Štev. 166. V Trstu, v Mrtak, dnm M. hAia 1M4 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in prazn-ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldn UnŠamm: UBca S». Fnnflia Astškeg* it 20. L nadstr. — dopisi OMj se inihlj^u urertniitai (ista Nefc»alur«na pisma se sprejemajo in rokopisi se ne vraEsjo. ia i ritim—i urednik Štefan Godina. Lastnik kors-.j _ fftBM . Edrnoati*, vpisane zadruge z v Trstu, ulica Sv. PranfUka Astfkega It 20t Ttkios a radništva ia apsave tttv. 11-57. Naroinla« ziili: Za četo kto.......K 34— SCn.::::::::::::::::: Za nedaljaka Izdajo za četo icftt........ 5-20 zipdMi................. „Edinosti" zi Primorsko „K edinosti Je močt" Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oflas! se računajo na milimetre v širok os 11 ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrfeuce. zahvate, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema lnseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se poiiijajo upravi lista. Plaćuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača In toll se v Trstu. Uprava in insezatni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega ŠL 20. — PoStnohranilničnl račun št 841.652. Grožnje grofa Tine proti Srbiji. - Zahteve monarhije ol Sr DLNAJ 15. (Izv.) Ogrski ministrski predsednik, gro* Štefan T i s z a, je iz pregovoril danes v ogrski zbornici silno resne in velike besede, v katerih je jako ostro označeval negotovost in resnost mednarodnega političnega položaja. Izjavil je: -Mada ne smatra, da mora potreba razjašnjenja odnosa je v med monarhijo in Srbijo. nujno dovesti do vojnih komplikacij. V tem oziru nočem ničesar prorokovati in le poudarjam, da je \oina zahteva — ukima ratio. Vendar pa nobena država, ki noće biti uničena, ite sme resignirati na — nitima ratio«. Resne besede grofa Tisze je sprejela zbornica z veliko pozornostjo in čisto gotovo bo njihov odmev šumel Jutri po vsem časopisju Evrope. Iz Tiszinih besed, ki vsebirjek* oči vidno grožnjo proti Srbiji, je razvidno, da pripravlja avstrijska vlada napram Srbiji korake, o katerih nikdo ne e. Lak uspeh oziroma učinek bodo imeli. Vse kaže, da je bila dunajska borza iako dob.'o informirana, ko je kazala v preteklem tednu tako nerv oz no-slabo razpoloženje in da je morda slabo informirana, ko je danes z ozlrom na oficijozne demen-tije o resnosti položaja, pričela zopet z jako optimistično kupčijo. Na Dunaju se odpošiljajo odgovorni generali z nekako osteniativnostio na dopust. Oba deželno-bramboa ministra Georgi in Hazay in vojni mlate ter Krobatin so že odšli in danes se govori, da odide v najkrajšem času na dopust tudi šel generalnega štaba, Con-rad baron Hotzendorf. Gotovo je vsekakor, da v bližnjih tednih še ni pričakovati v razvoju položaja ničesar, kar bi daio lahko povoda za pesimistično naziranje. toda politični opazovalci se morajo kljub temu glede razvoja dogodkov postaviti na princip, da puste, kakor se pravi v političnem žargonu, vsa vrata odprta. DLNAJ 15. (Izv.) Govor ministrskega predsednika gro#a Tisze v ogrskem parlamentu, je napravil na dunajske politične kroge jako globok vtisk. Zvečer se je presojal mednarodni položaj vseskozi pesimistično. Nasprotno temu pa izjavljajo oii-cijozni kn»gi. da ni nobenega povoda k posebnemu vznemirjanju, ker Tiszine besede ne pomenjajo nitake grožnje, £mpax Jih je smatrati le kot resen opomin ln potrdilo, da napravi monarhija glede na sarajevske dovod k e re^ne korake v Beogradu. Avstrijska demarša bo zahtevala od Srbije preiskavo juridičnega in političnega značaja. \ kolikor dožene sarajevska preiskava krivdo oseb. ki se nahajajo na srbskem ozemlju, bo Avstrija zahtevala, da se kaznujejo. Smatra se. da bo Srbija tej zahtevi tudi takoj rada ustregla. Negotova viada le glede t. zv. politične re-medure, ki jo hoče zahtevati Avstrija od Srbiie. Remedura bi obstojala v tem, da bi SrSija oftciialno obsodila in zatrla t. zv. velesrbsko propagando. Glede odgovora, ki bi ga dal-« Srbija na to avstrijsko zahtevo. vlada še popolna nejasnost. Smatra se, da končna razrešitev tega vprašanja ne bo padla niti na Dunaju niti v Bel-gradu. temveč na onem tnestu. od čegar volje |e dandanes predvsem odvisen evropski mir. t. j. v Petrogradu. V dunajskih oficijoznih krogih se sicer zatrjuje, oa bi bila Rusija v eventualnem diploma-tičnem ali kakem drugem konfliktu Avstrije s Srbijo, popolnoma nevtralna, toda v dobro iniormiranih krogih temu nihče ne veruje. Ruska politika da bo odločilna za tok evropskih dogodkov v najbližji bodočnosti. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Danes se je nadaljevala generalna debata o pristojbin-ski noveli. Poslanec Bela Kun je izjavil, da opozicija niina namena obstruirati, pač pa zahteva prav temeljito debato, ker se jej zdi to vprašanje zelo važno. Poslanec grof Appony je vložil interpelacijo, v kateri zahteva od ministrskega predsednika natančno in točno pojasnilo o položaju ogrskih podanikov na Srbskem in posebno v Belgradu. BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) V državnem zboru je vložil poslanec Smreczany interpelacijo zaradi velikosrbske propagande. V interpelaciji opisuje razmere v Bosni in Hercegovini in pravi med drugim: Minister Burian je napravil to napako, da so bili izpodrinjeni zvesti in zanesljivi elementi in da so zavzeli njihova mesta pri upravi in vladi nezanesljivi in sumljivi elementi. Minister Bilinski je nadaljeval to usodno politiko. Oblasti so dopuščale, da so delali narodni agitatorji v Bosni popolnoma nemoteni. Govornik opozarja na agitacijo v srednjih šolah, na katerih vlada popolna nediscipliniranost. O teh žalostnih razmerah se je govorilo že pred dvema letama v avstrijski delegaciji. Že takrat so interpelirali ministra Bilinskega zaradi velikosrbske propagande in on je odgovoril, da se prav nič ne boji, da bi se izkazalo srbsko prebivalstvo nelojalno proti dinastiji. Nekaj tednov nato so pozdravili srbski člani deželnega sabora brzojavno zmage srbskih čet in so sprejeli resolucijo, ki je vsebovala odkrit napad na Avstro-Ogrsko in proklamirala iredentistična stremljenja, ki bi se morala z vso energije zatirati. Govornik je nato ljuto napadel upravo Bosne.Ta uprava je ali dobro poznala to brezmejno agitacijo, pa ni poskrbela za zadostno varstvo, ali pa ni ničesar vedela, kar še zviša njeno krivdo. Nobena okolnost ne upraviči postopanja skupneg;. finančnega ministra, katero postopanje st mora imenovati lahkomiselno. Nič nimam proti temu, če goji kak narod narodno propagando. Će pa ogroža ta propaganda politično eneto sosedne države, če gre takt daieč. da se pošiljajo v sosedno deželo zarotniki z bombami in revolverji, da se ubije prestolonaslednik, potem se mora proti taki propagandi kar najodiočnejše nastopati. Dokazano je. da je središče in sedež velesrbske proj jgande v Belgradu in da jo je organizirala ^Narodna Obrana*, katere načelnik je general Jankovič, tajnik pa major Milan Pribičevič. To »Obrana ne deluje samo na vsem Balkanu, marveč posega tudi v južne dežele naše monarhije. To društvo razvija brezmejno agitacijc med srednje- in visokošolci in sicer ne samo v Srbiji, marveč povsod, kjer prebivajo Srbi, in se poslužuje dveh podružnic in sicer sta ti -Slovenski Jug« in pa »Omladina«, katerih statuti zavezujejt člane k anarhističnim dejanjem. — Govornik je navedel nato več imen srbskil funkcijonarjev, ki vodijo to agitacijo. Med temi so tudi trije bratje Adam, Milan in Yalerijan Pribičevič. Nato se je bavii obsežno z velikosrbsko propagando na Hrvatskem in obsodil hrvatsko deželno vlado, da ne zatira dovolj strogo teh centrifugalnih stremljenj. Govornik svari ministrskega predsednika, da naj pazi, da se rnu ne bo tako godilo, kakor se godi finanč PODLISTEK Rdeči mlin. Komati* - Spisal Kavier — Voj bog. da! — ie nadaljeval baron. Več ni! Prava malenkost! In za to malenkost vam povrnem vašo svobodo in se za-vežem z najsvetejšimi prisegami, da se ne \ nem nikdar več v Pariz in sploh na Francosko. Pa kaj pravim! Ne samo na Francoskem, temveč v vsej Evropi, pa naj tudi doživim sto let, ne boste čula več o meni ničesar. Vidite torej, da vas nisem prt . ar I. ko sem vam dejal, da je ta kupčija popolnoma le vam v korist. 7 dvestotisoč liver! — je ponavljala Pavlina s potrtim glasom. - »V ie zahteve se vam zde preskromne. Ka i i »e ? Gotovo ste vi vredna tisočkrat več. \ endar j>a mi narekuje moja skromnost. da za itevam ie najpotrebnejše . . . Samo poskrbeti morate, da ne bom pre-dolgo i nora I čakati na to najpotrebnejše. Toda v tein slučaju sem izgubljena! — je zajecljala markiza. — Izgubljena? In zakaj vendar? Ne razumem vas! — Saj vendar veste, da mi je nemogoče, da bi dobila dvestotisoč liver. — Nemogoče, ob takem imetju, kakor je vaše. Za vraga, komu pa hočete to na- tvesti ? — Vi govorite o mojem imetju! Vi, vi. baron de Lascars! — Kuga me zadeni! Da, jaz govorim o njem! Saj obstoja iz rente nad tristotisoč liver. precej knežje svote, na mojo vero! Marki d' Herouville, vaš zvesti soprog, poseduje kakih šest ali sedem milijonov in v tako vzornem zakonu, kakor je vaš. je ono, kar je soprogovo, tudi soprogino. — Kako pa vendar morem zahtevati od svojega soproga svoto, ki jo hočete vi od od mene? — je vzkliknila Pavlina vijoč roke. — Seveda ne, nikakor ne! To bi bilo nespametno, ker bi obenem morala odkriti markiju skrivnost, ki jo predvsem hočete skrivati- Toda saj imate drugih sredstev dovolj, da si nabavite denar. Ali pozabljate, da ste tisti večer, ko sva se prvikrat zopet videla pri markizi Langeoco-vi, nosila v laseh, na ramah in rokah najmanje za pol milijona demantov. Pavlina se je prestrašeno zganila. Ti demanti niso moji, — je zajecljala. — Ali je pa to tudi resnica, draga moja? — je vprašal Lascars z ironično neverjetnostjo. — Čigavi so pa, če smem vprašati? — To so rodbinske dragocenosti, ki kot neinu ministru v BosnL Nato opisuje podrobno in natanko ves razvoj zarote, katere niti peljejo v Belgrad in ki vežejo atentatorja s središčem vsesrbske propagande v Belgradu. Oficijelna Srbija je izdala seveda, ko se je izvedelo o atentatu lojalno izjavo, toda družba pa se je veselila, ko so bili nalepljeni v Belgradu plakati, ki so oznanjevali vesti o srečno izvršenem atentatu. Ljudstvo je hotelo prirediti manifestacijski obhod, katerega pa je prepovedala policija, ki se je bala izgredov. V splošnem je vladalo veselo razpoloženje. Nikdo ne trdi, da bi bila dala Pašič ali srbska vlada atentatorjema v roko bombe in revolverje, vendar pa podpira srbska vlada materijalno in moralično »Narodno Obrano«. Govornik je proti vojni, ker noče, da bi prelivali ogrski mladeniči svojo kri. On želi mir, vendar pa ne »nore biti vojno stanje zaželjeni mir. Odločno in z vso strogostjo naj nastopi naš zunanji urad in izključeno je, da bi kaka velesila tega ne odobravala. Prestolonaslednik je prva žrtev opuščene kazenske ekspedicije. Ta tragični dogodek naj bo rnemento za monarhijo. — Ministrski predsednik grof Tisza je odgovoril k interpelaciji, da nima k svojim zadnjim izvajanjem ničesar novega pripomniti. t Admiral Juli] pL Ripper. DUNAJ 15. (Kor.) Danes zjutraj je umrl za pljučnico admiral Julij pl. R ip p e r. Admiral pl. Ripper je bil rojen dne 6. marca 1847 v Podgorcu pri Krakovu. O-biskoval je reško mornariško akademijo in bil 1. 1861 potrjen k mornariški infan-teriji. L. 1863 je postal mornariški kadet. V mornariški službi se je pokazal izvrstnega pomorščaka. Udeležil se je tudi pomorske vojne akcije 1. 1869 na Danskem in I. 1866 proti ItalijL Pozneje je prišel v vojno ministrstvo. L. '896 je postal načelnik operacijske pisarne in adjutant mornariškega poveljnika, 1. 1898 je prevzel poveljstvo vojne ladje »Marija Terezija«. L. 1901 je postal kontreadmiral. Kot tak ie bil do 1. 1902 poveljnik eskadričnih vaj v Jadranskem morju. L. 1905 je bil ime-Tovan za pristaniškega poveljnika v Puli n je avanziral pri tej priliki za viceadmi-ala. Istega leta je prevzel vrhovno poveljstvo nad mednarodnim brodovjem, ki ie demonstriralo pred otokom Mitilene. Kot pristaniški poveljnik v Puli je razvijal jako živahno delavnost na korist mornarice in je z vso odločnostjo zastopal idejo pravičnosti napram jugoslovanskemu elementu, posebno napram Hrvatom in Slovencem v Primorju. Dne 29. oktobra 1911 je bil imenovan za admirala. Lansko leto je stopil v pokoj. Cesar mu je podelil pri tej priliki red železne krone K razreda. Značilno za veliki vpliv, ki ga |e imel pokojni admiral pl. Ripper v Puli kot tamkajšnji pristaniški poveljnik, je Jejstvo, da se je istrski deželni glavar dr. Rizzi pri letošnjih volilnih zborovanjih, ko že ni bilo več Ripperja v Puli, izrazil napram zaupnikom laške liberalne stranke: »Imejte le pogum! Ripper ja ni več v Puli!« nove aretacije v BosnL DUNAJ 15. (Izv.) »Zeit« poroča iz Bu-iiinpešte: Od nedelje naprej je prišlo v Bosni zopet do novih številnih aretacij. Zlasti v okraju tuzlanskem je bilo aretira- sveta dedščina prehajajo od rodu do roju. Vsaka markiza d' Herouvillova je le njih čuvarica. — Dobro je! — je odgovoril baron. — S to dedščino si more zadnja markiza J* Herouvillova ohraniti svoj naslov in svoje odlično mesto in prvikrat rešijo doslej brezkoristni kamni čast prejasne hiše. Jočim so doslej služili edino le njeni giz-iavosti. — Ali morda mislite zahtevati od mene. Ia bi vam izročila te demante? — je vprašala Pavlina, vsa se tresoč. — O. nikakor ne! Ne bi jih hotel sprejeti. če bi mi jih tudi ponudila. Kakor sem /e rekel, zahtevam edino le dvestotisoč liver. Kaj mi koristijo oni dragi kameni, ki bi, če bi bili v mojih rokah, mogli le kompromitirati naju oba. Prodajte ali zastavite jih, ljuba Pavlina, sama toliko, da dobite svoto, ki jo zahtevam in ki jo potrebujem. — Izročite mi potem ono svoto in iaz bom zadovoljen ter pospešim potem svoje odpotovanje. kolikor bom le mogel. — Prodam naj jih ?... Zastavim ?---- 1 oda to bi se reklo, da naj izvršim tatvi-no. — je rekla Pavlina očitno silno potrta. Lascars je zmignil z rameni. — Vsega se strašite, vse vam takoj vzaine moči, vse se vam zdi sama ovira! Zahtevam od vas najpreprostejšo stvar na svetu, ponujam vam sredstvo, da se rešite položaja, ki vam mora biti neizmerno mučen; vi pa vse to odbijate. Tem slabše za nih precej oseb, ki so imele stike z zarotniki ali pa so proslavljale umor prestolo-nasledniške dvojice. Vsi aretiranci so bil izročeni sarajevskemu deželnemu sodišču. Preiskava proti zarotnikom bo trajala še 14 dni. Toliko časa ostane tudi še obsedne stanje v deželi. Včeraj je bil aretiran srbski duhovnik Ljubo, ker je na sumu, da je imel korespondenco, ki se nanaša na sarajevski atentat. V občini Vlačni so baje tamkajšnji kmetje ubili nemškega gostilničarja Hufnagla, ker je govoril sovražno o Srbih in Srbiji. Baje so mu zažgali tudi hišo in je moralo napraviti red orožništvo. Sozonooo zahvala Srbiji. BELGRAD 15. (Izv.) Ruski zunanji minister Sazonov je poslal srbski vladi prisrčno zahvalno brzojavko, v kateri se iskreno zahvaljuje, da je priredila Srbija pokojnemu ruskemu poslaniku pl. Hart\vi-gu, tako sijajen pogreb. Sazonov poudarja v brzojavki, da ruski narod hvaležno čuti globoke simpatije, ki jih je izkazala Srbija ruskemu poslaniku in jih smatra za novo znamenje iskrenega prijateljstva med Srbijo in Rusijo. Mir v Belgradu. BELGRAD 15. (Izv.) Avstrijska kolonija se je že popolnoma pomirila. V mestu vlada popolen red, vendar pa so varnostne službe na avstro-srbski meji silno poostrene. Noben sumljiv človek ne more niti v Srbijo niti iz Srbije. Vlaki, ki vozijo v Budimpešto, so skoro prazni. Zasedeni so od policije, ki skrbno preišče vsakogar. V belgrajskih krogih so vzbudile alarmantne vesti ogrskih in avstrijskih listov o dogodkih, ki so povzročili paniko avstrijske kolonije, veliko začudenje in tudi zgražanje. Splošno pa se smejejo interwiewoin s sinom paslanika Giessla, ki so jih priobčili budimpeštanski listi. Giesslov sin je namreč še dečko, ki ni odrastel še niti ljudski šoli. BELGRAD 15. (Kor.) Vest, ki so jo razširili inozemski listi, da je prenočil legacij-ski tajnik avstro-ogrskega poslaništva ba-ion Biegeleben noč od nedelje na ponedeljek v Zemunu, ni resnična. Legacijski taj-lik je bil pač v nedeljo v Zemunu. Imel je ram službeni opravek in se je vrnil takoj, ko je opravil svoje delo, v Belgrad. BELGRAD 15. (Kor.) Neki budimpeštanski večerni list priobčuje razne izjave >ina avstrijskega poslanika barona Giessla. Vse te izjave so popolnoma izmišljene. Pri tem pripominjamo, da je sin poslanika še deček. Polzkasna mobilizacija angleškega brodovja. 493 vojnih ladij na manevrih. LONDON 15. (Izv.) Danes se je pričela poizkusna mobilizacija vsega angleškega vojnega brodovja, v kolikor se nahaja v evropskih vodah. Poklicanih je pod orožje tudi 15.000 mornariških rezervistov. 493 vojnih ladij bo zbranih te dni v angleških pristaniščih, med njimi 55 velikih vojnih ladij, 4 velike križarke, 20 oklopnih križark, 45 manjših oklopnih križark in 18 torpednih rušilcev. Ostale ladje so večinoma torpedni čolni in druge manjše vojne ladje, med njimi 59 podmorskih čolnov. Poincare potuje v Petrograd. PARIZ 15. (Izv.) Pred svojim odpoto-vanjem v Petrograd je predsednik repub- vas. Pripisujte si v prihodnje sama sebi vse zle posledice svoje trdovratnosti in se ne čudite potem, če se poizkusim o tej važni stvari, ki se mi je ni posrečilo vkljub svojemu velikemu prizadevanju ugodno rešiti z vami, pogajati poter.i z gospodom rnarkizem d* Herouvillom samim. Pavlina je smrtno pobledela. — Vi govorite o gospodu d' Herouvillu ? — je vprašala. — Ali sem slišala prav? Ali bi bil res tako predrzen, da bi se obrnil nanj? — O! Jaz sem človek, ki mu ne manjka predrznosti nikier in nikoli, dete moje drago. Saj veste menda že zdavnaj vse to. Pač posetim markiza in to ne pozneje, jutri že____ — O! — je vzkliknila Pavlina, katero sta srd in zaničevanje premagala tako zelo, da je popolnoma pozabila, v kako nevarnem položaju se nahaja; — o, vi ste še podlejši in ničvrednejši, nego sem mislila. In vendar sem vas, bog mi je priča, že smatrala za dovolj zaničljivega! In vi hočete biti plemič! Pojdite, vsak lakaj je boljši od vas! Gospod baron de Lascars, vi ste podel lopov! Roland de Lascars pod to strahovito žalitvijo, ki je padla po njem, kakor bi u-daril z bičem, ni niti trenil z očesom. Za-krohotal se je v odgovor. — Jeza vam pristoja prav dobro, lepa gospa markiza, — je odgovoril po par like Poincare prisostvoval vojaški reviji Longchampsu. Povsod ga je ljudstvo hurno pozdravljalo, zrakoplovci so pluli ■iad vežbališčem. Med gosti je bil tudi turski mornariški minister Djemal beg. PETROGRAD 15. (Izv.) Mestni svet je izdelal program za slavnosti povodom o-biska francoskih gostov. Dne 21. t. in. bo pozdravil Poincarćja petrogradski načelnik grof Tolstoj. Častniki francoske mornarice bodo povabljeni k sprejemu v mestno hišo ter si bodo nato ogledali mesto. Potem obiščejo razne francoske dobrodelne institute. Mesto bo priredilo tudi francoskim mornarjem svečanost. Sumljivi pojavi ob srbsko-bolgarski meji. SOFIJA 15. Kor.) »Agence Tel. Bulgare« poroča, da je prišlo predvčerajšnjim ob srbsko-bolgarski meji pri Vilokolo v okrožju Dubnice do boja med srbskimi in bolgarskimi obmejnimi vojaki. Srbi so hoteli napraviti ob meji okope. Bolgari so jih napadli in vnelo se je na vsej črti živahno streljanje s puškami. K sreči ni bil nobeden ranjen. SOFIJA 15. (Kor.) Mešana komisija, ki je imela nalog razsoditi o lastninski pravici obmejne postaje Saša, je prisodila Sašo Bolgarski. Viharna seja bolgarskega sobranja. SOFIJA 15. (Kor.) Včerajšnja seja sobranja je bila silno viharna. Razpravljalo se je o novem posojilu. Vodja radikalce\ Canov je izjavil takoj po otvoritvi seje v imenu opozicije, da protestira proti posojilu. Ta predloga izziva ves bolgarski narod. Vsa opozicija protestira proti izkoriščanju premogokopov in izjavlja, da pomeni podpis takih pogodb od bolgarskega ministra hudodelstvo, storjeno na časl: Bolgarske. Vodja reformističnih socijali stov je podal izjavo, ki dolži vlado, t!: uvaja s takimi koncesijami tujce v dežel in odjeda kruh domačinom. Med branjei dotične predloge je prišlo do viharnih prizorov. Poslanci so tolkli ob mize, premetavali pulte in knjige in se obkladali z ra zličnimi očitanji in psovkami. Naučni mi nister Pešev je očital Malinovu, da je ino-zemec. Malinov ga je nahrulil s hinavcem in bojazljivcem. Bil je tak ropot in šum. da ni nikdo slišal predloge. Predsednik j sejo prekinil. Ko jo je zopet otvoril, se j. ropot pričel z nova. Od napovedanih go vornikov ni govoril nobeden. Končno j bila sprejeta predloga z vsemi glasovi vi čine. Homatije u AlDanijl. Položaj v Draču. — Valona in Drač pre 5 padcem. DRAC 14 zveč. (Kor.) Položaj v mestu je nespremenjen. Vlada in prebivalstvo i-zelo pobito zaradi padca Berata in Fier Te vesti so napravile v mestu silno mu čen vtis. To slabo razpoloženje se je šv. poslabšalo* ko je prišla vest, da korakaj* • vstaši proti Valoni, ki je v tem slučaju tud; izgubljena, ker jo brani samo kakih 1001» prostovoljcev pod vodstvom stotnika Gil-Iarda. S strahom si pripovedujejo ljudje po mestu, da beži prebivalstvo iz ValoiK in da bo v kratkem padla še ta postojanka. Konečno ostane samo Drač. Silno neugodno upliva na prebivalstvo negotovost, kaj se bo zgodilo z Dračem. Vstaške oblegovalne čete se vedno množe. Oblegovalci so se zakopali v okope in dobili so tudi več topov in mitraljez. Sploh vlada med trenutkih. — Vaše oči so podobne črnini demantom, vaša lica cvetočim rožam in vi ste, na mojo častno besedo, lepša nego ste bila z osemnajstimi leti! — Lopov, podel lopov! — ie ponavljala Pavlina. — Lopov kolikor hočete, — je nadaljeval baron. — Sprejemam prav rad ta naslov, samo če mi ena lopovščina donaša več nego pol stotine dobrih dejanj. Povedat sem vam in vam ponavljam, da hočem zapustiti Francosko in Evropo. Imeti moram denar, in da si nabavim denar, ne sinem izbirati sredstev. Pavlina je povesila glavo, ne da bi bila odgovorila. Lascars pa je nadaljeval popolnoma hladnokrvno: — Ker najin pogovor, kakor je videti, ne dovede do dobrega končnega uspeha, sc mi zdi vsaj meni nepotrebno, da bi ga še nadaljeval. Poslavljam se torej od vas, gospa markiza, in vam izrekam svoje globoko obžalovanje, da ste se zaradi mene zastonj potrudila nocoj semkaj. Sicer me pa itak v kratkem doleti čast, do vas bom videl v palači Hčrouvillov. Po teh besedah je baron pozdravil rnar-kizo in se obrnil proti vratom, kakor da bi hotel oditi. Stopil je tudi k vratom, vendar pa je imel odločen namen, da ne prestopi praga, a bH je tudi prepričan, da mu Pavlina ne dovoli, da bi odšfd Stran II. »EDINOST« št 1*6. V Trsta, dre 16. julija 1914. vM2Škimi četami silno živahno življenje. V zadnjih dneh se vedno pogosteje ponavljajo znamenja v mestu, ki jih dajejo vsta- šem njihovi privrženci v mestu. Prebival-* sostvuje letošnjim poletnim nemškim ve- Italijanski kralj na neorfkih manevrih. BERLIN 15. (Izv.) Cesar Viljem je po-vabil kralja Viktorja Emanuela, naj pri- sno je vedno bolj nezaupno in nezanesljivo prvič zaradi straha pred vpadom vstašev, drugič pa zaradi neodločnosti vlade, ki ne kaže nobene prave odporne sile in volje. Vstaši vpadejo lahko vsak trenutek v mesto. V mesto je prišlo nekaj Muhamedance v iz Šjaka. Ti so razširili po celem mestu razburHivo vest, da izvrše vstaši nocoj po noči splošen napad na mesto. V splošnem se tej vesti ne verjame, ker je očividno, da vstaši ne bodo napadli mesta, dokler ne bodo zavzeli Valooe in združili tamošnje čete s četami pred Dračem. Tudi Epiroti vedno bolj napredujejo in so prodrli že do Dukatija. — Dalje poroča Agenzia Štefani iz Drača, da so poslali iz mesta k vstašem posredovalca. ki naj bi bil pregovoril vstaše. da naj prično pogajanja bodisi s kontrolno komisijo, s knezom ali pa s prebivalstvom samim. Vstaši so zavrnili posredovalca. da hočejo počakati, da pade Valo-na in da ne store pred nobenih sklepov. MILAN 15. (Izv.) »Corriere della Sera« poroča: V Rim« so trdno odločeni, da u-krenejo vse potrebno, da se prepreči okupacija Valone od strani Epirotov. Italija tla ni več pripravljena prenašati negotovosti. ki vlada v evropskih diplomatičriih krogih glede albanskih dogodkov. Obupen beg Albancev. DRAČ 14 zveč. (Kor.) Prostrane širne ravnine med V al ono in obrežjem so se napolnile s številnimi Albanci, ki obupno beže pred Epiroti. Več kot 12.000 jih je pribežalo od Korice, mnogo se jim jih je pridružilo pri Beratu. Albanci so prestopili iz strahu pred Epiroti k vstašem. Grški vojaki med Epiroti. RLM 15. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Zupan v Valoni. predsednik albanskega narodnega komiteja je brzojavil rimski »Tribuni«, da je med Epiroti veliko rednih grških vojakov, ki plenijo in požigajo albanske naselbine. Prisilili so več Albancev, da so zapustili svoja bivališča. Ti beguni so pribežali v Valono in v okolico. Župan poživlja velesile, da nai napravijo konec tem neznosnim razmeram. Turška pomoč vstašem. DRAC 14. (Kor.) V vstaški tabor pri Ismijn je prišk> iz Slince 6 turških častnikov, ki so prinesli s sabo čez 5000 zlatnikov. Kandidatura Rotanda Bonaparte. PARIZ 15. (Izv.) Listi odločno demen-tirajo. da namerava princ Roland Bonaparte proglasiti kandidaturo za albanski prestol. Tbompsoaovo truplo na Nizozemskem. REDIN 15. (Izv.) »Vossische Zeitimg« poroča: Nizozemska križarka »Nordbra-bant* je prispela s truplom pred Dračem padlega polkovnika Thoinpsona, v Amsterdam. kjer se je vršil sijajen pogreb, ki so ^e ga udeležili vsi ministri in zastopnik kraljice, ki je položil na krsto krasen šopek svežih cvetlic. Truplo so nato prepeljali v Thompsonov rojstni kraj Gro-ningen. Knezova prošnja na velevlasti. DUNAJ 15. (izv.) Knez Viljem se je znova obrnil na velevlasti s prošnjo za finančno in osebno pomoč. Vesti, da namerava pričeti Italija kako akcijo na svojo roko. so neresnične. Italija vztraja na tem, da zamorejo izvršiti kak korak le vse velesile in se baje že vrši tozadevno med velesilami izmenjava misli. Vnovič se tudi pojavljajo vesti o mednarodni okupaciji Albanije. V koliko so te vesti aktualnejše iti konkretnejše, seveda ni mogoče doznati. Srbske čete v Albaniji? DRAČ 14. (Kor.) Iz notranjosti dežele so se razširile baje zanesljive vesti, da so vdrle pri Starovi srbske čete v Albanijo in da prodirajo proti Elbasanu. Epirotske čete se ojačujejo preko Janine in Argvro-kastra. Transport oskrbujejo grški vojaški avtomobili, ki vozijo pod grško zastavo. tfkici manevrom. BERLIN 15. (Kor.) » Lok alanze iger« poroča, da se je odzval italijanski kralj povabilu nemškega cesarja in se udeleži cesarskih manevrov. Stanoval bo kot gost nemškega cesarja od 10. do 18 septembra na gradu Homburgu. Francoska zbornica, PARIZ 14. (Kor.) Zbornica je sprejela z 373 proti 126 glasovom državni proračun z nekaterimi malimi izpremembami, ki zahtevajo pojasnil od senata. Nato je dovolila zbornica direktne davke za 1. 1915 in je sprejela resolucijo, v kateri se pozivlje vlada, da naj predloži v oktoberski se-ziji zakonski načrt, po katerem naj se znižata sorazmerno z dohodki pridobitnega davka personalni in mobilarni davek in davek od vrat in oken. Gradnja novih nemških strateglčnih železnic. BERLIN 15. (Izv.) »Vorwarts« poroča, da bo zahtevala nemška vlada zopet pol milijarde kron za zgradnjo raznih strategičnih železnic. Položaj v LizbonL PARIZ 15. (Kor.) »Agence Havas« poroča, da je položaj v Lizboni in v vsej deželi popolnoma normalen. Povodom velikih shodov v Lizboni in v Oporto je obiskal vodja evolucijonistov Almeida svoje pristaše. Prišlo je do malih izgredov, ki so ostali brezpomembni. Nakup štajerskih premogovnikov od strani erarja. DUNAJ 15. (Izv.) Erar je kupil premogovnika v Velenju in Puchbergu v Savinjski dolini. Delavsko gibanje. LIVERPOOL 15. (Kor.) Od 1000 delavcev v Glasgoveškem doku se je pridružilo stavkarjem v Mersey doku čez 300 delavcev. Stavkujoče podpirajo tudi vozniki, ki nočejo prevažati blaga v skladišča in na kolodvore. Stavkarji upajo, da bodo ustavili v 24 urah ves promet v pristanišču. Sufragetke preteple škotskega tajnika. LONDON 15. (Kor.) Ko je stopil danes zjutraj tajnik za Škotsko, Mac Kinnon Wood iz svojega stanovanja, sta ga napadli dve sufragetki s pasjim bičem in sta ga preteple. Sufragetki so aretirali._ Ali pa ni drugih mirnih rešitev? Zakaj ne? Na primer po zgledu nemške države : naša monarhija naj bi s Srbijo in Črno foro — morda tudi obenem z Romunsko — tvorila zvezno državo ob ohranitvi vseh udeleženih dinastij in možnih posebnih interesov. Pri tem ne bi trebalo prelivati krvi. Ali ni reSitev po uzoru nemško-avstrijske zveze: naša monarhija bi sklenila z obema srbskima državama — in nudi tu pritegnjeno Romunsko — bojno in odbojno zvezo, ki bi Srbe v naši monar-liji istotako zadovoljila in pomirila, kakor zveza z Nemčijo avstrijske Nemce. Ali pa se ustanovi zveza držav po izgledu nemške zveze pred letom 1866. Tudi tu ne bi trebalo krvi in narodno zjedinjenje pod istim režimom bi bilo doseženo. Člankar pa povdarja, da so to le izmiš-jene kopije tujih uzorcev. Kak avstro-ogrski Bismarck bi našel morda boij originalno rešitev. Vsekako pa je jasno — p-avi — da bi šlo tudi brez krvavih rešitev, da ni treba ravno, da moraš sovražiti Srbe, ako hočeš ostati avstrijski pa-trijot, in da srbski nacijonalizem ni absolutno nezdružljiv z obstankom naše monarhije! Le državniške glave bi potrebovali nn, tako za ta, kakor za mnoge druge probleme. Te manjka! (iališki deželni zbor razpuščen. DUNAJ 15. (Izv.) (iališki deželni zbor je bil danes razpuščen in razpisane nove volitve. Ministri na dopustu. DUNAJ 15. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh se je odpeljal danes v Voslau, notranji minister baron Hemold je odpotoval v Solnograd. ogrski ministrski predsednik grof Tisza pa se je vrnil v Budimpešto. Šef generalnega štaba na dopustu. DUNAJ 15. (Kor.) Sef generalnega štaba je nastopil dopust, katerega bo preživel, kakor običajno vsako leto, na Tirolskem. Korespoudeat »Novoje Vremje« aretiran , v Premislit. PREMISL 15. (Izv.) Tu je bil danes aretiran korespondent znanega svetovnega časopisa »Novoje Vremja«, Lev Čerkaski. Očetomorilec. DUNAJ 15. (Kor.) Na Dunaju je zaklal mesarski vajenec Hrabec svojega 521et-nega očeta poštnega poduradnika. Fant je bil odpuščen 9. t. m. od mojstra in se je klatil po mestu. Prenočeval je na prostem. Oče ga je iskal in našel končno v nekem parku. Ko ga je hotel spraviti domov se mn ie fant uprl, ruvala sta se nekaj časa, padla sta oba na tla, končno pa je fant odskočil, oče pa je obležal smrtno ranjen. Dobil je dva vbadljaja z mesarskim nožem. Prepevali so ga na rešilno postajo, kjer je kmalo na to umrl. Fant trdi, da ni vedel, da je bil oče njegov nasprotnik, ker ga je napadel od zadaj. Krv&uii ali mtemm rešitev? Dunajska »Zeit« piše: Splošna razmo-trivanja, ki slede atentatu v Sarajevetn, so imela — nadejamo se — ta vspeh, da so vse politično misleče državljane v tej državi opozorila na neizmerno važnost le preveč zanemarjenega jugoslovanskega problema. Toda, v hrupu zadnjih tednov se je često oglašalo tudi krivo mnenje, kakor da bi bil srbski nacijonalizem nezdružljiv z obstankom naše monarhije. Iz tega se seveda sklepa, da treba Srbe du-šiti z vso silo, da je bila Srbom prijazna smer v zadnjih letih v Bosni in na Hrvat skem neodpustna slabost in pogreška, da slednjič izgleda tako, kakor da bi bilo sovraštvo proti Srbom identično — z avstrijskim patrijotizniom!! To bi bila res kurijozna ideja v narodnostni (ne narodni) državi. Tu naj bi potemtakem 45 mili jonov drugih državljanov sovražilo 7 in pol milijona Jugoslovanov in ti poslednji bi sploh ne mogli biti patrijotični, ker sami sebe vendar ne morejo sovražiti. Tu treba že nekoliko razlikovati. Tudi pri srbskem vprašanju ni smeti z vodo izlivati tudi otroka! Srbski nacijonalizem in velikosrbska ideja imata gotovo neko zvezo med seboj, vendar pa nista isto. Srbski nacijonalizem — kakor vsa gibanja za narodno zedinjenje — stremi po udruženju za enoto izpoznanega srbo-hrvat-skega naroda pod istim političnim reži inom. dočim je ta narod sedaj podrejen peterim vladam (Avstrija, Ogrska, Bosna, Srbija, Črnagora), pred balkansko vojno celo šesterim (tudi Turčiji). To gibanje ima po zgodovinskih izkustvih drugih narodov. posebno v devetnajstem stoletju italijanskega in nemškega, po anatologiji neko verjetnost vspeha. Vsekako treba računati s to možnostjo. Kako in v kaki Ijudsko-in državnopravni formi se more pa uresničiti srbski nacijonalizem? Ena teh form bi bila velikosrbska ideja, ali le ena! Ta gre za tem, da se ves srbsko-hrvatski narod združi pod žezlom dinastije Karadjor-djevičev z Belgradoni kot glavnim mestom v edinstveno državo. Torej nekako po italijanskem zgledu. Alitaka rešitev naletuje na velike težkoče. Kajti vkljub vsemu kriku sovražiteljev Srbov, ne bo hotela Avstro-Ogrska dobrovoljno odstopiti svojih 7 in pol milijona, in kraljestvo Srbsko bo moglo doseči ta cilj šele po zmagoviti vojni proti Avstro-Ogrski, in ker je Srbija prešibka za to, le z milita-rično podporo drugih držav, morda Romunske. predvsem pa Rusije. To pa zopet ne bi šlo brez evropske volne, v kateri bi morali — zapomnimo si to —- obe centralni vlasti doživeti uničevalen poraz. Vidimo torej, da uresničenje velikosrbske ideje ni tako enostavno in zato tudi bržkone ne bo imela mnogo pristašev med politično zrelo inteligenco Srbov. Drugo rešitev jugoslovanskega problema zastopajo fanatični nasprotniki Srbije: aneksijo Srbije (in Črnegore) po naši monarhiji, torej združenje Srbov pod žezlom naše dinastije. Ali tudi to ue bi Sk> danes brez evropske vojne, ker bi morali obe centralui vlasti (Avstrija in Nemčija* zrušiti druge. Tudi ta rešitev ni tako enostavna in jo ljudje, ki nimajo prekrvave fantazije, izločajo iz svojih razmotri vanj. U Bosni ostone dosedanji kurz. Vsled nesrečnega dogodka v Sarajevu in razkritij o velikosrbski propagandi na jugu monarhije, ki so v posredni zvezi s sarajevskim atentatom, se danzadnem nehote pojavljajo v časopisju, zlasti pa v jugoslovanskem, vprašanja, kak kurz namerava uvesti sedaj centralna vlada v Bosni in Hercegovini. Frankovski elementi po vseh jugoslovanskih deželah zahtevajo e-nergičen protisrbski kurz, ki naj bi jim enkrat za vselej zasigural politično nad-vladje na jugu monarhije. Prvotno so res že skoraj vsa znamenja kazala, da se jim njihove politične špekulacije tudi posrečijo. V dnevih razburjenja so padala tudi z oficijozni mest težka očitanja narodu, ki je bil na milost in nemilost izročen divjanju nerazsodnih, s patrijotično krinko za kritih mas. A prišla so velika presenečenja. Takoj, ko so se razburjeni duhovi malo pomirili, so se že pričeli oglašati me-rodajni glasovi, ki so odločno svarili pred vsakim prenagljenim korakom, ki bi za-mogel notranje-politični položaj na jugu monarhije le še poslabšati in v Srbih, kot najmočnejši verski stranki v Bosni, vzbuditi prepričanje, da jim je Avstrija čisto navadna mačeha. Skupni finančni minister Bilinski je izjavil, da kljub sarajevskim razkritjem še vedno z vso odločnostjo vztraja na svojem prejšnjem stališču, da se v Bosni ne sme gospodariti proti Srbom, še manj pa brez Srbov. Zdi se, da je našel poslušna ušesa tudi pri centralni vladi. Drugače si vsaj ni mogoče razlagati Tiszinih besed v ogrskem parlamentu »o dvomljivih in sumljivih lojalnih manifestacijah gotovih političnih strank« na jugu monarhije, od katerih se ogrska vlada nikakor ne bo dala zapeljati. Tudi cesar sam je izjavil, da se »odgovornost za zločine male čete zapeljancev« nikakor ne sme valiti na ves srbski narod. Kurz v Bosni se torej nikakor ne izpre-meni. Poostri se predvsem le policijski režim, kako principijalno preganjenje in zatiranje srbskega elementa v jugoslovanskih deželah na korist muslimanov in pravaškim Hrvatom pa je popolnoma izključeno. Minister Bilinski je zmagal. Bojazen, da bodo odločilni krogi pod sugestijo neiskrenih politikov pristali na uvedenje no-vsega kurza in nove uprave v anektiranih deželah, ki naj bi imela za glavno nalogo: zatiranje in tlačenje Srbov, razpust njihovih kulturnih in gospodarskih institucij, sistematično gaženje njihovih pravic in klasifikacijo vsega, kar je srbsko, — z»vele-izdajo«. ta bojazen se je izkazala kot neupravičena. Vsi ti načrti frankovskih elementov niso uspeli in tudi niso mogli uspeti, ker bi slični koraki od strani bosenske uprave in merodainih faktorjev bili nekak izraz, da zvračajo ti krogi odgovornost za sarajevski atentat na ves srbski narod. — Tako strašno se ni mogel in se tudi ni smel obsoditi kar ves narod, kar je čisto logično. Dejstvo, da bosenski deželni šef Potiarek za svoje načrte, v katerem stremljenju q;a je z vso odločnostjo podpiral tudi hrvatsko muslimanski blok v Bosni, ni mogel dobiti placet najvišjega foruma, pomeni vsekakor popoln poraz njegove politike. Faktično se kljub vsem oficijoznim dementijam še vedno vzdržujejo vesti, da je njegova pozicija jako omajana in da bo mogel slejko-prej napraviti prostor drugemu, ki bo boij sposoben, zastopati državne interese monarhije v anektiranih deželah. Ohranitev dosedanjega kurza v Bosni in Hercegovini pomeni največjo satisfakcijo srbskemu prebivalstvu. Zaupanje v nje se na najvišjem mestu ni zmanjšalo in to znači že sedaj več, kakor bo značil sam rezultat sarajevske preiskave. Dnevne vesti. Nemške grožnje z neparlamentarno ero. Ker je graška »Tagespost« skušala ostra-šiti Čehe z grožnjo, da pride, če ne odnehajo in se ne upognejo diktatom, ki jih stavljajo Nemci, kot pogoj za »sporazum^, odgovarja »Venkov« tako-le: Pisali smo že, da so take vesti, ki jim je namen podirati razpoloženje pri čeških poslancih, čisto odveč. Naše stranke so zavzele trdno stališče, da, če ne bo češki deželni zbor aktiven, ne bo aktiven tudi državni zbor. Češke stranke ne opuste tega stališča, najmanje pa pod u tisom groženj z morebitnim razpoščenjem državnega zbora. Ta grožnja prestraši preje poslance tistih strank, ki jih vlada ščiti in povspešujc. ne pa zastopnikov češkega naroda. To naj bi prišlo enkrat na Dunaju primerno v zavest in potem bi prenehalo nadlegovati graško glasilo s prorokovanji v — strašilo. Danes, v tako razburkanih časih, naj bi bilo odločilnim faktorjem bolj nego poslancem na tem, da absolutizem preneha m da se instalira zopet parlamentarizem v vsem njega obsegu. In ker vedo na Dunaju, da parlamentarizem v Avstriji ne more biti dvojen, ampak le en edini, na] bi se odkrito zavzeli za to, da najprej oživi tam, kjer so ga po krivdi vlade najprej udušili — to je: na Češkem! Na Dunaju bi bili res že lahko prišli do izpoznanja, da se proti vzbujenim, samozavestnim, kul-z grožnjami res popolnoma nič ne do-seza, pač pa vse z dobrohotnostjo in tisto pravičnostjo, ki enako deli luč in scnco na vse strani. Koliko časa še se bodo upirali vseinu drugemu svetu jasnemu dejstvu, da so se slovanski narodi v Avstriji vzbudili, da se jačijo in napredujejo in da temu primerno vedno bolj pridobivajo na samozavesti?! Protisrbska gonja bosenskega frankov-skega časopisja. Žalostni dogodek v Sarajevu, so kakor znano, izrabili gotovi elementi in to gotovo ne iz golega patrijotiz-ma, za hudo protisrbsko gonjo. Posebno se odlikujejo v tem frankovski listi iz kraljevine Hrvatske in pa zloglasno glasilo sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja. znani »Hrvatski Dnevnik*. Ti listi kljub temu. da je celo grof Tisza javno obsodil nesramno hujskanje proti vsemu srbskemu narodu, še vedno nadaljujejo s svojim blatenjem in sramotenjem srbskega naroda. Predsednik bosenske srbske vladne stranke in podpredsednik bosenskega sabora, dr. Dimovič je prejel v zadnjem času celo vrsto pisem, v katerih se ga opozarja na nevarne posledice, ki lahko nastanejo vsled hujskajoče pisave Stadlerjevega glasila. Radi tega se je zglasil včeraj dr. Dimovič pri deželnem šefu Potioreku in energično protestiral proti neoviranemu hujskanju katoliškega »Hrvatskega Dnevnika«. Opozoril ga je zlasti, da bo njegova stranka primorana, da definitivno izstopi iz vladne večine, če se takoj ne napravi konec frankovskemu počenjanju. Kakor se poroča, je bosenska vlada Dimovičevi želji takoj ugodila in pričela frankovske liste strogo cenzurirati. »Hrvatski Dnevnik« je bil včeraj popoldne radi nekaterih hujska-jočih člankov zaplenjen. Čudno, da je moral bosensko vlado šele dr. Dimovič opozoriti na njeno dolžnost. Vojna pripravnost na Francoskem. Francoski senat je obravnaval te dni predlog glede enkratnih izdatkov za deželno hrambo. Poročevalec armadne komisije lium-bert je ostro kritiziral vojno upravo in je poudarjal posebno to, da je nemška arti-lerija boljša kakor francoska, da je slabo poskrbljeno za aprovizacijo in da so utrdbe na vzhodni francoski meji zastarale in manj vredne kot nemške. Milijoni so se izdali zastonj. Vojaška organizacija se mora popolnoma izpremeniti in v vodilnih krogih armade se mora pričeti z novim delom. Vojni minister pl. Messimy je priznal, da so nekatere trditve govornika resnične. Zato prosi zbornico, da bi dovolila zaprošene kredite , da se prične takoj z novimi deli, ki naj pospešijo in povzdignejo francosko vojaško pripravnost. Obljubil je, da bo natančno nadzoroval izvršitev programa in skušal dvigniti francosko vojaško pripravljenost do najvišje popolnosti. Senator Clemenceau je poudarjal, da je situacija skrajno resna, in se ne skrbi zadostno za obrambo. Predgovornik je omenil silno važna vprašanja, katera mora pojasniti vojni minister. Izvajanja senatorja Humberta o vojni pripravnosti, o vojaškem materijalu in tozadevna debata v zbornici so obudili v vseh krogih veliko pozornost. Vladni krogi upajo, da dovoli senat zahtevane kredite s pogojem, da se bo cela zadeva obravnavala obširneje v jesenskem zasedanju. Ustavna kriza na Angleškem. Notranjepolitična kriza, ki je nastala v Angliji vsled vznemirjajočega ulstrskega vprašanja še vedno ni rešena. Boj za samoupravo Irske se še vedno vodi in to celo s tako siJo, da obstoja največja nevarnost, da pride do državljanske vojne. Razven Ircev, prihajajo sedaj še Škoti, ki istotako zahtevajo od vlade, da izpolni njihove zahteve. Tudi oni hočejo posebno homerule za Škotsko. Kakor razvidno, se razvija dandanes politični razvoj Anglije od centralizacije k decentralizaciji, ali z drugimi besedami, k pravi revoluciji. V tem oziru se navaja mnogo razlogov, toda najvažnejši so pač razlogi, ker sta vlada in pa londonski parlament preobložena s čisto lokalnimi posli. Ker pa se mora londonski parlament zelo pogosto baviti tudi z mednarodnim političnim položajem, je čisto naravno, da se morajo manjša vprašanja odlagati na poznejši čas, s čemer pa seveda državljani niso nič kaj zadovoljni. Iz sličnih nedostatkov se je razvil v Angliji nazor o važnosti federativnega sistema in nedvomno bo ta sistem na Angleškem polagoma tudi prodrl. Če pa se Anglija preuredi federativno, bo imelo to nedvomno svoj vpliv tudi na celinske države Evrope. DomaČe vesti. Njim je seveda vse dovoljeno. Kakor znano, je nedavno temu furor teutonicus vseh dlak — od odkrito hohenzollernške do črnormeno pobarvane »krščanske« — priredil hude demonstracije in izgrede proti zaprti in zapečateni češki šoli v III. okraju. Za sodelovanje na teh divjaških in barbarskih izgredih proti — hramu kulture pa so pozvali tudi pomoč iz Nemčije. Na izgredih povodom razglašenja razsodbe upravnega sodišča so sodelovali tudi burši. došli nalašč iz rajha v dveh vagonih. Ncni-cem je pač vse dovoljeno. Bog ne daj pa. da bi na kake manifestacije v Ljubljani aii v Zagrebu došli tudi recimo, visokošolci iz Belgrada, to bi bilo zgražanja, denunci-jacij in krika o veleizdajstvu in panslavizmu po vseh nemških glasilih. To bi kaka »krščanska« »Reichspost« hitro brusila sablje za krvavi boj proti slovanski nevarnosti, ki pa naj bi jih, sablje namreč, seveda sukali — drugi. Ker takega Ie nem- ško-krščanskega žurnalista.....patrijoti- zem ne sega preko krika . in hujskanja! Nemcem je pač vse dovoljeno v tej naši ljubi Avstriji. To so lekcije! Med brzojavnimi vestmi v včerajšnjem izdanju smo prinesli vest, da cesar odobruje izjave ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze, v katerih je ta obsojal tisk stranke, ki so hotele izrabljati čut patrijotizma in pijetete v politično-hujskajoče svrhe. Vladar da žira v-*ak ponedeljek in četrtek ob 4 jamči odbor. Naši nasprotniki so mogočni, pop. v telovadnici Sokola v Rojanu. Od- j oni celo z denarjem slovenskih davkoplače-tod jih pelje vaditelj v Barkovlje na telo- 1 valcev kupujejo, bolje bi se reklo, kradejo vadišče Sokola v Barkovljah. Tam se se- | naše otroke za svoje, otroške vrtce in za-barkovljanski otroci. Starše po- j bavišča, da nam jih potujčujejo. Oni vedo, nr v n i opozarjamo na to, da pošljejo k go- da se nahaja š- nezavedn h naših- ljudi, ki rti ocenim sestankom otrok svojo deco, i prodajaj-, svojo nedolžno deco njim za ono ću jo s tem pripeljejo do pravega razve- ' borno kosilee in revno oblekeo, pri č mer drila ter obvarujejo pred Škodljivim vpli- j pa ne pomislijo, kakšen greh zagrešajo na v - n ceste in tujega /ivlja. Otroci so pod i stbi in svojih otrocih, ne pomislijo pa tudi, najzanesljivejšim nadzorstvom >okolskih da je ona sovražnikova mahnkost, ki io vaditeljev in učiteljev. daje v svojih^ šolah, le vaba za ijajgrše n e- Cirkus Charles. Včeraj ste se vršili dve! ne namene. Cim več prodanega slovenskega pro-avi in ste bili «>be razprodani, jx>- i mesa dob»v jo v svoje i t; J a ske < t:oške p<-1 ta iska ob 3..^» prav tako kakor večer- vrtce in šole, tem bolj dosegajo rvoj pro na <-b 7.30. Spored se je obakrat izvršil j kleti namrn. Slovenski staraš! A!i mislite tia kar najefektnejše in z vso tisto neprekos- ! so ital lanski otroški vrtci in zabavišča m,d liivo aiikoto. s katero se odlikujejo le pr-j nami morda res dobrota za n.^še otroke? \ ( vrstne moči. Pripomnimo naj. da je kro- i Ali je n,ih namen res pošten in človekolju-tiiec bengalskih tigrov, g. Wagner, ki pri: ben namen? Za nuhove o roke že; a za prvi predstavi ni mogel nastopiti vsled naše otrok je to največja nesreča, proklet lafi^.c obolelosti, včeraj nastopil pri obeh i stvo in najslabša bolezen na ttlesu našega I rt ustavah in s svojo sigurnostjo, s ka-i naroda. Italijani nas so r^ži o in istotako tero ->e kreta med zverjadjo, naravnost i slovenske otroke v italijanskih šotah. / li očara! občinstvo. V splošnem pa moramo tam, v italijanskih šo ah našega otroka z! l ti j>oudarjati točnost pričetka. Za nas trpe, ker jim gre za dosego svojega name-Tržačane, ki smo vajeni prihajati vedno na: da naš otrok postane slovenski odp d-prer ozno, je to prava šola, da se nauči- nik in gnoj?lec njihove italijanske narodne ino točnosti. Točno ob napovedani uri se ; njive. V italijanskih vrtcih in zabaviščih vli-začenja; kdor pride prepozno, zamudi. In v*jo v naša nedolžna otroška srca strupeno tako je prav! — Kakor smo že poročali sovraštvo do slovtnsk* materine besede, do in kakor je bilo naznanjeno v oglasih se lastnih staršev Slovencev, kakor tudi proti vrše popoldanske predstave vsako sredo, slovenskemu narodu. soboto in nedeljo ob ,130 pop. Ker pri po- v p0znejši dobi iz tako pokorjenega poldanskih predstavah plačajo otroci pod ?rca vvkiie srd sovraštvo, in zaničevanje 14. letom le polovične cene in je pneako-j do vsega kar ;e si0Ven>keg . Tako p.»st ne vati k tem predstavam tudi od zunaj veli- tak neSrečen otr.k slovenskih staršev, iuj-kega obrska, naj si vsak oskrbi vstopnice; hujši janičar, izdaialec sv. ie-a naroda, oje čim preje. Vstopnice se dobivajo v pred-|vere jn tudj države f _ Zatorej sluvensiti čega žrvljenja v tabonscu kar si občinstvo i jn radost sioven.ke matere, ko s.iši in .idi laho ogleda brezplačno. Obiskovalci zoo- | svojega otroka, kako sladko peva in govori, logičnega vrta imajo pristop tudi v indi-jkar se je naučil v s|ovtnskem otroškem jansko šotorišče. Istočasno se bodo pro-, vrtcu^ pnhitimo v nedeljo, 19. t. m., k Sv. ducirah tudi Indijci s svojimi čarovnijami. Mar M d Spodn j v dvoranD gosp. Čhča, Resnica v satiri. Zagrebške ,, Koprive" k-gr nanf p,k.ž„jo sad celoletnega pouka prinašajo karikaturo, ki s pndejan.m tekstom ^ vflj scVkoUČ \z VTIca Radumo se žnjimi, ker oni, n^ši malčki, so naš p — nos, naše upanje v boljšo bodočnost. Veselica prične ob 5 popoldne. Vodstvo otroškega vrtca nas kliče na izpolnitev naše dolžnosti, to je, da se udeležimo mi od-rastJi v največ em št- vilu te • esel ce. Pridimo torej vsi f Dan 9. avgusta L I. naj bo zabeležen pri bližnjih bratskih društvih pri določanju veselic ter naznanje slavnemu občinstvu, ker ta dan priredi magdalenska podružnica izborno karaktemuje povode m namene gnusnih m nevarnih gonj hlinjenega .patri-jotizma* proti lastnim državljanom srbske krvi. Tu vidiš trebuSastega razsrjenega Frankovca, Id se dere nad medlim srbskim človekom : Malopridnež, ali nočeš biti — izdajica ? I To je in tako je I Ti kričavi patri-jotje bi hoteli, da bi se vsi Srbi kazali izdajice, da bi se mogli potem oni, ti pa-trijotje, kazati v tem lepši luči lojalnosti in s tem podpirati s-ojo stremljenje k — jaslim ! Zares, izborna karakteristika ljudi, ki vzvišena čutstva pijetete in lojalnosti prosti- CML> veliko veselico na vrtu »Obrtnijske-tuirajo v svoje sebične namene! Trda be- £a društva« pri Sv. Ani. Ta dan mora na seda to, aH opravičena in zaslužena Prosimo ! Kako naj sodimo drugače, ko vidimo, l< ho bi ne mei teh naših vročih tleh pokazati naša Sv. Mar. Magd. Spodnja in Zgornja ter £ke-kako še sedaj' v lojalnosti" in avstrijskem de"i in mesto, da je in bo v bodočnosti patriotizmu trpe ljudje, ki — kakor M^djari okraj svetoanski naš. Ta dan naj odmeva — imajo razsulo monarhije v svojem pro-1naša slovenska pesem iz prs naših »Sla-gramu, ali ki — kakor Nemci ob vsaki vašev« in naša glasba vrlih škedenjskih prihki slave Hohenzollernce, ki naročajo i mladeničev daleč na okrog. Dan 9. avgu-pangern anske emisarje v našo državo, ki jsta Ilai bo vesel in zabav en, a naši stvari vedno potujejo na grob B'smarcka, da tam velekoristen dan! prisegajo svojo zvestobo Veliki Nemčiji, ki' Za odmero najemnine davku podvrženih so že grozili celo v parlamentu, kako bodo poslopij in 5davka dohodnine začasno šipe pokale na cesarskem dvoru in Ki j davka prostih novih hiš, a) v mestnih okra-tako nespošti ivo in zanidjivo mislijo o po j jih: V. (Barriera vecchia), VI. (Sv. Jakob) kojntm prestolonasledniku, kakor je nedavno in v davčni občini: Kjadin, Čarbola Zgor-pisal „Grazer Tagbtatt* — sploh ljudje, ki j nja in Sv. Marija Magdalena Zgornja z : odkriti ažejo z vsemi svojimi dejanji in leti 1^15. in 1910. v smislu zakona z dne zahtevam«, da ostanejo Avstriji le dotlej, 1-- julija 1896 drž. zak. št. 120 in 28. no-dokler gospodarijo v Avstriji in morejo svo- j vembra 1912 drž. zak. št. 242, b) v davčnih »Ono propagi ati veUkonemške ideje in de- j občinah: Sv. Marija Magdalena Sjx>dnja, vati za velikonemško bodočnost! Ti ljudje j Rocol in Skedenj, samo za leto 1916 v smi->čejo, da i bi i mi izdf j ce, ker vedo. da slu zakona z dne 9. februarja 1882 drž. zak. p- tem še »ažje zssiedovali svoje vse-[štev. 17 in 28. novembra 1912 drž. zak. št. ide;e in da bi potem vendar prišlo -42 in sicer le od v najem danih p'oslopij, ?ga razsula, ki ga oni — žele! nai se oddajo najemninske napovedi pri tu- eno. Našla sta se na zletnih prosto- kajšnjem c. kr. davčnem upravništvu Trst Opčinah 2 amerikanska ključka na lJL,(C avgusta 1914, (ad »rdinosfi« f t>> septemb ra 1914. Posestniki hiš pod b) Razpis učiteljske službe. Družba sv I katetre imaio 6 a!i za najemnike dolo-Cirria ir Met Kla r zpisu^e s pričetkom Sol- čenAh prostorov, oddajo lahko svoje napo- sk^a leta 1914-1915 mesto provizorične v.edl P*™^? ^ PICd" •fHeHice na *voji mešam š li na Blanči f(^api d.stretto) Glede sestav- , Ijanja najemninske napovedi, se ob enem a poučevanje Iaščine. S po_ opozarjajo hišni posestniki na uradno javno trebntmi d kazili opremljene prošnje se naj; oznanilo istega dne in enakega števila. -p ?:,,,o vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda C' kr' davcn0 upravnistvo IL v Ljubljani do 29. ju rja t I. VrniJ ^ je y Trs| ^ ^ nego redarji. Otroški vrtec CMD pri Sv. M. Magd. ki so ga spremili po odgonu. 341etni Ivan zgornji. Včeraj je imel magdalenski ouoški | Mrevljič, doma iz Materije, je že od leta vrtec zaključek šolskega leta. Vrtec lepo na- 1899. izgnan iz Trsta. Predvčerajšnjim je preduje K j-icem leta je bilo v vrtcu vpi- bil Mrevljič odsedel tritedenski zapor, ki sanihlM otrok. Odbor magdalenske podruž-j mu ga je bil okrajni sodnik prisodil radi n- - L M D je začetkom šolskega leta na kršenja izgona, in koje predvčerajšnjim oh -O že!,o uranova .Šolsko kuhinjo* in pri odsedel to kazen, so ga takoj odgnali zo-l vit vi te kchsnje «e je enoglasno skle- pet nazaj v Materijo. Na tem potovanju n , da bodo starsi p acevali za otroka 50 sta ga spremljala dva redarja. Ko sta revir rjev na teden, a se je pozneje znižal darja Mrevljiča izročila občinskemu ura-ek na samo 30 vinanev na teden. | du v Materiji, sta se vrnila v Trst. A ko e naše ljudstvo bolj zavedalo po- j s.u 0na dva dospela v Trst, je bil Mrev-rnosti naše pod uznice CMD pn, jjie tu že zopet aretiran radi kršenja iz-tfagd leoi Zgornji in Spodn,i, bi jrUna. Prišel je bil nazaj v i -t še prej, a podružnica šteti dares n sto- j nego redarja. A ko so ga aretirali, se je ženskih in moških. Saj 2 K na j Mrevljič, smatrajoč, da so ga vendarle ne-o vsakdo prihrani za članarino koliko prehitro ujeli, z vso silo uprl redar-se I hko v rževala šol-ka ku- jem, ki so imeli precej opraviti ž njim. Goric Prednost imajo prosilke, ki imaio uspa obrtni rastavi v Trsta odlikovana tovarna sodov izvrdujo naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, rnaraškin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na defteio pošiljam cenike, Fran Abram Trst. ul. Sm Francesco rasrapirasT ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni ( 03fJ(w ui ouaq(V 3.02 K — V Spomin na narodni praznik sv. Cirila in Metoda nabrala za moško podružnico CMD gdč. Marica Petričeva. učiteljica v Golcu, med tamošnjimi vaščani K 12-56. Vsa čast vrlim vaščanom! Denar hram ■prava lista. Vesti iz Goritte, Iz Kobarida. Na obvestilo v „Edinosti" štev. 160 o samoumora finančnega preglednika Andreja Pipana v Kobaridu dne 8. julija, poizvedel sem iz dobro poučenih krogov, da je bil imenovani še le pred kratkim premeščen iz Gorice v Kobarid. To baje radi več službenih sitnosti; zbal se je posledic in vsled tega se mu je omračil um. Ker je bil Pipan že pred 14 dnevi m< ralno potrt, dovolili so mu na predlog njegovih predstojnikov dopust. Tukaj se ni ukrenil proti revežu noben korak disciplinarnim potom marveč se je skušalo le pomagati mu iz zadrege. — Dne 8. julija, približno ob 4 popoldne je prišel Pipan v pisarno finančnega oddelka in med tem, ko se je poslujoči stražnik moral odstraniti za trenutek, je zgrabil Pipan puško in se ustrelil v veži. Slučajno ni bilo v Kobaridu ne gosp. komisarja, ne vodje oddelka; prvi je bil vsled tega žalostnega dogodka telefonično pozvan od obmejne službe v Kobarid. Pogreb nesrečnega pokojnika je bil sijajen; udeležilo se ga je skoro vsa okrajna f nančna straža pod vodstvom predstojnika, tukajšnjo ces. kr. uradništvo, mnogoštevilno vojaštvo vseh strok in mnogo uglednega občinstva. Pokojnik je tomajski domačin. Blig mu spomin I Iz Divače. Podružnica „Zveze jugoslovanskih železničarjev" v D vači priredi dne 9. avgusta vrtno veselico na vrtu gosp. Dolničaria, restavraterja na postaji. Sodelovalo bo pevsko društvo Z. J. Z. iz Trsta, svirala pa godba „Narodne delavske organizacije" iz Trsta. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Neznosna vročina je zavladala v Gorici. Solnce pripeka z vso silo, da prihaja ponosni naslov solnčne Gorice do polne veljave. Tlaki in stene hiš so razbeljene do skrajnosti, ljudje opravljajo le s trudom svoje dek>. vse hrepeni po dežju. Ali nebo se sn.eji v lepi modri barvi m le na horizontu se nabirajo oblaki, pa le v taki množini. da vedo vsi. da z dežjem ne bo še nič. PRIPOROČLJIVE TVBDKE Pomankanje spanja pri otrocih nastane največkrat spričo trajnega telesnega zaga-tenja in vsled tega nastalega kisanja v črevesu. Proti temu delujoče živilo, ki se v teh slučajih obnaša za najboljši pripomoček, je »KUFEKE«, zlasti ako ga nekaj dni dajemo brez kravjega mleka. Brivnice. Anton Novak 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevflnl obisk. - SVOJI K SVOJIm f 2660 in iuglepda laralj*rsk& delm se izvr> ________m__ždjejo v fnaerekem salonu Andreja ROJIO a v Protu, Acquedotto 20. Ispadli lasje se kn pnjej o in iidolnj^jo se mkcmstoa dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate. 1851 Hmm kldimlM Via Belvedere št 4 se pri po IHlVU SJilVUlUl rofca slarnemu občinstva. — Udani M uljev — »-16«» (B) — (B).__ Opazk»1 • zsafi: čez DivaTo — brex zvezde: čez Oorico. ** do iz) Beillna. t » do (ali iz} Partza. _ • Do (ali Iz) Beljaka (č«z norico): Odhod : 7 30 (B). Prihod : 625 — 2-00. Do (ali iz) Št. Vida na Glini {Uz Gorico. Jesenice. Celovec Odhod: 12 48 Prihod: 7-00 — 11«37. čez Gorico, (Inomost), Solnograd v (Curich), Mo-nakovo, Pariz, (Berlin), London: Odhod : nos (B) — fMO (BJ. Opazka: oklepaji raafl zvezo. Zabavni viski ob nedeljah In praznikih UerpelJe-Oiva/a: v Gorico: Odhod : 9-10 — 2-25. Odhod : 2-20. Prihod: £41. Prihod: Južna železnica. Na DaaaJ rv (B) US* »«S» — 4 10 — 6-55* — 7-45 — 8-42 (B> — »-00 (EV—, TTšo. - - - 820 (E) — 8-36 (B) — OrCd -— 4-tb — >06* — a»a* (By. • maC : čez ?Srrvinjan — dmp vtakiTŽp" Zabavni vlaki ob nedeljah in prajjrfklh lo Korrohta : do Nebrcti do Odhod: 2-45. Odhodi 3-55. Prihod: rmr. Prihod t >&> - 7-45^ Ooažke: podčrtane ilcvfTV.e znašlo popoldne ; E B fbrzorlakS. Odhod Iz Trsta Nedelja; 5-00 (Dub.) 16-06 (L.) B. Ponedeljek: (L.) 5-00 (D.) Vozna red parnfi&ov v Dalmacijo Nedelja : Ponedaifek Torek: Sreda: Fffi (L) B. 8on (Dob.) Torek: Sreda: Prihod v Trat tO 30 (LO 4-oo (n«b.) £90 i a) 4-00 a_> B.' ff® (D.) Setrtek: Peiek: Sobota: frU) (U) 4-00 (Dah.) (Đ.) 4-00 (L) B. ■m (Duh.) 6 *> (M 0-3O (IX) 4-00 (L.) B 3-00 (L.) S^S (D.) Četrtek: SOO (L.) B. 5-00 (D) Petek: 5=53 (Dub.) £00 i D.) Sobot j : STSu il_) B. 5^0 (D j Opazke: T. znači Uoyd — Dab. Dohrovačka pkx.it!>a — D. Dat«*aUa — B. beri patnik — Uoydovl baaoptrulki (B) tuhtajo do Kotora od poaioi.i Sv. Karla (IU uzi do M otevvaćka okivltba- potaje)© dO Dubrovnika od pomola Siaiti V Istro. V Pol] fln nazaj): I» 7-00 — 7-15 (B) — 9 Odhod * 7-00 — 7-15 (B) Prihod z ltXS0 (B) — 2-30 (B). Qpaike< razen ▼ Pore«. Up~ B, brzi pand ki kaitri odpotujejo vsaki dan pahA la prlatejajo v ctedeOb lukah: Piran. P vtnj lo Bflool. — P»*a< oaniik o0pta)e v^kl dzs todp. T00 - prtp. >OOV - Priatata^): trota. Straajan. Piran. Portuna«, Sat«—f. Umar, Oi anova, Hcnt, ~ Rovinj, Peiana ta atorrt. — Potnol: Pesrherlk V Umag (In nazaj) ; hod : — B-00 - T-ac »jo — — a-*®* Odhod Priiaod ot> nedeljah is ta pristajajo v Piranu. h. Parmki odp*K«j«jo vnll daa ia Salvore. Ptienal Peacbcria. V Piran (!n nazaj): Odhod : KM O* — »»«* — 7-m — 8-30 t Prihod : 7 »5 — 2-?ST~- >3tf * ia Poatorose; ** ob atife^aiihi praznikih; t ob delav- alklh ta pcaanikah. — PocioJ P—cherta (vtaki dan>. V Koper (In narajj: Odhod: 7-45 — »00 — 1100 — - l'-SO* _ ym — 7-30 — Odhod: ff!3 — Fiy - - 11-15 — 1-20* — 6.20*» — 7-15 - 8-15» 3-00-* — WO* aaaro ob deUvaikitL — •• nunn ob nedeljah tn p«zoJkih. Pouml: Riva M^ndracchio. V Milje (in nazaj): Odhod : 8-00 — IO05 — — 12-15+ — 2-201 2 3»* ^ 2-40 r — — 5-45□ j- - -DSA - 5Z£ia Prihod: — 9-30 — JI 15 — 2 00 — 3 35+ 3 _ 3 36a 5-50 r — y-oo^ — »oo.;. * xB4&rta»o ob nedcl^b in j^rarnlvdu ' f n svjo trb ddavnfkib. □ „ ob nedeljah la pnuniklh od 5 majnika. 0 n ob DMlelpra m praznikih do 5. uiajtuka. A . ob detavRtkih do 5. mastike. cnol . Riva Martdrarchto. Trža&ko obrežje. V Grtjan-Mlramar in nazaj. — Parnik „Vida-. — Odhod nasproti Velikanu trgu. Odhod Iz Trata: 9.15 — 2-43 — 4.15* — 6.38 f Odhod Iz Orijaaa : 12.15 — — 5*45r~— 8_ai t t znači : ob aobotab. nedeljah In praznfkfii ob lepem vreatean-* * . ob aedeijah ia praznikih „ „ V Tržič (MoafaJcone), Seslj&a (Sistiana) in ihza\ ; Odhod : 6 00* — KHJ0 — 12-3» f — S-00+ — >XS» - —* 1 8-00. - Prihod: aOOfl — P'30* — g-30 — 7-15* — 10-30» _ Il-aH« » laađ. ob aedeljali in praznikih — f aoŠtTumo oo~i»eJcliafc ^ gaa v četrtek. — Pomol Sv. Karta. * V Gradež (Grado) in nazaj; Odhod: »OO* — 1C00 — 12-001 — 3-0»* _ 5-00; Prihod : 7-00 — 2-80* — 3*45 f — S-ČC" * značl: ob nedeljah ln pr na. — t znači: Pomol Pescheria. »amo obdtiavnikih. V Itanjo. V Benetke: Odhod Iz Trata: (Paraiki pa-opl. dnjfbe Tripcovich - .Venezi« (Pomol S. Karla) ia .Gral Wunahrand-) vsaki dan pb 8 tjetraj) (parnik .Ventaia*) v ta k'o aoboiu o* 2 pop. In vaako nedeljo ob 5 pop fparaik . O. Wurrabracd*> (Parniki austr. LJoyda . Almissa* tn .Metcovtch') vaahl dan o polnotl. Prihod t Trat: (Parniki paropl dmfbe Tripcovkb) vtiki daa cb .*>■-45 pop. in vaako nedeljo v majnikn ob IT « v fanih« ob 11-45 po aoči. Parniki Mutr. 1.1 "M dx o ob 6 zjutraj. (Ob nedeljah in " ehni IzletL) V . \ neona). Odhod iz Trsta: L (Parnik o. kVamhrand druibe Tripcovicfe) v«aki toret ob 9 zvečer (PomaS S. Karla). H. (Parnik Cyclops drolb« Tripcovich) vsako »oboto ob 4 pop. (Prosu Ink«). Prihod v Trst: L vsako sredo ob C zj. IL vaalrt torek ob 6 r'. Avtomobil -aze Trst—Bazovica—i-okev Odhod U Trata: 7-!** — I IS - — 1*15 - 2-00« - 3-00 — 4-15* — 7-15* — 8-30 — FS Odhod iS Lokev: 6-00 — 8 — 10-15— l oa« — 1-4* — 3-15* — 6-15* — 7-IS — 8-45* • znati po sicer B oh praznikih. Rtzun tega bode rozll ob praznikih pa potrebi (e en avtomobil tako! neposredno za tem, m r ie do Bazovice, oziroma do Lipicc. V Trstu, dne 16. julija 1914. CDtiSUblc st. it*. Stran V. Za ravnatelja tukajšnjega posutega urada je imenovan nadkcmtroior Anton Hus- sak. Nepošten vozaik. Ivan Simčič je bil u-služben v Gorici kot voznik. Včeraj ga je pričakoval njegov gospodar, da se Povrne iz mesta z večjo svoto denarja, ki jo je kasira! pri raznih strankah. Pa voznika ni bilo in ga ni bilo, da ni preostalo gospodarju drugega, ko da je ovadil voznika, ki ga je oškodoval za 80 kron. Tržaški tatovi aa delu v Gorici V noči od torka na sredo so poskušali tržaški tatovi svojo srećo pri urarju Karlu Gregorju v ulici \ erdi. K sreči pa je pravočasno o-pazil stražnik, da so tatovi na delu v prodajalni. Ker je bilo tatov preveč in ker ni mogel sam prijeti tatov, je ustrelil parkrat z revolverjem, da je na ta način opozoril druge stražnike. Na strel je priletel re-virni inšpektor in več pasantov, ali tatovi so med tem že zaupali svojo srečo bogu »Bejž*. — Alarmirana je bila na to vsa policija in nekemu stražniku na kolegu se je posrečilo, da je ujel v ulici v Stračice enega one tatinske družbe, nekega Karla Klose iz Krmina, uslužbenega v Trstu. Na policiji imajo sedaj pobožno željo, da ta Klose izda vse svoje tovariše, toda ali se to tudi zgodi, je pa drugo veliko vprašanje. Razne vesti. Strahovita grozodejstva zblaznelega častnika. Iz Pariza poročajo o strahovitih unK.rstvih, ki jih je v zblaznelosti storil neki francoski stotnik v Aranu. Stotnik Gouze, ki pripada drugemu polku tujske legije, se je pred šestimi meseci povrnil v Maroko. Stotnik, ki ga je napadla mrzlica, je v mrzlični blaznosti ustrelil najprej svojega 14 letnega sina, potem pa umeril še svojo ženo in obe hčerki, ko so spale. Ko se je stotnik zopet zavedel in je vide!, kaj je storil, je napisal na Hstič papirja sledeče: Imel sem strašne sanje. Videl sera, kako so Marokanci ujeli mojo Ženo in otroke ter jih odpeljali. To me je spravilo ob pamet in pomoril sem vse, kar sem dosegel." Ta listič je položil ua mizo in se potem ustrelil. Stotnik Gouze je bil 14. t. m. imenovan za viteza častne a za to odlikovanje ni več izvedel. Kaj se iahko zgodi avstrijskemu državnemu poslancu. Te dni se je vozil po železnici češki državni poslanec Votruba, ki pripada agrarni stranki. V istem železniškem vozu se je nahajalo tudi pet častnikov kromenškega domobranskega polka. Neki častnik je nagovoril poslanca po nemško in ga vprašal nekaj, nakar je odgovoril nižje sredine, bi se pAoiče preveč ali premalo nagibale in bi bilo letanje onemogočeno. Krmilec (aviator) preklada po potrebi z nagibanjem telesa srediiče težja; s svojim gibanjem nagiblfe po volji letalo in je tudi preobrača, s čemer se v zadnji čas posebno izkazujejo letalci. Ce se letalo s tako malo sile preobrača, kako naj bi ga ne prevrnil le zmeren popih zraka na njega obširno površino? Tega ni možno preprečiti na noben način, pa naj si bodo plošče male ali velike, ker središče težine se ne more na noben način postaviti tako nizko, da bi bila letala le količkaj stalna. Aeroplani so in bodo vedno nevarni letalni stroji. Izdelovalci so jih sicer kolikor inožno zboljšali, ali nesreče se vendar vedno dogajajo ž njimi pri vsem tem, da postajajo letalci vedno bolj izvežbani in previdni. V sedanjem času somike, olike in splošne ljubezni« se vse države in državice boje biti napadene in tepene od drugih. Zato pripravljajo vsa možna sredstva za svojo obrambo. Med temi sredstvi za brambo in morda tudi za napad so tudi baloni in aeroplani, ki pa menda tudi pri vojakih služijo boli za zabavo, ker strah pred njimi je pošel. Vprašanje je torej, aH je vredno za zrakoplovstvo tako veliko žrtev na ljudeh in tako ogromnih troškov. ki jih zahteva? Na disciplino, to je na zanesljivo izvrševanje dobljenih ukazov pri letanju v vojni ni misliti, ker letalec mora biti popolnoma svoboden in more le sam določati, kako se je ravnati, da se povrne zdrav na zemljo. Vsaka sila bi ga le pregnala v pogubo. Pri letanju po mirnem zraku letalec lahko zadremlje, le pri dviganju od tal in pri povratku mora biti nekoliko previden. V vojni pa mora vse svoje sile posvečati letanju, da se obvaruje nezgod. Kako pa naj pri tem, letajoč v veliki višini, še opazuje sovražnika? Za opazovanje mora drugega vzeti s seboj, s čemer pa postaja vožnja še bolj nevarna. Z baloni pa je stvar taka, da ne morejo biti povsod pripravljeni in le naključje je, če se jih more rabiti. Brez pomisleka so nekatere vlade uvele pri vojaštvu zrakoplovstvo, a druge so iim slepo sledile, čeprav jim ne bi bilo težko poučiti se o vrednosti tega vojnega pripomočka. Sedaj vidimo, koliko nadepolnih, vrlih mož postaja žrtev balonov in aeroplanov! Po vsem svetu so se osnovala društva v podpiranje in pospeševanje zrakoplovstva. Ta društva in države so potrosile že ogromne svote, velike nade so se stavljale vanje, ali prišlo je Je pojemanje navdušenja zanje in odlašanje pravega zrakoplovstva. ker se je vse zaupanje stavik) le v balone in aeroplane. Vsi drugi poizkusi so kril. ki so prisiljena na eni strani, polegatr □□nnDCODOnnrVTnnnDaD □□□□ po okrožju obroča, na drugi strani pa se^i |D Gfffii,SevcdaTle' ta popolk1« «ali. Pomisao pa Kolike važno-noma vljudno izrfeeni odgovor izzval1 ^ hl Dravo "akoolovstvo! Kolik Dre- med častniki silno ogorčenje, in častnik, kateremu le posJ. Votrnba odgovoril tako, ga je »pozval na odgovor«, kakor že imenujejo nekateri krogi neupravičeno zadiranje v nepoznane ljudi. Votruba je na prihodnji postaji zahteval zalo od službujočega uradnika, naj ugotovi ime dotičnega častnika. V tem pa se Je vmeša! vmes neki mlad človek in rekel onemu častniku: »Dovolite mi, pa dam jaz temu pobalinu klofuto . Votruba je seveda protestiral proti taki žalitvi in je dal aretirati žalilca. Končno se je poslanec tudi brzojavno pritožil na namestništvo v Brnu. Alimentacijska tožba proti bivšemu avstrijskemu nadvojvodu Bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Salvator, sedanji Leopold VVolfling. je že par let sem ločen od svoje žene, rojene Ritterjeve. Izpočet-ka jej je plačeval po 1000 K na mesec vz-drževalnme. a sedaj hoče znižati to svoto na 400 K mesečnih, vsled česar je prišlo do tožbe. 2ena namreč zahteva celih 1000 K in je zato vložila tožbo pri monakov-skem sodišču. Prva razprava se je odgodila. ker je sodišče hotelo ugotoviti, koliko dobiva Leopold Wolfling na leto iz cesarske blagajne. V ponedeljek pa se je razprava zopet nadaljevala, in ker je sodišče ugotovilo, da dobiva \Volfling z Dunaja po sti bi bilo pravo zrakoplovstvo! Kolik prevrat so povzročili izumi novih časov: železnice, parniki. tramvaji, avtomobili, telegrafi, telefoni itd.! Delujejo blagodejno na vse strani človeškega življenja — moralno in materijalno. Tak ali morda še večji preobrat povzroči zrakoplovstvo, kadar se bo moglo brez nevarnosti gibati v ozračju ter hitro dohajati na vse kraje. Neskončne koristi bi prinašalo tako zrakoplovstvo. Večje izpoznavanje naravnih zakonov, oziranje na sedanji napredek stroj-stva nam pomoreta do cilja, po katerem stremi človek od svojega začetka: letali bodo brez strahu! Da je to možno, nam kažejo letajoče živali v ozračju. Cim z našimi pripravami povzročimo učinke, ki vzdržujejo živali v višini, bomo mogli letati. Živali ne delajo čudežev, ampak z naravnim gibanjem pe-rot tlačijo predse zrak, a ta jih podpira. Na izpoznanju in porabi tega načela obstoje vsi poizkusi umetnega letanja, uspeh pa se dosedaj še ni dosegel zato, ker se opuščajo poizkusi za premagovanje zaprek. Tu treba mnogo razmišljanja, velike potrpežljivosti in vstrajnosti. Napravil sem mnogo poizkusov z dovršenimi kalupi, ki sem jih predelaval, izpreminjal, dokler se nisem odločil za večji kalup za pridobitev vseh potrebnih podatkov za izdelavo letal. Opisal sem ga že večkrat in tudi v zvezkih da mora svoji ločeni ženi plačevati po 1000 K na mesec. Višinski rekord. Iz Lipskega poročajo, da je avijatik Oehlerich dosegel dne 13. t. m. višino 7500 m in je prekosil Linne-kogla, ki je imel do sedaj višinski rekord, skoro za 1000 m. 36.000 K na leto, ga je sodišče obsodilo. ] pod naslovom »Navigazione aerea qual mezzo di trasporto«, ki jih imam še na razpolago. Poizkusi s tein kalupom so pokazali boljši uspeh, nego sem pričakoval. Ker pa radi pomanjkanja sredstev nisem mogel nadaljevati s poizkusi, sem imel časa za razmišljanje, ali ne bi se ne dala letala napraviti še na priprostejši način, nego po kalupu: z ravnimi, z velikim šte-|vilom malih lonat napolnjenimi krili! Naj-i prej sem poizkusil na malem z ekvilibrira-nimi lopatami, ki se sučejo v črti blizo srede, kjer bi bili njih deli v ravnotežju na eni in drugi strani, vsled česar bi se potrebovalo le polovico lopat, ali niso se redno zapirale in odpirale. Potem sem z železnimi žicami napravil obroče, po katerih so se imele lopate sukati, zapirati in odpirati, da tlačijo zrak. Tako so lopate postale krila. Poizkuse s takimi krili sem nadaljeval, dokler se nisem prepričal, da jc najbolje, postaviti med obroče le malo Zrakoplovstvo. Po strašni nesreči, ki se je pri letanju na Fischamendu pri Dunaju dogodila dne 20. junija L L z zrakoplovstvom c. in kr. vojske, ni več treba govoriti razsodnim ljudem o nevarnosti sedanjih letal. Posebno še. ko je tudi francoska vojska izgubila pri letanju svojega najboljšega letalca in ko Je skoro vsak dan čitati o ponesrečenjih letalcev. Je pa takih ljudi, ki si ne dajo vzeti vere v zboljšanje letal in ki vsak prekos in vsako novo iznajdbo smatrajo za napredek zrakoplovstva. V resnici pa priča to le o srčnosti in drznosti krmilcev, ne pa o zboljšanju letal, ki ostajajo vedno enaka. Baloni, ti napihnjeni velikani brez moči, se morejo zoperstavljati le malim vetri-čem. a imajo gorljivo dušo, ki jo mala iskrica lahko užiga. in kožo, ki jo pretrga tudi mal vetrič. S tem se nočemo dalje pečati. Aeroplani obstoje, kakor znano, iz ene ali dveh velikih, lahkih, nagnjenih plošč z repom, na katerem so nastavljena krmila za njihovo vodstvo. Plošče vleče naglo pihalno vreteno proti zraku, ki udarja pod nju in ju na tak način z vsem ostalim bremenom vzdržuje v zraku. Plošče se morajo pri letanju nahajati v sredini težine letala, da po pihalu povzročeni pritisk prijema vanjo. Ko bi ta prijemal višje odpirati, da stiskajo zrak. Napravil sem za nabrano svotico mal kalup, ali mnogo sem imel opravki in izvršiti mnogo izpre-memb, da se mi je posrećila naprava, po kateri se krila lahko odpirajo in zapirajo. Kalup ima med dvema obročema, ki se vrtita, 6 kni. ki predstavimo tičje peroti, a na stran drog v osredju s prvimi postavljen stalen obroč, s katerim se peroti po potrebi sučejo. Krila so kar možno lahka, pa ne iz peres. Dogotovljeni poizkusi s tem kalupom kažejo lahko in gladko dviganje, primerno hitrosti gibanja perot in njih površini. Računanje na podlagi teh izskušenj doznava, da na tak način izgo-tovljena letala bodo nosila še enkrat toliko naklade, nego iznaša njih teža. Potrebna sila za letanje bo iznašala ie četrti ali peti del sile balonov in aeroplanov, kar je naravno, ker motorji neposredno gonijo njih krila in nc potrebujejo pihala, s katerimi se izgublja večji del sile, pa tudi zato, ker je njih teža mnogo manjša. Poizkusov nisem mogel dovršiti radi pomanjkanja priprav. Kalup si lahko ogleda vsakdo. (Sličen moj članek je prinesel v svoji zadnji številki tudi »Vjestnik, glasilo udruženja civilnih tehnika kraljevina Hrvatske i Slavonije«. Mat. 2ivic, inž. Trgovino in ^spoAirstvo. Slovenska trnvski im v Trsta. Slovenska trgovska šola v Trstu je zaključila šolsko leto 4. dne meseca junija. Iz letnega poročila, ki ga je izdalo ravnateljstvo, posnemamo sledeče važnejše podatke. V šolskem kuratoriju za dobo od 1. 1913. do 1914. se nahajajo gg.: kot predsednik dr. Gustav Gregorin, podpredsednik Josip Prefog, tajnik dr. Ivan Merhar, blagajnik Josip Nečakar, odbornik dr. Otokar Ryb&f. Na zavodu, ki mu stoji na čelu kot ravnatelj g. Josip Ulčakar, je poučevalo 9 učnih moči. Zavod je imel pripravljalni tečaj in dva trgovska tečaja, v katerih se je poučevalo 17 obveznih in 3 neobvezni predmeti. Na koncu šolskega leta je štel zavod 90 gojencev in sicer: v pripravljalnem tečaju 23, v I. tečaju 31 učencev in 8 hospitan-tek, v II. tečaju pa 16 učencev in 3 hospi-tantke. Iz Trsta in okolice jih je bilo ^9, iz ostale Primorske 20, Kranjske 16, Štajerske 2, Koroške 2 in Hrvatske 1. Po narodnosti jih je bilo Slovencev 87 in 3 Hrvatje. Trgovskih in obrtniških sinov je bilo 28, posestniških in kmetskih 17, sinov nameščencev v javnih službah 17, v privatnih 13, delavskih 15. Učni uspeh je bH: v pripravljalnem tečaju: I. red 19, ponav-ljalni izpit 6, II. red 6, III. red 1; I. tečaj: I. red z odliko 2 + 6, I. red 15 -f 7 ponavljahu izpit 6, II. red 8; II. tečaj: I. red z odliko 2 -b 1, I. red 10 + 2, ponavljalni izpit 4. Denarni prispevki nčencev so znašali K 5748.— in sicer: na vpisnini K 240.— na prispevkih za učila K 388.— in na šolnini K 5112.—. ' H glavnemu skladu zavoda je prispevala Tržaška posojilnica K 5000.—, Tr-govsko-obrtna zadruga K 4000.— in Jadranska banka K 2400.—. Za sprejem v našo trgovsko šok) veljajo sledeči pogoji: Šolsko leto prične 16. septembra z vpisovanjem učencev, ki traja dne 16. in 17. od 9—12 dop. in od 3—6 pop. Učencem se je zglasiti v spremstvu starišev oziroma njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Na novo vstopajoči učenci morajo prinesti seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali Šole, je prinesti vrhutega nravnostno spričevalo, izdano od županstva ali policije. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, na novo vstopajoči vrhutega 5 K vpisnine. Sprejemni in ponavljalni izpiti se bodo vršili 18. septembra od 8 zjutraj naprej. Dne 19. septembra bo skupna otvoritvena sv. maša v cerkvi sv. Antona ob 8 zjutraj. Redni pouk se prične dne 21. septembra. Šolnina znaša za redne trgovske tečaje letno 200 K, za pripravljalni tečaj 80 K. Revni učenci se lahko oproščajo plačevanja za polovico, četrtino šolnine in za vso šolnino, zato pa morajo vložiti tekom prvih Šest tednov prošnjo za oproščenje šolnine, opremljeno z ubožnim listom. Šolnina se plačuje ali v 2 semestralnih ali 10 mesečnih enakih obrokih. V pripravljalni tečaj vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom zadostno pred izobrazbo. V prvi tečaj se sprejemajo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. Tisti učenci, ki ne odgovarjajo tem zahtevam predizobrazbe, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, s □ O a □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Advokata naznanjata preselitev pisarnice v Vojašniško ulico (Via della Caserma), št. 13, I. nadstropje. V TRSTU, 16. 7. 1914. □ □ □ □ □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a□□□□□□□□□ VsS&d bližnja seSHtee ^rvdke Trst, ul. Clifoiza št. 7-8 se proda pohištwo in tapdariii po nabavnih cenah. TO PMUKO ! UPORABITE TO MMUKOI Trst ulico Nlramor 31, Trst Vsak dan ob 7'/, Senzutijonelen spored Na koncu z velikanskim odobravanjem sprejeta, grandijozna PANTOMINA Dr. HORVATH Via Hliovn 11 specijalist za kožne in S£BMH&8 MS bolezni, šibkost Šr^^^&aBNiSM in nervoznost.za bolezni v nogah in sklepih. - Sprejema od 11 do 1 pop. in od 4 do 6 zvečer 0 10 Klmmml u Mmu a w in interesantne 2 dejanji iz divjega zapada s sodelovanjem nad sto PRISTNIH Sioux Indijancev Hekiksncev, gozdtvnikov, Rolojev itd. D'KO Specijalist za sifilistične in kožne bolezni Ima svoj ambulatorij % v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦ ■ u = (Palazzo Diana) ss £ Za cerkvijo Sv. Antona novega. o Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. p (Hod 400 eksotičnih živali). Prodaj, vstopnic v C- kr. prodajalni toMrih specijalika« na Korzu kakor tudi od 9 in pol nepro-ma pri cirkuških blagajnah. SI1EM Dr. PETSCHNIGG TRST, 0IA S. CflTEairm ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne In vodne (spolne) bnfezni: H1^—\ in ~ priobči še tudi ta teden mnogo slik o pok. nadvojvodi Franu Ferdinandu In njegovi soprogi in pogrebnih svečanostih iz Sarajeva, Trsta, Dunaja in Artstettena ter še mnogo drugih zanimivih slik n. pr. zaplan-kan vojvodski prestol na Gosposvetskein polju itd. — Dobiva se »Slovenski Ilustro-vani Tednik« po vseh trafikalu knjigarnah in kolodvorih izvod po 22 vinarjev. Vsaka slovenska rodbina bi naj bila naročena na »Slovenski Ilustrovani Tednik«, ki stane četrtletno le K 2.50, polletno pa K 5.— in prinaša vsak teden mnogo zanimivih slik in obilo zabavnega in poučnega čtiva. Naročite si ga takoj! u&aKui poletna in jesepska sezona 1914. Gdreie* 3 10 m do fl j 1 O rezek 7 kron , , ,, . . 1 odrezek 10 kron za kompi moško obi. f x odrezek 15 kron (suknja, telovnik, hlače j 1 odre/ek 17 kron samo 1 odrezek 20 kron Odrezek za črno salonsko obleko HO K kakor tudi blago za po- rStiike, turistovske lodne, svil. karagarne, blago za dam~ko obleke itd. pobija po tovarniš kih cenah kot rcelua in solidna, najbolje znana tovarniška /idogo, sukna siesel - imhof - Brno M iroto) Vzorci gratis iti franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če n »rooujejo sukna naravnost pri tvrdki Siegel- Imhof na tovarniškem mestu, so natne. Sta ne, nizke cene. Velik izbot\ Uzorna, pa/lj va postrežba tudi malih naročil s poi olnoma svežim blagom. ■MHllMWil I— iiH ill nHHi"ll 6000 (Earov ponuja VELIKI BAZAR v Trstu, ulica delle Poste štev. 1 vsem tistim, Kf bodo kupili zu 5— kron HM. - Darovi so že izloženi slavnemu CS pn rarri VI jedinost« it ift. V Trstu, dne 16. fulfla 1914. ster dolžnost še niso usptlao_ valnega ali katere®* vrednosti, potrebni obrtne na m naj ck*^, ^ bo mogoče *• 1 Po odloku c. kr. ministrstva za bogo-k _oin slediti pouku. * >. sprejemnem il 'astie in uk z dne 9. avgusta 1912, štev * j \elja kot merilo nčni smoter priprav- ">3 so ttelžni 'obiskovati »Slovensko/ jaJne^a. tečaja, kakor sledi: ^lohrt. ->adal*v*!no Solo v Trstu« tudi vst^- a) rz slovenščine: pravilno m smiselno' tirsienu, in ^ za nk Poseben tr-; čitanje ter n s trne na obrora pre£itane*a. govski oddekk'm obrtni nadnijevafcn Soli. f kratka prosta naloga ter pintiuo pisanje; pQ $ 100 ofcrtaeflft reda hm vsak moj- b) iz računstva: Štiri glavni nafini ra-čananja s celimi Številkami, dedmaJkanri in uloraki; c) iz geometrije: poanairanje glavnih oblik in naukov iz ravnim n i It < a (p4an»-metrije) ter iz telomerstva (stereonietri- Ie); , _ d) iz zemljepisa: splošen pregled delov skujejo, sicer ga zadene kazen od 5 do 200 sveta v važnejših geografiCnih ozirifi (vo- kron in se imi slednjič odvzame pravica den ja »n gorovja, politično in statistično), učiti vajence. - - zlasti zemljepis Avstro-Ogrske. - ki nadalje pouka enake Čas za obiskovanje Me. Ako vajenci v HPozorl^l m pv Mw $oio nočejo Hodili. Jih mora prisiliti k temu ter gledati na tik, da Mo vedno redno obi- la v i prin lesa roOi i/ 1 n rz prinKlopisa: poznavanje glavnih i^sti nabavnih teles iz vseh treh delov doi^sa in poznavanje človeškega te- j z tizike: poznavanje najvažnejših pri-i h pojavov iz mehanike, nauka o to- kemije, elektrike, magnetizma, op ti- -ji n>tikt? drugi tečaj vstopijo lahko absolventi ?a letnika dvorazrednih trgovskih drugim je delati izpit čez učno snov tečaja. Narančnejši podatki o tem i zvedo pri ravnateljstvu. ni1- naiiklh odtiodno spričevalo, ki nadomestil ie predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti In \.h epravlčuje po § 20. i. odsu b) brainbnega zakona z dne z. laške služba. tac pov tivrš '^aio šoIsk eni (}|i Lnr j •de »...i« Kor i isto. [UvJl Učen Šolrii BORZNO POROČILO. dne 15. julija 1914. Efektna borza. P ti na j, i.30 pop. Avstrijska rent« papir 80.25 •▼strij^km RrpbTM rotita. 8. aipuike 7tf>.50 tnrSks srečke 205 70 , Jnh« rkrt rlr.vr^A. i e*»®ques Paril 96.9^. Trdno, sole dobe po dovrše- urad J Francija 9585-96as, Nemčija 117.80 -118*2" >. It. 95 5> -95.9\ London 24.15 - 34.22, 20 frankov 19.15 - ItJ£3. 20 mark 29.48 -23.54, so verei^ S4.nr>-24.12 nemdki papir 117.75-118.15, i talijanski papir 95 00 -9t>. , avstr alata renta S9.9 1 u .70, avstrijska kronska renta 80.40 - 80.80, ogrska zlata renta 94 85 -96 —, ogrska kronska renta 78. 78.40, turSke srečke 202 - 2U6,— diskoot za menice do 3 mesecev 3\ - 41/,"/,. nad 3 mesece 4V4-4*/4*V Blagovna borza. BndimpeAta, 15. juiya Fš en i ca za april 13 m*j —.—, okt. 12.95, ri ta april —.—. okt. 9 24; okt 9 39 ; oves aa april--. oktober 7.67 koruza za maj 710 juli 7 2y av«. 7.38 Ponudbe p6e-QiC« siednj". povpraševanje «Tabo. — Tendenca trdna. Prodaje 60O) q. Trst, 15. julija Kara. Santos good averaga za m»j —.---. —, za jufi —.— —.—. september 54 75---, december 5a 50 - 56.—, marec 56.50 - 5H.—. Tendenca nama. Good Rio za maj —.-- —. , jnli —.---.—, september 52.75--.—, december 51.50 —.—, maj —.---.—. Sladkor. Oteatrifng. takoj 277.-28.— ;uly avgust 27Vt -28 /, noVetn.-inarec - 28 25 - 29Vt, melis takoj 29 — - 29* „ juli-avgusi 2»»/.- 24.1/* no v.-mar. 29 75-29", concaese takoj 29'/, 29*, kocke W <2-3 krisUl takoj 28 74 28'/, juni-avgust ?8l okt. -dec. 26» , - Stalno. cm. Vsi štirje ^ari stanejo le K 9.—. Rrrnf "'^j1"" po poveetgu S.Urbach, eksport čevljev, Krakovo 2. Zamenjav« devetem, tudi denar aaaaj jnlija rmik ^t. 128, do dveletne vo- ijim šolskim letom se otvori exaj dvorazredne dekliške tr-ako se oclasi vsaj 2U učenk, aju, da se to število ne doseže, se dotične učenke kakor v minolem letu kot hospitanke v deSki tečaj, pobojev za sprejem v I. tečaj ka-glede denarnih prispevkov velia je zgoraj omenjeno za deško Solo. ^ ne oproščajo od plačevanja men GfrtiiG nadfiOmtno m i slovenskim učnim Jezikom v Trstu. Šola ie javna in obvezna za vse obrtni-tke in trgovske vajence Trsta m okoHce. ki ne obisknjek> italijanske ^o4e te vrste. Solo vzdržuje poseben kuratorij. potem Tržaška pošoiilnica in hranilnica. Trgov-tkoobrtna zadruga. Jadranska banka, o- i fcrtn.ki ^ prostovoljnjim doneski in drza-i va. Za upravo šole skrbi poseben odbor, j v katerem so bili sledeči gg. : Josip UlČa-dr. Otokar Rybar. dr. Oustav Gre-go^-n. \ inko S^kerk. Justin Arhar. Anton Pa .or iii Teodor Betriani oz. Fran Marin-l še k. Voditelj šole je bil c. kr. učitelj Te- i Betriani, ki ga je od 1. decembra da- ( jc zastopal g. Fran Marinšek. Poučevalo j t poleg voditelja še 11 učnih moči. Pouk se je vršil v dveh ločenih skupi- i nah; obrtniški in trgovski. Obrtniška sku-i rina je imela v I. razredu 3 oddelke: pe-vajence, vajence mehanične in ^iavbin-ke obrti, v 11. razredu pa pekovske vajence in razne obrti. Trgovska skupila je iniela pouk v 2 razredih. Vpisovaio se je vseh skupaj 219 učencev, a ob kor ju leta jih je bilo 189, ki se dele oo posiameznih obrtih tako-le: stav-ni .zarji 3. zidarjev 11. klepar 1, ka-ir.no^eka 2, te-ar 1; sodarja 2. kovačev 17. kotiar 1, strojnih ključavničarjev 10. mehanik 1; pleskar 1. knjigovez 1, pohištvenih mizarjev 8; pekov 47; krojačev i. črevljariev 18; je^tvinčarjev 53, žetez-ornar 1. mar.aiakturisti 4, drožist 1. Učni jspeh je bil pri .32 izvrsten, pri 57 pohvalen. 62 povolien. 16 zadosten, 1 nezadosten, 21 Hh je bilo neklasificiranih. Mar-Jivo je zahajalo k pooku 72% vseh učencev. K vrirže^. anju šole prispeva ministrstvo za iavna dela tretjino vseh potreb-<čir. Knratorij -Slovenske trgovske šoie« m C.Mi> dajeta šoli brezplačno šolske prostore ter kurjavo in razsvetljavo. Trgov-sko-f»brtna zadruga in Triaška posojilnica ste prispevali po 801) K. Jadranska banka 500 K. 2ivnostenska banka pa 25 K. Posebno naklonjeni so šoti pekovski mojstri, ti so jej odstopili od izpitnih pristojbin K 112.- in priredili ptes, od katerega čiste- MALI OGLASI :: □□ dh m rtitoa^o po 4 sti t. b«s«do-Mutao ti km« besed* ee ra&r najo snkrek veC. — H^maojfa : ; zuafla 40 stotmk. : qp □□ Prvovrstne salame 5 kg (za uzoroc) ▼ platno zarite, a»mo K 10.60 franko po porzeiju po«ilja Friedmac Herman, tovarna Szatmar št. 204 Ogrsko — Reflektiram na stalne odjemalce 783 Odda se tafeoi aoba in M>bica meMkaae s hrano } 'lica Boechetto št. 40, rr 2. 900 Hebdreno sobico, z popolnoma prostim vhodom. za 2 aeebi, se iAfce takoj. — ' ponudbe Trst. pod poitno hi***, 791 Prazna soba z v porabo kuhinj« ae odda takoj v najem. V Coaimerciale 9. pitli^c. ( 801 TnAiMlIvifi in kolonijalnoga biag<, A. irSUVina Mih^li^, nse-Kojaa Viadi Koiaao št. H. -e priporoča cenj. občinstvu za obileu obisk. Blaro vedno tvete, cene zmerne. Postrežba tudi na dom. — Jakob MrSič, vodke\j. 2-*51 Lepa v ata 12. zračna »oba. okno na aiioo odda se takoj pri malf drutmi po ceni. Barriera št. 33, 615 flftltlf ja en ples priredijo novinci bralnega pev Valili društva .Pooi" v znani dolini g Štefana Oilič v liepentabru, Pri pieeu s~ira polnoMevilna vojaška goaba. K obilni udeletbi uljudno vabijo fantje .bijo 808 s 7naiđem si-»ven kega, nemškega in italijanskega jezika, idte alaftbo k d blagajniCarka ali pmataijica v Poli pri I*ti primerno za prodajalno takoj. Naslov pove il se odda i odde ek 816 proda zaradi voj^Kaae ladjo (Topuj novo 7V4 metrov d -lga brez uzroka za vsaki lov. Dolenc, kavama .Cfcmmercio" pnpaldaa. 812 Ribič -lo/ nka in ptic -lov .Valatbenka t g s kakor pomagalka v pasem, gavan in itelmmko — Posudbe pod oda. &t aa Lns Edinosti. 815 Trfovd ta zasebniki! ga dofctCka so naktonili šoli 200 K, ostali znesek pa ^o določili za nagrade najprid-ntii>im učencem zadnjega pekovskega raz-reda. Za bčc šoteko leto veljajo sledeče določbe: Vpisalo se je vseh skupaj 219 učen 6. do S. ure pop. in pozneje ob času pouka. Vpisnina znaSa 2 K. Učenci morajo prine sli ni! »Izkaz f.fcrtne nadaljevalne Sole-. Za sprejem v obrtno nadaljevalno šok) je potreba: a) dokaza, da je prosilec zadostil postavrim dolžnostim hoditi v ljudsko Šo-lo^: bi dokaza zadostnega znanja v branju. Pisanju in računanj«, ki se *a mora ako v novQ BvMu v ulka C Ohega treba, podati s spreiemno preskusnjo. Red-1 ^ ni i» uk se prične 1. oktobra. V »Slovensko 8 ex Toniato, ki se je odprl v sredo 15. obrtno nadaljevalno šolo« v Trstu so po L ra. |e poskroljenj s prvovrstnim blago« Proč z metlami cunjami ter krta- rimi. Pode. pravog*-, y hiStvo, polica po trgovinah itd. hitro in temebito o&isti le .Vaeuum c'e-seboj šolsko izpustnico, oziroma zad-| ^ner-. Cena »psratn 28 K z jamstvom m nnvodi- lom franko ra dom — Naroča se pii L Paagsre I>olina. ®09 NAZNANILO. 99 b obrtnega reda in glasom odloka c. kr. namestništva z dne 25. oktobra 1912, št. (i. 111. \3Mi7—T 8. dolžni hoditi vsi obrtni vajenci iz Trsta in okolice, ki ne obisk ji jo italijanske šole te vrste in še niso usptSio dovršili obrtnega nadaljevalnega pouka. Za ti-te vajence, ki po lastni krivdi ne dosežejo zadostnega učnega uspeha ali se disciplinarnim potom začasno izključijo od Šolskega pouka, more obrtno oblastvo na podlagi ovadbe od strani šolskih nadzornih organov podaljšati redno učno dobo, ki je določena v pravilih afi v pogodbi. — lični čas se tudi podaljša, ako vajenec ne prebije predpisane vajeniške preskBŠnje, 1--'ir*^' učni čas. in dobro pijačo. Priporoča se za obilen obisk. Hiramnia Trt 19 ttraratai JOSIP KTMĆ CaMa 1 kpMi H, M. ZH9 mam mđk E 32, Ik «. 4 ■ Ka L - U» ■ ** t InriH «n» S Mrrlmnalna ta tehnična lakar^a. Spea^alatata didav — Toikstas patntMia* za gaspe. gobe fiUjifai Hhsshtai u vos) itd. Dva- — 90 stol dobrozoanl mesnici Trst, Piozzfl Bmlero vkcUi §. TeL 26-56 ■ se prodaja vedno prvovrstno • f goveje, telečje In kottranovo | i jančje tat tuifl kokošje meso. i OBRT: Kuhanje govejih vamp, zaloga su-aih in oao^saih črsv tsr sličnih iaaelkov, njevih sodov od vina enkrat rablfenih, doge 4 cm jake, S MmMi pbro-ita po naj7merx»ejJi"h cenah. Xttt nt Trst ul. M Rlvo štev. 4L Avstrijska mMm dH dražba Jalmatia" vzdržuje sledeče glavne proge: rrst-Metko lć A. (poštna). Odhod ii Trrta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6.30 uri zjutraj Trat- Metković n. (poštna). Odhod ia Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6.30 uri zjutraj Trat-Met - o vi 6 C. (podtna). Cdhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6.30 uri zjutraj. Tr«t-KorAula ipožtoa). Odhod iz Tr-ta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratokv ponedeljek ob 6.30 uri zjutraj. Trat-ftibenJk (poštna). Odhod in Trsta v petek ob 5. uri popoldne Povratak v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-M