da bi kateri od predlogov na morebitnem referendumu dobil več kot 50 odstotkov in to pomeni, da je vse rompompom za prazen nič ali pa samo nabiranje političnih točk. Vidi pa se, da smo še daleč od pravne države. Ljudje pa za gostilniškimi šanki modrujejo, se čudijo in kregajo. Zakon o denacionalizaciji je napisan in imamo tudi ustavo. Zanima me, če se bo tudi na drugih področjih začelo približno v takem stilu: “Najprej te okradejo, tat je znan in ukradeno blago so našli. Kot okradena stranka dokažeš, da je blago res tvoje. Toda potem se nekdo spomni, da je tistega blaga preveč, da bi ga dobil nazaj in pridobi si nekaj somišljenikov, ki so po možnosti še pomagali pri kraji, in se odločijo, da ti vrnejo samo del blaga, z ostalim bo pa razpolagala država.” Sploh pa nas farbajo s tistim, kako je država umno gospodarila z ukradeno, pardon, nacionalizirano posestjo. Za gozdove jih najbolj skrbi, da zdaj ne bo nadzora. Ha, ha, ne povejo pa nam, koliko bodo v državno
blagajno plačali davka stari novi lastniki, verjetno je prej država plačevala sama sebi davek. Tudi ne povejo, da bo na površinah, za katere jih tako skrbi, treba tudi delati in da verjetno nekaj sto ali pa tisoč hektarov velik gozd nadzorujejo ravno tako kot vsak drug državni strokovnjaki, ki odločajo, kaj se lahko poseka... in tudi sekal ne ho lastnik sam, ampak ho delo oddal. Komu? ja. verjetno tržno najbolj ugodnemu ponudniku in to je tisti strah, s katerim se nekateri ne morejo sprijazniti, ker so lahko nekaj desetletij praznih gozdove po mili volji, na koncu poslovnega leta so pa običajno prikazali izgubo. To je samo nekaj ocvirkov, ki jih je tudi dobro premleti, preden se človek podpiše pod kakšen referendumski predlog. Dober razmislek je prav gotovo boljši kot hiter podpis.
S pomladjo oživljajo tudi naše šoštanjske zdrahe, pa bom v prihodnji številki o njih napisal kaj več. Lep pozdrav in prijetno praznovanje!
PeTur
KAR TAKO!
čeraj sem si kupila metlo. Tako na vrata so mi jo prinesli in rekli, da je res super. In po ugodni ceni. Ima dolg ročaj in veliko metlišče. Seveda sem jo vzela, kaj pa čem? Nato sem ugotovila pomanjkljivost. Nikakor noče pometati sama.
In sem jo vzela v roke in začela pometati lastni prag. Oh, kaj se je smetja nabralo. In sem pometala in pometala in lastni prah mi je šel v oči. Pa sem se malo umila in pogledala okrog sebe.
Hej, kaj pa je z rešitvijo plazu Jurjavec. Kadarkoli pogledam, mi zemlja čedalje bolj visi nad hišo. kljub obljubam in pritožbam. Stopila sem še malo na cesto. O ti ljubi makadam, sem rekla, in se spomnila, da je bil tu nekoč asfalt. Pa pustimo cesto, to ni kraj za sprehod. Sla sem v gozd in ugotovila, da ne morem hoditi ne po goščavi ne po poljavi, ker je vsevprek podrto, polno grmičevja, gozdna cesta pa neprevozna. A
ja, lastninjenje, vrnitev gozdov lastnikom. Dobro, pa kaj me to briga? Nič. Torej, gremo dalje. Kam? Za Pako, mojo ljubo rečico, ki me vsako leto vsaj dvakrat poplavi, da potem vozimo iz kleti odpadke celega Šoštanja z okolico. In se spomnim. Namesto ribic bom gledala spet mrtvo reko, saj sem zadnjič prečitala, da je nekdo povzročil za 800.000 SIT škode z izlivom gnojnice v že skoraj normalno vodo, očiščeno po letih onesnaževanja. Spomnila sem se tudi na neplačevanje najemnin bazena, na transparente, ki visijo po Šoštanju, na igralne avtomate, skladiščene brez najemnine. Pa kaj? Nič.
Pobrala sem se izza brega reke Pake in šla domov. Pogledala sem svojo metlo in si rekla: “Morda pa jo še kdo rabi?” In naslednji dan sem jo nesla še na drugi prag.
MiKo
NA KRATKO
spodnjo fotografijo želimo opozoriti na panoramo industrijskih objektov v Šoštanju, z Goricami v ozadju. Združuje se staro z novim: tovarno usnja s stagnacijo na konfekciji in Notranjo opremo v razmahu visokih stopenj predelave lesne mase in umetnega marmorja. Oboje gre na zahtevna tuja tržišča. Poslopja se nameravajo širiti proti mestu.
Marsikdo ho menil, da gre za napako, ker nista razvidna dva dimnika. Fotografirano je tako, da sta dimnika TUŠ in Notranje opreme poravnana. Videti sta kot eden. V Gorenju Notranji opremi so v celoti oskrbljeni z lastno toplotno energijo.
Na 22. seji sveta občine ni bila sprejeta predvidena podražitev vrtca zaradi povečanja cen prehrane v skupnem za 14,52 % oziroma za cca 3,5 % na program. Najprej se je oglasil g. Viki Drev, nato ga. Milojka Kom p rej (SDS). Na naslednjo sejo bo menda prišla utemeljevat podražitev celo sama ravnateljica vrtca. Predvsem pa je manjkalo podatkov, kaj bo storila uprava vrtca na notranjih rezervah in za koliko se je v. skupnem podražil vrtec v daljšem obdobju. Te podražitve smo za bralce Lista zbrali iz položnic. Na prehodu iz leta 1995 v 1996 je bila občutna podražitev za program (1. kategorija 1. program) z 4.746 na 11.028 SIT oziroma za 132%. Tako je na primer družina v juniju 1996 za 20 obiskov v vrtcu plačala 9.501 SIT. Po naslednji položnici pa je družina za istega malčka plačala že za 32% težjo položnico oziroma 12.562 tolarjev.
***
Na tej seji sveta se je svetnik gospod Rajko Zaleznik (SDS) razhudil pri obravnavi predloga o razgrnitvi osnutka Ureditvenega načrta Nove Preloge. V gradivu za sejo sveta sta bili priloženi skici UN. Na teh dveh skicah
je tudi tanka črta. Ki poteka preko parkirišč pri upravi rudnika. Po mnenju razburjenega svetnika naj hi predstavljala mejo med občinama. Pokazal jo je vsem prisotnim. Za bralce Lista občine Šoštanj prilagamo situacijo, ki je dodobra vznemirila gospoda Zaleznika. Crto vznemirjenja pa smo zaradi jasnosti poudarili. Doslej še o intervenciji g. Zaleznika ni poročal noben medij v Šaleški dolini.
Kaj pomeni fizična prepolovitev mesta Šoštanja že z eno samo prometno komunikacijo, so vozniki in meščani lahko spoznali v torek, 11. marca 1997. Zaradi spuščenih zapornic so se ob obeh prehodih nabrale dolge kolone vozil. Segale so po cestah do Majorjeve hiše, do tovornega železniškega skladišča pri bazenu, do vrtca Lučka, oh stari bencinski črpalki, preko mostu pri TUS do blagovnice in do sredine Trga bratov Mravljak. Vse to samo zato, ker je prometnik na železniški postaji, potem ko je vlak že odpeljal, pozabil dvigniti zapornice. Spuščene so bile ob 17. 35 do 17. 50 - petnajst minut. To naj bo v razmislek vsem, ki načrtujejo tesno ob železnici še prometnico. Vprašanje je, če bodo “idejne rešitve” s predvideno prometnico ob železnici izpred desetletja (1986) res ustrezale Šoštanjčanom za tretje tisočletje.
frEnd
Cvek? Hopla - hop!
Avtor, ki zelo rad piše Cvek, čvek, čvek... in se podpisuje PeTur, zelo rad mlati prazno slamo. Malo resnic, veliko polresnic in dilem. Satira ni, roman še manj! Ja, kaj sploh je tako pisarjenje? Kar nič drugega kot nakladanje! Avtor, ki hi se rad ponorčeval iz tistih, ki ne ločijo med “gnojevko” in “gnojnico”, se prav na hitro najde v policijski kroniki Našega časa. Sicer kratici nista popolnoma isti, vendar po analizi in kombinaciji gre za isto osebo - avtorja. Oh, kako je lep stari, dobri pregovor: Ne glejte, kaj delam, poslušajte, kar govorim.
Možje v modrem so pač čuvaji miru in javnega reda. “Gnojevka ali “gnojnica” je enak strup za ribji živelj v potokih Globočec in Toplica. Nobena ne prizanaša ribam; po prvih ocenah je bilo kar za 800 tisočakov škode. Je morda lider velike občinske stranke, vladajoče v opoziciji, le morda v naravi preizkušal to lastno teorijo o “gnojevki” ali “gnojnici”?
V Mariboru smo dne 29. 9.1994 ustanovili Demokratično stranko upokojencev Slovenije. Na lokalnih volitvah smo dobili svojega predstavnika v svet občine Šoštanj, gospoda Rudija Satlerja. V DeSUS je včlanjenih 256 članov. Cilji stranke je podpirati vse, kar je dobrega in naprednega v gospodarstvu v občini. Dajemo podporo delavcem pri njihovih delovnih pravicah, posebej pa se hotno zavzemali za revizijo pokojninskega sklada, za mesečne poračune, za povišanje najnižjih pokojnin, za 13. pokojnino ter denarno nadomestilo za rekreacijo, ki se mora izdatno povečati posebno pri najnižjih pokojninah.
Spoštovani upokojenci, v Listu občine Šoštanj vas bomo stalno obveščali o stanju pokojninske zakonodaje ter o pokojninsko-invalidskih zadevah.
i strankinih teles,
i sami smo stranka in v očeh državljanov
Kot državljani slovenske države smo veseli slehernega uspeha v razvoju državne skupnosti. Oživljanje gospodarske rasti, naši izvozni dosežki po izgubi jugoslovanskega trga, ustvarjanje devizne rezerve, pozitivni trendi v zaposlovanju in v produktivnosti dela nas navdajajo z rahlim optimizmom. Upamo, da bodo omenjeni uspehi počasi zmanjšali občutek negotovosti, ki je sedaj med upokojenci še prevladujoč, in hkrati dokazali, da ni vsa resnica v omejevanju pravic upokojencev. Na sejah s med člani in preko poslancev v državnem zboru smo zato dah podporo ukrepom in odločitvam, ki so bile ponujene z namenom, da se izkopljemo iz gospodarskih težav in s tem omogočimo tudi pozitivne posege v področje socialnih pravic.
Kot stranka upokojencev smo svojo dejavnost podrejali razpoloženju, izraženemu v pripravljenosti, da se žrtvujemo za domovino Slovenijo, za stranke. Kot jih vidimo in slišimo, pa nismo pripravljeni žrtvovati niti počenega groša. Tudi s nismo nobena izjema. Zavajanje javnosti, mežanje pred dejstvi, nepripravljenost za dialog vse do omalovaževanja človekove osebnosti in zasebnosti. Ne podcenjujemo racionalnega in političnega nadzornega smisla odkrivanja in razkrivanja afer. Do tod bomo zraven, vnaprej pa odklanjamo vso politično “okrasje”, ki se v imenu in zaradi strankarskih interesov lepi na afere. Nasproti govorenja o aferah postavljamo v ospredje neodvisno in učinkovito sodstvo. Dejansko razmerje med povprečnimi izplačanimi pokojninami in povprečnimi plačami, ki se sicer Že od leta 1990 dalje	,nn‘> L:........l.US.l»	7/1 C 0Z, l„t„ 1009 ^ mm 7R a CA, Omaniani imen „ načo nravino nas io načol nonrinravliono in so mn nismn m-ranizirnnn znnerstavili fbitnv» bomo s svolimi umilivi in zahtevami kdai tudi
propadli, morda tudi pop pristojnega ministrstva in
in invalidskem zavarovanju. !---------- ,----------,r.	,	,	„ ,	„.	„	...	-	-
razmerje, ko na 1,6 aktivnega zavarovanca pride en upokojenec. Zavarovalnici pa morajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odšteti kar 50 % svoje neto plače. Vse omenjeno preprečuje zmanjšanje naše prevelike javne porabe. In kaj je tu zamolčanega?
Dalje prihodnjič	Jože Delopsl, predsednik 00 DeSUS Šoštanj
r i
Ce se na poti proti Topolšici ustavimo v naselju, ki pravzaprav ni več Šoštanj, vendar še tudi ni Topolšica, potem so to lahko le METLEČE. Sončna lega ravnice ob gozdnem robu in bližina vile ŠIROKO , so vsekakor kvalitete, ki zagotavljajo prijetno bivanje. To so kmalu ugotovili prvi prebivalci, ki so si tukaj postavili hišo in kasneje tudi prvi snovalci (že omenjeni arhitekt Viljem Stramecki), ki je tu postavil prve stanovanjske bloke.
Prvotni večstanovanjski objekt in kasneje še dva večja, so seveda zgrajeni v interesu tovarne usnja, ki je s tem poskrbela za svojo delovno silo. Zanimivo je, da seje tudi ta lokacija, podobno kot elektrarniško naselje, izkazala za “problematično”. Problematičnost lokacije se seveda pokaže le v luči interesov tistih, ki želijo za vsako ceno izkopati zalo-
ge lignita pod na-
seljem. Po vseh ostalih kriterijih so METLEČE skoraj idealen kraj za gradnjo stanovanj (sončna lega, prometna dostopnost in hkrati povezava z naravo, ugoden relief,...). Nenazadnje to dokazujeta že zgrajena stanovanjska bloka
(vsak po 12 stanovanj), ki soju tu zgradili očitno še v času, ko še niso
Pogled z bližnjih Goric nekoč.
V ozadju redko naseljene Metleče.
odkrili vseh zalog lignita.
“ n
Oba bloku imata klasično krito dvokapno streho, na južno stran orientirane balkone ter po dva vhoda na severni strani. Le šest stanovanj uporablja isti vhod, kar družinam omogoča, da se lažje spoznajo in družijo. Ce k temu dodamo še možnost vrtičkarstva pred stavbo in veliko varnega prostora za igre željne otroke, je to stanovanje, ki bi si ga želela vsaka mlada družina. Vendar mladih družin v METLECAH danes ni prav veliko, suj gradnja novih stanovanj zaradi varovanja zalog lignita ni možna.
Pa vendar ne gre obupati. Vedno več znakov je, da bodo “kruti
ekonomski kriteriji” končno le spametovali tiste, ki odločajo o izkoriščanju lignita, da bodo t. i.
“JAMO ŠOŠTANJ” le pustih zasuto in s tem pregnali oblake katastrofe, ki že vrsto let lebdijo nad Šoštanjem in še posebej nad
METLEČAMI.
Kdo ve, mogoče bodo prav METLEČE kraj, kamor se bo usmerila bodoča gradnja stanovanj, kije v ostalih delih Šaleške doline dosegla njene skrajne robove. Prostorsko utesnjeno Velenje bi lahko nekaj
svojih prebivalcev (med njimi so tudi nekdanji Šoštanjčani) preselilo v redko naseljene METLE-CE in s tem dolgoletno prakso preseljevanja Šoštanjčanov v Velenje obrnilo na glavo. Zavedam se, da je tak pogled na prihodnost malce utopičen, vendar je vsaka utopija to le tako dolgo, dokler je ne uresničimo. Prvi tak poskus bo, upam vsaj, predstavljal predlog novega občinskega prostorskega plana, ki bo METLEČE obravnaval kot sestavni del Šoštanjal Ali bodo METLEČE novo Družmirje ali novo žarišče razvoja Šoštanja, je odvisno od lokalne prostorske politike, torej tudi od vseh nas.
Prvotna večstanovanjska hiša v Metlečah še brez balkonov.
Edi VUČINA
Športni bis
elo veliko premišljam o športu. Vse moje življenje je šport nekaj, kar mi pomaga preživeti v stiskah. Pa nisem nikoli kaj prida zmagoval v kakšnem športu, vendar sem ga delal, majčkeno sem se ukvarjal s tem pa onim.
Morda so tiste minute globokega dihanja, napora in švicanja postorile to, da danes občudujem vse tiste, ki so še bolj globoko zadihali, še holj zašvieali, ure in ure; ki so zmogli tisto, kar iz človeka napravi pravega športnika.
Na nivoju TV-gledalca smo vsi veliki pristaši športa. Kako lepo je skočil Peterka, (če omenim samo zadnjo evforijo slovenskega uspeha.), in že vsi čutimo navdušenje in se tolčemo po prsih.
Kaj smo pa prispevali? Vem, da je to nesramno in provokativno vprašanje, toda tudi Peterka je “gor rasel” v nekem drugem Šoštanju!
Torej podebatirajmo o šoštanjskih “Peterkah". Kidiko jih pa imamo? Jih poznate? Na šport lahko pogledamo iz veliko različnih smeri. Od tiste lepe: zdrav duh v zdravem telesu - in se pri priči spomnim lepih pionirskih vaj pri bivšem Partizanu 2-2-2, 3-2-2, 4-2-2, 5-2-2...vse do teme. in prijetnih čvekarij na poti domov, tistih prenapetih treningov plavanja v sodobnejšem času, ko so učence dvakrat ali trikrat na teden s kombijem vozili v Celje na trening plavanja.
Za vsakim pogledom stoji nekaj ljudi, s svojimi interesi, z lastno nagnjenostjo in lastnim veseljem in z lastno fdozofijo o športu. Kot za druge življenjske stvari velja tudi tukaj: kolikor ljudi, toliko resnic.
Vsakdo ima svoj prav: tisti, ki bi rad samo v miru kolesaril in oni, ki čvrsto zagovarja,
ŠOLA V MRAVI
da je samo prvo mesto v kolesarski ligi nekaj vredno, in mora zato občina in država za to tudi prispevati. Torej plačati (ne upam zapisati besede “kupiti” prvo mesto oz. uspeh). Dovolj je vzorcev v nogometu, hokeju in še kje.
Socializem je na prvo mesto v takih razpravah postavljal pojem “družbeni interes”. Danes, v kapitalizmu, je tak besednjak nezaželjen. Pomembnejši je izraz “finančni profit” in “poslovni uspeh”. Kamor najčešće šteje tudi slava posameznikov in seveda slava kraja, od koder so športniki, ki naj bi imela neznanske gospodarske in politične učinke, (česar ne zanikam v celoti).
Kot da prebivalci vasi in mest nismo več normalna umirjena človeška družba (do neke mere solidarna skupnost), ampak zgolj in samo posamezne skupine (ali malo širše vzeto - klani), katerih edini namen je tekmovati, kdo bo imel lepši avto in lepšo hišo in boljšega športnika ali boljši klub, da bo kaj veljal. Šport ni več le prijetno opravilo (tudi tekmovalno, seveda) za zdravo zabavo, ampak prestižno tekmovanje za vsako ceno.
Pa na srečo še ni čisto tako. Veliko je še ljudi, ki ne delajo samo zato, “da se jim splača”, ampak iz drugih motivov, ne nazadnje tudi za družbeni interes. Taborništvo in odbojka v Šoštanju sta krasna primera in sploh mi ni treba omenjati imen, številk, vse že poznate. Pa bosta ostala tako krasna?
Poslovnost je pač, kakopak, huda zverina. Pomeni približno to, da ho v novi telovadnici telovadil pač tisti, ki bo lahko plačal ekonomsko uro (z vštetim dobičkom), da se bo na bazenu kopal tisti, ki bo plačal ekonomsko tarifo (z vštetim dobičkom) in da bo na fuzbal platzu brcal žogo tisti, ki bo
V ponedeljek, 3. marca, zjutraj smo se učenci petih razredov zbrali pred šolo. Ob 8. uri je prispel avtobus. V prtljažnik smo zložili smuči, potovalke in nahrbtnike. Cez dobro uro smo že prišli v Partizanski dom na Kopah. Vzeli smo vsak svoje stvari in se namestili v domu. Stvari smo zložili v sobe in se hitro odpravili na smučišče, kjer smo bili testirani. Najboljši smučarji so prišli v prvo skupino, malo slabši v drugo, začetniki, kjer se bil tudi jaz, pa v tretjo. Ko smo se razvrstili v skupine, smo prišli v dom na kosilo. Po kosilu smo spet odšli na smučišče na Malo kopo. Po dveh urah smučanja smo se vrnili v dom, kjer smo imeli pouk. Pogovarjali smo se, kakšen urnik bomo imeli, in se nato razvrstili v dve skupini. Po pouku smo imeli večerjo in potem do 21. ure prosto. Takrat smo morali spat. Tako je minil prvi dan šole v naravi na Kopah. Naslednji dnevi so minevali oh smučanju, pouku, sprehodih in poučnih predavanjih. Zvečer smo imeli zabavni večer. Teden je hitro minil in na našo žalost in veselje staršev smo se vrnili domov.

^ \ ^ o Č I I ^ 1
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME________________PRIIMEK____________________
NASLOV________________________________________
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 3325 Šoštanj
plačal uro (z vštetim dobičkom).
Stvar se da odlično reševati s pomočjo sponzorjev. Aktualni športi (recimo poslovno zanimivi ali zanimivi očetu/stricu, ki je uspešnejši privatnik ali direktor družbenega podjetja) si bodo pomagali s “pretankanjem” denarja iz teh virov (da o davčnih manipulacijah sploh ne govorimo) in bodo zato še bolj aktualni, oni drugi “neaktualni” pa bodo še vedno imeli prostor na gmajni, (če ni že privatizirana), dokler pač ne bodo bolj konkurenčni. A ni to krasno in elementarno življenjsko konkurenčno. Pošteno.
Koga briga danes vzgojni moment in podobna sranja. Naj se vzgaja vsak sam, kot delajo to v Ameriki. Demokratično.
Slučajno sem v TV Dnevniku poslušal statistiko Slovenije o kriminalu: od leta 92 do danes je kriminalnih dejanj 300 % več. To se mi je zapisalo čisto slučajno.
Psihološka in sociološka veda imata napisanih desetine elaboratov o tem, kako usmerjati mladino v kriznih obdobjih. Šport je tam velikokrat omenjan. Seveda ne v zvezi s kupovanjem igralcev. To je domena športnega cirkusa, ki je namenjen obračanju denarja (po domače: zaslužku trenerjev, igralcev in sivih eminenc).
Zakaj pa ne. Nisem proti temu, da za Srednjo Ščavnico igra neki Argentinec. Toda, da se to počne z mojim in vašim denarjem (veste, to je tisti iz državnega proračuna, ko nam dvakrat poberejo prispevke - enkrat fabriki, v kateri delate, enkrat pa iz davka na dohodek) me pa dvigne. Glavno občinsko vprašanje je pravzaprav samo eno: katere športe v občini popirati. Tega vprašanja sploh ne bi bilo, če občina (ali morda država) ne bi sofinancirala določenih dejavnosti. Potem hi se šport dogajal sam po sebi; če bi imel pristaše za
švicanje in gledanje in za sponzoriranje, bi bil, če jih pa ne bi imel, pa ga ne bi bilo. Pa kaj torej ima oblast s športom. Ukine naj vse dotacije, pa bo mir. A ni to genialna misel?
Lokostrelci naj si sami kupijo loke, kegljači naj si sami nabavijo keglje (končno sem si vedno sam kupil smuči za svoje “izvrstno” smučanje). Ce pa kdo res hoče služiti, naj pa kupi šoštanjsko telovadnico in odpre bordel.
Hudo krivico sem s tem besedičenjem storil tistim, ki jim šport res nekaj pomeni. Z aktivnim ukvarjanjem z vrhunskim športom nastajajo stroški, ki jih vnema in trdo delo seveda ne moreta pokrivati. Tu mora nastati združevanje interesov športnika in občanov in države Slovenije. Za domače talente, seveda. Kaj pa potem, ko začnejo služiti visoke honorarje, ali “kredite” kaj vračajo?
Za nas občane je (privrhunskem športu) pomembno samo to, da športniki delajo tudi za nas, za promocijo kraja in krajanov. Za to, da se mi počutimo pomembnejši, ker živimo v kraju, ki ima ljudi, ki so v nečem boljši od drugih ali vsaj, ki ima ljudi, ki se upajo spopadati z drugimi, ki bi radi bili boljši od nas (mi sami, osebno, pa to seveda ne zmoremo). Ta famozna frustracija je gonilo občudovanja športnih junakov.
Ni na mestu primerjava s kirurgom, ki pet ur rešuje človeško življenje. Pazite, pet ur zdržema, tako kot dober tenis, (ki pa vendar ima pauze). Posledica kirurgovega dela je smrt ali življenje, špotnik lahko samo zmaga in se veseli ali izgubi in kolne. Noben kirurg pa ni v večernem dnevniku omenjen, da je zmagal.
mng
Mi v šolo v naravo smo odšli, da zabavali se bi!
Ko na Kope smo prišli, takoj v sobe smo odšli.
Komaj smo razpakirali, že so nas testirali.
A kmalu razočarani smo bili, ker na Pungart smo pešačili.
Hrana dobra je bila, a glasba je še bolj nabijala.
Vsak večer smo DISCO imeli in v krogu se vrteli.
Sašo se je z’lo potil in v sanjah govoril.
In še naša Tajša, ki se vsako noč nam je zbudila, a pogovor s Frančkom včasih tudi zamudila.
V
Petra Radoja, 5.6
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 882-652 • Odgovorna urednica: URŠULA MUNIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju